Leto LXVn., št. 134
Ljubljana, petek 1$. ]uni}a 1934
Cena Din L,-
dao popoktoa, iavaemfti nedeije m praznika. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 mrt a Dm 2JS0, od 100 do 800 vrst a Din S.-. večji inaeratl petit rrsta Din 4.-. Popast po dogovoru, inserstm iavek posebej. — >Slovenski Narod« rarja meee&ao t Jugoslaviji Din IX-, za lm—wn Din 35.-. Rokopisi so ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNI8TvX> UUBLJANA, Knafljevm
Telefon it. 8122, 8128, 812«,
Podrntntce: MARIBOR, Smetanova 440. — NOVO MESTO, Ljubljanska 01 telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. UAafon at oprave: Kocenova ulica 2, telefon §t_ 190. — JESENICK, Ob kolodvora
RaCvn pri postnem čekovnem aavodii v Ljubljani St, 10.S51.
NAČRT ZA POVZDIGO KMETIJSTVA
Izjava kmetijskega ministra dr. Kojića o preorientaciji nase kme
tijske politike
Beograd, 15. junija, r. Današnja »Politika« objav+ja daljšo izjavo kmetijskega ministra g. dr. Kopca o pripravah za racijo-nalrzacijo našega kmetijstva. Med drugim je minister dr. Kojić rzjavil:
Kmetijski posvetovalni odbor, čegar K-ani bodo imenovani v najkrajšem času, je bil osnovan zaradi tega, da b: smelo kmetijsko ministrstvo v vseh važnih vprašanjih merodajno mišljenje onih gospodarstvenikov, ki v praktičnem življenju najbolj poznajo vse potrebe našega kmetijstva. Ta posvetovalni odbor bo vrhu tega najintimnejši sotrudnik kmetijskega ministra pri sestavi načrta za racionalizacijo našega kmetijstva.
Po mojem mnenju tega načrta ni mogoče določiti podrobno in časovno niti po obsegu, kakor se to često želi v javnosti, na kakor so to sklenili v nekaterih drugih državah. Nemogoče ie, v sedanji dobi stal-roih izprememb v- svetovnem gospodarstvu, v naprej predvidevati svetovno konjunkturo za več let naprej. Edino, kar lahko v sedanjih časih storimo, ie to, da določimo g4avne smernice naše kmetijske politike do-
puščajoč obenem potrebne korekture, ki b: jih zahteval čas in izpremenjene prilike. Te glavne smernice morajo biti tako elastične, da se lahko vedno prilagode novim prilikam.
Če govorimo o racionalizaciji našega kmetijstva ramam v mislih samo poljedelstva, kajti že davno je postalo jasno, da ne smemo več forsirati samo pridelovanje žita na škodo ostalih kmetijskih panog. Poleg kvantitativne In kvalitativne proizvodnje pšenice, koruze itd. moramo misliti tudi na celo vrsto drugih poljedelskih panog, zlasti na one vrste industrijskih in zdravilnih zelišč, za katere vlada na svetovnem trgu povpraševanje in ki se v dru-gnh državah sploh ne pridehijejo.
Kar se tiče sadjarstva morajo iti naši napori v bodoče za tem, da se naše sadjarstvo Čimbolj dvigne, zlasti v pogledu kvalitete, pa tudi v pogledu reprezentativnosti, ki je neobhoden pogoj za dobro prodajo v inozemstvu. Poleg povzdige obstoječe sadne produkcije mora biti usmerjeno bodoče delo na to, da si vzgojdrno one vrste sadja, ki ga doslej no pridelujemo
v dovoljni meri, čeprav so zato podani vsi pogoju
Kar se tiče živinoreje moramo stremeti predvsem za povzdigo reje domačih ovac Glede mlečnost: in kvalitete volne naše ovce m so na dovoljni višini. Zato moramo za milijonske zneske uvažati volno od drugod, čeravno bi jo lahko pridelovali doma. Isto velja za govejo živino. V nekaterih banovinah je goveja živina tako propadla, da se koža niti ne da ustrojiti m moramo celo za nafbolj priprosta obuvala kupovati usnje drugod.
Tudi svinje reja, ki je sicer dobro razvita, zahteva primernih ukrepov za izboljšanje. To velja predvsem za one vrste, ki jih izvažamo.
Vso pozornost je treba posvetiti tudi pe-rutninarstvu In čebelastva. Ti dve panogi dajeta možnost novih dohodkov, ker sta doslej še skoraj docela nerazviti.
Nedvomno pa se bo dal ta načrt izvesti le tedaj, če se ibodo izboljšali Življenjski pogoji našega kmečkega ljudstva. Zaradi tega posveča kr. vlada temu vprašanju največjo pozornost.
Posvet v Benetkah
Mussolini in Hitler kujeta novo ofenzivo proti Franciji — Mussolini znova operira s četvornim paktom
Para, 15. junija. AA. Po nakiovejših poročilih iz Benetk kaže, da sta se M udolini in Hitler med včerajšnjim razgovorom, ki je trajal 3. ure in ki Se je vršil med štirimi očmi, sporazumela o političnem načrtu v okviru četvornega, pakta. Ta sporazum bo v najkrajšem časa SpOi-očen francoskem« rnnanjemn minKHru Bar-thonjn.
Pariz, ln. junija, C. Francoski tisk z veliko pozornost.io spremlja sestanek Hitlerja in Mussolinija. Francosko javnost v prvi vrsti zanima kakšen vpliv bo imel ta sestanek na francosko zahtevo glede vamoeti rn sklenitve evropskega varnostnega pakta. * On vre« opozarja na odtujitev med Italijo m Sovjetsko Rnsljo ter na istovetnost stališča Italije, Nemčije tn Anglije v poe-ledn razorožitve. "Vse tri države so n enak Ion jeme varnost nem n pak»fcn in povsem ir.siela. da bosta skušala Hitler in Mussolini prepričati Anglijo, da bi bil najbolje povratek k angleški razorožKve-ni konvenciji, ki izločuje vprašanje varnosti. Tudi Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da predstavljajo razgovori med Hitlerjem in Mussolinijeim začetek nove ofenzive proti francoskim razoroži t ven im predJogom in da je po vsej priliki tudi ta sestanek preračunan na to, da se obrez-uspeši francoska akcija za okrepitev varnosti Kar se tiče avstrijskega vprašanja in gospodarske ekspanzije Italije Pertinax dvomi, da bi moglo priti med Hitlerjem in Mussolini jem do sporazuma.
Francoski poslanik v Berlinu Franoods Poncet je odpotoval v Pariz, kjer bo po zatrdilih diplomatskih krogov poročal o podajanjih s nemškim državnim tajnikom za   zunanje   zadeve   P>ulowJm  o vzhodnih
varnostnih paktih, o Hitlerjevem obisku pri Mussoilniju, kakor tudi o sestanku Lit-vinova z Neurathom.
London, 15. junija. AA. »Dailv Mail* poroča iz Benetk, da bosta Mussolini in Hitler na svojem sestanku proučila naslednja vprašanja.
L Pogoji Nemčije za povratek v Društvo narodov; Z bodočnost razorožitvene konference; 3. ravnotežje držav v Evropi s pomočjo regionalnih paktov o varnosti v zvezi z razgovori v Ženevi in možnost sodelovanja Rusije pri teh paktih.
na Dunaju
Dunaj. 15. junija, p. V avstrijskih političnih krogih je zbudilo veliko pozornost dejstvo, da je kancelar Dollfuss, ki bi imel že včeraj odpotovati v Budimpešto, svoje potovanje v zadnjem trenutku odgodil. Kakor se je sedaj izvedelo, je temu vzrok se stanek Mussolinija in Hitlerja in bojazen avstrijske vlade, da bi pri teh razgovorih prišlo do zbližanja med Italijo in Nemčijo v škodo Avstrije. Kancelar Dollfuss je zaradi tega včeraj ves dan pripravljal posebno spomenico avstrijske vlade, ki jo je danes poseben kurir z letalom odnesel Mus-soliniju v Benetke. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, je dr. Dollfuss v tej spomenici protestiral proti Lzpremembi zadržanja Italije do Avstrije v svrho zbližanja z Nemčijo. Zatrjujejo, da je Dollfuss zagrozil, da bo Avstrija prekinila vse zveze e Italijo in se pridružila Mali antanti, ako bi se izkazalo, da gre zbližanje med Italijo in Nemčijo na škodo Avstrije.
Nemčija ustavila
plačilo dolgov
Namesto plačila ponuja 3 odstotne bone, ki M se amortizirali Sele čez deset let
Pariz, 15. junija. AA. Sklep nemške vlade, da ukine devizni transfer in da v bodoče plačuje Dawesovo in Youngovo posojilo z netransferiranimi markami, je napravil v francoskih finančnih in političnih krogih globok vtis. Pričakujejo, da bo francoska vlada prejela uradno poročilo o nemškem moratoriju danes. Takoj nato bo vlada proučila novo situacijo. Vse kaže. da bo energično zaščitila francoske interese in da bo odgovorila nemški vladi z izjavo, kjer bo natančno navedla svoje protiukrepe.
Poročilo dr* Schachta
Berlin, 15. junija. AA. Na včerajšnji seji razširjenega upravnega odbora nemške državne banke je guverner dr. Schacht obširno poročal o transferju. Dr. Schacht je dejal, da je zdaj transfer za nemške zunanje dolgove stvarno nemogoč. Nato je dr. Schacht pojasnil, kako so nastali zunanji dolgovi Nemčije, ki so večinoma politični. Iz Lactonovega poročila na baselski konferenci izhaja, da je Nemčija nad polovico svojih zunanjih posojil, to je 10.3 milijarde mark plačala za reparacije. Z gospodarskega stališča je sedanje vpraša-
nje transfera podobno nekdanjemu problemu reparacij. Navzlic temu Nemčija priznava obveznosti teh posojil.
O nedavni transferni konferenci v Berlinu je dr. Schacht naglaial. da je ta konferenca soglasno sklenila, da zdaj ne gre za nesposobnost plačil, marveč za nemož-nost transfera. Dr. Schacht je nato pojasnil, da je vsaka nova valutna politika v obliki devalvacije nemškega denarja docela izključena.
Dr. Schacht je nato pojaanil kako hoče Nemčija rešiti vprašanje transfera. Za drago polovico letošnjega leta se transfer v gotovini ukine. Izdajo pa se boni s 3%nimi obrestmi, ki jim amortizacija prične teci s L januarjem 1945. Nemčija si pridriri pravico, da jih lahko že pred tem rokom na 30 dni odpove in prevzame po 40% nominalne vrednosti. Transfer drugih rednih trgovskih obveznosti ostane neizpremenjen. Banka za mednarodna plačila v Baslu bo Nemčijo obvestila, da je nadaljnji transfer za Dawesovo in Youngovo posojilo nemogoč Danes v petek bo nemška vlada s posebno noto obvestila vse na nemških zunanjih dolgovih zainteresirane države o novem položaju.
Za oboroževanje je denarja dovolj
Pariz, 15. junija. AA. Listi ostro obsojajo moratorij, ki ga je Nemčija proglašala za svoje zunanje dolgov«, in pozivajo vlado, naj da primerne protiukrepe.
»Petit Parisaen« pravi: Če Nemčija Izda toLikšne vsote za vojaštvo, čeprav nihče Nemčije ne ograža, 5e potrosi tolikšne vsote za propagando v inozemstvu, potlej ni na mestu kričanje o lastni bedd in ni mogoče prihajati s prošnjami k upnikom rada olajšav. V ostalem je ta njdh prošnja v tem, naj bi dolžniki prišli do svojega denarja s tem, da kupijo še večje količine nemškega blaga.
»Matin« je takisto mnenja, da bi mogli Nemcem navesti razne njihove izdatke, ki daleko občtrtnejše obremenjujejo njihov proračun kakor pa vsote, ki o njih pravijo, da jih ne morejo transferirati.
»Journal« odklanja moratorij m pravi, da v Schachtovi spomenici zaman iščemo razlogov za to, da je Nemčija danes brez deviz. Ta trditev je pravo norčevanje iz inozemstva, pravi s svoje strani »Echo de Pariš«. Nemčija pravi: Vzemite naše bhago, če pa ne, ne plačamo vašega. Bilo bi nespametno od nas, da to verujemo. Zato nastaja vprašanje, kako od po moč i in rešiti položaj, ki nastane zlasti za lastnike D awe sove ga in Yoimgovega posojila.
Glede tega opozarja *Matin« na trgovinsko bilanco med Francijo in Nemčijo, ki je za Nemčijo ugodna, in ki daleko presega letne anuitete Dawesove-ga in Yotmgovega posojila. Za francoske lastnike teh posojil znaša ta letna anuiteta 180 milijonov. Zadoščalo hi torej po mnenja fista, da Francija zadrži 15% svojih letnih trgovskih dorgov nasproti Nemčiji, da s tem lahko plača anuiteto Dawesovega in Yotmgove-ga posojila v Franciji. Francija naj seže zaradi tega po tem kompenzacijskem sistemu ,podobno kakor Angleži zdaj govore o kliringu z Nemčijo.
Anglija čaka
London, 15. junija. AA. Jutranjiki so mnenja, da angleška vlada ne bo izdala nobenih represalij proti nemškemu moratoriju.
VVashingtou, 15. junija. AA. Poučeni kro-g- trde. da se bo ameriška vlada po vsej priliki pridružila drugim vtedam, če bi lete formalno protestirale proti transfera emu moratoriju Nemčije.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2313JL8 — 23*4-54 Berlin 1291.80 — 13O2-60, Bruselj 796.91— 800*86, Ourfii H<»J5 — 1113.85, London 171j69 — 1*73-29, Newyonk 3880.50—3408.76, Patri« »6-27—^226,31, Praga 141.90—142.76, Trst 293.79 — 296.15 (premija 28.6 odet.). Avstrijafci SHteg t privatnem klirin#u 9.35 —9.46.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 16. junija- Pariz 20.326, London 15.525, Newrork 307.50, Bruselj 71-90, Milan 26.56, Madrid 42.125, A—tet dam 208.70, Berlin 118.75, Dunaj 57.40, Praga 12.31, Varšava 58.16, Bukarešta 3.05.
Sigmund Ruud v Ljubljani
Prispel je po opravkih kot zastopnik dveh največjih norveških tvrdk za zimski sport
Ljubljana. 15. junija Generalni tajnik JZSS g. J oso Goreč se je včeraj popokme nemalo začudil, ko je s smehljajočim obrazom stopil predenj pl a vol asi junak mednarodnih skakalnih tekem v Planici, znameniti norveški skakač Sigmund Ruud in mu ponudil roko v pozdrav. G. Goreč mu je dejal, da se je najbrž zmotil, kajti pri nas že davno ni več snega in torej Sigmund ne bi mogrel pokazati svojega znanja, Sigmund je takoj pojasnil, da ni prišel tekmovat, temveč da so ga privedli poslovni posli.
Sigmund Ruud je torej v Ljubljani. Prispel je kot zastopnik dveh največjih norveških tvrdk za zimski sport Groswig in Hagen v Oslu. I>amovino je zapustil že sredi januarja in je ves čas na potovanju. še pred 14 dnevi je bil v Švici, kjer se je udeležil zadnje letošnje smučarske prireditve v Grinzelu. Tekmoval je v slalomu in smuku. Nato je odpotoval na Dunaj, obiskal Gradec, in se ustavil tudi v Za-gTebu, kjer je obiskal razne zimsko-sport-ne tvrdke. Iz Zagreba je včeraj popoldne prispel v Ljubljano in je bila njegova prva pot s kolodvora h generalnemu tajniku JZSS g. Gorcu.
Seveda se je vest o prihodu znamenitega norveškega skakača takoj razširila med ljubljanskim športnim svetom in so popoldne in zvečer prispeli k Sigmundu funkcionarji JZSS, da ga pozdravijo v svoji sredi. Zvečer so se sestali z njim v prija-
Seja narodne skupščine
Beograd, 15. junija, p. Narodna skupščina je danes začela razpravljati o predlogu zakona o fidejkomisih. Po poročilu odbora, ki je zakun proučil, sta govorila poslanca Jura Cenklč in Ferdo Šega, nakar je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala v torek 19. t m. Prihodnji govornik je narodni poslanec g. Anton Krejči. Za ponedeljek dopoldne ie skHcana seja poslanskega kluba JNS.
Finančni odbor je danes razpravljal o zakonu o državnem pravobranilstvu. Finančni minister je podal o tem obširen ekspoze.
Povratek Jevtica v Beograd
Beograd, 15. junija, p. Davj ob 7.30 se je vrnil zunanji minister g- Jevtić. Na kolodvora so ga pričakoval njegov zastopnik minister dr. Kojić z višjim uradništvom ztmaniega ministrstva, nadalje turški, ru-monski, francoski in češkoslovaški poslanik ter jugoslovenska poslanika Gjunič iz Londona in Vukčević iz Budimpešte.
Jevtičeva zahvala
Pariz, 15. junija. AA. Listi zaključujejo tvoja poročila o Jevtićevem obisku v Parizu in ugotavljajo, da je ta obisk napravil na francoske politične in novinarske kroge najodličnejši vtis.
Snočnji listi objavljajo besedilo brzojavk, ki jih je zunanji minister Jevtić na pota iz Francije poslal predsedniku vlade Doumergueuju in zunanjemu ministru Bar-thouju. V brzojavki predsedniku vlade pra^P! minister Jevtić, da se je za časa svojega bivanja v Parizu prepričal, kolikšno je prijateljstvo, ki ga Francija in njena vlada gojita do Jugoslavije. Ta pa je s svoje strani neomajno vdana prijateljski in zavezniški Franciji. Razgovore, nadaljuje Jevtić, ki sem jih imel z vami, so mi pokazali vaše osebne simpatije do naše države. Zanje se vam globoko zahvaljujem m vas prosim, da prejmete g. predsednik s svojo soprogo izraze mojega globokega in udanega spoštovanja.
Brzojavka zunanjemu ministru Louisu Barthouju se glasi: Na potu iz Francije se vam globoko zahvalim za tako prisrčen sprejem. Odnašam neizbrisne spomine na svoje kratko bivanje v vaši prestolnici, ki mi je Se enkrat potrdilo, kako tesne in solidarne so misli in čuvstva, ki vežejo naši
teijskem pc«nenku v kavarni Evropa in obujali spomine na veličastno prireditev v Planici, ki je prinesla nove svetovne rekorde in povzročila, da je Jugoslavija postala na mah znana po vsem svetu. Priliko je porabil tudi naš poročevalec na kratek razgovor z gostom.
Sigmund Ruud je poudaril, da je skakalnica v Ptenici ne samo največja, temveč tudi najboljša na svetu. Zlasti nm je, kakor tudi njegovim tovarišem, ugajala brezhibna organizacija, Sigmund Ruud trdi, da Je bila znatno bolj&a od one na Timski olimpijadi v Lake Plaokiu, kjer 00 baH Norvežani zelo nezadovoljni, češ, da so jih prikrajšali zlasti pri hitrostnih tekmah v drsanju Planica mu je ostala nepozabno v spominu. Povsod, kamor je prišel, so ga spraševali o Planici, o Jugoslaviji In o naših snežnih prilikah ter razvoju smutarstva. Povedati je mogel samo najboljše. Prav tako se je godilo ostalim norveškim tekmovalcem, ki so bili priča novih svetovnih rekordov.
Na vprašanje, kaj delajo njegovi rojaki, ki so staj-tall v Plajiici, je Sigm«wid <i*»-jaL, da »o večinoma doma, le njegov brat Btrger je nanieščen pri neki športni tvrd-kl v Beritmi, Guttormsen (pa da študira v Oarlhu.
— Kako to, da doma skoro nikdar oe startate? — Ne utegmem. Kot zastopnik omenjenih tvrdk sem skoro vedtno na potovanja in sem zato letos le drakrat nastopil v domovini vendar nikdar kot aka-kač. Enkrat sem tekmoval v smuku, zadnjič m sicer v aprilu pa slalomu, ki 00 mu tudi pri nas začeli posveearM t<eč pozornosti. Letošnje ponovne tekme v Planici se bom prav potovo udeležil, prav tako moj brat Birger. čeprav sem zeVo «a-poslen, bora skušal za ta čas dobiti dopust Tudi moji rojaki, ki ste jWi leto« videli v Planici, bodo prišli radi. Slišal seim še, da 'bodo skakalnico rpopravill odroma podaljšali, da bodo mogoči skoki 100 m in še več. No. nič hudeea, bomo pa skakali 100 m, je pripomnil plavolasi Norvežan, kakor bi bila to zanj vsakdanja stvar.
Sigmund Ruud je izjavil, da bi se rad sestal 7, vsemi našimi tekmovalei v Planici in jih naproša, da pridejo d-revi ojb 20. v kmo^ko sr>bn r^tavTaoije Slamic na prijateljski pomenek.
Sigmund Ruud zapusti naše mesto jn-tri zjutraj in se odprl jo v Bolja.k, od tam v razna avstrijska mesta, potom posuti še češkoslovaško in Nemčijo, na kar se v domovino
dve državi pri delu za ureditev trajnega miru s pomočjo plodnega mednarodnega sodelovanja. Prosim vas, g. minister in dragi prijatelj, da tolmačite g. predsedniku republike moje vdano spoštovanje in da sprejmete zagotovilo mojega globokega spoštovanja in neomajnega prijateljstva do vas in vaše plemenite zemlje.
Vojni dolgovi
VPashington, 15. junija. AA Češkoslovaška in Belgija sta obvestili zunanje ministrstvo, da ne moreta plačati obroka vojnega dolga, ki zapade 15. junija. Vsebina note. ki jo je poslala Rumunija. Še ni mana.
Pariz, 15. junija. AA. Agencija Havas poroča iz \Vashingtona, da je predlog, ki ga je ameriška vlada v svoji zadnji noti poslala Veliki Britaniji glede plačila vojnih dolgov z blagom, namenjen vsem dolžnikom Zedinjenih držav. Zato lahko predlože ameriški vladi vse prizadete države tozadevne konkretne predloge.
London, 15. junija, g. Vlada je sklen+la, da ne bo več odgovorila na ameriško noto slede vprašanja dolgov. Angleška vlada je prišla do mnenja, da ne more postaviti no-beroib predlogov, ki bi bilj sprejemljivi tt kongres. Angleški poslank >e rr1 pooblaščen, naj nadaljuje pogajanja in naj do+u fnforrnacije o možnosti plačila z blagom,
Priprave za vzhodni Locarno
Praga. 15. junija, d. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo med drugim predmet posvetovanj stalnega sveta Male antante v Bukarešti tudi vprašanje zaključitve pogodbenega sistema v locarnskem duhu, v katerem bi bile udeležene (češkoslovaška, Rusija. Nemčija in Poljska. Ta pogodba bi vezala omenjene države za medsebojno pomoč v primeru, napada ene izmed njih. Se ni gotovo, ali naj bi pogodba vsebovala tudi obveznosti za medsebojno pomoč proti državam izven te zveze. Kot garant bi sodelovala Francija slično kakor pri locarnski pogodbi Anglija in Italija. Da bi bilo potovanje Barthouja na Balkan v zvezi s tem načrtom, za sedaj zanikujejo. Zdi se pa, da gre za poizkus, o katerem so iz razpravljali v Parizu in na podlagi katerega naj bi se spravila svoječasna garancijska ponudba Nemčije najprej na vzhodu v obliko, ki bi bila združljiva s francosko tezo o varnosti. Rumunija in Jugoslavija k tej pogodbi ne bosta pristopih*, pač pa bosta nri.«rt»li na mštUŠm ^■iWn»J.~.Ti-*
Jesenicam preti
najhujši udarec
će M zadela železarna v Zenici proizvajati tudi izdelke, ki jih izdeluje KID, bi zadela katastrofa našo železarsko industrijo
Jesenice, 14. junija. Komaj so 9e izlečile rane, ki jih je povzročilo predlansko izprtje vsega delavstva KIT) in komaj se je pozabilo ono strasno gorje in razburjenje, ki je takrat vladalo po našem industrijskem revirju, že se čujejo glasovi z verodostojnih strani, da grozi Jesenicam nova nevarnost, ki Utegne gospodarsko popolnoma upropastiti ne le Jesenice, temveč velik del Gorenjske, ki je z Jesenicami gospodarsko tesno povezan.
Cuje se, da se bo železarna v Zenici z velikimi državnimi sredstvi razširila in povečala in to tudi za one izdelke, ki se izdelujejo v drugih podjetjih v državi, v največji meri pa v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Javorniku, v katerih je sedaj zaposlenih okroglo 2500 delavcev in nameščencev.
Kapaciteta tovarn Kranjske industrijske družbe je mnogo večja od potrošnje predmetnih izdelkov v državi in ima KID na zalogi vedno polno tega blaga, za katerega ne najde tržišč, če pa se razširi tovarna v Zenici v svrho izdelovanja železarskih izdelkov, ki se proizvajajo na Jesenicah, potem je zadan smrten udarec Jesenicam in široki okolici, ki živi skoraj izključno le od tovarn, ki dajejo delo in kruh tisočerim delavcem, nameščencem, trgovcem in obrtnikom, če se ta namera v Zenici izvede tako kot je zamišljena, se bo morala produkcija v sedanjih obratih KID reducirati gotovo na polovico in bo treba odpustiti tudi polovico delavcev in nameščencev, kar bo povzročilo v naših krajih največjo bedo in katastrofalne gospodarske posledice.
Jesenice in vsi ostali kraji radovljiškega sreza so močno povezani z razvojem KID. Druge pomembne industrije v teh krajih ni, ne obrti, ki bi izvažala izdelke v druge kraje, ne kmečkega prebivalstva, ki bi moglo živeti od borne zemlje. Vse mesto in vsa široka okolica sta navezani v prvi vrsti na delavstvo, ki ima delo in kruh v tovarnah, prizadeti pa bodo tudi kmečki kraji daleč naokrog, ki imajo na Jesenicah dobre odjemalce za svoje pridelke. Industrijski delavec je z dušo in srcem prirastel na podjetje, pri katerem so delali in živeli njegovi pradedi iz roaa v rod. Vsa podjetja KID stoje v agrarno docela pasivnem kraju, ki živi izključno od industrije, in č<* bi se ta upropastila, bi bile Jesenice morda še mnogo hujše prizadete, kot so Trbovlje. S tem pa bi obseg go- | spodarske nesreče še ne bil izčrpan. Za že- j leznicami so jeseniške tovarne najboljši [ odjemalec trboveljskega premoga. Porabijo ga na leto približno 70.000 ton ali na mesec okrog 600 vagonov. Za polovico te količino bo padel konzum trboveljskega premoga; zato bi tudi v Trbovljah izgubilo lepo število delavstva delo in zaslužek.
Kranjska industrijska družba je v dravski banovini nedvomno največji in naitoe-nejši davkoplačevalec. Ogromne so vsote, ki jih plačuje na davščinah, taksah, železniških tovornih tarifah in carini ter na prispevkih za nezgodno, bolniško in starostno zavarovanje delavstva in nameščencev. Porušeno bi bilo v tem primeru vse socijalno zavarovanje tisočerih uslužbencev, ki bi za dolga leta plačevanja ne bili deležni starostne preskrbe in bi jih na stara leta čakala samo beraška palica.
Zavedajoč se strašnih posledic, če bi se v Zenici pričelo proizvajati v masah isto blago, kot na Jesenicah in drugod, je jeseniško delavstvo imelo v torek zvečer na Jesenicah javen shod, na katerem so voditelji vseh strokovnih organizacij poročali o razširitvi tovarn v Zenici in o posledicah, ki bi jih trpele Jesenice. Vsi govorniki so orisaJi položaj tak, kakršen je v resnici, da bodo plačevali tudi to pot račune take brezglave gospodarske politik«* zopet le mali ljudje, delavci, nameščenci, trgovci, obrtniki in kmetovalci Širokega okoliša, ki so tesno povezani z obstojem te veleindustrije.
Resolucija
Preeitana in soglasno sprejeta je bila resolucija, ki je bila poslana vsem mero-dajnim činiteljem v državi. Resolucija se glasi:
Na javnem zborovanju dne 12. 6. 1934 na Jesenicah zbrani delavci, nameščenci ter ostali delovni sloji iz Jesenic in bližnjih občin, zaprepaščeni po vesteh, da se bo železarna v Zenici z velikimi denarnimi sredstvi, ki jih daje na razpolago država, razširila in povečala v svrho izdelovama železnih izdelkov, ki se že proizvajajo v drugih podjetjih v državi, posebno pa v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na .Javorniku, so sklenili sledečo re-soluci jo:
1. Y izvedbi velikega investicijskega programa za razširitev in povećanje železarne v Zenici vidimo najresnejšo opasnost za eksistenčno možnost ne samo 2500 delavcev in name;čencev, ki so zaposleni v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Javorniku in Dobravi, temveč vseh delovnih in gospodarskih slojev, ki so v naših krajih in v bližnjih občinah direktno ali indirektno odvisni od prospevanja podjetja Kranjske industrijske družbe.
2. Kapaciteta tovarn KID je mnogo večja od potrošnje v državi na izdelkih, za katerih proizvodnjo naj bi se Železarna v Zenic: povečala; ker pa ni računati s tem. da bi se potrošnja v teh izdelkih v dogled-nem času tako povečala, da bi se mogla izkoristiti kapaciteta obeh velikih podjetij in še raznih drugih manjših industrijskih obratov v državi, ki proizvajajo deloma iste železne izdelke, je izven vsakega dvoma, da se bo produkcija v sedanjih obratih morala znatno reducirati, pri KID gotovo na polovico ali pa  še  na  manjšo  kvoto, kar
znači, da bi se v istem razmerju moralo reducirati tudi število zaposlenih delavcev in nameščencev KID. To bi izzvalo v vseh naših krajih največjo bedo in pomanjkanje in naravnost katastrofalen položaj.
3. Odločno protestiramo proti temu, da se v današnji dobi najtežje gospodarske depresije in hude krize v področju javnih financ proti vsem načelom zdrave gospodarske politike in celo iz javnih sredstev trosijo ogromni zneski za take investicije ki se morajo izkazati za nerentabilne in
ki poleg tega ustvarjajo nove velike opasnosti socijalnega značaja. Opozarjamo na katastrofalne posledice, ki jih je slično postopanje na področju rudarske proizvodnje povzročilo v vseh premogovnih revirjih v območju dravske banovine, posledice, ki J se vidijo v brezposelnosti in bedi tisočev j in tisočev rudarjev, zlasti iz revirjev Tr-1 boveljske premogokopne družbe, v finančnih težkočah prizadetih občin in v akutni nevarnosti, da pokojninsko zavarovanje rudarskega delavstva v dravski banovini popolnoma propade. Ker je delavstvo KED skupno z rudarskim delavstvom dravske banovine včlanjeno v isti bratovski sklad-nici, bo ta socijalna ustanova z izvedbo nameravanega investicijskega programa tako prizadeta, da bo vsaka sanacija naravnost onemogočena, in bodo s tem tudi v rudarskih revirjih nastopile usodepolne posledice.
4. V dobi, ko v drugih državah po metodah načrtnega gospodarstva skušajo onemogočiti nadprodukcijo in z njo zvezano nestalnost gospodarskih in socijalnih prilik ter brezposelnost širokih delovnih slojev, se  ne smejo  pri nas uveljavljati go-
spodarski projekti, ki morajo neizogibno ustvarjati in povećavati baš ono gospodarsko in socijalno zlo. čigar pobijanju so namenjeni drugod največji napori.
5. Naprošamo vse gg. senatorje in narodne poslance iz dravske banovine, zlasti pa gospoda ministra za socijalno politiko in narodno zdravje, is to tako pa tudi gospoda bana dravske banovine, naj zastavijo vse svoje moči za skupno akcijo, ki naj obvaruje gospodarstvo pred upropa-ščenjem narodnega premoženja in delovne sloje ▼ pasivnih krajih, od pamtiveka navezanih na delo in zaslužek v industriji, pred srrahovito bedo. ki bi se morala pojaviti kot posledica take nesmotrene investicijske politike.
6. Javno zborovanje naroča svojim centralnim instancam krajevnih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij prizadetega delavstva, naj ukrenejo vse potrebno, da se vsi merodajni činitelji, zlasti pa kraljevska vlada in gg. senatorji in narodni poslanci točno pouče o neizogibnih posledicah povećavanja železarne v Zenici v škodo železarn v dravski banovini, v cilju, da se te posledice preprečijo, dokler še ni prepozno.
★
Po naJHh informacijah je nevarnost, o kateri je tako odločno spregovorilo jeseniško delavstvo, vsaj zaenkrat odstranjena. Dobro pa je, da so že zdaj opozorjeni vsi odločujoči Činitelji na nedogledne posledice, ki bi jih imel ta nepremišljeni korak. Prepričani smo, da bo zmagala zdrava pamet in razsodnost tudi če bi postalo to vprašanje pereče, kar pa zaenkrat kot rečeno še nI
enfpeterska vojašnica za moderno bolnico?
V to za silo popravljeno poslopje hočejo v prvi vrsti premestiti interni oddelek s tuberkuloznimi bolniki
Ljubljana, 15. junija.
O naši splošni bolnici čujemo vsak dan pritožbe, da je premajhna, in je zato v interesu vsega prebivalstva banovine že skrajna potreba, da sedanjo premajhno bolnico razširimo z novimi, vsem zahtevam moderne higijene in znanosti odgovarjajočim* stavbami. V ta namen je bila za bolnico na Poljanah že kupljena velika parcela od Kmetijske družbe. Vsa naša javnost se je /e veselila, da bodo končno odpravljene sed/inie uprav strahotne razmere v naš; bolnici, ko zaradi pomanjkanja prostora morata ležati tudi po dva bolnika v eni poste-'ii. kar zdravstvu naše banovine gotovo ni v korist. Vedno smo pričakovali, kdaj nas uprava splošne bolnice končno presenet: z načrti za novo bolnico, ko bi se sedanjn boln:rq razširila čez LjuHlien;co r»n Polia-ne. Teh načrtov sicer nismo dobili od ni" koder, zato ie pa uprava naše splošne bolnice vso javnost presenetila s še čudovitejšim proiektom. \a pričakovanih nroiekt'n smo v duhu gledali naimoderneiše paviljone iz stekla, jekla in betona, kakršne dandanes drugje grade za bolnice, a pred kratkim je uprav« splošne bolnice mestni ob-čini prezentirala projekt s tako veličastno idejo, da bo pred njo ostrmel ves sedanji kulturni svet. Na tem projektu pa ni več solnčnih paviljonov sredi vrtov in na njem šopiri le črna. zanemarjena !n smrljiva stavba stare šentpeterske vojašnice. To za silo popravljeno poslopje hočejo imeti za bolnico in sem hočejo predvsem premestit: interni oddelek s tuberkuloznimi bolniki!
Resnično, vesti o tem predlogu nikdo ne more verjeti in vsi jih smatrajo za potegavščino. Novica je pa na žalost resnična in v sredo smo imeli že komisijo v šentpe-
Delavci in nameščenci za svoje pravice
Ljubljana, 15. junija. Znani predlog delodajalskih zbornic glede sprememb socialno političnih določb obrtnega zakona, po katerem bi bilo delovno razmerje delavcev in nameščencev v naši državi skoro uničeno, je vzbudil zlasti v nameščenskih vrstah naše banovine splošen odpor. Najbolj vidno protestno akcijo je organizirala ljubljanska Zveza društev privatnih nameščencev, ki je potom svojih včlanjenih organizacij sklicala protestna zborovanja v vseh večjih krajih naše banovine. Privatno nameščenstvo je to po, i azumelo poziv ob resni uri. Vsa zborov- -ja so bila manifestacija stanovske miseln odločne volje privatnih nameščencev      končne borbe.
V nekaterih krajih so se zedinile vse nameščenske organizacije brez razOike in organizirale skupen nastop. Dosedaj je Zveza prejela poročila iz naslednjih krajev:
V Kranju je sklicalo ta~mošnje Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev skupno s pomočniškim zborom in namesčensko skupino JSZ dne 5. t. m. v gostilni pri Pe-terčku protestno zborovanje, katerega re je udeležilo nad 100 nameščencev. Zanimivo je, da so se inozemski nameščenci povsem absentirali. Takega nameščenske-ga zborovanja Kranj še ni videl. Shod je vodil g. Tone š tem piti ar. isto društvo je sklicalo protestno zborovanje tržaških nameščencev 30. maja v gostilni Pošta v Tržiču. Tudi to zborovanje, ki ga je vodil g. Japelj Vanko, je bilo izredno obiskano, Na Jesenicah so tamošnji nameščenci zborovali 4. t. m. na dveh članskih sestankih, ki so ju sklicali društvo nameščencev KID, podružnica ljubljanskega DZAN in Okrajno društvo delovodij.
Tudi nameščenci v Zasavskih industrijskih centrih niso počivali. Dne 6. t. m. se je vršilo krasno uspelo protestno zborovanje trboveljskih rudniških in trgovskih nameščencev. O zborovanju, ki sta ga sklicala Društvo rudniških nameščencev in tamošnja podružnica ljubljanskega DZAN, je 2> Slovenski Narod« že priobčil obširno poročilo. Dne 2. t. m. je sklicala protestno zborovanje hrastnlška podružnica Društva rudniških nameščencev, dne 6. t. m. pa se je vršil shod v Zagorja tamošnje podružnice istega društva.
Protestna zborovanja so sklicala v Zvezi učlanjena društva v Celju dne 1. t. m. in v Mariboru dne 30. maja in 8. t. m.
Ljubljanske v zvezi včlanjene nameščenske organizacije se pripravljajo na večje skupno zborovanje, ki bo prihodnji
terski vojašnici, kjer je mestna občina / vsem poudarkom zagovarjala potrebo nove moderne bolnice. Po zakonu o bolnicah bi namreč morala mestna občina vsako leto prispevati za splošno bolnico okrog 600.000 Din. Dosedaj se ta zakon ni izvajal in zato tudi ta vsota še ni bila nikdar v ljubljanskem proračunu, in je ni tudi v letošnjem. Denaria torej mestna občina ne more vzeti od nikoder in ga tudi nikjer ne more iskati, ker bi ga nikjer ne dobila. In zato je uprava splošne bolnice predlagala, naj na račun teh prispevkov mestna občina odsto-pi bolnici šentpetersko vojašnico.
Kakor smo informirani, namerava uprava bolnice staro poslopje za silo preurediti in sem v resnici spraviti predvsem j etične ljudi, ki je za njih dober in čist zrak najučinkovitejši lek. Kakšen zrak je pa v tem starem zidovju. se lahko prepriča vsakdo, saj vendar vsa naša javnost ve, da ne more biti dober. V poslopju so sedaj nekateri zavodi, ki pa njih stanovalci le malo bivajo po sobah, temveč so čez dan večinoma v mestu ali pa na vrtu in dvorišču, samo zvečeT in v slabem vremenu pa v notranjosti poslopja. Ti zavodi bi se morali takoj seliti in iskati drugje prostora, v šentpetersko vojašnico bi pa znosili bolnike.
Mislimo, da o tej čudoviti zadevi sploh ni treba razpravljati, da se stvar ne izve po svetu v našo največjo sramoto. Kako bi svet sodil o voditeljih našega zdravstva, če bi zvedel, da namestu modernih bolnic na že pripravljenem krasnem prostoru hočejo imeti za bolnico staro zapuščeno kasarno! Res ni danes denarja za velike in-vestic;ie. vendar pa bolnikom ne smemo vsaj škodovati s tem, da jih namestimo v škodljive jim prostore. „
teden. Zborovanje je bilo sklicano že za nocoj ped okriljem Vrhovnega strokovnega sveta, ki ga je pa moral zaradi tehničnih ovir preložiti.
Poleg tega so bila v Ljubljani že tri protestn* zborovanja, ki so jih sklicali Društvo nameščencev Nabavljalne zadruge, Društvo zasebnih zemljedelskih uradnikov in Društvo nameščencev papirnic v Vevčah. Vsa zborovanja so potekla mirno in dostojno, pokazala so pa odločno voljo nameščencev, da bodo ščitili svoje pridobljene pravice.
limiimumuviimiumiuHiiimiiMunmimi
Nacionalno delavstvo in nameščenstvo!
Iz tehničnih razlogov smo odložili protestni shod na drugi teden. Prosimo Vas, da vzamete to na znanje in sporočite svojim tovarišem. Agitirajte, da se bodo udeležili shoda, ki bo sklican prihodnje dni.
VRHOVNI STROKOVNI SVET v Ljubljani.
št. Jernej — vrata v dolino gradov
m Št. Jernej, 14. junija
Tujsko-prometno konferenco »Ktkc« zti Dolenjsko v Novem mestu v ponedeljek 8. t m. pozdravljajo z velikim veseljem posebno občine v novomeškem in krškem srezu Kako so zainteresirane na njej zlasti občine ob Krki. kjer imamo poleg edinega zgrajenega kopališča v Novem mestu.
naravna kopališča, dokazujejo naše vloge za zboljšanje gospodarskega stanja Tako so občine ob drž. cesti Novo mesto—Brežice soglasno mnenja, da potrebujejo ti kraji železniško zvezo Novo mesto—Brežice. Proga zanjo je bila že trasirana v bivši Avstriji in ponovno tudi v naši državi, toda do danes je ostalo le pri trasi. Železniško zvezo nadomestuie zaenkrat le avtobusna zveza, ki pa seveda ne more izpolnjevati tiste naloge, kot bi jo železnica. Potrebna nam je tudi elektrifikacija krajev od Novega mesta proti Krškemu in Brežicam. Ko bosta dosežena ta dva cilja, železniška zveza in elektrifikacija, bo    imel  St. Jernej vse pogoje za tujski
Rromet  v   toliki  meri,    kot    morda poled lovega  mesta noben  drug kraj  na Do lenjskem   Bivanje v St   Jerneju nudi dovolj užitka pozimi in polet:  ker ima 'eto višče    brezplačne  koreli   v   Krki nočen1 hrano in stanovanje, izlete v Gorjance itd
Gorjanci s svojimi senčnatimi, bukovimi gozdovi naravnost vabijo človeka, da se povzpne na njihove grebene, odkoder je krasen razgled po Hrvatski proti Karlovcu in Zagrebu, kakor tudi po Sloveniji do Triglava in Savinjskih Alp.
St. Jernej predstavlja takorekoč vrata v dolino gradov, kjer se nudi obiskovalcu neprecenljiv užitek. Obisk samostana Ple-terje tudi ne sme izostati, v katerem je vzidana spominska flošča izumitelju ladijskega vijaka Reslju. V ta samostan je sicer zabranjen ženskam vstop, a moškim ga menihi prav radi razkažejo in jih prijazno pogoste. V St. Jerneju se vrše vsako leto junija tradicijonalne konjske dirke, ki privabijo na tisoče gledalcev od blizu in daleč. Na konferenci »Krke« v Novem mestu se bomo tudi razgovarjali o tem, kaj bo treba ukreniti, da se sloves teh konjskih dirk še dvigne, ker so edine na vsem Dolenjskem.
Zelo mikaven je tudi obisk naših krajev jeseni ob trgatvi .Ob trgatvi ima velik užitek že sam domačin, ki je trgatve navajen že od rojstva, kakšnega mora imeti šele tujec iz nevinorodnih krajev! Teren za smučanje je tudi idealen, a praktično radi pomanjkanja dobrih zvez iz Ljubljane in Zagreba ne pride v poštev. Konferenca »Krke« v Novem mestu se bo bavila tudi z razmerami v tujsko-promet-nem pogledu v naši občini, pa je zato razumljivo, da pričakujemo z veliko nestrpnostjo njenih zaključkov Konference se udeleži naš župan Radkovič osebno in bo tudi stavil primerne predloge.
Posvetovalni odbor za telesno vzgojo
Beograd, 15. junija. Minister za telesno vzgojo naroda, dr. Grga Andjelinovič, je pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda uetanovil poseben posvetovalen odbor s ciljem, da bo o vprašanjih telesne vzgoje dajal ministru svoje mišljenje in nasvete, da medsebojno poveže posamezne dele privatne incijative in jih spravi v skHd. z delom in težnjami ministrstva za telesno vzgojo in končno da predlaga ministrstvu potrebne korake, načrte in sporede dela. ki je koristno za splošnost in posebej za telesno kulturo naroda.
Posvetovalni odbor sestavlja 20 oseb, ki jih določi minister za dobo 1 leta iz vrst strokovnjakov posameznih udruženj rn u-stanov, ki spadajo v območje ministrstva za telesno vzgojo, dalje po en zastopnik ministrstva vojske in mornarice in ministrstva prosvete. Služba v posvetovalnem odboru je častna in ne dobo člani odbora razen povračila za stroške na seje odbora, prejemali nobene nagrade. Plenarne seje in seje saveznih komisij sklicuje in predseduje minister z t. v. Seje bodo v Beogradu in Zagrebu.
Za predsednika posvetovalnega odbora je imenovan dr. Alfred Pihlcr, asistent univerze in načelnik sokolske župe Zagreb, za podpredsednika pa brigad, general Stevan Knežević, podpredsednik SSS in .1LAS. Za člane so imenovani: Miroslav Ambrožič, dr. Vladimir Belajčič, inž. Stanko Bloudek, Žarko Deškovič, Miroslav Dobrin, Edo Funk, dr. Stevan Hadži, Vladimir Jankovič, ivan Kovač. Hrvoje Macanovič, Milan Mi~ ličevič, Mata Miodragovič, Nenad Miro-savljevič, Kosta Petrovič, dr. Zijko Prebeg, inž. Anton Šmit, dr. Ivo Stalio, inž. Stjepan Vukelič in prof. Bogoljub Krcjčik.
Zdravniki   priporočajo   sadje   zdravim in bolnim
ŠTAJERSKO SADJE
je priznano najboljše, zato kupujte čresnje in pozneje vse ostalo sadje
PRI PODRUŽNICI L5WY, LJUBLJANA, Kolodvorska 35. - Tel. 27-25
Radio kotiček
Ljubljana, 15. junija.
No-cuj ob 20. uri bi morala ljubljanska radijska oddajna postaja prenašati pestri večer iz Hrastnika. Ker so pa hiastniški prireditelji v zadnjem trenutku odpovedali — je prevzel vodstvo današnjega pestrega večera papači Danilo, ki ga bomo po daljšem času Ln po srečno prestani bolezni zopet slišali. Naslov nocojšnjega pestrega večera je »Takrat v starih časih, takrat je lušuno b'lo«.
G. Danilo je pa ta večer izbral odlomke iz Linhartovih del, iz del Miroslava Vilharja, povezal jih je z narodnimi običaji iz Savinjske doline Ln s pristnimi kmečkimi storjieami, katerim je dodal še nekaj lastnih domislekov — pa tud; kak drobec iz »lastnih zbranih del«. — Oskrbel si je harmonikarja, pristno kmečko muziko in dva popularna pevca slovenskih narodnih pesmi, izposodil si je z ljubljanskega trga branjevke — pa tudi nekaj odličnih dam, ki nočejo biti imenovane, je angažiral za ta večer, katerega imenuje sam pestro revijo iz Kranjske dežele.
DRAMA Začetek ob 20. uri
Petek, 15. junija:   Kulturna   predstava v
črni mlaki. Rezervirana predstava. Sobota, 16. junija: Družba. Red C Nedelja, 17. junija:    Gospoda Glembajevi. Izven.   Globoko  znižane   cene  od  5 do 14 Din.
Ponedeljek, 18. junija: Mojster Anton Hit. Red C.
OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 15. junija: zaprto. Sobota. 16. junija:   Trubadur. Gostujeta Zinka Kunčeva in dr. Andrian. Red A. Nedelja. 17. junija: Manon. Gostuje Andrč Burdino.   Lirični tenor pariške opere Comique. Izven. Zvišane cene. Ponedeljek, 18. junija: zaprto.
Slavni francoski lirični tenor Andre Burdino gost v naši operi. V nedeljo 17. t. m. nastopi v operi Manon odlični pariški lirični tenor Andrč Burdino. Odlični gost nastopa povečini v pariški Opera Co-mique. gostuje po vseh velikih odrih Evrope. Njegove kritike so najlaskavejše. Pravijo, da ima neizrečeno lep glas in naj-odličnejšo igro, dalje hvalijo njegovo visoko g-lasbeno-tehničTio kulturo, izrazito muzikalnost in njego\- izredno simpatični nastop. Zmagovito obvlada vse visine, ima pa tudi prekrasen neizumetničen mezza voce. Burdino je kakor ustvarjen za kreacijo mehkih liričnih značajev ter je nedosežen v vlogi VVertherja
KOLEDAR D^nea:    Petek, 15. junija, katoličani: Vid, Dragomir, pravoslavni 2. maja. DANAsNJE PRIREDITVE Kino  M^ica:  Pozdravlja in poljublja Te Veronika. Ob 16.
Kino Matica; Carjev adjutant. Ob 21J.5.
Kino dvor: Grešna noč. HI. produkcija gojencev (iiaabene Matice ob 18. v FilharmonJčni dvorani« DEŽURNE LEKARNE.
Dane*: Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5.
(fx.&cd sita
Krava pri gobcu molze. To bi morali vedeti zlasti tisti, ki radi pijo mleko, pa morda niti ne vedo, kako se prideluje sena. Prav je in v redu, če pokladajo kravi krmo vsi, ki žive od njenega mleka Zdrava pamet nam pravi, da bi morali za kravo skrbeti najbolj tinti, ki jo najbolj molze jo. a ni tako in to je zlo. liaš narobe je, eni tlačijo kravi v gobec krmo, drugi jo pa molze jo.
Karkoli kupiš, moraš plačati. Če nočeš plačati, moraš ukrasti, a če ne znaš krasti ali če ukradeš premalo, boš nosil posledice. Ljudje so modro razdeljeni v kupce in prodajalce. Drugi bi brez prvih nc mogli živeti, prvi pa lahko brez drugih. Tudi v tem je globoka življenjska modrost, ki ie pa prvi na srečo drugih nc razumejo. Prodajalci pišejo računčke, kupci štejejo denarec. Če si kur>cc, dobiš recimo račun ček za poldrugo kilo sladkorčka, pa moraš plačati še 50 par za takseno marko. To je v redu, saj smo rekli, da krava pri gobcu molze. Si pa v redu, da mora ku pec pLičati vse taksene marke, prodajalec pa nobene.
Ta trditev je torej padla skozi sito. Pa brez zamere, kajti če bo zamera, bo kdo mislil, da je naša trditev resnična. Resnica namreč oči kolje. Zatisnite jih brž, da jih vam ne zakolje. _
Predavanje
o legarju in grm
Trbovlje, 13. junija. Snoči je imel v tukajšnji osnovni šoli na Vodah občinski zdravnik dr. Jenšterle predavanje o tifusu in griži. V zadnjem času so se jeli v delavskih kolonijah v Žabji vasi na Dobrni in na Tereziji pojavljati posamezni primeri griže, zato je smatral občinski zdravnik za potrebno, da poleg drugih sanitarnih ukrepov potom javnega predavanja pouči prebivalstvo, kako se lahko z uspehom ubrani teh dveh nevarnih kužnih bolezni.
Zadnja večja epidemija tifusa je zadela poleg drugih krajev v Zasavju v Savinjski dolini tudi Trbovlje leta 1912, ko so morah graditi za bolnike v Trbovljah posebne barake. Takrat je zahteval tifus izredno vehku smrtnih žrtev. Pozneje so se pojavljali posamezni slučaji, vendar pa do večjih epidc-mičnih obolenj prebivalstva ni prišlo. Zlasti se imajo v zadnjih letih za zboljšanje higijenskih prilik zahvaliti novemu vodovodu, ki ga je občina zgradila v trboveljski dolini. Tifus se najlažje razširi s pitno vodo, ki je okužena, zato je tam, kjer ni vodovodov, marveč nezavarovani vodnjaki, kamor hodi mnogo ljudi po vodo, največja nevarnost nt izbruh te nevarne epidemije. — Lahko pa se okužimo tudi potom hrane, zlasti surovega sočivja, sadja i. dr. S tifusom se torej okužimo le potom prebavljalnih organov.
Ko so se pred leti jeli pojavljati posamezni primeri tifusa v koloniji na Dobrni, je takoj padel sum na rezervar pitne vode na Dobrni, ki ga je posebna zdravstvena komisija preiskala ter potom bakteriološkega zavoda ugotovila, da je voda v tem r- -zervarju polna tifusnih bacilov. Seveda je bil rezervar takoj zaprt in prebivalstvo preiskano. Pri preiskavi se je ugotovilo, da so 4 moški takozvani bacilonosci, ki sami niso vedeli, da imaja v sebi na milijone bacilov, pa bolezni niso čutili, so bili torej nekako imuni pred obolenjem, ker so imeli očividno dovolj naravne odporne sile. Takih primerov je mnogo, ker nudi vsak organizem proti boleznim večji ali manjši odpor, kar je pač odvisno največ od prehrane in telesne konstitucije posameznih oseb. Le če so pogoji dani, človek oboli. Tako zvana inkubacijska doba, ko se bacili v organizmu razvijajo, traja pri tifusu 14 dni do 3 tedne. Prvi pojavi so, kakor tudi pri drugih boleznih, izguba apetita, glavobol ter mrzlica, nato pa nastop vročine, ki se dvigne do 40°, kar traja gotovo 3 tedne brez presledka. V tem času nastopi vnetje črevesne sluznice in skoraj v vseh primerih krvavenje črevesja. Bolnik postane nekako omamljen in apatičen za vse, kar se v njem in okrog njega godi. Ce pa je vročina izredno visoka, postane bolnik tudi nemiren, ter se premetava po postelji. Po telesu se pojavijo rdečkaste lise in pege, vranica se poveča, jetra obole, pogosto nastopi razkroj krvi. Značilna za tifuzno obolenje je okolnost, da tudi pri 40° vročine srce le polagoma bije. Nevarne za življenje postanejo lahko krvavitve črevesa, zlasti, če rane prodro cevne stene, zaradi česar lahko nastopi vnetje trebušne mrene. Kot posledica tifuznih obolenj lahko nastane tudi vnetje ušesne mrene ali drugih občutljivih organov. Pri tifuznih obolenjih umre med mladino največ 14 c/c obolelih, pri starejših pa tudi do 50 \ \.
Slična tifusu je griža, ki je bolj znana, kajti večja epidemija te nalezljive bolezni je razsajala v Sloveniji takoj po prevratu 1918 in 1919, ko je umrlo mnogo ljudi. Očividno je takrat vplivala na širjenje te epidemije slaba prehrana prebivalstva med vojno in takoj po nji. Tudi tej bolezni je povzročitelj bacil. Dočim se tifuzno obolenje le počasi razvija, je razvoj griže hitrejši, kajti že po 1 tednu nastopi huda vročina, ki pa le redko prekorači 38°, nato pa nastopijo hude, krču podobne bolečine v debelem črevesju, ki izloča krvav sluz — v nasprotju s tifuznim obolenjem, pri katerem se izloča grašasto-zeleno blato. — Bolnik ima hudo žejo in močno shujša. Toda pri griži vročina hitro upade, če se pazi na pravilno prehrano bolnika, v nasprotnem primeru pa lahko nastopi tudi kronično obolenje, ki dovede največkrat do smrti.
Pri prvih pojavih obolenja po eni ali drugi kužni bolezni je najbolje poklicati zdravnika, ki odredi vse potrebno glede izolacije bolnika od zdravih in druge sanitarne ukrepe. Predvsem je treba gledati na hrano. Bolniku se naj daje čista juha, čaj ali kava. Razkužiti je treba stranišča z apnom ali lizolom.
S tem je dr. Jenšterle zaključil svoje predavanje, za katero so ga navzoči nagradili z živahnim odobravanjem.
VSA LJUBLJANA SE ZOPET SMEJE IN SMEJE . . . KAJTI VLASTA BURJAN
skrbi v sijajni komediji
CARJEV ADJUTANT
kot nekdaj pri »Lažnem feldmaršalu« za imenitno zabavo s svojimi novimi, izvrstnimi dovtipi. Sodelujeta Greti Theimer in VVerner Fiitterer. Premiera danes ob 9.15.
Telefon 21-24 ELITNI  KINO MATICA
Telefon 21-24
DNEVNE VESTI
SPORT
Naši plavači na mednarodni plavalni tekmi
Dunajčani se zelo zanimajo za Jugoslovene in jim prerokujejo velik
uspeh
— Poslanik dr.   Pitamic v Ljubljani.
Naš poslanik v Washin<gto<nu dr. Leonid Pitamic, ki se je mudil nekaj dni v Zagrebu, zdaj je pa odpotoval p© službenih opravkih v Beograd, prispe na kratek oddih v Ljubljano.
— Nov generalni inspektor notranjega ministrstva. Na predlog notranjega ministra je bil s kraljevim ukazom imenovan za generalnega inšpektorja dosedanji inspektor notranjega ministrstva dr. Franjo Goršač.
— Število sodnikov pri apelacijskih sodiščih. Pravosodni minister je predložil Narodni skupščini osnutek zakona o iz->remem'bah i.n dopolnitvah zakona o ureditvi rednih sodišč. Osnutek se nanaša na določitev števila sodnikov pri poedinih apelacijskih sodiščih, česar doslej ni bilo. Osnutek določa za apeiacijsko sodišče v Ljubljani 16 sodnikov.
— Veterinarski kongres v Sarajevu. 2-i. in 4. septembra bo v Sarajevu veterinarski kongres, združen z veterinarsko razstavo.
— Na banovinski kmetijski soli na Grmu pri N o\ eni mestu se prične novo šolsko leto celoletne sole 15. septembra 1934. Sprejme se 34 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z 5 r>m, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. avgusta 1934. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din j, ki reflektira jo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, cm bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stan jo zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah, prosilca in se plačuje mesečno naprej. — Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. Izkazilo o višini prispevka Kmetijskega odbora je priložiti prošnji.
_ I>a bi le ostalo tako. Zadnjič smo
mimogTede ugotovili, da beograjska Politika« navdušeno priobcuje obširna poročila o raznih žalostnih dogodkih in pojavih v Sloveniji, da pa za kulturne dogodke in prireditve pri nas nima prostora. Danes pa vidimo v >Politiki« obširno poročilo o našima šahovskima mojstroma dr. Vidmarju in Vasji Pircu, s katerima je govoril ljubljanski dopisnik >Politike«. Dr. Vidmar mu je izjavil, da se pripravlja v Moskvi velik mednarodni šahovski turnir, na katerega bo tudi on povabljen. Poleg tega priobcuje   >Politika«  daljše poročilo
0 glavni skupščini naše Zveze za tujski promet. Veselilo nas bo, če bo ta preorijentacija pri »Politiki« trajna.
— Novo letališče na progi Zagreb— Beograd. Danes je bilo otvorjeno na progi Zagreb — Beograd novo letališče v Borovu pri Vukovaru. Letališče je last tvrdke Bat'a, ki ga je zgradila na lastne stroške. Vsa letala na progi Zagreb— Beograd se bodo ustavljala tudi v Borovu.
— Delo dobe. Borza dela išče za takoj šoferja, ki govori angleško in francosko, mora pa biti tudi avtomehaoik in razpolagati z majhno kavcijo. Namestitev velja za Bled in je sezonskega značaja.
_ Nova   uredba   o   poštnih hranilnih
knjižicah. Prometni minister je odredil naj se v nravilniku o hranilni in čekovni službi na poštah in v navodilih gtede poslovanja s poštno hranilnico ukinejo vse določbe o plačniku in hranilnem prometu za vse knjižice, ki bodn odslej izdane. Za one knjižice, ki so bile od uveljavljenja tega odloka izdane plačnikom nc pa vlagateljem, je minister odredil, da sc pozovejo vsi vlagaelj: naj v treh mesecih od 15. junija dalje prevzamejo v svoje roke dotične hranilne knjižice in jih vpričo poštnih organov podpi->eio. V nasprotnem primeru bo poštna hranilnica uradno prepovedala izplačila po teh knjižicah, plačnike in vlagatelje bo pa napotila na sodišče, da dokažejo, da so vloge njihove. Ta naredba se pa ne nanaša na primere, ko roditelji vlagajo denar na ime svojih nedoletnih otrok.
— Na naši rivijeri izdelujejo velik Jilm. Vćeraj so prispeli v Split predstavniki berlinske Ufe da posnamejo zunanje slike za svoj veliki film »Otok«. Danes pa prispeta v Split znana Filmska igralca Brigita Helm in WiHy Fritseh. ki igrata glavni vlogi v tem filmu.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo mdustrijcev m veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvor-jeni konkurzi: dravski banovini 0 (1), savski 3 (0). primorski 3 (0), drinski 2 (1). zet-ski 1 (0), dunavski 1 (2), moravski 0 (1), vardarski 1 (0). Beograd, Zemun. Pančevo
1 (0) Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: dravski banovini 1 (3). primorski
2 (0). dunavski 1 (0). vardarski 1 (0). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 0 (4), savski 1 (2), primorski 1 (4). drinski 1 (2), dunavski 2 (7), moravski 4 (4), vardarski 2 (0). Beograd. Zemun, Pan-ćevo 1 (1). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 1 (1). savski 1 (2), vrba-
| ski 3 (0), primorski  1  (3), dranski 3 (1). j zetski 1 (2). dunavski 1 (2), vardarski 0 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 0 (1).
— Nova grobova. Davi je umrl v Ljubljani upokojeni državni uradnik in imejitelj reda Sv. Save V. stopnje g. Alojzij Mramor, star šele 44 let. Pogreb bo jutri ob 16. z Dolenjske ceste 10. — Včeraj zjutraj je podlegel v bolnici poškodbam, ki jih je zadobil pri padcu po stopnišču ključavničarski mojster g. Andrej Uranič iz Praža-kove ulice. Pogreb bo jutri ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnice. Pokojnikoma bodi Lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi: pooblačitev in dež v zmerni obliki, temperatura se bo polagoma zvišala. Včeraj je deževalo po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 28, v Skoplju 25, v Zagrebu 24, v Ljubljani 22. v Beogradu 21, v Mariboru 19.6, v Sarajevu 18.  Davi  je  kazal   barometer v
! Ljubljani 761.4, temperatura je znašala 10.7.
— Zagrebčan izginil iz Ljubljane. Iz Ljubljane je izginil na zagoneten način Zagrebčan Franjo Weiss. Mudil se je nekaj dni v Ljubljani s svojo žene Julijano. Po~ setil je velesejem, v ponedeljek sta pa nameravala odpotovati z ženo iz Ljubljane. Zeni je dejal, da gre še v mlekarno pop't skodelico mleka. Odšel je in se ni več vrnil. Žena ga je začela iskati in zvedela je, da je mož v mlekarni izjavil, da se pelje v Zagreb, toda tja ni prispel. Vsaka sled za njim je izginila. Njegova žena je prepričana, da se mu je pripetila nesreča. (To vest posnemamo iz zagrebških listov.)
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« Krenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« jrrenčico že desetletja pri odraslih in pri otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« srenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
— Po 30 letih se je vrnil iz Rusije. V
Zagreb je prispel v sredo s svojo družino Nikola ćermak, doma iz Ulcinja v Crni gori. Mož se je vrnil po 30 letih iz Rusije, in sicer iz Vladivostoka. Ima štiri otroke, najstarejši je star 20 let. čermak pripoveduje, da so razmere v Rusiji zelo težke in da tujcem tam ni mogoče živeti. Do leta 1926. se je še dalo živeti tam, pozneje so se pa razmere močno poslabšale.
— Pod vlak skočila. V sredo zjutraj je skočila na železniški progi Kotoriba—ča-kovac pod vlak Roza Ivači. Vračala se je z možem domov Ln prepirala sta se, ker sta bila obsojena na 500 Din globe. Mož je miril ženo, ki pa ni mogla preboleti tega udarca. Ta čas je privozil proti njima posebni vlak in žena je naenkrat skočila pod tretji vagon, da so ji kolesa odrezala glavo.
— Tudi v Splitu zapro javne hiše. Na podlagi zakona o pobijanju spolnih bolezni je splitska policija pozvala lastnike javnih hiš, da jih morajo najkasneje do 1. julija zapreti osebje javnih hiš pa mora zapustiti Split. Zanimivo bi bilo slišati, ali se je kdo že vprašal, kam pojdejo dekleta iz javnih hiš? živih ne borno mogli spraviti v grob. Če bodo pa hotela živeti, bodo morala tudi jesti .
—C Ljubosumen mož odrezal ženi nos. Kmet Adolf Rakič iz vasi Sv. Gjurgja Ludbreški blizu Varaždina je bil prepričan da ga žena vara z drugimi in sklenil je osvetiti se ji. Odšel je v krčmo in se napil, ipotem se je pa vrnil ln začel očitati ženi, da ima Ijubčka. žena je zatrjevala, da je poštena, mož ji pa ni verjel, pograbil je britev ter odTezal ženi pol nosu tako, da so jo morali odpeljati v bolnico.
Iz Lftfblfane
—lj Gibanje brezposelnosti v maju. V
Ljubljani moramo zabeležiti razveseljiv pojav, da brezposeln ost polagoma popušča. Navajamo pri tem le moške. D oči m je bilo še v aprilu 1212 nezaposlenih in
se je Borzi dela v preteklem mesecu priglasilo Se 31S novih., je to število vendarle padlo. Borza dela je posredovala za delo v 51 primerih, odpotovalo ali odpadlo pa je 435 nezaposlenih tako, da smo koncem meseca maja imeli le še 1046 brezposelnih. Prostih mest je bilo v maju 119 in je torej Borza dela posredovala le za vsako drugo mesto. Posredovanja bi bila vsekakor uspešnejša, ako bi razpolagali s prvovrstnimi mooml, ki pa jih je med nezaposlenimi zelo malo. Tudi zahtevajo delodajalci takojšen nastop službe, kar pa v največjih primerih ni mogoče in je bilo zato mnogo posredovanj brezuspešnih Med nezaposlenimi je največ kvalificiranih delavcev, ki jih je 751, slede nekvalificirani z 261 in nato uradniki s 34. Borza dela je posredovala pri nameščenju za 36 kvalificiranih in 13 nek val if k ranih delavcev ter za 2 uradnika. Med ,18 novo-prijavljenimi brezposelnimi v maju je bilo 14 uradnikov, 196 kvalificiranih in 118 nekvalificiranih delavcev. Za podporo je biio v maju oddanih 192 prošenj in so vsem   prosilcem  podporo tudi izplačali.
—lj Vrtnarji ie delajo na Valvasorjevem trjra, na velikem pridobljenem prostoru za park. Zaposleni so tudi delavci na račun bednostnega fonda kot doslej pri podiranju kolib in odvažanju materijala. Na bivšem vrtu je več lepih dreves, ki bodo prišla zeio prav v novem parku ter jih bodo lahko vključili k novemu nasadu. S povečanim Valvasorjevim trgom dobimo najlepši park tik ob mestnem središču, ki bo tvoril s promenado enoto, "saj ga ve-
že z Aleksandrovo cesto asfaltirana Gledališka ulica. V novem delu parka nastane tako prijeten idiličen kotiček, da si lepšega ne moremo želeti sredi mesta. Posebno prednost bo imel ta park pred drugimi tudi zato, ker ne do ob njem voznega prometa in ne prahu ter bo vladal v njem prijeten mir.
—lj Nafti fotoamater ji so ae ca**no odrezali na mednarodni fotoamaterski razstavi ter so nas dobro zastopali med inozemskimi umetniki. Našim fotoamaterjem pa smo dolžni tudi priznanje, ker store izredno mnogo za propagando naših lepih krajev, ki jih odkrivajo s slikami najlepše in najbolj živo, česar ne more bolje živa in ne pisana beseda. Na vseh naših velikih izletih so vedno sodelovali fotoamaterji, zato bodo tudi na tem, ko pojdejo v nedeljo 24. t. m. v Maribor Ljubljančani. Brez fotoamaterjev si takšnega izleta sploh ne moremo misliti. Imeli pa bodo tudi najlepšo priliko, da napra/ijo posnetke v prelepih Slov. goricah, na idiličnem Pohorju in v romantični dravski soteski. Tudi Maribor sam nudi izredno mnogo lepih motivov. Fotoamaterji zato z veseljem pričakujejo naš letošji največji izlet in se prijavljajo zanj v Tičarjevi trgovini v Se-leniburgovi ulici.
_lj Ribji trg je bil danes izredno dobro založen z malimi morskimi ribami predvsem s skušami, ki so prispele že ob 8. z avtomobilom na trg naravnost od morja. Zdaj se gospodinje res lahko zalagajo s svežimi morskimi ribami, ki so bile pred šestimi urami še žive. Sicer je pa trg založen s samimi svežimi ribami, a z avtomobilom pripeljane zelo konkurirajo v ceni onim, ki so prispele v Ljubljano z vlakom. Razlika v ceni je znatna, zato prodajajo skuše po 20 Din kg- in po 14 Din enake velikosti. Sardel je bilo danes malo v primeri z množino drugih vrst malih morskih rib. Prodajali so jih po 20 Din kg precej lepe. Nekaj je bilo tudi palin, ki so po 14 Din. Plavic je bilo malo, a so bile zelo lepe po 24 Din kg. Izmed večjih vrst morskih rib je bila zastopana samo palamida, ki so jo prodajali rezano po 36 Din. Izmed domačih rečnih rib so bile na trgu samo belice in ščuke po običajnih cenah. Nekaj kilogramov je bilo tudi donavske postrvi, ki je po 40 Din kg. To so bile danes edine drage ribe na trgu. Rečni raki so poceni, po dinarju komad.
—lj Današnja produkcija gojencev šole Glasbene Matice je poslednja v tekočem šolskem letu in začne točno ob 18. uri v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci oddelkov za klavir, čelo, solopetje, dalje mladinski zbor pod vodstvom prof. Sonca in mladinski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Danes se izvajata med drugim tudi Adamičevi skladbi Bajka in Kresnice, za soli, zbor, govorilni zbor in orkester s skioptič.nimi slikami, katere je narisal prof. Saša šantel. Starše vabimo k posetu produkcije, posebno pa jih še prosimo, da pripeljejo mladino s seboj. Vstopnina je nizka proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din. se enkrat poudarjamo, da je začetek drevi točno ob 18. urL
—lj Tretja produkcija operne sole državnega konservatorija se vrši v torek dne 19. t. m. oh 20. uri v drami. Nastopijo gojenci, ki obiskujejo (predmet deklamacije in dramatične igre. Vprizori se Schnitzlerjeva drama »Ljubimkanje«, v kateri nastopajo gojenci raznih letnikov in pa V. dejanje Rostandove herojske komedije »Cyrano de Bergerac« (Cyrano - No-vičar). Opozarjamo na to zadnjo produkcijo opernega naraščaja Državnega konservatorija. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v operi.
—lj Brzoturnir za prvenstvo Ljubljane. Drevi ob 20. bo v kavarni Evropi običajni šahovski tbrzoturnir za prvenstvo Ljubljane v juniju.
—lj Frančiška Gaal nastopa še danes ob 16. uri v sijajni filmski komediji »Pozdravlja in poljublja Te Veronika«. Za smeh in zabavo skrbita poleg nje se Paul Horbiger in Otto Walburg. Ob 16. je še čas, da si ogledate ta res zabavni film. Opozarjamo, da predstava ob 19.16 danes zaradi produkcije državnega konservatorija odpade. Ob 21.15 bo pa premijera Vlaste Burianovega filma »Carjev adju-tant«^ na katerega že vsi komaj čakamo in ki* bo kakor povsod tudi pri nas vzbudil veliko zanimanja, ker je to za »Lažntam feldmaršalom« njegov najboljši film. — Pridite in prepričali se boste. Elitni kino Matica.
—I j Na II. drž. realni gimnaziji v Ljob-Ijani (Poljanah) se bo vršil sprejemni izpit za I. razred v petek, 2. L m. ob 8. uri zjutraj. Prijave se bodo pa sprejemale v četrtek, 21. t m. od 8. ure naprej v ravnateljevi pisarni. S seboj je prinesti rojstni in krstni list, šolski izkaz, kolek za Din 5.— ;n 1 Din za prijavo, oziroma papir.
—lj Poseben vlak v Mursko Soboto bo vozil iz Ljubljane dne 29 t. m. Cena vožnje in prehrane 105 Din. Prijavite se pri »Putniku« do 20. t. m.
—lj Sokol Ljubljana III. V nedeljo 17. t. m. priredi Sokol Ljubljana HI svoj 5. redni letni javni nastop. Nastopijo vsi društveni oddelki z vajami za Sarajevo m Zagreb. Zaključno to&ko nastopa tvori telovadni sestav »Buči, buči, morje Ajdri-
janeko«, pri kateri nastopi celokupno članstvo i» naraščaj domačega -društva. Isto-tako nastopi strumna baterija 16. art p., ki izvaja vaje s puškami. Bno najmlajših ljubljanskih sokolskih društev polaga svoj račun. Dolžnost vsega članstva je, da se nastopa udeleži v kar največjem številu, da s tem pokaže, da zna ceniti trud vodnikov in telovadcev, ki skozi mesece in mesece vadijo, da enkrat v letu pokažejc javnosti, da je njih pot jasno začrtana in da se strogo drže načela »Zdrav duh v zdravem telesu«.
—lj Društvo »Soča« matica priredi to nedeljo ob 3. popoldne na senčnatem vrtu Narodnega doma »Predvidovdansko proslavo«. Sodelujejo vsa primorska društva v Ljubljani s prvim nastopom narodnih noš »Primorske in Koroške« v družbi s tukajšnjimi narodnimi nošami. Bogat sre-čolov, dobra postrežba po zmerni ceni. ćlani in vsi prijatelji društva vabljeni in dobrodošli.
—lj Razstava šolskih Izdelkov na drž. deki. mesč. šoli v Sp. Šiški se otvori v nedeljo 17. t. m. in bo odprta od 8. ure zjutraj do IS. ure zvečer.
—lj Nogavice, razne svilene 3/4 in kratke, dobite res trpežne pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg 8.
Tudi ovira.
— Cujte, mladi mož. rad bi vedel, kaj je med vami in mojo hčerko.
— Vi, gospod ravnatelj.
Ljubljana, 15. junija Poročali smo že o veliki mednarodni plavalni prireditvi na Dunaju, ki se je udeleže tudi jugoslovenski plavači. Dunajski Usti posvečajo tekmovanju daljše članke, poudarjajoč, da bo to ena največjih prireditev v tekočem letu. Posebno pozornost vzbuja nastop znane holandske plavalke Den Ouden, ki je ravno sedaj postavila več novih svetovnih rekordov. Mnogo pišejo tudi o Madžaru Csiku. nasledniku evropskeg-a prvaka dr. Baranvja, ki da so mu vsa prva mesta na kratkih progah zagotovljena. Takoj za tema dvema se Dunajčani najbolj zanimajo za Jugoslovene. o katerih pravijo, da lahko marsikomu pripravijo neprijetno presenečenje in navajajo pri tem rezultate lanskega državnega prvenstva na Sušaku, ki so povzročili, Ca je vsa plavalna Evropa začela gledati na Jugoslavijo s čisto drugačnimi očmi. časopisi domnevajo, da bodo Jugosloveni zasedli vsa mesta za Csikom.
Oba plavača sta že sinoči odpotovala na Dunaj, d očim bosta Splitčan Gazzari in Su6ačan Mini prispela danes. Tekmovalci iz Češkoslovaške in Holandske so že na Dunaju, davi so prispeli tudi Madžari, prihod znamenitega italijanskega plavača Costolija pa je napovedan za drevi. Včeraj je bila objavljena startna lista. Tekmovalni red je nekoliko izpremenjen in bo namestu štafete 4X200 m 4X100 m. Našim plavačem, ki nastopijo v postavi Wil-fan, Gazzari, Mini. Fritseh, bo vsekakor najtrši oreh štafeta budimpeštanskega BEAC, v kateri vidijo sigurnega zmagovalca. Zanimiva bo borba na 50 m. Csdk je
Športni jubilej v Zasavju
Litija proslavi 29. t. m-, na praznih sv. Petra im Pavla, jubilej SK Litije. Navdušeni športniki so ustanovili naš športni khib pred petimi leti. Od takrat se je eport, zlasti nogometni, pri nas precej razmahnil. Odkar imajo litijski nogometaši v Svarcevi hosti svoje igrišče, se je njih število precej pomnožilo, v tem času pa so pridobili tudi simpatije občinstva, ki pose-ča stalno vse športne prireditve.
29. t. m. bo velika revija sporta. Za jubilejni dan je marljivi odbor, ki mu predseduje železniški uradnik g. Jordan, določil naslednji spored :
Ob 8. uri tekmovanje v tekih na 100 m, 200 m, 400 m, S00 m in 1500 m, skoki v višino in daljino z zaletom in brez zaleta ter meti krogle, diska in kopja.
Oo 10. uri stafetni tek skozi Litijo. Otb 11. uri distančni tek šmartno-Litija. Ob 16. uri nogometna tekma Mladina SK Zalog : Mladina SK Litija. Ob 17. Stara garda Gradec : Stara garda Litija. Ob 17.30 stafetni tek 400 m x 300 m X 200 m X 100 m. Ob 18. uri glavna nogometna tekma SK Zalog : SK Litija, Zvečer velika športna veselica s plesom in sodelovanjem godbe na pihala. Vse prireditve se bodo vršile na športnem igrišču v Svarcevi hosti.
Opozarjamo na športne manifestacije vse prijatelje nogometa iz Zasavja in Ljubljane. Saj imajo zunanji gostje ugodne železniške zveze. Vabimo jih, da prisostvujejo reviji litijskega sporta. V LKiji pa vlada za jubilejne proslave SK Litije veliko zanimanje. Zlasti se zanimajo prijatelji nogometa in tudi občinstvo za tek-mo( v kateri si bodo ©tali nasproti gardisti iz Litije in Gradca, Ta del tekrme bo eden najzanimivejših, zlasti ker bodo ■ to točko v zvezi še druge zanima i vosti, kakor izročitev originalnega pokala itd. — Bogat program, s katerim bo SK Litija proslavila svoj petletni obstoj, dokazuje, da »o se člani SK Litije posvetili vsem panogam lahke atletike.
Iz Novega mesta
— Drzna tatvina. V Skaiickega ulici so se v noči od srede na četrtek pojavili tatovi. Pod okriljem nočne tišine so vdrli v prvo nadstropje vile g. prof. Krajca, kjer stanuje sreski veterinar g. Ivan Van-dot. Tatovi so iz stanovanja neovirano odnesli več kosov perila in moške obleke. Storilcem, ki imajo najbrž na vesti še druge tatvine v naši okolici, so orožnik: na sled«..
— »Mica Kovačeva«. V nafcem mestu se je pred dnevi pojavil mlad, dobro oblečen moSki, ki se je izdajal za gradbenega tehnika. Navezal je stike b poslovnimi krogi katerim se je znal s svojo uglajeno besedo prikupiti. Znal pa je od njih dobiti tudi stvari, ki so bile zanj živi jeo jeke važnosti. Ko je konono s-poanai, da so mu postala tla prevroča, se je napotil v Črnomelj, kjer Je pričel na teti način in v
iste »vrhe sklepati med boljšimi ljudmi poznanstva. Neki Novomeščan, ki je prišel do spoznanja, da je bilo njegove naklonjenosti in drugih ljubeznivosti napram tujcu že preveč, je zadevo prijavil orožnikom, ki so prijaznega tujca izsledili v Črnomlju v osebi nekega Ljubljančana Fant je moral v zapor novomeškega okrožnega sodišča.
Iz Celja
—c Kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Občinski urad za Celje-okolico razglaša: V smislu razglasa kr. banske uprave v Ljubljani No VI-10.309-1—1934 se bo izvajalo kopališko zdravljenje vojnih invalidov tudi letos po načinu, ki je veljal v prejšnjih letih. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo samo osebni vojni invalidi do vštetega čina naredniks pod gotovimi pogoji. Natančni pogoji so vojnim invalidom iz občine Celje-okolica na vpogled v občinskem uradu za Celje-okolico na Bregu. •
—c Usoden padec V torek se je ponesrečila pri telovadoi v Laškem lOletna hčerka brzojavnega mojstra Radoslava Wimmerjeva. Padla je tako nesrečno, da si Je zlomila levo roko Potnesrečenka se zdravi v celjski bolnici.
—c Pojasnila o taksah. Mestno načet-stvo ▼ Celju razglaša: Ministrstvo financ, oddelek za davke, je z odlokom s dne 4.
dosegel na tej progi že čistih 26 sek. in mu je zmaga zagotovljena. Na ostalih mestih pričakujemo vVilfana in Fritseh a. Na hrbtni progi je siguren favorit Wilfan, ki mu bo edini nevaren konkurent Hei-ling iz Bratislave. Gazzari lahko računa na drugo ali tretje mesto, kajti najboljši mož Dunajčanov, Hussl (EVVASK), je letos dosegel komaj čas 1:152. kar zmore tudi Gazzari. Na sobotnem sporedu je tudi 400 m cravvl. Favorit je Costoli, ki pa se bo moral boriti z Madžarom Lengvelom. Naša zastopnika Mini in Mihalek prideta poleg Padra (KVVASK) in Getreurja (Praga ) v poštev za tretje mesto.
V nedeljo je prva točka 100 m sprint. Zopet je favorit Csik, za njim pa VVilfan, Fritseh in Gazzari. Od Dunajčanov je najbolj nevaren Keltscher s časom 1:03.7 (v 33 m bazenu!). Na 200 m prosto plavajo izvzemši VVilfana vsi naši plavači. Borba bo bolj izenačena, ker Csik ne nastopi. V prvi vrsti moramo omeniti Costolija, dalje Lengvela ter Dunaičana Pinka-sa, ki je letos plaval že 2:26.2. Vprašanje zmagovalca je odprto.
Inozemski tekmovalci imajo razne ugodnosti. Ne bodo jih mučili z raznimi predtekmovanji. ki so jih imeli za dunajske udeležence že včeraj, tako da bodo v vseh panogah takoj finalne tekme. Prireditelji so tudi poskrbeli, da bo inozemcem brezplačno na razpolago znana liliputanska železnica, ki vozi iz Pratersterna do pla-vališča na stadionu, kjer se bo vršilo tekmovanje. Upamo, da nas naši tekmovalci ne bodo razočarali.
Sport v Kranju
Korotan H : Radovljica B 5:1. Igra douia činov nas ie deloma zadovoljila in bi bila lahko boljša. Če bi posamezniki polagali več važnosti na skupno igro in opoščali ne-uep^Šno dribljanje, ki je le v gotovih trenutkih na mestu. Radovijičani so manj vigrana celota, mnogo SO e»i pokvarili z off-side pozicijami, njih številni prodori pa so končali v auru  ali v rokah vratarja
SK Korotan I : VSK Triglav I 3:2 (1:1). Namestu SK Bratstva z Jesenic, ki je svoj,* gostovanje dan pred t?kmo odpovedal, je nastopil vojaški SK Triglav iz Ljubljane. Občinstvo s tem ni bilo prav nič pri k m i-šano, k^r je videlo neprimerno boljšo, lepšo in zelo fair igro, kakor pa jo zmor »jo Jeseničani. Že takoi po i>rvih minutah de je videlo, da bo skrajno težko zmagati e.ie-mu aLi dragemu. Živahen pcičetak je nudil odprto igro, v kateri pa eo bili Korotanovi napadi opasnejši. Po 10 minutah 1:0 za Korotan. Korotanov napad ta dan izjemoma prav dobro deluje in ves čas opaeno obleca vojaško trdnjavo, katero junaško in odlično brani vratar — neki Srbin iz Niša. V dragem 6>*lu igre je tempo po stanju 2:1 za Korotan nekoliko popustil, toda samo do ia-euačenja. Publika vzpodbuja domače k zad-njemj poletu do zmage. Ti ponovno zberejo svoje moči in po v?hementnem obleganj« par minut pred koncem zabijojo zmacono**-ni gol. Sodil ie g. Pfumder prav dobro.
VSK Triglav je prav dobra borbena in zelo vztrajna enajstorica, ki io polec t m?a diči še disciplina in fair igTa.
Zmago domačinov, ki so to pot zadovoljili, je odločila uspešno delujoča napadalna vrsta, ki pa po levi strani nekoliko zaostaja za celoto. Krilci in obramba ao bili tudi na mestu in oAo mladi vratar se uveljavlja. Zmaga domačinov je bila zasluzena. Publika je zaradi dobre in jap^šne igre domačinov zadovoljna odhajala z igrišča in je za prvenstveno tekmo Elan (Novo mesto) : Korotan (Kranj) 24. t. m. v Kranju  pričakovati  rekordnega obiska.
4. 1934 štev. 57301 dalo k tar. postavki 34 taksnega zakona sledeča pojasnila: 1. Trgovska pisma, s katerimi se dolintics potrjuje prejem podpisane menice ali vrnjenega blaga, niso podvržena taksi ia te tarifne postavke, razen če vsebujejo kak pravni posel, ki pa je podvržen taksi le za ta posel. 2. V nadrobni trgovini in v kioskih ni obvezno, da se v računu itd. izpise vrsta kupljenega blaga, pač pa se mora na taksiranem računu navesti denarna vsota ki datum nabavke, će pa bi se zaradi velikega navala kupovalcev ne mogla vpisati v račun niti vsota, za katero je bilo blago kupljeno, se mora izdati v vsakem primeru račun s takso za 1 Din. — Račun sam pa se mora uničiti tako, da si prodajalec odtrga kos računa, vendar ne na istom mestu, kjer je kolek. Z. V primerih, ko se na taksiranem računu potrjuje   plačilo    posameznih   obrokov, te
mora za vsako tako potrdilo plačati tak«a vz tar. postavke 33 t. z., to je pol oi s to tka
SAMO   SE DANES
GREŠNA NOČ
Noč 13. junija — Noč grena in strahu
V plavni vlogi Clive Broock, Lila Lee
Bogat dopolnilni spored ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30
p-MitUre  ob 4.    7   rt>   »    One   4 60   it) 6.50
!z Trebnjega
— Občina objavlja. Kakor prejšnja leta, se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov po načinu, ki je veljal tozadevno v preteklih letih. Interesen ti-vojni invalidi naj vpogledajo navodila pri občini.
— Nabava živine. Kdor hoče nabaviti lepe montafonske telice, naj se takoj prijavi Telice bodo nabavljene iz Avstrije po Din 6.50 za kg. Prijave sprejema občina do 23  t. m.
Na teto čakajo.
Teta: Mihec, saj me boš spremil do traw8ja, kaj ne?
Mihec: Ne morem, teta. Orni oo^rleš. prinese mama kavo.
Ponson du Terrail:
47
Lepa Židovka
Roman.
— Stoj, ali pa ustrelim! — je zakričal Galaor, držeč v rokah napeti pištoli.
Kapitan, ka ni pričakoval takega odpora, je bil pustil svoji pištoli v 9ed3u.
— Udajte se! — je zaklical.
— S>e korak, pa ustrelim! — je odgovoril Galaor.
— V imenu kralja, udajte se!
— Nazaj!
— Naprej! — je zaklical Bouracan.
— Kakor vam ugodno.
Galaor je sprožil, počil je strel, toda kapitan se je pravočasno umaknil in namestu njega je zadela krogla za njim stoječega vojaka, ki je zaklel in se zgrudil.
— Eden je že! — je zaklical Galaor. In že je ustrelil   drugič ter zadel
kapitana naravnost v čeJo, da se je molče zgrudil na stopnice.
— Drugi, — je dejal Galaor. Potem je vrgel pištoli proč in potegnil meč.
Ko so vojaki videli, da je kapitan padel so se za hip umaknili, toda razjarjeni Pivoine jih ie takoj zadržal in planil z njimi v skrivališče.
Raoul Galaor in Agenanec so se postavili pred Saro kakor živa stena.
Napadalcev je bilo šest, napadenci pa samo trije. Vojaki so bili hrabri, posebno Pivoine, ki se je hotel osvetiti za kapitana.
Vnel se je srdit boj. Vsak Gasko-nec ie imel proti sebi dva nasprotnika, toda vsak gaskonski meč >e tudi odtehtal dva vojaška meča.
Sara je še vedno stala ob postelji svojega zdaj jokajočega otročička.
Pivoine je stal proti Raoulu, ki nd imel lahkega dela, kajti Pivoine in še en vojak sta ga srdito napadala. Toda mladi Gaskonec je bil izvrsten sabljač in že v drugi minuti je ubil vojaka. Tako sta ostala Raoul in Pivoine sama drug proti drugemu.
Tudi Galaor je že ubil enega svojih nasprotnikov, dočim je imel Agenanec proti sebi Še vedno dva.
— Držite se! — je kričal Pivoine. — Osvetiti se moramo za svojega kapitana.
— Naprej, Gaskonci! — mu je odgovoril Galaor.— Pobijmo te vojaške pse, prijatelji! Še tega je manjkalo, da bi vojaki aretirali plemiče.
Kar je Pivoine kriknil. Raoulov meč se mu ie zasadil pol pedi globoko v levo stran prsi pod šestim rebrom. N-esrečnež je izpustil meč, zakriJrl z rokami in se zgrudiL
Kapitan in Pivoine sta bila že mrtva. Izmed osmih napadalcev so huJi ostali samo še trije. Pivoinova smrt jim je bila zadnje svarilo, naj se brž umaknejo. Počasi so se jeli umikati po stopnicah navzgor, potem so jo pa urno popihalL
— Bojišče je naše! — je vzkliknil Galaor.
— In brez posebnih izgub. — je pritrdil Agenanec. ki je bil dobil samo nekaj neznatnih prask.
Sara je stisnila otročička k se4>i, pokleknila in se zahvalila bogu.
Raoul je planil po stopnicah v krčmo.
Podli pastir, ki je bdi izdal Gaskon-ce, seveda ni čakal kazni, pobral je denar in urno odnesel pete. Denar je imel v žepu in glavna skrb mu je bila, da bi čim prej prišel na varno.
Raoul je stopil v krčmo, kjer je zagledaj krčma rja m obe dekli zvezam na tleh. Brž jim je razvezal roke in noge.
Krčmar mu je v kratkih besedah povedal, kaj se je zgodilo.
— Junak ste in v vaših prsih bije zvesto srce, — mu je dejal Raoul. — Caka vas bogata nagrada.
Za Raoulom sta prišla Galaor in Agenanec, končno je pa stopila v krčmo še Sara z o t ročic kom v naročju.
— Nesrečni vojaki so hiteli čez dvorišče, urno so zajahali konje in od-dirjali proti Bordeauxu.
Po prvem razburjenju se je obrnil Raoul k svojima spremljevalcema.
— Zmage se ne smemo preveč veseliti, kajti tu ne smemo ostati.
— Seveda ne, — je pritrdil Agenanec. — Vojaki bodo v Bordeauxu gotovo obvestili guvernerja o kapitano-vi smrti.
— In na vrat nam jih pošljejo Še več, — je menil Galaor.
— Mene pa obesijo, — je zastokal Simon.
— Kaj še, — ga je potolažil Raoul. — Z nami pojdete,
— To bi pomenilo, da izgubim vse imetje.
— Niti beliča ne izgubite, — ga j potolažila Sara. — Moj stric je bogat in vso škodo vam povrne.
Po teh besedah se je krčmarju zopet zjasnil obraz.
— No! — je vzkliknil Raoul, — zdaj pa le urno na pot. časa ne smemo izgubljati.
— Kam se pa napotimo?
— V grad de Blossac.
— O, to je pa daleč!
— Je že res, toda zdaj imamo konje, — je odgovoril Galaor.
— Jaz imam pa imenitno idejo, — je pripomnil Agenanec.
— Kakšno?
— Svoje obleke zamenjamo za uniforme ubitih vojakov, ležečih na stopnicah.
— Dobro.
— Gospa bo pa gotovo dovolila, da postane za nekaj časa naša jetnica.
— Kakor želite. — je odgovorila Sara smeje.
— Tako bomo mirno in brez nevarnosti potovali, ker nas bodo imeli vsi za kraljeve vojake, — je dejal Galaor. — In nihče nas spotoma ne bo spraševal, odkod prihajamo in kam smo namenjeni.
— Tako je, — je pritrdil Raoul.
Plemiči so bili kmalu' preoblečeni.
Sara je dala vsaki dekli deset pištol in obe sta bili pripravljeni vrniti se k svojcem v Langon.
Krčmar je oblekel Pivornovo uniformo, Galaor pa kapitanovo.
Raoul je prignal iz staje svojega konja, vzel je pa vojaško sedlo.
Kmaiu so sedeli vsi v sedlih.
Simon je skrbno zaklenil krčmo in spravil ključ v žep, rekoč:
— Kdor se bo danes ustavil tu, bo zaman trkal.
Krenili so po cesti proti Toulousu, od koder je vodila pot dalje proti Pi-renejem.
Zadnji dnevi
ruskega carstva
Knjiga P. M* Bykova, ki je bil priča zadnjih trenutkov
roške carske rodbine
V založništvu Martine Laurenca v Londonu je izšla te dni knjiga bivšega predsednika jekaterinburškega sovjeta P. M. Bvkova, ki je bil priča zadnjih trenutkov ruske carske rodbine. Knjiga ima naslov »Zadnji dnevi carstva«. By-kov trdi, da je bilo mnogo priložnosti k pobegu carske rodbine, p redno so jo v maju 1918 prepeljali v Jekaterinburg. Dokler je bila carska rodbina še internirana v Carskem selu in pozneje v To-bolsku, je bilo skovanih mnogo načrtov in monarhistom se je posrečilo ustanoviti baze za osvoboditev carske rodbine. Zadnjega ruskega carja in njegovo rodbino bi bili lahko rešili, če bi se bili organizatorji pobega sporazumeli o razdelitvi ogromnih denarnih sredstev, ki so se stekala v ta namen. Tako so se pa medsebojno varali in končno so na carja sploh pozabili. V Jekateriaburgu je bila pa carska rodbina že strožje zastražena in zmagoviti pohod belih čet je pospešil njen konec
Na seji krajevnega sovjeta 12. julija 1918 je bilo sporočeno, da so rdeče čete preslabe in da bo Jekaterinburg v treh dneh padel. Tako je sovjet sklenil ustreliti carja in Člane njegove rodbine brez sodne obravnave. Usmrtitev in popolno uničenje trupel je bilo poverjeno poveljniku mestne garde in skupim najzanesljivejših komunistični h delavcev. Krajevni sovjet je odredil, da morajo trupla članov carske rodbine popolnoma uničiti zato, da bi ne prišla v roke monarhistov. Umor carske rodbine opisuje Bykov takole:
Deseti Jupitrov spremljevalec
Dr. H. M. Jeffers z Lickovega observatorija v Mount Hamiltonu v Kaliforniji je odkrit pri fotografiranju osmega Jupitrovega spremljevalca novo nebesno telo, ki kroži po enaki poti, kakor ta satelit. Jeffers meni, da je to nebesno telo deseti, doslej neznani Jupitrov spremljevalec. Novo nebesno telo ima svetlobo zvezde 19. velikosti in je torej pri rabi največjih daljnogledov na meji vidnosti. Ce se potrdi domneva, da gre za novega Jupitrovega spremljevalca, bomo imeli v njem tretjino tria najzanimivejših nebesnih teles, kajti kakor nedavno odkriti osmi in deveti spremljevalec, se tudi ta suče okrog matičnega planeta v nasprotni smeri.
Novi spremljevalec meri v premeru samo nekaj kilometrov in je torej mnogo manjši od osmega spremljevalca, ki mu je premer 35 km. Prve štiri Jupitrove spremljevalce je odkril že Gali-lei v februarju 1610. Svetijo se tako močno, da jih lahko najdemo na nebu tudi z manjšimi daljnogledi. Njihov premer koleba od 3000 do 4000 km. Petega spremljevalca je odkril leta 1892 Barnard. Ta je najbližji Jupitru, za pot okrog njega rabi samo 12 ur m njegov premer znaša 160 km. Sedanji ravna-
		
	M<MBd pogrebni ta.  ■ H^^S     Obtta* Ljobi	
-	Naš nadvse ljubljeni soprog, atek, brat, stric, bratranec in svak, gospod	
	Alojzu Mramor	
■ - i	državni uradnik v pokoju in bnejitelj reda sv. Save V. stopnje	
■	nas je danes v starosti 44 let po težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil« Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 16. junija 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cest* 10, na pokopališče k Sv. Križu.	
		
■ ■		■
	Ljubljana, dne 15. junija 1934.	
;	IVANKA, roj. ŽUŽEK, soproga VLASTA in NADA, hčerki, in ostalo sorodstvo.	
		
MLADA PRODAJALKA
izurjena v trgovini z mešanim blagom, sedaj nastavljena v delikatesni trgovini, želi pre-meniti službo v Ljubljani. — Cen j. ponudbe poslati na upravo »Slov. Naroda« pod > Dobra izurjena moč«. Nastop po dogovoru.
Za slabokrvne m oslabele je najboljše sredstvo
»JADRANSKA KAPLJICA«
kri in moč tvorece vino. Steklenica Din 17.-. — Zaloga: IVI. Ravtar, Ljubljana, Stari trg št. 19. 45/T
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA,  Dunajska c 6
IZBORNO KOSO
za 15.- Din in patent kosirnik »Blisk« dobite samo pri tvrdki Fr. Stupica v Ljubljani, Gospo-svetska cesta Št. 1. 2066
ZDRUŽENJE KLJUČAVNIČARSKIH MOJSTROV V LJUBLJANI javlja, da je preminul njegov član in dolgoletni odbornik, gospod
URANIČ ANDREJ
ključavničarski mojster v Ljubljani
Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v soboto, dne 16. t. m. ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. junija 1934.
UPRAVA«
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14, 6/T
e e
X
* 8 £3
•O
o I*
s &
n
VM O St *
r8 *
• -m
VI
ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, mu jib iz-gotovim brezplačno! 36/T
OGLAŠUJTE
V malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5... davek Din 2.-. Mah oglasi se plačujejo tako]: po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko
»16. julija zvečer so se zbrali v po-veljnikovi sobi oni, ki jim je bil sovjet poveril usmrtitev carske rodbine. Sobe, kjer je bila carska rodbina zaprta, v očeh sovjeta niso bile prikladne za usmrtitev. Zato so sklenili odvesti carsko rodbino v klet. Do usmrtitve carska rodbina ni slutila, kaj jo čaka. Točno o polnoči so mternirance pozvali, naj se oblečejo in odidejo v klet. Da bi ne slutili, kaj jih čaka, so jim rekli, da so bele čete blizu in da se je bati napada na hišo. Šele v kleti so jih preči tali obsodbo uratskega sovjeta. Tako je carska rodbina zvedela, da je obsojena na smrt.
Potem so ustrelili po vrsti carja Nikolaja, njegovo soprogo, prestolonaslednika, štiri hčere in štiri dvorne uslužbence. Trupla so odpeljali s tovornim avtomobilom daleč za mestom, kjer so jih sežgali, ostanke pa pometali v bližnje močvirje, tako da dobrovoljci bele garde, ki so pozneje iskali zemske ostanke carske rodbine niso ničesar našli. Pri carici in caričinih hčerah so našli mnogo zlatega nakita in draguljev, zašitih v obleko. Obleke so skrbno pregledali in dragulje pobrali 25. julija so bele čete zasedle Jekaterinburg. Carska rodbina je bila strašno maščevana. One, ki so se udeležili eksekucije, so strahovito mučili, tisoči delavcev in kmetov uralskega kraja so pa plačali z življenjem usmrtitev Romanovcev. Bvkova knjiga močno spominja na usodo francoskega kralja Ludovika XVI. in njegove rodbine
telj argentinske narodne zvezdarne dr. Perrine je odkril šestega in sedmega Jupitrovega spremljevalca, in sicer leta 1904 in 1905. Osmega Jupitrovega spremljevalca je odkril leta 1906 dr. Melotte na zvezdami v Green\vichu, devetega pa dr. Nicholson na Lickovi zvezdami leta 1914.
Silna suša v Angliji
V Angliji imajo letos silno sušo in nič še ne kaže, da je bo kmalu konec. Suša je prizadela poleg Amerike in Anglije tudi velik del Evrope. Zato imamo pa pri nas menda preveč dežja. V mnogih krajih južne Anglije je že začeto primanjkovati vode. Londonu neposredno ne preti ta nevarnost, vendar so pa morale oblasti v ponedeljek ponovno pozvati prebivalstvo naj štedi z vodo. Že pred tedni so oblasti izdale tak poziv is posledica je bila, da so prihranili Londoncani vsak dan 90,000.000 litrov vode. Pri količkaj dobri volji se bo pa dalo prihraniti še več vode in •tako bo odstranjena nevarnost, da bi ostalo mesto brez vode.
Vročina in suša pritiskata v Angliji vedno hujše in nobenega upanja ni, da bi dež v kratkem namočil izsušeno zemljo. Angleški otoki že dvanajst mesecev niso imeli izdatnega dežja. V mnogih vaseh so vodnjaki že prazni. Tudi ribniki so skoraj že do tal izsušeni. Potoki so usahnili, polja in travniki so izsušeni tako, da kaže zemlja debele razpoke. Drugače močvirnata pota in steze so zdaj trda kakor kamen in razpokana. Ljudje si izposojajo vodo od srečnejših sosedov, vrtove pa prepuščajo pripekajocemu solncu, ker jih ne morejo zalivati. Več tednov bi morak> deževati, da bi se razsušena zemlja napila vode.
Detomor
Policiji v Pferovu na Češkoslovaškem sta prišla v nedeljo dva fanta povedat, da se iz neke hiše v Kozlov-ski nkci iz stanovanja 33-letne Helene Ševčikove širi mrtvaški duh. Agenti tajne policije so takoj odšli tja in preiskali stanovanje. V omari je bita spravljena slanina, moka, sladkor in druga živila, pod njimi je pa stal zaklenjen kovčeg. Na vprašanje, kaj je v njem, je Sevčikova odgovorila, da ima v kovčegu blago za obleko. Detektivi so pa kovčeg odprli in našli v njem že gnilo otroško trupelce. Sevčikova ni mogla več tajiti, strta in skesana je priznala, da je umorila svojega otroka.
Proti koncu 1. 1931 je porodila otroka, ki ga je dala pozneje v rejo svoji sorodnici na kmete. V začetku je plačevala za otroka, lani v oktobru je pa nehala plačevati in tedaj ji je sorodni-ca prinesla otroka nazai. Otročičku je bilo že 16 mesecev. Materi je bil v napotje in zato je sklenila odkrižati se ga. Nekega dne mu je ovila ruto okrog glavice in jo pod vratom trdno zavezala, potr n je pa položila otročička v posteljo Lj ga pokrila s pernico. Odšla je z doma in ko se je čez dve uri vrnila, je bil otročiček že mrtev. Trupelce je stlačila v kovčeg in ga pustila dva meseca pod posteljo. Siril se je pa vedno hujši mrtvaški duh in zato je Sevčikova odnesla kovčeg v omaro. Sevčikova je biLa zadnje čase zaposlena v nekem nočnem lokalu m imela je dva nezakonska otroka. Prvi se ji je rodil 7. aprila 1929 in tega pri nji niso našli, ko so jo aretirali. Policija poizveduje zdaj za drugim otrokom brezsrčne matere.
Iz škoffe Loke
— Pred selitvijo poštnega urada. Po večletnem zastajanju se bo slednjič škofjeloški poštni urad le selil in sicer k Balantu v Kapucinsko  predmestje.    V  zadnjem Času
so vse tamošnje prostore adaptirali m preuredili novim zahtevam primemo. PoŠta je sedanje prostore v Mlejnikovi hisi £e odpovedala in se bo selila najbrž okrog 1. ar gosta. Tozadevna pogodba med prizadetimi in postno direkcijo je sklenjena in zato zelo dvomimo, da bi se dalo na nji kaj izpreme-niti. pa čeprav sprejemajo posamezniki selitev pošte z veliko nejevoljo na znanje. Za Plitev poštneea ura da so se zavzemali zadnja le»fcn vsi postni jpravniki kar po vrsti, ker sedanji prostori res niso več ustrezali naraščajočemu prometu in higijenskim zahtevam.
Iz LaSkega
— Podaljsan> pred*ezijske dobe v Kadio-Thermi. Da omogoči glede na gospodarsko krizo tudi manj premožnim slojem obisk kopališča, je podaljšala uprava Radio-Therme predFezijsko dobo do konca junija. Za ta čas veljajo tor^J dosedanje pavšalne cene.
— Strelska družina v lurkjoštni proslavi v nedeljo 17. t. m. otvoritev strelišča. Dopoldne: sprejem gostov, blagoslovitev strelišča, nagradno streljanje. Po-poldne: vprizorttev >I>ivjegra lovra< na prostem.
— Kolesarske dirke skoti L»sko se
sicer ne vršijo po določenem sporedu, zato pa vztrajno in vsak dan. Ker pa je to dirkanje osobito v cestnih ovinkih za pasan-te skrajno nevarno, opozarja mestna občina vse te dirkaške prvake, da bo predlagalo proti njim kazensko postopanje, ako vsaj sko?n mesto ne bodo vozili rtoča^mele.
Iz Litije
— Strelska družina v živahnem razmahu. Naša Strelska družina je v najk*piWvri razmahu. Posamezne desetine, ki jih je že 16, veibajo osnovne vaje na raanih streliščih. Vsi se vneto pripravljajo na ostro streljanje na letnem strelišču, ki mn ga pričeli graditi te dni. V kratkem se bodo vršiVe med posameznimi desetinam: strelske tekme. Pri!pu6če»ni pa bodo k tekmovanju le tisti člani, ki so bjporn'1 vse pogoje.
— Diploma za Engelberta Gangla. V izložbenem oknu trgovine g. Kavška -Ivana na Glavnem trgu je razstavljena diploma, ki jo Je izdelal višnjegorsiki učitelj Edo Turnher iz slikarske šole mojstra Ferda Vesela v G m m lovom na Dolenjskem. Slikar g. Turnher je iodelal diplomo na zanimiv, svojevrsten način. Diplom™ prikazuje br. Gangla v sokolakemn kroju sredi jugoslovensko mladine, ki zre nepremično v svojega voditelja in vzornika. Delo je izredmo posrečeno. Dfcploano bo (poklonilo jubilantu Ganglu JTJTJ, sresko dni stvo v Litiji. Izvolilo ga je za svojeeM častnega člana ob njegovi f>01etniei. Takrat je bila izrečena želja, da se mu n«j izroči diploma na zaključnem letnem zborovanju v sedežu sreza. Diploma bo svečano izročena v soboto dne 16. t. m. oh 10.30 v lRjjskem Sokotskem domu. Razon učiteljstva iz našega sreza bodo svečanosti prisostvovali tudi naši krajevni č/. niteljL, predstavnrki naših organizacij zastopniki zasavskih  sokolskih edil
— Fortuna na nedeljski tomboli. Y nedeljo je nairedilo nase Sokolsko dni--' javno tombolo, ki je privabila mtnop.. ljudi, kar priča, kako «o postale te prireditve pri nas priljubljene. Odbor j*» priskrbel mnogo lepih in praktičnih dobitkov. Tablic je bilo letos prodanih nekaj manj kakor prejšnja leta, kar pa gre le na račun težke gospodarske krize. Dobitniki so bili veseli vseh iariL najbolj pa. se je  igralcem kolcaLo po 4 koWih
Iz Trbovelj
— Nesreča pri delu. V torek dne 12. t. m. popoldne se je pri delu na tafcnem obzorju vzhod/nega jamskega okrožja težko ponesrečil kopač Dragar Anton. Zaposlen je bil pri prevozu premoga in 7»ra . nih vozičkov z becinskim motorjem med jaškom ILI in IV. V kritičnem času je bil pripravljen pri jašku TV v oblomni progi vlak polnih vozičkov, katere sta morala z motorovodjem Knezom Jož. prepeljati k jašku III. Dragar Anton je pn čel vozičke spenjati in je sklopi 1 že S voz, ko je privozil moto rov od ja Knez i bencinskim motorjem do vozičkov, ki jih spenjal Dragar. Dragar je motor sicer slišal, ni pa mislil, da bo sunil v vozi<Ykr\ zato je spenjal dalje. Baš ko je bal Dragar sklonjen med 9. in 10. voziček in je fenol levo roko med odbijačema obeh vozičkov, je beeinski motor sumil v vozičke tako, da so odbijači Dracarju zlomili roko v spodnji nodlehti.
— Nogometne tekme v nedeljo. V ne-deljo nastopita v prvenstveni tekmi SK Trbovlje in SK Dobrna. SK Trbovlje, ki je z nedeljsko prvenstveno tekmo s SK Ret-jem izgubil precej točk, bo moral v nedeljo svoje vrste disciplinirati, ker bo sicer ostal na drugi točki prvenstvene tabele Mladina napreduje povsod, tako tudi v sportu kn tako se je dogodilo, da' je stan rutinirani SK Amater, dosedaj prvak trboveljskega nogometnega okrožja, pri letošnjem prvenstvenem tekmovanju nepričakovano zdrknil na zadnjo točko prvenstvene tabele. SK Trbovlje je svoje vrste sicer zelo okrepil, vendar se ho moral potruditi, da oba mlada m agilna borca SK Dobrna Ln SK Retje ru-di nj^a ne bosta prehitela.
— Lep pogreb. Za jetiko je umrl rudar Koprive na Dobrni. Bil je še mlad, star komaj 3.2 let, zato se je tem težje ločil od tega sveta, na katerem p«, v današnjih težkih časih splošnega pomanjka-nja, v katerem je živel, itak ni imel nič dobrega. Saj je to njegovo bolezen Še pospeševalo. Bil je priljnbljen pri svojih prijateljih ki tovariših, ker je bU mirnega in odlkritega značaja. Tovariši so mo priredili lep pogreb, kakršnih je v Trbovljah le malo. Pokojniku blag spomin, preostalim naše »ožalje.
Iskrenost.
Zdravnik sreča na ulici ženo, ki njenega moža leča, in jo vpraša:
— No, gospa, kako se pa feaj počoti vaš mož?
— Hvala, gospod doktor, te tri dni, ko vas ni bilo, mu je močno odleglo.
fTroHln JootĐ gwmr*«*, — Za >Narodno tiskarno«: Fran Jesarsek. — Za opravo In Inseratnl dal Usta: Oton Ghrlstoi. — Vsi v LgUNjani.