Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Hišo bodo podrli in zgradili krožišče petek, 25. 11. 2022 -40 % stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke o li a Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 3 Ptuj, petek, k 25 25. novembra b 2022 COLOR CMYK LLetnik ik LXXV z ššt. 91 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Podravje z V Magni ponovno zagon proizvodnje, a samo za mesec dni Napovedi o delovnih mestih le milni mehurček Magna Nukleus v Hočah ni nikoli prav zaživela. Po poskusnem začetku spomladi 2019 so ob začetku covid epidemije marca 2020 proizvodne linije ustavili. V letošnjem začetku leta so proizvodnjo v Hočah delno zagnali, jo jeseni spet ugasnili, zdaj pa ponovno zagnali, a le do konca leta. Več na strani 3. Aktualno Ormoško z Višje cene surovin – dražja zimska služba  Stran 2 Podravje Ormož z Apartmaji in restavracija v bližini centra za odpadke  Stran 5 Podeželje Podravje z Združevanje največjih veterinarjev pod okriljem sklada Alfi PE  Stran 9  Stran 10 Ljudje in dogodki Podravje z Anji je uspelo kljub hibi uresničiti svoje sanje petkova izdaja  Stran 19 Foto: Črtomir Goznik Drugi krog volitev z Aktualno z Nekateri bolj, drugi manj razočarani, a vsi gredo na zmago Minimalna plača bo zrasla, osnovna (še) ne  Strani 6 in 7  Stran 2 www ww w ww..t w .te tte edn dn niik k.s k. .ssi Kultura Podravje z Sarajevo. Safari: šokantna zgodba vojne in delitve Niste naročnik Štajerskega te ednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. Štajerski TEDNIK petek, 25. 11. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 25. novembra 2022 Ormoško z Za zimsko službo 300.000 evrov Podravje, Slovenija z Minimalna plača bo zrasla, osnovne (še) ne Višje cene surovin – dražja zimska služba Z nizko osnovno plačo prikrajšani za dodatke Na slovenskih cestah se je zimska sezona uradno začela pred dvema tednoma, zdaj pa tudi vreme že kaže na sneg. Občine letos sicer upajo na milo zimo, saj so zaradi dražjega goriva in višjih stroškov posipnih materialov narasle tudi cene izvajanja zimske službe. Vse tri ormoške občine imajo za ta namen v tej sezoni skupno planiranih okoli 300.000 evrov. Na ormoškem komunalnem podjetju, kjer med drugim skrbijo za čiščenje lokalnih cest v vseh treh občinah (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž), pravijo, da je zimska služba ustrezno pripravljena, tako kadrovsko kot strojno. Razpolagajo z več plužnimi in posipnimi enotami, skupaj z 19 vozili. Prav tako imajo tri ekipe, ki bodo opravljale ročno čiščenje snega, posipanje ter pregledniško službo. Če bo potreba večja, bodo zagotovili dodatne. Kot so poudarili, vsa dela opravljajo v lastni režiji, brez podizvajalcev: »Obseg dela je približno enak kot v pretekli sezoni, dodatno so na novo le nekateri pločniki in kolesarske steze, za kar imamo svoj kader. Težave pa se lahko pojavijo ob morebitnih bolniških odsotnostih, lansko sezono je bilo nekaj težav zaradi koronavirusa.« Cene v povprečju višje od 10 do 15 % Zagotovljene imajo tudi posipne materiale; zaloge bodo po potrebi sproti dopolnjevali. »Vsako leto napolnimo stoječi silos soli do polnega. Nekaj soli v pokritem ležečem skladišču nam je ostalo tudi iz pretekle zime. Upam, da težav glede dobave posipnih materialov ne bo, imamo sicer stalne dobavitelje. Je pa vse odvisno od razmer na trgu,« so sporočili in dodali, da so se cene posipnih materialov zelo podražile: »Letos se je cena soli dvignila za 30 %, dobavitelji pa ne garantirajo cen za celotno sezono. To pomeni, da je riziko na izvajalcu zimske službe velik.« Minister za delo Luka Mesec je po petkovi seji Ekonomsko socialnega sveta dvig minimalne plače napovedal za januar, vmesnega povišanja ne bo. Okvirna višina zvišanja bo predvidoma oblikovana v prvih dneh decembra, točna pa januarja, ko bo znan inflacijski faktor. Z vsakoletnim višanjem minimalne plače se podirajo razmerja med plačnimi razredi, ki jih nekateri delodajalci popravljajo, drugi ne. Medtem ko se vsako leto vprašanje minimalne plače postavlja v ospredje, na drugi strani le redki poskrbijo za regulacijo plač med plačnimi razredi, korekcije osnovnih plač pa se medtem niti nihče resno ne loteva. Osnovne plače so problem, ker so izjemno nizke, v marsikateri dejavnosti 500 evrov bruto (!?), delavci pa s tem prikrajšani za višje dodatke. Če ima delavec osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, mu delodajalec doplačuje dodatek do minimalne plače. Koliko je v Sloveniji teh delavcev, ni znano, saj državni statistični urad po navedbi ministrstva za delo zaradi metodoloških težav podatkov za zasebni sektor več ne izračunava oz. objavlja. V javnem sektorju pa minimalne plače ne dosega 23.800 zaposlenih, zato dobivajo dodatek. Eden od razlogov, da so osnovne plače v nekaterih dejavnostih nastavljene tako nizko in se ne spreminjajo (npr. 500, 600 evrov bruto), je verjetno tudi obračun dodatkov, ki se v odstotkih obračunava glede na osnovno plačo. V obračunu prispevkov ni razlike Zanimalo nas je tudi, kakšna je sploh višina prispevkov za socialno varnost pri tako nizki osnovi in koliko bodo ti delavci prejeli pokojnine. Na ministrstvu za delo so pojasnili, da se prispevki za najnižje plače obračunavajo glede na povprečne letne plače, preračunane na mesec. Trenutno je najnižja osnovna plača za obračun prispevFoto: ČG Izvajanje zimske službe bo v letošnji sezoni dražje. Poleg dviga cen posipnih materialov pa so narasle tudi cene goriva. Cena izvajanja službe je posledično višja: »Cene so se dvignile v skladu s pogodbenimi določili v posameznih pogodbah – v povprečju 10 do 15 %, odvisno tudi od tega, kdaj je bilo pri posamezni pogodbi zadnje usklajevanje cene.« Ormož: komunala, režijski obrat in štirje pogodbeniki Občina Ormož za izvajanje zimske službe v tej sezoni planira okoli 200.000 evrov. Vendar pa to ni končni znesek, saj vanj niso zajeti stroški zimske službe režijskega obrata. Ta je zadolžen za čiščenje mestnih pločnikov, trgov in ostalih javnih površin po mestu. Kot že omenjeno, bo za prevoznost in očiščenost lokalnih cest po celotni občini kakor tudi na javnih poteh po KS Ormož tako kot vsako leto doslej skrbela komunala (prav tako tudi za mestne ulice, pločnike izven mesta in nekaj večjih v mestu ter mestna parkirišča), medtem ko bodo za izvajanje zimske službe na javnih poteh v ostalih krajevnih skupnosti skrbeli različni izvajalci, izbrani na javnem naročilu, in sicer: v Ivanjkovcih Rajko Bukovec, s. p., na Kogu GMW iz Radencev, v Miklavžu pri Ormožu Danijel Plohl, s. p., ter v KS Podgorci in KS Velika Nedelja Grad trgo. V lanski mili sezoni je sicer šlo za zimsko službo (brez režijskega obrata) blizu 116.000 evrov. V Svetem Tomažu dva izvajalca, v Središču samo komunala V občini Sveti Tomaž bo za prevoznost lokalnih cest skrbela ormoška komunala za ceno nekaj več kot 24.800 evrov, za javne poti pa domače podjetje, Grad trgo za ceno 60.000 evrov. V pretekli sezoni so za zimsko službo odšteli 49.000 evrov. Plužne enote ormoške komunale pa bodo v celoti izvajale zimsko službo v občini Središče ob Dravi, kjer bodo tako čistili in posipavali lokalne ceste, javne poti, ulice in pločnike. Zanjo so v pretekli sezoni namenili 17.800 evrov, v letošnji sezoni imajo predvidenih 23.000 evrov. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Golo minimalno plačo imajo samo začetniki Foto: Pexels.com Ne glede na bruto znesek plače (ali je osnovna 500 ali minimalna 1.074 evrov bruto) se delavcu obračunajo enaki prispevki za socialno varnost, za katere je trenutno osnova 1.182 evrov. Osnova za prispevke je določena glede na povprečno letno plačo, preračunano na mesec. kov za socialno varnost 1.182 evrov. To pomeni, da se enako obračunajo tako delavcu, ki ima osnovno plačo 600 evrov bruto in dodatek do minimalne plače, ter delavcu, ki ima minimalno zakonsko določeno plačo 1.074 evrov bruto. Oba v pokojninsko, zdravstveno in socialno blagajno prispevata enako, kar pomeni, da tudi pri izračunu pokojnine razlik ne bi smelo biti. Vlada v kolektivne pogodbe in osnovne plače ne more posegati Višino osnovnih plač po posameznih dejavnostih določajo tari- fne priloge h kolektivnim pogodbam. Vprašanje je, ali tovrstni model ni zastarel, pa tudi do delavcev krivičen, saj bi v primeru, da bi bili osnovna in minimalna plača izenačeni, lahko prejemali višje dodatke (tudi do 100 %). Številna podjetja delavce dobro plačajo, tako da pri njih o instrumentu kolektivnih pogodb, osnovnih in minimalnih plač sploh ni govora. Najbolj morda ta zgodba prihaja v ospredje v velikih proizvodnih, pa tudi trgovskih in še katerih drugih storitvenih podjetjih ter t. i. tehničnem delu javnega sektorja, kjer se držijo tega, koliko je zakonsko nujno (minimalno) treba plačati delavcu. Pojasniti je treba, da velja v javnosti zmotno prepričanje, da dodatek do minimalne plače doplačuje država. To ne drži, dodatek je strošek delodajalca. Država ga plačuje le za svoje zaposlene v javnem sektorju, kjer je torej sama delodajalec. Skupaj z dodatkom do minimalne plače mora vsak delavec prejeti zakonsko predpisano minimalno plačo za polni delovni čas 8 ur, to je 760 oziroma 780 evrov neto, odvisno od davčnih olajšav. A dejansko vsak zaposleni, razen popolnega začetnika brez delovne dobe, dobi več, saj je po zakonu obvezno izplačilo dodatka na delovno dobo. Izplačilo ostalih dodatkov pa je odvisno od kolektivnih pogodb in individualnih odločitev delodajalcev. Da bi se najnižje osnovne plače izenačile z minimalno, v bližnji prihodnosti očitno ni pričakovati. Na ministrstvu za delo so namreč navedli, da pri tem nimajo pooblastil, ker gre za dogovor na ravni delodajalci–delavci (sindikat). Vlada bo sicer med partnerjema poskusila vzpostaviti dialog o novem plačnem modelu, to pa je tudi vse, kar lahko naredi. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Ptuj z Urejanje krožišča pri minoritskem samostanu Naslednje leto naj bi plastiko le odstranili Birokratski postopki, potrebni za začetek gradnje fiksnega krožišča pri minoritskem samostanu na Ptuju, se končno zaključujejo. V naslednjem tednu bo projektna dokumentacija predana v recenzijo, gradnjo pa naj bi začeli naslednje leto. Štiri leta pogled na eno pomembnejših vstopnih točk v center mesta kazijo pisani plastični elementi, ki predstavljajo krožišče. Ta rešitev je bila postavljena kot začasna, z namenom, da se v praksi najde optimalna rešitev. Za usklajevanja, izvedbo birokratskih postopkov ipd. je bilo potrebno veliko časa. Zdaj naj bi bili končno tik pred realizacijo te investicije. Projekt za izvedbo (PZI), projektna dokumentacija za ureditev krožišča državnih cest na Ormoški cesti na Ptuju bo v naslednjem tednu predana v recenzijo. Do januarja bo projekt recenziran, stekli bodo še postopki za pridobitev zemljišč. Ker so ti večinoma v državni in občinski lasti, težav ne pričakujejo. Urejeno bo štirikrako krožišče z dvema mimobežnima pasovoma, kar naj bi še dodatno povečalo pretočnost. Prvi bo iz smeri dravskega mosta proti Osojnikovi cesti in dru- gi iz smeri Osojnikove ceste proti Spuhlji. Mimobežni pasovi bodo ločeni z robniki, ki so postavljeni v turbo krožiščih. Navedena rešitev je usklajena z MO Ptuj. Nekaj pomislekov občine je bilo okrog posegov v park, Direkcija RS za infrastrukturo jih je upoštevala in predlagala nove rešitve. »Dodatno je na zahtevo občine za omilitev posegov v območje parka umeščen podporni zid v območju otroškega igrišča in protihrupna ograja ob celotnem območju pri parku, za kar je trenutno v teku izdelava dodatne projektne dokumentacije,« so pojasnili na Direkciji RS Za infrastrukturo. Začetek gradnje je predviden v letu 2023, ocenjena vrednost še ni znana. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Foto: Črtomir Goznik petek, 25. 11. 2022 Štajerski TEDNIK 3 Podravje, Hoče z V Magni ponovno zagon proizvodnje, a samo za mesec dni Napovedi o delovnih mestih le milni mehurček Prihod avstrijsko-kanadskega avtomobilskega velikana Magna je pred petimi leti v Podravju in Sloveniji dvigoval veliko prahu. Podjetje je novo tovarno zgradilo na vodovarstvenem območju in zemljiščih, ki so bila pred spremembo prostorskih aktov namenjena kmetovanju. Nova tovarna dve leti ni obratovala Tovarna Magna Nukleus v Hočah ni nikoli prav zaživela. Proizvo- sile za Magnin prihod v Slovenijo, gradnjo tovarne in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Današnja situacija, ko nove, drage in sodobne proizvodnje linije stojijo, jim verjetno ne more biti v ponos. Kaj se bo dogajalo v obratu Magne v Sloveniji, ni moč napovedati. Uradne informacije iz podjetja so skope, sploh glede proizvodnje po novem letu. Temeljni razlog za mirovanje tovarne naj bi bile težave v dobaviteljskih verigah. V Hočah lakirajo karoserije za vozila znamke Jaguar, tehnologija proizvodnih linij omogoča, da bi lahko prevzeli naročila za vse vrste vozil. Magna Nukleus v Hočah bi ob sklenjeni zavezi z državo za 17 mili- jonov evrov državne podpore morala do konca letošnjega leta zaposlovati 404 ljudi. Ker je od odprtja v letu 2019 obratovala le kratek čas (tudi zaradi epidemije), je bilo jasno, da zaposlitvenega kriterija ne bodo izpolnili. Zato jim je gospodarsko ministrstvo marca letos pod takratnim vodstvom Zdravka Počivalška rok izpolnitve zaveze prestavilo na konec leta 2024. Če bodo takrat zaposlovali manj kot 202 zaposlena, bodo morali vrniti celotno subvencijo, če jih bo med 203 in 403 pa sorazmerni delež. Podjetje je ob prihodu v Slovenijo obljubljalo do tisoč delovnih mest, trenutno jih je okoli 160. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Bo tudi Carthago v Ormožu samo spomenik? Foto: ČG Dolgoročni cilj Magne je bil, da bi v Sloveniji letno proizvedli 130.000 vozil. Načrtovali so tudi proizvodnjo električnega mestnega terenca Fisker Ocean. Ker niso zgradili druge faze tovarne, ki bi omogočala celovito proizvodnjo avtomobila, sedaj imajo v Hočah le lakirnico, tudi Fisker do Slovenije še ni prišel. Izdelovali ga bodo v Gradcu, proizvodnjo pa so že začeli. dnjo so poskusno zagnali spomladi 2019, sredi poletja je sledilo uradno odprtje obrata, ki pa je marca 2020 Foto: Magna Ko je Magna Nukleus v Hočah v prvi polovici 2019 zagnala proizvodnjo, je zaposlovala okoli 200 sodelavcev, večinoma iz štajerskega konca, nekaj jih je bilo tudi iz Pomurja in Koroške. Po ustavitvi proizvodnje marca 2020 je tovarna dve leti mirovala, delavci so se na delovna mesta vrnili letos spomladi, a le za pol leta, saj so proizvodne linije jeseni vnovič ustavili, zaposlene pa napotili na čakanje na delo. Zdaj bodo v tovarni mesec dni delali, kako bo po novem letu, pa v podjetju ne razkrivajo. ob začetku covid epidemije proizvodne linije ustavil, delavce so poslali na čakanje na delo. Kasneje so jih razporedili na delo v Avstriji, izključno v nočne izmene. Letos v začetku leta so proizvodnjo v Hočah delno zagnali, jo nato jeseni ugasnili, z naslednjim ponedeljkom bo ponovno stekla, a le za mesec dni, do konca leta, so povedali v podjetju. Obeti s prihodom uspešnega avtomobilskega giganta v Slovenijo so bili veliki, enako tudi obljube. Napovedovali so zaposlovanje in širitev tovarne. Prvo napoved so pogojno uresničili, druga je ostala le pri nameri (okoljevarstveno soglasje za projekt so pred letom dni sicer pridobili). Zakaj proizvodnje Fiskerja ne bo v Sloveniji Načrt je celo bil, da bi v Sloveniji proizvajali električni mestni tere- nec (suv) ameriške znamke Fisker. Iz tovarne so sporočili, da ga bodo zdaj izdelovali v Gradcu, čeprav so napovedovali, da bi ga lahko proizvajali tudi v Sloveniji. „Pogoj je bil, da bi do junija 2021 pridobili okoljevarstveno soglasje, ki bi pomenilo prosto pot do pridobitve gradbenega dovoljenja za drugo fazo gradnje. Ker dovoljenja do tega datuma nismo pridobili, se je Fisker odločil, da bo proizvodnja njegovih vozil potekala v Gradcu in se sedaj začenja,“ so pojasnili v podjetju. Ob hudo nerodni situaciji z Magno so nekateri že izrazili bojazen, da ne bi podobna zgodba, ko nova tovarna ne obratuje, doletela tudi ormoškega obrata Carthaga, od katerega si Ormož in regija veliko obetata. Tako kot v Hočah je tudi v Ormožu „oče“ projekta Zdravko Počivalšek, ki je po odhodu Safila iz Ormoža s svojo ekipo in ob pomoči lokalne skupnosti napel vse sile, da je v mesto pripeljal nemškega proizvajalca avtodomov. Občina in država sta pomagali pri sestavljanju dokumentacije, investitor pa je letos spomladi začel graditi tovarno. Predvidoma naj bi jo končali do marca naslednje leto, ko naj bi stekla tudi proizvodnja počitniških vozil Malibu Van. Enako kot pri Magni je tudi za Carthago država radodarno odprla denarnico in jim namenila finančno podporo (6 milijonov evrov). Teden dni pred letošnjimi državnozborskimi volitvami sta temeljni kamen za novo tovarno v družbi predstavnikov podjetja in lokalnih oblasti polagala nekdanji predsednik vlade Janez Janša in gospodarski minister Počivalšek. Po naših neuradnih informacijah proizvodnja v odranskem Carthagu ne teče gladko, težave naj bi nastajale zaradi motenj v dobavah. V luči tega se je zastavilo vprašanje, kako bo marca z zagonom proizvodnje v Ormožu, če niti matična tovarna v Odrancih ne deluje s polno proizvodnjo oziroma naj bi bila ta celo ustavljena. Za pojasnila smo zaprosili direktorico Sandro Županec, a so naša vprašanja žal ostala neodgovorjena. Speča tovarna Počivalškov spomenik Novozgrajena tovarna v Hočah tako že dobra tri leta sameva, nemalo je tistih, ki jih ob pogledu nanjo prešine misel, da gre za Počivalškov spomenik. Nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek in vlada Mira Cerarja sta namreč intenzivno napela vse Ptuj z Urejali bodo še en pomemben cestni odsek Hišo bodo podrli in zgradili krožišče Gradbena dela na Slovenskogoriški cesti so končno zaključena, a je še kar nekaj odsekov in križišč, ki jih bo treba urediti. Med drugim bodo urejali krožišče v smeri proti Podvincem, kjer so za potrebe gradnje že odkupili eno izmed nepremičnin. Kar nekaj cestnih odsekov na območju četrtne skupnosti Rogoznica je potrebnih prenove in vlaganj. Med drugim tudi ureditev ceste, ki vodi v smeri proti Žabjaku in Kicarju. Na tej relaciji se je zgradilo veliko novih hiš, v teku je tudi gradnja enote Doma upokojencev Ptuj, investicije v izboljšave prometne ureditve pa vsem tem novogradnjam in priselitvam niso sledile v zadostni meri. Prejšnji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec naj bi letos (neformalno) obljubil, da bodo zagotovili sredstva za dodatna dela na tej trasi. Želja je bila namreč sočasno s prenovo Slovenskogoriške ceste urediti tudi odsek od gostilne Krona proti Žabjaku, ki stran 3 Aktualno petek z 25. novembra 2022 Civilna družba in nekatere okoljevarstvene organizacije so gradnji avtomobilske tovarne z lakirnico nasprotovale, zlasti z vidika varovanja naravnih virov. Pretehtala je moč politike, ki je tujemu kapitalu na Dravskem polju, ob robu drugega največjega slovenskega mesta, na široko odprla vrata. Za finančno precej shirano območje so ljudem obljubljali delo, sodeč po pogojih v njihovi avstrijski tovarni bi to bilo tudi relativno dobro plačano. Z rahlo oviro pri postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, ko so se oglasili okoljevarstveniki, so postopki za gradnjo hoške tovarne tekli kot po maslu, politika in državni organi so pri tem lepo asistirali, podjetju pa namenili 17 milijonov evrov državne podpore, ob pogoju, da bo do konca letošnjega leta zaposlovalo 404 ljudi. COLOR CMYK Foto: Nataša Juhnov Žabjak kot tudi rekonstrukcijo regionalne ceste od križišča Slovenskogoriške ceste in Ceste 8. avgusta do naselja Podvinci. Tudi ta odsek je namreč v načrtu za obnovo. Ko bo dokumentacija izdelana, sledi recenzija, parcelacija in odkupi zemljišč, potrebnih za rekonstrukcijo. Sama izvedba del je odvisna od pridobitve potrebnih zemljišč in je izjemno prometen in ni optimalno urejen. A do realizacije ni prišlo. Direkcija v pripravo nove dokumentacije Na Direkciji za infrastrukturo (DRSI) pravijo, da to ni bilo možno, ker projektna dokumentacija, ki je zajemala rekonstrukcijo regionalne ceste od križišča za Žabjak do gostilne Krona, ni bila več v skladu z veljavnimi tehničnimi pravilniki in zakonodajo, ki ureja gradnjo cest v RS. Zato so naročili novo, ki bo vključevala tako rekonstrukcijo regionalne ceste od križišča Osojnikove in Potrčeve ceste do križišča za Foto: Črtomir Goznik Občina in država sta to nepremičnino že odkupili. Vključevanje na Slovenskogoriško cesto je izjemno nevarno, zato bo ureditev krožišča še kako smiselna investicija. razpoložljivih sredstev, zato informacij o tem, kdaj bi se lahko dela začela, na Direkciji niso podali. Na tem odseku bodo med drugim urejali krožišče. Za potrebe te naložbe sta država in občina že odkupili eno izmed nepremičnin. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Rušitev hiše v začetku 2023 MO Ptuj in država sta letos odkupili nepremičnino, na kateri stoji stavba z naslovom Cesta 8. avgusta 1. Pogodba je bila sklenjena za znesek 83.670 evrov. »Zemljiškoknjižno stanje je urejeno, in sicer je nepremičnina že v solastništvu občine do 19/50 in države do 31/50. Odkup stavbe smo opravili za izvedbo krožišča na omenjeni lokaciji,« so pojasnili na MO Ptuj. Obstoječi objekt naj bi začeli rušiti v začetku naslednjega leta. Štajerski TEDNIK petek, 25. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 25. novembra 2022 Sveti Andraž z Z županjo Darjo Vudler Berlak ob občinskem prazniku Podlehnik z Začenja se nova zgodba Od najemnika do lastnika Gostinec Dejan Svenšek, ki je pred dobrim letom najel Gostišče ob ribniku v Podlehniku, se je odločil za nakup objekta oz. podjetje Dis benz, katerega lastnik je bil pred tem Stanislav Skledar. Foto: Črtomir Goznik Gostinec Dejan Svenšek je s prevzemom podjetja Dis benz postal tudi lastnik gostišča. O kupnini ni želel razpredati, dodal pa je: »Lastnik bom postal, ko bo posojilo odplačano, torej predvidoma čez deset let.« Skledar je tako udejanjil napoved o umiku z ribnika, čeprav je najprej nameraval gostišče novembra zapreti. Svenšek pa ni želel, da se komaj začeta gostinska zgodba konča. Nadeja se sodelovanja z občino ter uspešnega dogovora glede upravljanja z ribnikom, za katerega je občina letos prejela vodno dovoljenje. »Zgodbe ribnika Podlehnik se želim lotiti kot celote, kajti moj cilj je, da turisti, ki sicer le odbrzijo mimo po avtocesti, ostanejo tukaj. Zato želim razčistiti odnose z občino. Videli smo že, da lahko sodelujemo in najdemo skupni dogovor, nočem pa z glavo skozi zid,« je dejal. Sodelovanje in podpora lokalne skupnosti bo namreč ključna, pravi Svenšek. »Začel sem v času kovida, ko sem mislil, da slabše ne more biti, a sedaj smo se ponovno znašli v megli.« Kljub zaostrenim razmeram, predvsem zaradi draginje, pa nad novo zgodbo ne namerava obupati. ŰŹ Ptuj z Naložbi, vredni 372.000 evrov Gasilski vozili za dve društvi Dve prostovoljni gasilski društvi na območju Ptuja sta v prejšnjem tednu prevzeli novi vozili. Vrednost obeh skupaj znaša skoraj 400.000 evrov. Gradili bodo sončno elektrarno Prireditve ob 24. prazniku občine Sveti Andraž letos potekajo kar tri mesece, med njimi pa bo tudi slovesno odprtje največje investicije – izgradnje kolesarske poti. Dobre tri kilometre dolga pot bo namreč dokončana do konca meseca; ocenjena je bila na 1,1 milijona evrov, od katerih jih 600.000 zagotavlja EU, glede na podražitve in dodatna dela pa Darja Vudler Berlak pričakuje nekaj višji končni znesek. V kratkem bodo dokončali krožišče v Drbetincih ob kolesarski trasi; tam so že postavili javno razsvetljavo, novi odjemni mesti pa stojita tudi v Mali Slavšini in spodnjem delu Vitomarcev. Tudi sicer niso mirovali, saj so realizirali več različnih projektov. Tako denimo Sveti Andraž sodi med tiste redke slovenske občine, ki so v celoti pokrite z optičnim omrežjem, na kar je županja zelo ponosna. V središču Vitomarcev, natančneje pri občinski stavbi, so uredili prostor za 19 parkirnih mest, obenem pa poskrbeli še za dovozno pot na pokopališče. Preplastili so dotrajano podlago na športnem igrišču nad podružnično šolo, večnamenski dvorani pa dodali prizidek, v katerega se je iz neprimernih in premajhnih prostorov preselila s knjižnim fondom bogata andraška knjižnica. »Na Direkciji za ceste so nam za letos obljubili začetek celovite rekonstrukcije regionalne ceste Juršinci–Vitomarci–Cerkvenjak, ki jo bodo sicer izvedli v treh fazah, prva pa je načrtovana na našem odseku; torej od meje z Juršinci v Vitomarcih do rastlinjakov Druzovič. Nam je projekt zlasti pomemben zaradi gradnje krožišča pod osnovno šolo, kjer s pločniki finančno sodeluje tudi občina. Ker se je mudilo, smo pohiteli s pridobivanjem dokumentacije in odkupom zemljišč, zdaj pa je vlada Direkciji bojda odvzela 120 milijonov Foto: osebni arhiv Darja Vudler Berlak veliko stavi na razvoj andraškega turizma. evrov in naj bi naše krožišče prišlo na vrsto šele leta 2024. A nič še ni dokončno, zato nismo izgubili upanja, da bi se gradnja vendarle začela že prihodnje leto.« Čakajo na gradbeno dovoljenje za izgradnjo sakralno-kulturnega objekta z žarnim zidom, ki bo stala približno 300.000 evrov, poleg obnove cest pa načrtujejo postavitev sončne elektrarne na strehi šole. »Ta projekt je odvisen od omenjene regionalke, saj nam bodo hkrati z njo zagotovili močnejše električno omrežje, ki je pogoj za sončno elektrarno. Z njo bomo oskrbovali vse javne objekte v občini, po izračunih bi investicijo povrnili v šestih letih in postali samooskrbni.« Veliko pozornost posvečajo razvoju turizma in povezovanju lokalnih ponudnikov. V okviru projekta Razgledi Ostragove so v prvi fazi postavili razgledni stolp, v drugi pa mu dodali mehke vsebine, kot so večerje in poroke na stolpu ter kino na prostem. »Tudi Hrgova domačija živi na polno, saj je re- dno zasedena, poleti pa se je zelo 'prijela' ponudba spanja na seniku. Imamo srečo, da so društva in ponudniki zelo aktivni in povezani ter da jih v Ticu dobro koordinirajo, skratka veseli me, da so naši ljudje tako zelo povezani in složni.« ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ Cirkulane z Sanacija zahtevala več kot 700.000 evrov Foto: arhiv Novo vozilo PGD Turnišče PGD Turnišče se je razveselilo novega gasilskega vozila GVC – 1, kar je o po 24 letih, kolikor je bilo staro dosedanje, velika pridobitev. Gre za vozilo znamke MAN za prevoz moštva, vode (3000 litrov) in druge gasilske opreme. Zanj so odšteli 312. 000 evrov, MO Ptuj je prispevala 70 % sredstev, preostanek PGD Turnišče in prebivalci četrtne skupnosti Breg-Turnišče. Novo gasilsko vozilo je v prejšnjem tednu dobilo tudi PGD Spuhlja, prav tako za prevoz moštva. To bo nadomestilo 26 let star kombi. Gre za vozilo Ford Transit Custom za prevoz gasilcev in osebne opreme. Zanj so odšteli 60.000 evrov, tudi v tem primeru je 70 % kril občinski proračun, preostanek krajani ČS Spuhlja. Omenjenih pridobitev so se na obeh koncih mesta izjemno razveselili in jih pozdravili s sirenami, lučmi in curkometom. ŧŮ Ormož z Dotrajana kotlovnica v vrtcu Nujna čimprejšnja sanacija Vrtčevska stavba na Dobravski ulici je stara približno desetletje. Ogrevanje vrtčevskih prostorov in šolske stavbe OŠ Stanka Vraza poteka na zemeljski plin, a je skupna kotlovnica dotrajana. »Kotel je preperel. Leta 2020 je bilo pri servisu ugotovljeno, da pušča, zdaj se je napaka ponovila,« so pojasnili v vrtcu. Župan Danijel Vrbnjak je povedal, da so zaplet začasno rešili, a da je nujna čimprejšnja celovita sanacija, saj si nihče želi, da bi otroci med zimo ostali brez ogrevanja ali tople vode. Zato so v predlogu proračuna za prihodnje leto rezervirali 122.000 evrov, del sredstev bodo poskušali dobiti preko razpisov oz. Eko sklada. ŰūŃ V Gradiščah uredili razgledno ploščad Občina Cirkulane je uspešno sanirala 330 metrov plazovitega terena nad reko Dravo v naselju Gradišča. Gradbena dela so potekala v več fazah – lani je Cestno podjetje Ptuj izvedlo sanacijo plazu, letos so asfaltirali cesto, postavili odbojne ograje in uredili še razgledišče z varovalno ograjo. Celotna vrednost investicije je nekaj več kot 700.000 evrov, od tega so približno 500.000 evrov prejeli od države. Na svečanem odprtju obnovljenega dela ceste v Gradiščah so navzoči izvedeli, da so teren utrdili s 139 piloti dolžine od 8,5 do 12 metrov in premera 0,8 metra. Slednje so povezali v betonsko ploščo, sočasno pa v zemljo položili kable za elektriko. Na pobudo svetnika Franca Milošiča so izogibališče nadgradili z razgledno ploščadjo, s katere je lep razgled na Ptujsko polje in haloške hribe. V prihodnje bi želeli na tem območju postaviti še klopco za mimoidoče. Cesto je pred svečanim prerezom traku blagoslovil župnik Jože Pasičnjek, v kulturnem programu pa so nastopili Ljudski pevci KD Cirkulane in mladi harmonikar Patrik Jurgec. Zbrane je nagovorila županja Antonija Žumbar, ki se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so pripomogli k izvedbi tako pomembne naložbe za celotno občino. Ob tem je poudarila še, da so letos že začeli sanacijo plazu v Pohorju v dolžini 150 metrov, predvideno je tudi asfaltiranje odseka. Vrednost pogodbenih del je 265.550 evrov, sofinanciranje Mi- nistrstva za okolje in prostor znaša 200.000 evrov. ŨŮ Foto: Občina Cirkulane Obnovljen del ceste v Gradiščah so ob prisotnosti občanov za promet svečano odprli svetnik Franc Milošič, županja Antonija Žumbar in predsednik VO Stanko Emeršič. petek, 25. 11. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Podravje petek z 25. novembra 2022 5 Ormož z Kakšna bo usoda Jeremičevega mlina uredili v grajskem parku, sicer pa ga skrbijo še stroški vzdrževanja. Apartmaji in restavracija v bližini centra za odpadke? Od golfa do bike parka Jeremičev mlin sameva. Da bi ga obvarovali pred propadom in ohranili kmetijsko kulturno dediščino, ga želi občina preurediti v kmetijsko muzejsko izobraževalno središče z apartmaji in restavracijo. Obnova, ki je sicer še v zraku, je ocenjena na več kot 1,3 milijona evrov, odvisna pa bo od pridobitve sofinancerskega denarja. Načrti so vzbudili kar nekaj pomislekov, zlasti glede ustreznosti lokacije zaradi občasnega smradu iz bližnjega zbirnega centra za odpadke. Zgodba okrog obnove Jeremičevega mlina na Dobravi ima že precej dolgo brado. V občinsko last je prešel leta 2001. Pod vodstvom prejšnjega župana Alojza Soka se je obnova začela, aktualni župan Danijel Vrbnjak pa je obnovo ustavil s pojasnilom, da zahteva ogromno denarja. Napovedal je, da se bodo lotili priprave potrebne projektne dokumentacije ter poskušali pridobiti potreben denar za obnovo na razpisih. Na zadnji seji občinskega sveta so tako svetniki na mizo dobili investicijsko doku- Občina v nakup še enega mlina Čeprav občina Jeremičevega mlina še ni uredila, je vodstvo že lani načrtovalo nakup še enega, in sicer Kavčičevega mlina, ki je v lasti države oz. ministrstva za infrastrukturo. Kot kaže, od te namere ne nameravajo odstopiti, saj imajo v predlogu proračuna za prihodnje leto v ta namen rezerviranih 26.000 evrov. Tudi ta objekt je v dokaj slabem stanju in bo zahteval precejšnja finančna vlaganja. Po mnenju župan pa gre za pomembno kulturno dediščino, ki se jo splača ohraniti. Foto: MH Občina ima z Jeremičevim mlinom velike načrte, ki pa so deležni tudi precejšnjih pomislekov. mentacijo za prenovo Jeremičevega mlina. Približno 1,35 milijona evrov vredna naložba predvideva prenovo celotnega objekta z vzpostavitvijo kmetijskega muzeja z mlinom, z zunanjimi razstavnimi prostori za kmetijsko mehanizacijo in drugimi razstavnimi predmeti, s konferenčno dvorano in restavracijo, tremi apartmaji v podstrešju ter z manjšim zunanjim prireditvenim prostorom. V sklopu projekta bi uredili tudi okolico, dovozno cesto in parkirišče. Kot je pojasnil župan, je cilj prenove vzpostavitev kmetijskega muzeja za šolske in obšolske dejavnosti, ob tem pa bi manjšim skupinam nudili še možnost prenočišča. Na voljo bi bila še gostinska ponudba. »V ta apartma prideš prvič in nikdar več« Projekt pa je naletel na nekatere negativne odzive. Matej Hebar je opozoril, da lokacija za apartmaje in restavracijo ni primerna. »Prebivalci zahodnega dela Ormoža, ki živijo v neposredni bližini deponije, vedo, kakšne vonjave so poleti, ko je zračni pritisk nizek. Govorimo o 460.000 evrov vrednem vložku občine, zato bo treba zelo dobro premisliti o primernosti lokacije za te dejavnosti. V tak apartma verjetno prideš prvič in nikdar več. Imamo dosti primernejše pogoje za tovrsten projekt. Kmetijski muzej se mi sicer ne zdi sporen.« Meni tudi, da bi manjše koncertno prizorišče raje Miklavž pri Ormožu z Zakaj so urejali cesto mimo županovega doma Asfaltiranje ob županovi hiši buri duhove Nova asfaltna prevleka je za večino občanov velika pridobitev. Sploh tam, kjer so se vse doslej vozili po kamenjasti in luknjasti cesti. Se pa zna hudo zaplesti, ko asflaltno cesto pričakujejo eni, dobijo pa jo drugi ... Tovrstnih primerov v naših podeželskih občinah ni tako malo; eden zadnjih prihaja z ormoškega konca. Tam je namreč nekatere zmotilo asfaltiranje občinske ceste do oziroma mimo hiše ormoškega župana Danijela Vrbnjaka v Miklavžu pri Ormožu, saj naj bi bile po mnenju enega izmed občanov asfaltne prevleke bolj potrebne kakšne druge blatne in luknjave ceste. „Zdaj, ko je veliko dežja, nas cesta še bolj zapušča. Izgovori so leta takšni, da za nas ni denarja, mi nikoli ne pridemo na vrsto. Potem pa slišimo, da si je dal župan Vrbnjak poasfaltirati občinsko cesto do svoje hiše. Tam je bilo še pred dvema mesecema gramozirano, zdaj je asfalt. Kdo je požegnal, da je bilo tako nujno narediti to cesto, ki je na ravnem in kjer nimajo nobenih problemov? Ta cesta letos ni bila v načrtu krajevne skupnosti (KS), torej je to bilo izvedeno mimo krajevnih svetnikov. To je izigravanje nas krajanov!“ se huduje pisec Franc. Za asfaltiranje zaprosilo sadjarsko podjetje Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da kritike občana niso čisto točne, saj je bila cesta do njegove hiše oziroma mimo priključka na njegovo parcelo asfaltirana, in to stran 5 že leta 2016, ko so se v hišo vselili. Res pa je, da so letos asfaltirali cesto od tam naprej, proti skladiščem Sadjarstva Ormož. Asfaltiranja po navedbi predsednika KS Boštjana Kosajnča ni naročila in plačala KS, temveč občina. Je pa vesel, da se je ta odcep moderniziral. S prošnjo za ureditev omenjene ceste so se na vodstvo KS Miklavž namreč tamkajšnji sadjarji pisno obrnili že spomladi. Navedli so, da bi bilo dobro cesto do jeseni urediti, da ne bo težav z dostopi tovornih vozil do nasadov jablan. Predlog za ureditev ceste so utemeljili še z dejstvom, da je bil takšen dogovor ob zamenjavi zemljišč, „da bo pot do nasadov urejena in bo omogočala neoviran dostop do nasadov s tovornimi vozili“. Cesta za sadjarja in mlade družine Foto: MH Boštjan Kosajnč je predsednik KS Miklavž pri Ormožu, županov bratranec in izvajalec del za občino Ormož. Povedal je, da je urejanje ceste do sadovnjakov naročila in plačala Občina Ormož. Vrbnjak je še dodal, da so se za asfaltiranje odločili zaradi nujnega vzdrževanja, predvsem zaradi pogostega poplavljanja ceste ter posledično ogrožanja sosednjih stavb, pa tudi za lažjo dostopnost do skladišč in nasadov podjetja Sadjarstvo Ormož. „Tako smo sočasno uredili problematiko meteornih vod in sanirali cesto, da omogoča prevoznost večjih tovor- Vrbnjak je v nadaljevanju pojasnil, da je možnosti glede vsebin še veliko. »Projekt je zastavljen nekoliko širše, saj je cilj, da kandiramo na Interregovem razpisu in najdemo skupno točko z drugimi občinami, s katerimi bi se povezali. Osnova je kmetijski muzej in njegova dejavnost. Ko vidiš mlin v živo, je zadeva res lahko zelo zanimiva. K temu bi dodali kmetijsko-muzejsko izobraževalno središče ter mladim pokazali, kako poteka celoten postopek od zrna do kruha.« Tudi svetniki so podali nekaj predlogov glede primernih dodatnih vsebin, od manjšega golf igrišča do navezave na bike park. Kar se tiče smradu z zbirnega centra, pa je Branko Šumenjak, ki živi v bližini, še dejal, da je ta prisoten takrat, ko se nakopičijo kupi odpadkov, in da je zato kriv izvajalec, ki ne preda odpadkov naprej. »Z mlinom bo treba nekaj narediti, sicer lahko propade. V preteklosti je bilo vanj vloženega tudi kar nekaj denarja, saj je že bila obnovljena streha, zamenjana okna, dolgo so se iskali rezervni deli za mlin, zbrani so tudi stari kmetijski stroji in drugi predmeti itd. Torej, ali pustimo, da propade, ali pa kljub lokaciji poskušamo iztržiti čim več,« je debato zaključil Vrbnjak. Občina naj bi sicer v objekt v preteklosti vložila okoli 140.000 evrov (brez odkupa). Projekt v zraku Projekt sicer še visi v zraku, saj je odvisen od pridobitve nepovratnih sredstev. Ocenjen je na kar 1,35 milijona evrov, pri čemer predvidevajo več kot 880.000 evrov sofinancerskega denarja. Po optimističnem scenariju bi dela začeli leta 2024, končali pa dve leti kasneje. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ nih vozil. Cesta poteka mimo novih stanovanjskih hiš mladih družin, kar pomeni, da smo tudi njim izboljšali pogoje bivanja. Eden od ukrepov, s katerimi v občini spodbujamo mlade in mlade družine, je namreč komunalno opremljanje stanovanjskih sosesk.“ Po besedah Vrbnjaka je občina Ormož za ureditev meteorne kanalizacije, položitev kanalet za odvodnjavanje meteorne vode in ureditev dotične ceste v Miklavžu namenila okoli 20.000 evrov. Dela je izvedlo domače gradbeno podjetje MD zemeljska dela in avtoprevozništvo Danijel Plohl. Župan in predsednik KS sta sorodnika Sporno oz. »nehigienično« naj bi bilo še dejstvo, da je predsednik KS Miklavž Boštjan Kosajnč županov bratranec in podjetnik, ki opravlja dela tudi za občino in naj bi bil celo najbolj drag med izvajalci. Župan Vrbnjak je o poslovanju s svojim bratrancem povedal naslednje: „Boštjan Kosajnč je že pred mojim županovanjem delal za občino Ormož. Tako kot vsak drug podjetnik, ki dela za občino, mora izpolnjevati pogoje najugodnejše ponudbe za določeno storitev, če želi opravljati delo. Zaposleni sodelavci občinske uprave občine Ormož izvajalce izbirajo na podlagi ponudb in nikoli zaradi sugeriranja župana.“ ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ petek, 25. 11. 2022 Štajerski TEDNIK 6 Spodnje Podravje z Lokalne volitve 2022: Županski kandidati v štirih občinah tečejo drugi k Prepričana o dobrem sodelovanju »O koaliciji je preuranjeno govoriti, vzeli si bomo čas in poskušali oblikovati skupne projekte. Glede na naše programe, ki so si zelo podobni, menim, da bomo uspešni pri iskanju konsenza,« je po volitvah optimistično napovedala absolutna zmagovalka, županja Nuška Gajšek. Z rezultati volitev je razumljivo izjemno zadovoljna. Kot pravi, jo tako dober rezultat navdaja z upanjem, da so občani prepoznali njen trud in zavzetost. V naslednjih štirih letih bo skušala uresničiti zadeve, ki jih prej iz različnih razlogov ni uspela; najprej Foto: Črtomir Goznik namerava zaključiti tekoče projekte in se čim prej skupaj z občinsko upravo in novim mestnim svetom lotiti izvedbe novih. Državni projekti, ki jih uvršča visoko na listo prioritet, so: obvoznica, vodovod in arheologija oz. ureditev objekta Žitnice. Glede naložb, za izvedbo katerih si bo prizadevala v najkrajšem možnem času, pa Gajškova izpostavlja nadaljnje urejanje kanalizacije, prenovo prostorov OŠ Breg, gradnjo primerne kuhinje za Vrtec Ptuj, pa tudi iskanje rešitev za prostorske težave Glasbene šole Karola Pahorja. Ob tem si želi, da bi čim prej v Ulici heroja Lacka uredili parkirni plato, kar bi spodbudno vplivalo tudi na oživljanje mestnega jedra. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆŃ SD (10 mandatov): Andrej Lazar, Boštjan Šeruga, Vladimir Koritnik, Luka Žižek, Sonja Purgaj, Sonja Žibrat, Eva Zorko, Sandra Pjanić, Miha Damiš, Vlasta Stojak SDS (5 mandatov): Nuša Vrabl Ferenčič, Franjo Rozman, Dušan Fric, Maša Goričan, Blaž Prelog MI&Čuš (5 mandatov): Andrej Čuš, Sergeja Puppis Freebairn, Milan Klemenc, Renata Debeljak in Jernej Čuš (na podlagi preferenčnih glasov) Svoboda (4 mandate): Štefan Petek, Alen Hliš, Ljudmila Grabar, Metka Petek Uhan Lista Ptuj je naš: Alen Iljevec Resnica: Sergej Ivanuša (preferenčni glasovi) SLS: Uroš Vek (preferenčni glasovi) Levica: Lina Habjanič NSi: Dejan Rožmarin Nekateri bolj, drugi manj razočaran V štirih od 19 občin Spodnjega Podravja volilnega obdobja še ni konec; v Gorišnici, Dornavi, Središču ob Dravi in na Destrniku bo namreč o imenu župana oz. županje odločal drugi krog volitev, ki bo v nedeljo, 4. decembra. Sedem kandidatov in ena kandidatka za najvišjo občinsko funkcijo v teh dneh poskuša še enkrat prepričati volivce in volivke v svoji občini oz. pridobiti čim več glasov tistih, ki so v prvem krogu volili izpadle kandidate. Pri tem se seveda pojavljajo tudi različne špekulacije in dogovarjanja v zakulisju, na marsikakšno odločitev pa lahko vpliva tudi že znana sestava občinskih svetov. Kaj pričakujejo županski finalisti v omenjenih štirih občinah, kako se bodo obnašali v nadaljevanju kampanje, čigave glasove pričakujejo in kako bodo delali kot morebitni izvoljeni župani, preberite v nadaljevanju. Na Destrniku oba kandidata prepričana o zmagi Kot smo že poročali, sta se v drugi krog volitev za župansko funkcijo uvrstila Vlasta Tetičkovič Toplak s podporo SDS in SLS (42,59 %) in Branko Horvat z Liste za Urban (31,12 %). Nekdanjemu podžupanu Robertu Simoniču iz Najprej Destrnik pa s 26,29 % glasov to ni uspelo. Vlasta Tetičkovič Toplak pričakuje zmago tudi v drugem krogu. »Glede na oba protikandidata in njuno politično kilometrino je bilo zelo verjetno, da mi to ne bo uspelo v prvem krogu in da bo za župansko zmago potreben še drugi, saj sta resna konkurenta. Ne nazadnje oba že dolgo sedita v občinskem svetu, oba sta, sicer pod različnima županoma, že bila tudi v Ormož z Župan Danijel Vrbnjak Prepričljiva in visoka zmaga Na čelu ormoške občine ostaja župan Danijel Vrbnjak, ki mu je drugi mandat zaupalo kar neverjetnih 91,33 % volivcev, kar je po podatkih DVK tudi najvišja izkazana podpora med vsemi novoizvoljenimi župani v državi. »Po resnici povedano sem pričakoval zmago, a ne tako visoke podpore. Zagotovo bo to dodatna spodbuda in motivacija za še en dober, razvojno naravnan mandat,« je dejal Vrbnjak in nadaljeval, da glede na sestavo novoizvoljenega občinskega Foto: Črtomir Goznik sveta težav ne pričakuje. Po številu svetniških mandatov v občinskem svetu kraljuje SDS, ki bo imela devet svetnikov od 20, kar je pet več kot v prejšnjem mandatu. Glede na izkušnje iz preteklega mandata pa bo najbrž najbolj kritičen edini svetnik iz stranke NSi, povsem brezpogojnega sodelovanja pa ne gre pričakovati tudi s strani svetnikov GPS – liste Gradimo prihodnost skupaj, ki je sicer izgubila dva svetniška sedeža, in Gibanja Svoboda, ki je dobila kar štiri mandate. Kljub temu Vrbnjak upa na konstruktivne debate za razvoj občine. Med najpomembnejše nove projekte, ki ji želi realizirati v tem mandatu, navaja širitev obrtne cone, gradnjo vrtca v Miklavžu pri Ormožu in modernega stanovanjskega naselja v Ormožu ter pripravo projektov in izgradnjo nove osnovne šole pri Veliki Nedelji. Űū Nova sestava občinskega sveta: SDS (9 mandatov): Zinka Hauzer, Anton Zadravec, Danilo Korotaj, Blanka Pavlović, Valerija Kolenko, Andrej Kosi, Natalija Volmut, David Hržič in Bojana Vrbnjak Gibanje Svoboda (4 mandati): Damjan Rajh, Nives Petek, Slavko stran 6 petek z 25. novembra 2022 V središču Ptuj z Županja Nuša Gajšek Nova sestava mestnega sveta COLOR CMYK Kosi in Dušan Dovečar GPS – Lista gradimo prihodnost skupaj (2 mandata): Nino Kolarič in Matej Hebar Konkretno: Miran Kuharič NSi: Simon Kolmanič SLS: Miroslav Novak SNS: Janez Marin SD: Zlatan Fafulić Foto: osebni arhiv Vlasta Tetičkovič Toplak Foto: osebni arhiv Branko Horvat vlogi podžupanov. Že zdaj imamo večino v novem občinskem svetu, saj zasedamo sedem od enajstih mandatov, pa vendar bom v primeru izvolitve za županjo dosledno sledila našemu sloganu Drugačni & povezani. Menim, da je skrajni čas, da prenehamo z delitvijo na naše in vaše ter se povezani skupaj, pri čemer imam v mislih prav vse svetnike, tudi tiste iz drugih svetniških skupin, zavzamemo za dobro Destrnika in njegovih občanov.« Tako hudo, kot je bilo v zadnjem mandatu, zlasti v njegovem izteku, ne bo več, je prepričan Branko Horvat. »Že pred volitvami sva se z Robertom Simoničem dogovorila, da bova podprla drug drugega v primeru, da se samo eden od naju uvrsti v drugi krog. To se je zgodilo, zato pričakujem Simoničevo podporo, pri tem pa seveda računam tudi na njegove volivce. Če bodo volili zame, potem je zmaga teoretično zagotovljena, a raje počakajmo na dejanske rezultate drugega kroga. Protikandidatka je z izvoljenimi svetniki že dobila večino v občinskem svetu, zato bom moral kot župan narediti vse, da bom lahko sodeloval z vsemi, kar sem prepričan, da z nekaj izjemami ne bo nobena težava. Kakorkoli že se bo na koncu izšlo, torej ne glede na to, ali bo Destrnik dobil županjo ali župana, mi je že zdaj v veliko olajšanje zavedanje, da se nam obetajo boljši in mirnejši časi.« V Gorišnici se obeta napet spopad za županski stolček V občini Gorišnica je razlika med obema vodečima županskima kandidatoma po prvem krogu volitev le 13 glasov. Za Boruta Kolarja (neodvisni) je namreč glasovalo 751 volivcev (34,42 %), za Jožefa Petka (SLS) pa 738 (33,82 %). SDS (njen županski kandidat, ki mu ni uspelo, je bil Janko Ranfl) bo v drugem krogu za župana podprla Kolarja, Foto: osebni arhiv Borut Kolar Spodnje Podravje z Novi župani v Juršincih, Vidmu in Majšperku Novoizvoljeni župani o sodelovanju in projekti V treh spodnjepodravskih občinah so letos že izvolili nove župane: na čelu Juršincev bo Robert Horvat, Majšperka Sašo Kodrič in Vidma Brane Kolednik. Povprašali smo jih, kako si zamišljajo svoje sodelovanje z izvoljenimi svetniki, kaj bo njihovo vodilo delovanja in kateri projekti so tisti, ki jih bodo začeli prednostno izvajati. Juršinski župan Robert Horvat z večino v občinskem svetu Novoizvoljeni župan občine Juršinci Robert Horvat je z rezultatom volitev več kot zadovoljen. Zmaga v prvem krogu je bila presenečenje. „Pričakovali smo tesen izid, po tihem smo upali, da bi šli v prvem krogu skozi, a smo vedeli, da bo težko in na tesno. Nadejali smo se dobrega rezultata, da bo zmaga z 52 %, pa nismo pričakovali.“ Horvat se nadeja dobrega sodelovanja z občinskim svetom, v katerem ima s šestimi svetniki gladko večino njegova neodvisna lista Povezani za Juršince, trije svetniki so SLS. „Svetniška ekipa je odlična in me navdaja z optimizmom. Sem poln energije, verjamem v uspešno delo, da bomo izvedli vse tisto, kar bo v naši moči. Prepričan sem, da bomo delovali enotno, izvoljeni so odlični svetniki, vseh devet. Vedno smo poudarjali, da nismo ne levi ne desni, da vsi delamo v dobrobit občine. Mesta v odborih in komisijah bomo razdelili po ključu 6:3, zelo verjetno bo SLS kje dobil še kakšno mesto več. Vse tri izvoljene svetnike SLS sem poklical in jim dejal, da moramo tvorno in kolegialno sodelovati. Če se bodo pojavile kakšne napake, pa naj na to tudi opozorijo, ker je tako prav.“ Projekt, ki ga je nujno treba izvesti, je po besedah novega juršinskega župana gradnja optičnega omrežja. „Tri najpomembnejše zadeve so končanje kolesarske steze, obnova vodovodnega sistema in gradnja optike. Direktorja občinske uprave sem zaprosil, da organizira sestanek z Rune, da nam dajo zagotovilo o začetku del (določimo datum) ali pa začnemo iskati poti za sodelovanje z drugimi partnerji. Optiko nujno potrebujemo in to smo ljudem dolžni. Med drugimi projekti, ki jih vidim kot prioritetne, sta gradnja športno-družabnega parka in ureditev dostopa za invalide v vse javne prostore. Nujna je sanacija strehe na šolski telovad- nici, to mora biti naslednje leto v proračunu. Poskusili bomo tudi z namestitvijo fotovoltaike, kar bi šoli v kombinaciji z že vgrajenimi toplotnimi črpalkami omogočalo energetsko samooskrbnost.“ Videmski župan Brane Kolednik računa na široko koalicijo Volitve 2022 so postregle z dvema županskima kandidatoma in veliki met je uspel Branetu Koledniku, ki je Mariniča premagal za 74 glasov. »Za marsikoga je rezultat presenečenje. Vedel sem, da bo šlo na tesno, a verjel sem v uspeh in ljudi, ki so se mi pridružili. Slednji so veliko vložili, tako na osebnem kot kariernem področju,« je rezultat petek, 25. 11. 2022 Štajerski TEDNIK petek z 25. novembra 2022 COLOR CMYK 7 V središču krog ni, a vsi gredo na zmago ih neodvisni kandidat Janko Erhatič (ki mu prav tako ni uspel preboj v prvi krog) tudi napoveduje svojo podporo Kolarju. Borut Kolar v drugem krogu napoveduje tesen izid: »Z rezultatom sem zelo zadovoljen, saj sem uspel prepričati največ volivcev, kar dokazuje, da sem na pravi poti. Prvi krog je kazalnik, da sva oba izvoljena kandidata zelo izenačena in bodo o zmagi odločale malenkosti. V drugem krogu zato posledično pričakujem zelo tesen izid,« je povedal županski kandidat Borut Kolar. »Volivke in volivce sem uspel prepričati predvsem s tem, da sem ostal točno takšen, kot sem: mlad, energičen, z vizijo in izkušnjami, da znam prisluhniti ljudem in jim tudi pomagati.« Zelo je vesel tudi podpore nekaterih novih svetnikov in lokalnih strank (SDS). Verjame, da bo ob morebitni izvolitvi z vsemi dobro sodeloval ne glede na strankarsko opredeljenost. »Z izvoljenimi svetniki sem zelo zadovoljen, saj so med njimi v veliki večini sama nova imena, kar dokazuje, da občina potrebuje »nov veter«, ljudi, ki so pripravljeni delati ter se boriti za dobrobit vseh občank in občanov.« Tudi delo občinske uprave je po njegovem mnenju dobro, zato ne namerava nikogar zamenjati. Jožef Petek, drugi kandidat za župana, ni zadovoljen z izidom volitev, saj je upal na zmago že v prvem krogu. »Očitno mi ni uspelo prepričati dovolj velikega števila občank in občanov, zato bom šel ponovno mednje in jim predstavil svoj program. Tisti, ki so mi namenili svoj glas, so prav gotovo v meni prepoznali kandidata, ki bo izpeljal zastavljeni program, ki v vodenju občine ne išče službe ter ga ne bodo vodili 'strici iz ozadja'. Kot človek dejanj, ne besed, pričakujem zmago.« Z novo sestavo občinskega sveta je zadovoljen, saj namerava sodelovati z vsemi: »Pripravljen sem prisluhniti vsakemu svetniku oz. svetnici ter upoštevati njihova mnenja in predloge. Vsekakor je dobrodošlo, da je sestava občinskega sveta mlada. Menim, da je prava kombinacija mladi občinski svet, ki ima ideje in elan, ter povezovalen župan z izkušnjami. V primeru izvolitve občinskega sveta ne namerava deliti na »vaše« in »naše, kot je to bilo v preteklosti. V kadrovsko zasedbo občinske uprave ne namerava posegati. stran 7 krogu zbral nekaj manj kot 38 % glasov volivcev. Glede na vodstvo pred tekmecem v drugem krogu pričakuje zmago. „Menim, da bo razmerje glasov v drugem krogu ostalo enako. Pričakujem mirno kampanjo, nagovoril bom ljudi, morda bolj na osebni ravni, tudi z obiski, mogoče še kakšna objava na Facebooku, načrtovano je televizijsko soočenje. Menim, da bo dovolj priložnosti za predstavitev vizije in ciljev dela.“ Zorko je dodal, da se o morebitni podpori katerega izmed izpadlih županskih kandidatov za drugi krog ni pogovarjal. Odločitev o izbiri novega župana bo prepustil volivkam in volivcem. „Naj se odločijo, kot želijo.“ Dobrega sodelovanja se nadeja tudi z občinskimi svetniki, z večino njih je delal že v iztekajočem se mandatu, ko je tudi sam opravljal svetniško funkcijo. „Razumeli smo se odlično, podpirali predloge drug drugega in podobno sodelovanje pričakujem v prihodnje, tudi s svetniki, ki na novo prihajajo v občinski svet, saj so zelo v redu ljudje.“ Rajko Janžekovič je v prvem krogu prepričal slabih 20 % volivcev. Za župansko funkcijo se poteguje kot neodvisni kandidat, v drugem krogu računa na prvo mesto. „Vsak, ki kandidira, pričakuje zmago. Upam, da se bo tako obrnilo,“ je povedal in dodal, da podpore pri izpadlih županskih kandidatih pred drugim krogom ni iskal. „Nikoli doslej nisem sklepal nobenih koalicij ali dogovorov, niti s svetniki. Odločitev o izbiri župana prepuščam ljudem, saj sem prepričan, da je tako prav.“ Janžekovič posebnih volilnih aktivnosti v nadaljevanju predvolilne tekme ne načrtuje. Pojasnil je, da se bo udeležil soočenj, drugega nima v načrtu, saj je svoja stališča med kampanjo že predstavil. Sestavo novoizvoljenega občinskega sveta ocenjuje kot zelo dobro. Če bo izvoljen za župana, koali- cije ne namerava oblikovati, saj se tudi v minulih treh mandatih, ko je vodil občino, te prakse ni posluževal. „Ko so volitve mimo, je čas, da delamo vsi skupaj za enotni cilj, to je razvoj celotne občine. Menim, da tudi ni prostora za politične delitve, ampak vsi delamo za naše skupno dobro.“ V Središču ob Dravi Toni Jelovica štartal na zmago V drugem krogu se bo Jurij Borko, ki je župan vse od nastanka občine leta 2006, pomeril prav tako z neodvisnim kandidatom Tonijem Jelovico. Razlika med kandidatoma je bila sicer majhna. Jelovica je dobil 42,65 % glasov, Borko pa 39,13 %. »Prvi krog je pokazal zelo izenačen rezultat med dvema kandidatoma. Treba se bo potruditi in še delati z volivci, ki bodo odločili v drugem krogu,« je dejal Borko, ki pravi, da nad rezultatom volitev ni razočaran. Po tihem je pričakoval, da bo najbrž potreben drugi krog, saj so bili štirje županski kandidati. Kot je še napovedal, pa v primeru zmage tako kot doslej koalicije v občinskem svetu ne bo sestavljal. Skušal bo sodelovati z vsemi: »Vedno sem povedal svetnikom, da so izvoljeni od občanov in imajo zato poslanstvo, da razmišljajo v dobro občine in občanov. V zadnjih dveh mandatih smo imeli večino v občinskem svetu, vendar nikoli nisem sklical kakšne koordinacije pred sejami ali pred sprejemom npr. proračuna. Tudi nikogar ne izključujem.« Toni Jelovica pa je povedal, da cilja na zmago, zaradi česar se je tudi odločil za kandidaturo. »Verjamem in zaupam v voljo naših prebivalcev, zato si v drugem krogu seveda želim pozitiven rezultat sebi v prid. V vsaki situaciji pa bom skušal biti realen, razumevajoč in dober poslušalec, da bomo s sodelavci na občini in novo izvoljenim občinskim svetom našli skupno govorico, ki je edini ključ do uspeha in uresničitve zasnovanih projektov. Trudil se bom spoštovati raznolikost in barvitost idej, stališč, mnenj, pobud in tudi kritik vseh ljudi, s katerimi bom v času svojega županovanja sodeloval. Skratka, trudil se bom biti župan za vse!« je dejal in dodal, da glede na imena novih občinskih svetnikov težav ne pričakuje. Tudi on pravi, da bo sodeloval z vsemi. Želi si, da bodo vsi skupaj delali za razvoj občine. ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘŏŃŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗŏŃ ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ŃƌƑŃŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ V Dornavi kandidata napovedujeta mirno kampanjo Foto: osebni arhiv Kandidat za župana občine Dornava Matej Zorko (SDS) je v prvem Matej Zorko pokomentiral Kolednik. Zadovoljen je tudi z udeležbo, ki je bila skoraj 60 %. »V Vidmu imamo konstantno volilno udeležbo in večina je torej pritrdila našemu programu in razmišljanju.« Občinski svet v Vidmu sestavlja 17 svetnikov, največ, to je sedem, jih bo z liste stranke SDS, šest iz SMS-Zeleni Evrope, ki je podprla tudi Kolednika, dve svetniški mesti bosta pripadli Gibanju Svoboda ter po eno strankama NSi in SLS. Na prvi pogled se zdi, da je pred Kolednikom težka naloga iskanja podpore v občinskem svetu, a dolgoletni svetnik meni drugače. »Eno je papir, drugo so ljudje in karakterji. Čas je, da odložimo politič- ne barve, oblečemo barvo občine in prenehamo s polarizacijo.« Konkretneje Kolednik o morebitni koalicijski sestavi ni želel razpredati, zdi pa se, da bodo koalicijo poleg svetnikov iz vrst stranke SMS-Zeleni Evrope sestavljali še svetniki Gibanja Svoboda in SLS, pa tudi NSi ni izključen. O projektih Jožef Petek Foto: osebni arhiv Rajko Janžekovič Foto: osebni arhiv pa je dejal, da bo prioriteta njegovega mandata izgradnja vrtca, nato reševanje prostorske stiske osnovne šole. »Tudi izgradnja športno-kulturne dvorane je ena od idej, vendar si je treba najprej postaviti jasne cilje, ki jih lahko izpolnimo v bližnji in srednjeročni prihodnosti.« Foto: GT Jurij Borko Foto: osebni arhiv Spremembo v Vidmu je pričakovati tudi na položaju direktorja občinske uprave. »Vsekakor bo prišlo do spremembe, a najprej je treba pripraviti javni razpis za prosto delovno mesto,« je še dejal Kolednik, ki bo funkcijo opravljal poklicno. Majšperški župan Sašo Kodrič bo funkcijo opravljal nepoklicno V Majšperku se je po 20 letih od županske funkcije poslovila Darinka Fakin, v tokratni kampanji pa je podprla Saša Kodriča iz stranke SLS, ki je v konkurenci štirih kandidatov prepričal dobrih 60 % volivcev in volivk. Kodrič je hvaležen in vesel, da je potrebno podporo dosegel že v prvem krogu. O projektih je dejal, da je proračun za leto 2023 že sprejet, tako da bo v prihodnjem letu nadaljeval izgradnjo kolesarskih povezav s pločniki ter kompetenčnega centra na Bregu. »Časovno izvedljiva v tem mandatu sta še ureditev vrtca, ki bo omogočil bivanje vseh otrok pod skupno streho, ter izgradnja Centra domske oskrbe za okrog 50 varovancev.« Toni Jelovica Foto: osebni arhiv Majšperški občinski svet sestavlja 14 svetnikov, od tega jih bo kar osem z liste stranke SLS, kar pomeni, da s pridobivanjem podpore v občinskem svetu novoizvoljeni župan ne bi smel imeti težav. »Če sodim po praksi, ki smo jo v občinskem svetu peljali doslej, verjamem, da bomo skupaj delovali kot ena velika koalicija,« je dejal Kodrič, ki je bil v minulem mandatu svetnik. Ostale stranke v občinskem svetu so še SDS, NSi in Gibanje Svoboda. Sicer pa je Kodrič, ki je nedavno dopolnil 30 let, eden izmed najmlajših županov v Sloveniji. A z leti se ne obremenjuje. »Morda drugi bolj,« je iskreno dejal. Prepričan je, da ima kljub relativni mladosti dovolj izkušenj iz lokalne samouprave, vodenja projektov v društvih in drugih organizacijah ter poslovnih izkušenj za vodenje občine, seveda ob podpori sodelavcev na občini. »Verjamem, da mi gredo leta v prid, kajti sam čutim, da premorem veliko energije, ki jo bom s pridom izkoristil.« Funkcijo župana bo opravljal nepoklicno. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ŃƌƑŃŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 25. 11. 2022 Podravje 8 stran 8 petek z 25. novembra 2022 Starše z Odgovorno podjetje brez odziva Središče ob Dravi z Gasilci z nevarno cisterno že dolgo čakajo na novo Nova cesta ni ravna Na intervencije s tamičem letnik 1988 Nekateri izvajalci ne izvedejo gradbenih del tako, kot bi morali. V občini Starše so letos pri prevzemnih zapisnikih ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti. Večina izvajalcev jih je v dogovorjenem roku tudi odpravila. V primeru obnove ceste v Zlatoličju pa so se zadeve zapletle. Gasilci dajejo svoj prosti čas in življenja za reševanje ljudi, za kar pa poleg volje in drugega potrebujejo ustrezno opremo. Kadar rešujejo življenja, sami ne bi smeli biti v nevarnosti. Toda središki gasilci z več kot trideset let starim gasilskim vozilom so. To je močno dotrajano, cisterna je zarjavela, varnostnih pasov ni … Kot je znano, je občina Starše letos namenila 84.744 evrov brez DDV za obnovo lokalne ceste v Zlatoličju. Gre za 520 metrov dolg odsek od glavne ceste (pri Dobniku) mimo kapele do Šolarja. Najugodnejši izvajalec del, podjetje F&J iz Kamnice, je gradbena dela začelo konec junija in zaključilo sredi septembra. Dela so obsegala odstranitev dotrajanega asfalta in ureditev podlage. Pred novo asfaltno prevleko pa so uredili še odvodnjavanje in naklon kanalizacijskih jaškov ter položili dodatne cevi za telekomunikacije. Foto: EK Na cesti v Zlatoličju bo treba izkopati trinajst kanalizacijskih jaškov in cesto na novo asfaltirati. Po zaključku del (15. septembra 2022) sta nadzorni inženir in predstavnik občine opravila meritve neravnin asfalta, ki so pokazale odstopanja od normativov. Izvajalca so nemudoma pozvali k odpravi napak, mu postavili rok – 30. november 2022 – vendar se vse do danes še ni odzval, tudi poslanega aneksa ni podpisal in vrnil. Občina mu zato okoli polovice zneska za opravljeno delo še ni nakazala oz. je zadržala sredstva v višini predvidene sanacije (40.250 evrov brez DDV). Občina namerava poiskati drugega izvajalca Da z obnovo ceste nekaj ni v redu, so opazili tudi okoliški prebivalci in vsi tisti, ki jo uporabljajo. Prav tako je tamkajšnji svetnik Aleksander Furek občinski upravi oz. županu že večkrat postavil vprašanje, kdaj bo cesta popravljena. »Obnova odseka v Zlatoličju je bila slabo narejena, izvajalcem »v glavo« pač ne vidimo. Poslali smo jim aneks in tridesetdnevni rok, da se zadeve uredijo. Treba je izkopati trinajst jaškov, jih dvigniti za okoli tri centimetre, izravnati teren in nato vse skupaj na novo asfaltirati,« je povedal župan Stanislav Greifoner in dodal, da bo občina popravila najverjetneje naročila pri drugem izvajalcu. Ker je bilo pred lokalnimi volitvami skoraj nemogoče najti asfalterja, so sprejeli odločitev, da bodo raje počakali na pomladanske mesece, ko bo vreme primernejše za gradbena dela in ponovno asfaltiranje. V tem času se sicer še vedno lahko aktivira podjetje iz Kamnice in cesto popravi. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Lenart z PGD Voličina z novim vozilom Kmalu še novi prostori Voličinski gasilci so se pred dnevi razveselili nove pridobitve – gasilskega vozila s cisterno, ki so mu izrekli dobrodošlico s tradicionalnim curkometom. Prednost novega GVC-1 je podaljšana kabina za posadko, saj vozilo poleg voznika sprejme sedem gasilcev ali štiri z dihalnimi aparati. MAN-ovo podvozje so nadgradili v podjetju WEBO, avto pa se ponaša z rezervoarjem za 3.000 litrov vode in bogato dodatno opremo. Po besedah predsednika PGD Voličina Smiljana Marina je bil skrajni čas za nakup novega vozila, saj je cisterna, ki so jo uporabljali zadnjih 23 let, že zastarela. Ponosen je tudi, da so tik pred dokončanjem gradnje novega gasilskega doma. Oba projekta skupaj sta velik finančni zalogaj, ki bo občino, društvo in krajane stal skoraj pol milijona evrov. Ker je novi GVC-1 previsok za garažo v starem domu, so ga že parkirali v novogradnji, ki pa še ni zaključena; odprtje načrtujejo maja prihodnje leto. Občina Lenart je v zadnjih letih veliko vložila v nakup gasilske opreme in obnove prostorov. Poleg omenjenih investicij v Lenartu so tako v PGD Selce kot PGD Lenart dobili po dve gasilski vozili, eno pa so kupili za Gasilsko zvezo Lenart. Zdaj je na vrsti gasilski dom Lenart, ki ga bodo energetsko sanirali in obnovili streho, v načrtu pa imajo tudi Foto: SD Voličinski gasilci se veselijo novega nakup gasilske cisterne z večjo vozila z veliko cisterno in celo serijo kapaciteto vode. sodobne opreme. Ŷŧ Vožnja je takorekoč precej adrenalinska, toda iz povsem napačnih razlogov: »Gre za Tam letnik 1988. Vozilo je praktično pri koncu in ni več varno za vožnjo. Popravljali smo skorajda že vse. Največji problem so zavore itd. Rezervnih delov ni več mogoče dobiti. Z GZ Slovenije smo že pred časom dobili obvestilo, da ga je potrebno zamenjati, saj več ne ustreza zahtevam,« je povedal predsednik društva Tomaž Kosec. Vozilo bi bilo treba že zdavnaj zamenjati, a doslej pravega posluha ni bilo. Kot pravi Kosec, se zavedajo, da nova gasilska cisterna predstavlja precejšen finančni vložek, a k nabavi bo treba pristopiti. »Vsi županski kandidati kakor tudi kandidati za občinski svet, ki so kandidirali na tokratnih volitvah, obljubljajo, da bodo to rešili. Upam, da bodo besedo držali.« Gasilci želijo nabaviti modernejšo gasilsko cisterno, ki bi imela tudi določeno opremo in bi bila med drugim uporabna za intervencije z nevarnimi snovmi. Po ocenah bi takšna cisterna (s kapaciteto 7 m³) stala nekje okrog 300.000 evrov. Foto: MH Več kot tri desetletja stara gasilska cisterna, ki jo je treba čim prej zamenjati. Glede na pretekla občinska sofinanciranja računajo, da bi občina prispevala okoli 70 % denarja, sami pa bi s svojimi lastnimi sredstvi ter s pomočjo občanov in donatorjev poskrbeli za preostali potreben denar, kar gotovo ne bo lahka naloga. Poudarjajo, da nikakor ne gre za njih, ampak za dobrobit vseh ob- čanov. »To je edina večja gasilska cisterna v občini. Naše društvo je osrednje društvo. Na leto opravimo približno 20 intervencij, večina je tehničnih, imamo pa vsako leto tudi vsaj pet do šest požarov.« V predlogu proračuna občine za prihodnje leto je sicer predvideno sofinanciranje nabave nove cister- ne, toda za zdaj le v višini 20.000 evrov. Prav toliko (sicer v načrtu razvojnih programov, ki ni obvezujoč dokument) predvidevajo še v naslednjih letih. Predlog proračuna je trenutno v javni obravnavi, zadnjo besedo pri sprejemu bo imel novi občinski svet. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Podlehnik z Nedelujoči hidranti otežujejo delo gasilcev Gorelo gospodarsko poslopje, hidrant pa ni deloval »Septembra smo imeli večji požar v kraju Ložina, zagorelo je gospodarsko poslopje. Na pomoč smo poklicali tudi sosednja gasilska društva, saj smo zaradi nedelujočega hidranta potrebovali pomoč pri oskrbi z vodo,« se spominja predsednik PGD Podlehnik Stojan Kojc. Hidrant, ki ni deloval, ko bi moral, je sedaj zamenjan, vprašanje je, kdaj se bodo gasilci ponovno znašli v enaki stiski. Hidranti na javnem omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja v Podlehniku je ena izmed nalog, ki sodi pod okrilje Komunalnega podjetja Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo na območju občine. Stroški za vzdrževanje se zagotavljajo iz občinskega proračuna, obseg denarja pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo. V Podlehniku za vzdrževanje hidrantnega omrežja letno porabijo med štiri in pet tisoč evrov, hidrantno mrežo pa sestavlja okrog 120 hidrantov, je ocenil župan Sebastian Toplak. Kot kaže, sredstva ne zadostujejo potrebam, čeprav na območju Foto: Občina Podlehnik V Podlehniku so nedavno obnovili hidranta v Ložini in Zgornjem Gruškovju. Podlehnika ne gre za staro vodovodno omrežje, in kljub temu da vsako leto zamenjajo vsaj od tri do štiri hidrante. »Skupaj s PGD Podlehnik smo preverili delovanje hidrantov v občini in določili lokacije, Markovci z Občina na pomoč z razpisom Za smučanje 5.000 evrov Smučanje je prav gotovo eden izmed dražjih športov in marsikatera družina si ga ne more privoščiti. Sploh ob letošnji draginji. Zato je več kot dobrodošla finančna pomoč raznih društev, tudi občin. Markovci je ena izmed tistih občin, ki otrokom pomaga pri plačilu smučarskega tečaja. Prvi razpis za tovrstno sofinanciranje so izvedli pred tremi leti, ko so za to namenili 1.600 evrov, naslednje leto 1.300 evrov, v letu 2021 je bil razpisan znesek 5.000 evrov, prav tako tudi letos. Lani so prejeli 38 vlog, v pov- kjer jih je treba najprej usposobiti. Tokrat sta bila obnovljena hidranta v naselju Zg. Gruškovje in Ložina, v načrtu pa imamo še enega v Podlehniku,« je letošnje aktivnosti predstavil župan. O nedelujočih hidrantih je govoril tudi s Komunalnim podjetjem Ptuj. »Verjamem, da se bo število okvar v prihodnje zmanjšalo oz. da bodo usposobljeni hidranti dlje časa delovali,« je dodal Toplak. Kako bo to dosegel, ni povedal. Odgovora na vprašanje, zakaj se hidranti kvarijo, pa nima niti predsednik gasilcev Stojan Kojc. »Res ne vemo, kaj je vzrok, ker vsako leto temeljito pregledamo hidrantno omrežje. Opažamo pa, da so ponekod pokvarjene varovalke, morda skuša kdo hidrante na silo odpreti, spet drugič so talni hidranti zasuti.« ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ prečju pa je vsak prijavitelj prejel 130 evrov. V vseh letih so skupno pomagali 62 otrokom. Rok za oddajo vlog izteče 25. novembra. Upravičeni stroški so stroški tečaja, smučarskih kart, prevoza in bivanja. Najvišji možni znesek financiranja znaša do največ 90 odstotkov upravičenih stroškov smučarskega tečaja ali zimske šole v naravi. Sredstva pa vsako leto razdelijo sorazmerno glede na število doseženih točk. ŨŮ petek, 25. 11. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo petek z 25. novembra 2022 9 Podravje z Združevanje največjih veterinarjev pod okriljem sklada Alfi PE Povpraševanje po veterinarski oskrbi bo samo še raslo Veterinarska bolnica Slovenska Bistrica, ki se je pred leti z največjim dobičkom zavihtela na vrh slovenskih veterinarskih podjetij, je lani jeseni prešla pod okrilje investicijskega sklada Alfi, ki je postal solastnik bistriške, šmarske in lenarške veterinarske bolnice. »Želimo ustvariti vodilno skupino ponudnikov veterinarskih storitev na območju celotne Slovenije,« je dejal Tone Pekolj iz sklada Alfi PE. Največji sklad zasebnega kapitala v Sloveniji je že postal večinski solastnik dveh večjih zasebnih veterinarskih družb, to je Veterinarske bolnice Slovenska Bistrica in Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah. Slednja pokriva območje z okrog 6.000 kmetijami, vse od Dobrne do meje s Hrvaško na Sotli, tudi na račun velikega uspeha na javnem razpisu za veterinarske koncesije leta 2020, ki jih je za deset let podelila uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na drugi strani je slovenjebistriška veterinarska bolnica, ki je edina zasebna veterinarska organizacija v Sloveniji s prostori za celovito veterinarsko oskrbo konj s pregledno ambulanto, kirurško dvorano, prebujevalnim in bolnišničnimi boksi. Sklad Alfi PE je postal tudi solastnik Veterinarske bolnice Lenart, v teku je vstop v ZVC Lipej-Šerbec iz Krškega. »Trenutno smo v fazi Veterinarska zbornica: »Ambulante naj ostanejo v rokah veterinarjev« Veterinarska zbornica Slovenije nima oblikovanega stališča do povezovanja veterinarskih družb, ki ga izvaja investicijski sklad Alfi Pe. Prav tako ne more podajati obvezujočih stališč ali navodil veterinarskim družbam, če so tovrstna povezovanja skladna z zakonodajo. »Je pa v interesu Veterinarske zbornice Slovenije, da veterinarske družbe v čim večjem deležu ostanejo v lasti članov veterinarske zbornice, torej veterinarjev.« Dopustnost koncentracije lastništva veterinarskih organizacij je presojala tudi agencija za varstvo konkurence. Ena izmed zadnjih odločitev agencije se nanaša ravno na Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica in Veterinarsko postajo Lenart. Agencija je sklenila, da koncentraciji podjetij ne nasprotuje in da je skladna s pravili konkurence. Evropi je zelo povezano s splošnim trendom staranja prebivalstva in humanizacije živali, ki se je med pandemijo še povečala, kar ustvarja višje povpraševanje za visoko kakovostne, celovite veterinarske storitve z ustreznim nivojem storitev za celovito obravnavo strank,« je odgovoril Pekoj. Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji deluje okrog 180 veterinarskih ambulant, klinik, bolnišnic. Prihodki in dobiček izbranih veterinarskih družb v letu 2021 Veterinarska družba Prihodki v letu 2021 Dobiček v letu 2021 Veterinarska bolnica Slovenska Bistrica 1.888.987 € 192.677 € Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah 2.781.384 € 177.914 € Veterinarska bolnica Lenart 1.350.294 € 117.345 € Veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj 2.157.510 € 107.966 € Veterinarska postaja Ormož 306.125 € 81.105 € Veterinarski center Mlakar 642.520 € 37.815 € Veterinarska bolnica Ptuj 854.147 € 2.757 € Vir: Ajpes, poslovni izidi 2021 dogovarjanja še z nekaj dodatnimi veterinarskimi družbami, načrtujemo pa tudi izgradnjo moderne veterinarske bolnice v Ljubljani, ki bo center znanja in najmodernejše opreme.« Z nakupi sledijo začrtani strategiji, prepričani so namreč, da se bo povpraševanje po storitvah veterinarjev le še povečevalo. »Stalno naraščanje populacije hišnih ljubljenčkov v srednji in vzhodni Namesto da bi se povezali, si skačejo v zelje Trg veterinarskih storitev v Sloveniji je zelo razdrobljen; na območju države deluje okrog 180 veterinarskih družb, ki se med seboj ne povezujejo. »V tujini se veterinarske družbe že konsolidirajo z namenom skupne nabave opreme, zdravil, blaga, prenosa znanja, dobrih praks in zagotavljanja dobrih pogojev za delo. Vse to želimo implementirati tudi v slovensko veterinarsko platformo in uporabnikom veterinarskih storitev omo- Podravje z Haloški kmetje obiskali kmetijsko ministrico Namesto s traktorji na sestanek z izračuni Predstavniki haloških kmetov so se ta teden udeležili sestanka pri kmetijski ministrici Ireni Šinko, kjer so govorili o izračunu vrednosti točk OMD – izplačila za površine, kjer so omejene možnosti za kmetovanje. Sklenili so, da si ministrica z ekipo še ta mesec ogleda haloške strmine in premisli o načinu izračuna OMD. »Šli bomo na breg, ne bomo le gledali strmin iz toplih avtov,« je jasen Jože Vovk iz Makol. Kmetje, ki kmetujejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, so upravičeni do dodatnega izplačila, imenovanega OMD. Izplačilo se izračuna na podlagi točk, ki so odvisne od pogojev, ki otežujejo kmetovanje (nadmorska višina, strmine, struktura zemlje, poplavna območja …). Po novih izračunih, ki jih je pripravilo kmetijsko ministrstvo, so strmine skromneje ovrednotene, za haloške kmete pa tovrsten izračun pomeni tudi do 100 evrov manj prihodka po hektarju. Svoje nestrinjanje z novo razdelitvijo denarja so pokazali že z mirnim protestom ob obisku kmetijske ministrice na Ptuju, tokrat so se udeležili sestanka v prestolnici. Na sestanek se niso odpravili s transparenti, traktorji ali kosilnicami. »Glede na to, da je ministrica pokazala razumevanje, smo se želeli najprej pogovoriti in predstaviti naše izračune ter argumente. Ob tem smo se dogovorili za ponoven pregled izračuna točk OMD, ki naj bi se opravil januarja, ter obisk ministrice z ekipo še ta mesec v Halozah,« je povedal mladi haloški kmet Gregor Kolar. Če ogled strmih haloških površin ne bo prepričal zaposlenih na kmetijskem ministrstvu, pa Haložani ne izključujejo niti protesta. »Niso samo Haloze tiste, ki so po teh izračunih prizadete, tako da smo že prejeli podporo sindikata kmetov, kmetijske zbornice ter zveze podeželske mladine pri organizaciji protesta,« je dodal. Haložani za Ljubljančane eksoti A kot je razumeti, ni ministrica tista, ki bi jo kmetje morali prepričati. »Ministrica je dovzetna, se Foto: Črtomir Goznik Haloški kmetje (na sliki v družbi predsednika KGZS Romana Žvegliča) že januarja pričakujejo obisk kmetijske ministrice v svojih krajih. posveča temu problemu, pripravljavci izračunov pa so negativno nastrojeni proti malim kmetom. Imenovani smo bili za eksotične kmete, kar nebodigatreba, medtem pa so bile kot vzorčne kmetije predstavljene kmetije nad 10 hektarjev, takšnih pa v Halozah praktično ni,« je bil neposreden Jože Vovk, ki se že leta bori za dobrobit haloških kmetov. Kot omenjeno, naj bi ministrica z ekipo Haloze obiskala in spoznala konec meseca, predvidoma januarja pa naj bi ministrstvo pripravilo pregled izračunov točk za izplačilo OMD. Ob tem pa kmetje zahtevajo tudi, da se subvencija OMD izvzame iz dohodninske obdavčitve, kot je veljalo do zdaj. Nov predlog je namreč, da bi se izplačilo OMD v višini 50 odstotkov štelo med obdavčljive prejemke. Kmetje so že opozorili, da vštetje plačila OMD v dohodninsko osnovo ne bo vplivalo le na izračun dohodnine, temveč tudi na vse druge socialne prejemke (otroške dodatke, štipendije, malice …), vezane na ugotavljan- gočiti najvišjo kakovost storitev.« Investicijski sklad je že postal večinski lastnik dveh največjih veterinarskih igralcev v Podravju, o nadaljnji širitvi tem območju pa je Pekoj povedal: »V Podravju trenutno ne načrtujemo nakupov dodatnih ponudnikov veterinarskih storitev.« Emil Senčar, direktor Veterinarske bolnice Ptuj, pravi, da je s prevzemanjem veterinarskih družb seznanjen, a da težko komentira namere investicijskega sklada Alfi. »Čas bo pokazal, ali je bilo to dobro,« je le dejal. Tudi direktor Veterinarske postaje Ormož Samo Rajšp je zadržan do komentiranja poslovnih odločitev sklada, je pa naklonjen sodelovanju veterinarskih postaj. »Vedno sem govoril, da bi lahko imeli vsi veterinarji dovolj dela, sedaj pa si skačemo v zelje in delujemo kontraproduktivno. Žal je težko prepričati nasprotno mislečega.« ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ V plačila OMD je v Sloveniji vključenih okoli 46.600 kmetij. Od teh bo poleg okoli 15.000 kmetij, ki bodo po novem dobile več sredstev, po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) približno 15.000 kmetij takih, ki bodo po novem dobile manj kot doslej, šlo pa naj bi za postopno zmanjševanje sredstev (v prvem letu 20 do 30 %). Preostalih približno 15.000 kmetij pa bo tudi po novem točkovniku dobilo približno enako. Ob tem so na KGZS spomnili, da brez njihovih prizadevanj v strateški načrt ne bi bilo dodanih 20 milijonov evrov za območja OMD in bi torej brez njihovega posredovanja spremembe zaradi novega točkovanja bile še bolj boleče. Hkrati pa so na zbornici navedli, da so vrsto let opozarjali na pomanjkljivosti dosedanjega sistema točkovanja, zastarelost metodologije in s tem povezanih anomalij v plačilih. A jih žal ministrstvo ni vključilo v pripravo novega predloga točkovanja. je dohodkovnega položaja, zato obdavčitvi plačila OMD odločno nasprotujejo. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Štajerski TEDNIK petek, 25. 11. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 25. novembra 2022 Ptuj z Dokumentarni film Mirana Zupaniča Sarajevo. Safari. Knjigarnica Divjerasli arboretum Dragi bralci, to, da sem oboževalka dreves, ste zagotovo že zaznali iz mojih zapisov in tudi dejanj. Čeprav, roko na srce, to, da sem zaprisežena bralka klasičnih, na papir tiskanih knjig, ni povsem v sozvočju z »dendrofilijo«. A pomišljam, ravno tako nespametno bi bilo nebranje tiskanega čtiva zaradi varstva dreves, kakor se zdi manj pametno »napadanje svetovnih umetniških del« v muzejih zaradi opozarjanja na klimatski svetovni položaj. Prav v takem, nekem nenavadnem nasprotju, sta besedi v naslovu odlične novitete založniške hiše UmCO: Divjerasli arboretum. Veliki slovar tujk (str. 66. Cankarjeva založba, 2002) namreč pravi, da izhaja beseda iz latinščine, arbor pomeni drevo, arboretum pa je vrt z drevjem in drugim lesnatim rastlinstvom, zlasti v študijske namene. Tako pojasnjuje italijanski avtor Mario Rigoni Stern (1921–2008): Skoraj izključno se zanimam za estetsko-čustvena in delno ekološka vprašanja, saj se kot vsak lovec soočam z rastlinsko-živalskim ravnovesjem. Samostalnik »arboretum« izhaja iz poznolatinskega arboretum, in res: iz mojega nasada nastaja pravi arboretum. Od kod pa se je vzel ta »divjerasli«? Pridevnik si izposojam od renesančnikov, ker mi besedna zveza kljub pojmovni protislovnosti dobro zveni. Divjeraslo je, kar ni obdelano, ne udomačeno, temveč razraščeno in neukrotljivo, predvsem pa svobodno, in glej jo skovanko o divjosti, ki osvobaja in odrešuje … Divjerasli arboretum je posebna knjiga, ki deluje skoraj skromno, je manjšega, zelo priročnega formata in jo je moč držati v eni roki in brati kjerkoli. Je brez ilustracij, ki bi bile sicer zelo dobrodošle, saj pisatelj govori o izbranih vrstah dreves na svojstven način, s prepletom botaničnih dejstev in avtorjeve osebne izkušnje z drevesi in lastnim bivanjskim okoljem; vendar je tako, brez vizualij »literarnih junakov in prostora«, bolje za tovrstno literarno zvrst, ki sega v polje kratke zgodbe in hkrati daje osnove strokovne dendrologije. Na 154 straneh so naslednja poglavja: Macesen, Smreka, Bor, Gorska sekvoja, Bukev, Lipa, Tisa, Jesen, Breza, Jerebika, Kostanj, Hrast, Oljka, Vrba, Oreh, Topol, Jablana, Javor, Murva in Češnja. Vsako poglavje ima izpostavljen podnaslov, na primer: Cemprin je z macesnom najlepše drevo naši Alp (Bor, str. 37), V spomin na tovariše, ki so v teh gorah izgubili življenje (str. 47, Gorska sekvoja), Deviška grud prebela,/ zelenkasti lasje (S. Jesenin) (na strani 77, Breza),Odisejeva lastnoročno izdelana postelja (str. 103, Oljka) … Po navedenih podnaslovih slutite, cenjeni bralci, kako večplastna je pripoved pisatelja, ki ga, me je sram priznati, doslej nisem poznala. A kako tudi bi, saj je ta knjiga prvi prevod v slovenski jezik, čeprav je Mario Rigoni Stern po mnenju Prima Levija eden največjih sodobnih italijanskih pisateljev. Med drugim piše na zavihku knjige, da njegovo avtorsko delo zaznamuje trojec gorskih sestavin: rastlinje, živalstvo in človek. Sternov romaneskni prvenec (Narednik v snegu, 1953), kjer je ubesedil doživeto in preživeto človečansko tragedijo druge svetovne vojne, nekateri postavljajo ob bok velikanom sosedskega neorealizma z Albertom Moravio na čelu. Mario Rigoni Stern je med drugim podpisal 29 samostojnih literarnih del, po njem pa se imenuje tudi literarna nagrada za večjezično alpsko literaturo, ki jo je prejel tudi slovenski pisatelj Alojz Rebula. Sicer je najti v slovenski vzajemni knjižnični bazi 50 enot z avtorjem Divjeraslega arboretuma, vendar sta le dva zadetka v slovenščini. Knjiga, ki vam jo pravkar priporočam in jo je prevedel Jernej Šček ter istega prevajalca v rubriki Tuja obzorja Življenje s planine v reviji za književnost in kulturo Sodobnost (oktober, 2021). Na strani 155 pričujoče izdaje je spremna beseda prevajalca Jerneja Ščeka z naslovom Gozdarjenje z dušo. Polagam vam na dušo: preberite knjigo Divjerasli arboretum. In če niste videli francoskega dokumentarca Drevesa – svetovna super sila (minuli teden na TV SLO 2), poglejte in berite o drevesih, ki imajo osupljive sposobnosti, so tehnološki super junaki, imajo moči zdravljenja … Drevesa bi lahko bila naša najboljša življenjska opora in gozdovi naši najboljši učitelji in mentorji. Kot je zapisal Mario Rigoni Stern: Drevesa so mogočen narod, naseljen od močvirij do vršacev, od tropsko vročih do ledeno mrzlih podnebij; na zemlji v tisočerih vrstah prebiva nešteto dreves … In vendar naše drevo stoji, tukaj je od paleozoika; ob nastopu človeka na Zemlji je že milijone let raslo in tlakovalo pot našemu sobivanju. ůƌƏƍƄƑƄŃŮƏƈƐƈƑ࣪ƌ࣪ Šokantna zgodba vojne in delitve V dokumentarnem filmu Ptujčana, režiserja in scenarista Mirana Zupaniča, Sarajevo. Safari. gre za šokantno zgodbo iz obdobja obleganega Sarajeva 1992–1995, prikrito zgodbo o safariju na ljudi, ki so si ga Ptujčani in drugi zainteresirani lahko ogledali 10. novembra. „S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti pa še dve oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso. Vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali. Le redkim izbrancem je bilo znano, da je pri obleganju Sarajeva na srbski strani poleg vojske Republike Srbske, prostovoljcev in plačancev delovala še ena maloštevilna in skrivnostna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so smeli streljati na prebivalce obleganega Sarajeva,“ je povedal Miran Zupanič po projekciji filma, ki je do zadnjega kotička zapolnila dvorano Mestnega kina Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Projekcija dokumentarnega filma Sarajevo. Safari. je tudi na Ptuju pritegnila veliko gledalcev. Dvorana je pokala po šivih. Vesel in počaščen je bil, da so se Ptujčanke in Ptujčani odzvali v tako lepem številu, kot je prepričan, da jim bo film nekaj dal, da to ni bil izgubljen večer in da bo ljudi spodbudil k pogovoru in razmišljanju, kar je ključno. Pri lovu na naključne civiliste naj bi bili udeleženi Američani, Angleži, Rusi in tudi Italijani. Še pred premiero filma so se pojavili negativni odzivi iz nekaterih krogov Republike Srbske, ki so film označili za laž in žalitev Republike Srbske in njene vojske. Tožilstvo BIH naj bi začelo tudi preiskavo navedb iz dokumentarnega filma, ki je nastal pod okriljem slovenske produkcijske hiše Arsmedia v koprodukciji z AL Jazzero Balkana. „Fizično mi ne grozijo. Preko medijev pa sem izvedel, da je župan vzhodnega Sarajeva (Republika Srbska) vložil ovadbo proti meni, ker da s filmom širimo mednacionalno sovraštvo. Jaz tega v filmu ne vidim. Vsak ima pravico vložiti ovadbo. Osebno sem, kar se tega tiče, miren. Mislim, da film nikogar ne izpostavlja osebno, težko bo najti, nam pripisati namen vzbujanja kakršnega koli sovraštva. Nasprotno, gre za film, ki želi pokazati, kam sovraštvo ali sovražnosti vodijo, da v veliko zlo. Prej gre za poziv k miru kot pa k nekemu takšnemu ali drugačnemu cilju,“ odgovarja Miran Zupanič na podano ovadbo o širjenju mednacionalnega sovraštva. Ko je režiser in scenarist filma, delno tudi snemalec Miran Zupanič ob Božu Zadravcu in Maksimiljanu Sušniku izvedel za ta pojav, je bil šokiran tako, kot so ob gledanju dokumentarnega filma šokirani gledalci. V začetku niti ni mogel verjeti, da se je to v resnici dogajalo. To mu je povedal njegov producent Franci Zajc, ki ga ceni kot resnega in zaupanja vrednega človeka. Vprašal se je, kako bi sploh lahko posneli film o takšnem, v bistvu ilegalnem pojavu, ker je vedel, da se nobeden od storilcev ne bo želel razkriti, tudi ne tisti, ki so sodelovali v sami organizaciji. Franci Zajc mu je povedal, da ima človeka, Slovenca, ki je delal za neko ameriško agencijo, ki je po spletu okoliščin izvedel za ta pojav in je bil pripravljen govoriti pred kamero. Tudi njemu so ponudili možnost, da bi streljal na človeka, a tega ni mogel sprejeti, saj ni mogel postati zločinec. Nikjer tako nasilno in nečloveško kot v BIH Dva pričevalca, obveščevalca v filmu podajata neka dejstva, ob portretih ljudi, staršev, ki sta izgubila enoletno hčerkico Irino, na katero je streljal ostrostrelec, in moža srednjih let Faruka Šabanovića, ki je bil tudi žrtev ostrostrelca in je od takrat naprej invalid. Tako nasilno, nečloveško, nehumano ubijanje, iztrebljanje ljudi, kot se je dogajalo v BIH, se ni dogajalo nikjer na svetu, in to kljub temu, da so bile tam mirovne sile, da so zahodni zavezniki vedeli, da se je to dogajalo. Izvajali so ga ljudje, ki so šli skozi vse mogoče avanture, izzive, ki so si jih lahko privoščili s svojim denarjem, ne pa tudi streljanja ljudi, ker je to povsod kaznivo dejanje. V ekstremnih situacijah, kot je vojna, pa se je zanje pokazala tudi ta priložnost. Nekdo jim je to moral ponuditi in organizirati, da bi v svoji galeriji trofej imeli tudi takšno, kot je človeška glava. Morda še morbidneje od njih pa je to, da jim je uspelo najti ljudi, ki so jim bili to pripravljeni organizirati, jih zbrati in pripeljati na linijo fronte ter jim pokazati prostor, kjer so bili potencialni cilji. Otroci so bili najdražja tarča. Nedoumljivo sporočilo zla in brezčutnosti Sporočil filma Sarajevo. Safari. je več. „Zame osebno je prvo sporočilo, sporočilo enega nedoumlji- vega zla in tudi nedoumljive brezčutnosti, ki se očitno tudi skriva v ljudeh, ki so druge ljudi zmožni videti kot divjad. Drugo sporočilo, ki ga želim izpostaviti, pa je sporočilo miru. Ta film pokaže, tako kot v bistvu vsi filmi o vojni, kam zlo in vojna pripeljeta človeka. Ljudje, ki niso nič krivi, plačajo zelo visoko ceno za neke igre moči. Ob tem pa bi rad še izpostavil, da bi se tudi Slovenci, ki nas vedno bolj delijo, morali zavedati, da je te procese treba na neki točki zaustaviti, kajti če bo to šlo naprej, nas na koncu lahko čakajo zelo tragične zgodbe in proces, ki mu ni več vrnitve. Tako kot jaz vidim Bosno in Hercegovino, so ti trije narodi tako globoko razdeljeni, da res ne vem, po kakšnem čudežu se bodo povezali nazaj,“ o ključnih osebnih sporočilih filma pove njegov režiser in scenarist, ki je na projektu delal tri leta in pol. Dobršen del filma je tudi sam posnel in sam zmontiral, ker je to projekt, ki zahteva veliko časa in pregleda materiala, ki je star že več kot 30 let in je še vedno zelo dobro ohranjen. Okrog 30 minut je arhivskih posnetkov, ki so jih posneli leta 1993, nekaj še tudi v letu 1994 na dveh poteh. ŰŪ Kljub svoji šokantnosti film polni dvorane Septembra so film Sarajevo. Safari. predvajali na festivalu v organizaciji televizijske mreže Al Jazeera Balkans AJB DOC v Sarajevu, kjer si ga je na prvi projekciji ogledalo 800 Sarajevčanov. Zaradi velikega zanimanja so izvedli še dodatno projekcijo. Septembra je bil nagrajen na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc. Konec oktobra so ga predvajali na 25. festivalu slovenskega filma v Portorožu, v tem času pa ga predvajajo po številnih dvoranah po Sloveniji, skupaj s pogovori o filmu. Predvajali so ga tudi že na festivalu v Mostarju, v Carigradu na festivalu o človekovih pravicah. Na svojem kanalu pa ga je že vrtela tudi Al Jazeera. Za slovensko območje ga je odkupil tudi POP TV. Foto: Črtomir Goznik Režiser in scenarist filma Miran Zupanič v pogovoru z voditeljem Aljošem Toplakom. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 25. 11. 2022 Ljudje in dogodki petek z 25. novembra 2022 stran 11 11 Makole z Postavili šesttonski kip v čast Timu Gajserju naslovi in slava ne spremenijo, vsi smo zgolj ljudje.« »Ko bom nehal uživati, bom končal z motokrosom« »Sanje so uresničljive« »U madona,« je bil prvi odziv šampiona Tima Gajserja ob razkritju šest ton težke skulpture Motokrosista, ki v domačem kraju Pečke od sredine novembra krasi krožišče. Športni as svetovnega kova ni skrival občudovanja in hvaležnosti. »V veliko čast mi je,« je dejal petkratni svetovni prvak v motokrosu ter prejemnik državnega odlikovanja zlatega reda za zasluge. Skulptura, ki jo je v okviru Forma vive Makole izklesal umetnik Franci Černelč, je narejena iz repenskega apnenca. »Kamna, ki je znan po vsem svetu, enako kot Tim Gajser, zato je simbolika povsem na mestu,« je dejal direktor podjetja Marmor Sežana Andrej Kos, ki je podaril šest ton težak kamen in ki že vrsto let sodeluje s Forma vivo Makole. Da si športnik, kot je Tim Gajser, zasluži takšen kamniti poklon, meni tudi Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek. »Januarja je Tim Gajser sedmič zapored postal naj motošportnik leta, ne dvomim, da bo prejel ta naziv tudi za letošnjo sezono. Že ob petem prejemu naslova pa je bil imenovan za najboljšega motošportnika vseh časov Slovenije, kar samo dokazuje, da je Tim najboljši in najboljši si tudi zaslužijo takšno skulpturo.« Nič več z glavo skozi zid Tim Gajser je aktualni svetovni prvak v motokrosu v razredu Foto: Milan Sternad Motokrosistični as Tim Gajser na razkritju skulpture Foto: Milan Sternad Na krožišču, ki povezuje prometnice proti Makolam, Majšperku in Slovenski Bistrici, stoji skulptura Motokrosist, ki jo je izklesal Franci Černelč. MXGP, skupaj pa je že petkrat postal najboljši na svetu. Poleg letošnje sezone mu je to uspelo še v letih 2015 (MX2) ter 2016, 2019 in 2020 v kraljevskem razredu. Motivacije za nadaljnje osvajanje točk, zmag in naslovov mu ne manjka, zagotavlja. »Sedaj sem na počitnicah, da napolnim baterije, konec novembra začenjam priprave in marca tekme,« je dejal motokrosistični as, počitnice pa opisal: »Mislil sem, da bom bolj na off. Nedavno sva se s Špelo vrnila iz Italije, sedaj greva na Japonsko.« Seveda ne dopustovat, temveč mora Gajser, ki je letos še za tri leta podaljšal pogodbo z ekipo Honde, opraviti sponzorske obveznosti. »Zadovoljen sem z ekipo, rezultati so dobri, počutim se sproščeno in to je tudi ključ do uspeha, zato sem tudi podaljšal sodelovanje,« je pojasnil. S Hondo sodeluje že od konca leta 2013 in odtlej je nanizal številne uspehe, prve že v svoji krstni sezoni, ko je leta 2015 osvojil naslov prvaka v razredu MX2, naslednje leto pa že v najelitnejšem razredu. »Še zdaj se spomnim prve tekme v MXGP v Katarju, bil sem novinec in z dvema zmagama sem šokiral,« je zaupal. Takrat 20-letnik si je prvič pokoril motokrostistično konkurenco v MXGP, letos pri 26 letih že četrtič. »Danes imam več izkušenj, starejši sem. Ne grem več z glavo skozi zid, se zadovoljim tudi z drugim, tretjim ali četrtim mesto, medtem ko sem pred leti šel na vse ali nič,« je ključno razliko v razmišljanju razkril Gajser. Enako kot pred leti pa je tudi letos na razkritju kipa dejal: »Pomembno pa je, da ostaneš krvav pod kožo. Da te To miselnost skuša prenašati tudi na mlade motokrosiste, ki se kalijo na Gajserjevi progi v Lembergu pri Šmarju, imenovani Tiga243Land. »Skušam jim tudi pokazati, da so sanje uresničljive, kajti ravno slovenski športniki smo dokaz za to. Sanje so uresničljive, vendar zahtevajo odrekanje ter trdo delo, nič ne pride z danes na jutri.« In Tim Gajser živi svoje sanje. »Motokros jemljem kot hobi, mi je v veselje in res sem srečen.« Veselje do športa, uživanje v njem, to sta tudi besedi, ki jih motokrositični as, ki je prvič sedel na motor, ko ni štel niti tri leta, večkrat ponovi. Na vprašanje, ali po nešteto prevoženih kilometrih, padcih, poškodbah in seveda tudi zmagah še vedno uživa v vožnji, pa je odgovoril: »Seveda, to je najbolj pomembno. Ko bom nehal uživati, bom tudi prenehal voziti motrokros. Nešteto pokalov, medalj, priznanj si je Gajser že prislužil na svoji športni poti, nedavno je v to zbirko dodal še odlikovanje zlati red za zasluge, ki se podeljuje za izjemne dosežke. Predsednik države Borut Pahor je v svojih dveh mandatih podelil 42 teh odlikovanj, nazadnje štirim vrhunskim športnikom potapljačici Alenki Artnik, kolesarju Tadeju Pogačarju, nekdanji judoistki Urški Žolnir Jugovar ter motokrosistu Timu Gajserju. Vsi prejemniki so red za zasluge prejeli za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem. Športniki so s ponosom sprejeli priznanje, ki jim daje motivacijo za naprej, upokojeni judoistki pa je potrditev sijajne kariere. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Draženci z 19. gospodinjski večer Pobrežanke z najboljšimi rezanci Društvo gospodinj Draženci je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo KGZS, Zavoda Ptuj pripravilo tradicionalni gospodinjski večer, na katerem so se gospodinje iz širše regije pomerile v izdelavi domačih jušnih rezancev. Zaradi omejitev v obdobju epidemije tekmovanja niso organizirali, zato so se gospodinje letošnjega toliko bolj veselile. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip, to so bile predstavnice društev kmetic, gospodinj, aktivov žena in podeželskih žena iz več občin ter krajev Spodnjega Podravja: Dolena, Pobrežje, Ptuj, Lancova vas, Hajdina, Gerečja vas, Zavrč, Markovci, Destrnik, Dornava, Videm in domačin- ke iz Dražencev. Na tekmovanje so prišle tudi članice iz prijateljskega društva kmetic Lipa Vitanje. „V čast in zadovoljstvo nam je, da smo priredile 19. gospodinjski večer z izdelavo domačih rezancev. Veseli nas, da ste se gospodinje odzvale povabilu in se lahko ponovno družimo ob tej naši ročnodelski obrti,“ je v pozdravnem nagovoru povedala predsednica Društva gospodinj Draženci Zden- ka Godec. Gospodinje je pozdravil tudi hajdinski župan Stanislav Glažar, za glasbeno noto so poskrbele ljudske pevke kulturnega društva Staneta Petroviča Hajdina. Pomembna je lepa rumena barva Po pozdravnih nagovorih so se gospodinje lotile dela. Testo so zamesile iz dveh jajc, ga dobro pregnetle in čim tanjše razvaljale, ga malo posušile, zavile v štruco in ga z ostrim nožem natančno razrezale v rezance. Njihovo delo je spremljala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Slavica Strelec in Terezija Bogdan, obe svetovalki KGZS, Zavoda Ptuj, ter domači gostinec Ivo Rajh. Strelčeva je povedala, da so ocenjevali barvo rezancev, ki mora biti lepo rumena. Testo je treba ravno Foto: MZ Zmagovalni rezanci Društva žensk Pobrežje prav posušiti. Če je presuho, se rezanci drobijo, če so premokri, se sprijemajo. Rezanci morajo biti narezani enakomerno. Komisija je ocenjevala tudi urejenost delovne površine. Njihovo delo je bilo vse prej kot lahko, saj so se ekipe zelo potrudile. „Eden pač mora zmagati, vsi ostali so drugi,“ je dejala Strelčeva. Po oceni komisije so najboljše rezance izdelale članice Društva žensk Pobrežje iz občine Videm. Vse rezance, ki so jih gospodinje pripravile, so vkuhali v govejo juho, s katero so vse navzoče pogostili. Spomini naše mladosti Foto: MZ Sodelovalo je 13 ekip. 19. gospodinjski večer v Dražencih so zaznamovali tudi z razstavo, ki je bila spomin na stare čase. Dra- ženčanke so pobrskale po svojih omarah in prinesle na ogled premete, ki jih hranijo. „Odločile smo se, da bomo doma pogledale, kaj hranimo od sebe, svojih družin, prednikov. Zbrale smo res lepe stvari. Ko smo pripravljale razstavo, so nam spomini kar zaplavali v preteklost in se nam je večkrat orosilo oko. Razstavo smo poimenovale Spomini naše mladosti,“ je povedala Godčeva. Na razstavi so na ogled postavili res veliko predmetov iz preteklosti, med drugim so to bili dva stara pisalna stroja, šolski atlas, značke, nabožni predmeti, denar, ročna dela (prtički, prti …), razglednice, različni kosi nakita, nekaj knjig in različne manjše okrasne ali praktične stvari. ŰŽ Štajerski TEDNIK 12 petek, 25. 11. 2022 Črna kronika Ptuj z Prireditev v spomin žrtvam prometnih nesreč COLOR CMYK petek z 25. novembra 2022 Dekle, ki je izgubilo očeta, govorilo v solzah Izkušnjo o izgubi očeta Če bi ceste spregovorile ... v prometni nesreči je z zbranimi delila Kaja Kobal, ki je tudi ambasadorka zavoda Varna pot. Besede so ji šle komaj z jezika, prevladala je bolečina, v oči so stopile solze. Kaja je komaj zmogla povedati svojo zgodbo. „Od dne, ko je oče umrl v prometni nesreči, nismo več isti. To je bil trenutek, ki je našo družino zaznamoval za celo življenje. Sledilo je žalovanje, spraševanje, zakaj.“ Z besedami, ki smo jih zapisali v naslovu, je voditeljica Zlatka Planinc začela letošnjo prireditev, namenjeno spominu žrtvam prometnih nesreč. „Če bi ceste zmogle govoriti, bi s strtim srcem tožile o bolečini, joku, nesreči, invalidnosti ali krutem koncu,“ je poudarila voditeljica. Stavki v govorih, recitali in glasbeno-plesne točke nastopajočih so bili zelo čustveni in sočutni, verjetno so pri marsikom v dvorani dosegli želeno – odločitev za varnejše, predvsem pa preudarno ravnanje na cesti. „Vrednost življenja nima mere, ne cene in ne menjalnega tečaja. Življenje je neprecenljivo, a se tega pogosto zavedamo šele takrat, ko ga več ni, ko pogrešamo pogled, nasmeh, poljub, objem. Zato so dogodki, kot je današnji, nujni in potrebni. Da ne pozabimo, se vedno znova spominjamo, ne ponavljamo napak in iz preteklosti rastemo. Za večino nesreč in nepotrebnih žrtev v cestnem prometu so krive malomarnost, nespoštljivost in sebičnost. Ne hitrost, ampak noga, ki pritiska na gas, ne telefon, ampak oči, ki ga gledajo, ne sms-i, ampak roke, ki ga pišejo, ne alkohol, ampak usta, ki ga pijejo. Nihče nima pravice vzeti življenja drugemu in uničiti življenja tistim, ki ostajajo za njim,“ je v nagovoru poudarila ptujska županja Nuška Gajšek. Na govorniški oder je stopil predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba, ki se ptujske svečanosti udeležuje redno. „Verjemite, da sem slišal veliko govorov, a le redko tako srčno razmišljanje, kot sem ga danes slišal od županje. Zagotavljanje prometne varnosti ni tekmovanje, to je sodelovanje in povezovanje. Rane, ki jih povzroči prometna nesreča, prizadenejo veliko ljudi. Za številkami, ki so statistika, so obrazi, ljudje. Se mar dovolj zavedamo, kako hud je trenutek, ko na vrata potrkajo policisti in povedo, da tvojega bližnjega nikoli več ne bo, ker je umrl v prometni nesreči?! Ali pa da je v bolnišnici, kjer se borijo za njegovo življenje. Iz lastne izkušnje lahko povem, da noge otrpnejo, v prsih nastaneta velika luknja in bolečina. Če se bomo spoštovali in upoštevali pravila, se bomo nesrečam izognili.“ Cilj: brez smrtnih žrtev na cestah Med gosti na prireditvi so bili tudi v. d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa Simona Felser, direktor Policijske uprave Maribor Donald Rus in načelnik Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej. Nastopili so otroci različnih generacij: enote Marjetica Vrtca Ptuj, osnovnih šol Olge Meglič in Mladika, dijaki Gimnazije in Strojne šole Ptuj. Predsednik ptujskega sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel se je vsem nastopajočim in gostom zahvalil za sodelovanje. Poudaril je, da je cilj „vizija nič“, kar pomeni brez prometnih nesreč s smrtnim izidom. Obdobno so v ptujski obči- ni ta cilj že dosegli, a je vsako leto situacija drugačna. Nedvomno si bodo po Kozelovih besedah prizadevali, da bi bilo nesreč v cestnem Foto: MZ Štajerska z Porast okuženih s salmonelo Biftek povzročil številne okužbe Preiskava Naciacionalnega inštituta za javno zdravje skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) še poteka skupaj z inšpekcijskim nadzorom. Prve informacije o tem, da je sum okužbe s salmonelo potrjen pri več ljudeh, so prišle iz Murske Sobote. V soboško splošno bolnišnico so se zaradi prebavnih težav po pomoč zatekle štiri osebe. Vse so imeli simptome akutnega vnetja prebavil, vse so nemudoma hospitalizirali, vendar je njihovo zdra- Foto: Pexels Tretja nedelja v novembru je posvečena spominu na žrtve prometnih nesreč. S prireditvijo v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se žrtvam nesreč vsako leto poklonijo tudi na Ptuju. Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj z upravo za varno hrano preiskuje povečano število primerov salmoneloze, ki se je sredi tedna pojavila v vzhodnem delu države. Po zadnjih podatkih je okuženih 19 ljudi v starosti od 5 do 71 let. vstveno stanje že dobro. Skupaj je bilo hospitaliziranih 11 bolnikov, ostale so oskrbeli v ambulantah oz. v sklopu dnevnih bolnišnic. Večina bolnikov je bila sicer že odpuščena, na zdravljenju v bolnišnici ostajata le še dve osebi. Dosedanje preiskave so pokazale, da je do okužb s salmonelo pri večini oseb prišlo ob uživanju določenega tatarskega bifteka v času martinovanja. Isti biftek so sicer jedel tudi druge osebe v družinskem krogu, ki pa se niso okužile. Meso za biftek uvoženo iz Španije Direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Branko Podpečan je povedal, da so obravnavali tri trgovske verige in dva proizvajalca ter prišli do proizvajalca, pri katerem je bila ugotovljena prisotnost salmonele. Uvedli so inšpekcijski nadzor, ki še poteka. Nadja Škrk z uprave ga je dopolnila, da so opravili pregled hi- stran 12 gienskih postopkov, sledljivosti in varnosti ter zdravstvenega stanja zaposlenih. Te so poslali na zdravniški pregled. Poreklo mesa je po besedah Škrkove špansko. Lidl je v torek iz prodaje nato že odpoklical tatarski biftek Fingušt proizvajalca Mesnine Štajerske, a Podpečan je poudaril, da v tej fazi še ne morejo 100-odstotno potrditi neposredne povezave med primeri. Je pa Škrkova povedala, da je sporen tatarski biftek že bil analiziran in dokazano je bila v njem salmonella enteritidis. Molekularne analize bodo zdaj pokazale, ali je bila ta prisotna tudi pri obolelih. Kaj je salmoneloza in kako ravnati Salmoneloza je črevesna nalezljiva bolezen. S salmonelami je lahko okuženo npr. surovo meso, najpogosteje perutnina in jajca. Salmonele se širijo s stikom z okuženimi in obolelimi osebami. Za preprečevanje bolezni je pomembna dobra toplotna obdelava živil, prometu čim manj, te pa s čim blažjimi posledicami. Letos ceste vzele že 84 življenj „Prometna nesreča pretrese človeka in mu zamaje svet. Zgodi se nenadoma, nepričakovano in nenajavljeno. V drobcu sekunde se človeško življenje konča ali se za vedno spremeni. Od tistega trenutka naprej je vse drugače. Nesreča nikoli ne počiva, človeško življenje je preveč dragoceno, da bi na cesti ugasnilo zaradi malomarnosti, nezbranosti in objestnosti. Zato naj se nam na cesti nikoli ne mudi. Do 13. novembra je letos na cestah v Sloveniji umrlo 84 ljudi. To je 84 src, 84 praznin, ki jih ni moč z ničimer nadomestiti,“ pa je v sklepni misli še povedala Planinčeva. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ zlasti surovega mesa. Svetovano je tudi, da se za obdelavo surovega mesa uporablja poseben pribor. Še en nasvet v izogib okužbi pa je skrb za dobro osebno higieno umivanje rok po uporabi stranišča, po menjavi plenic, po rokovanju s surovimi živili, zlasti surovo perutnino, pa tudi sicer pred in med pripravo hrane. ŶƗƄŏŃŸƕ Lidl takoj odpoklical tatarski biftek Fingušt Trgovec Lidl je že v torek iz prodaje odpoklical tatarski biftek Fingušt proizvajalca Mesnine Štajerske, in sicer zaradi suma na prisotnost bakterije Salmonella. Serijska oznaka izdelka je 246404. Proizvajalec stranke poziva, da zaradi možnega tveganja za zdravje izdelka ne uživajo. Lidl tako kupce prosi, da izdelek vrnejo v katerokoli izmed njihovih trgovin, kjer jim bodo povrnili kupnino tudi brez predložitve računa. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem okoli 13 °C. OBETI V noči na soboto se bo oblačnost povečala, v soboto čez dan pa se bo od zahoda delno zjasnilo. Pretežno oblačno bo ostalo v JV Sloveniji. 3-dnevna napoved za Podravje Foto: pexels.com Po dosedanjih ugotovitvah so se ljudje okužili z biftkom. Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 25. 11. 2022 COLOR CMYK Nogomet Videmčani v knežje mesto, Zavrč v Ajdovščino Stran 14 Rokomet Jeruzalem v Belo krajino, k Veliki Nedelji prihaja Krka Stran 14 stran 13 Namizni tenis Aleks do finala proti dve leti štarejšim tekmecem Stran 15 Nogomet Posodobljen program šolanja trenerjev Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL Za prestižni jesenski naslov, odločitev v vsakem primeru spomladi Jesenski del v 2. slovenski ligi se bo končal na domala sanjski način – z derbijem dveh prvouvrščenih ekip, ki bosta tako med seboj odločili o naslovu jesenskega prvaka: če bo zmagala Rogaška ali se bo tekma končala z remijem, bo prvak Rogaška, če pa zmaga Aluminij, bodo prvaki šumarji. Pričakovati je, da si bo derbi ogledalo veliko navijačev, po napovedih jih bo veliko prišlo tudi iz Rogaške Slatine, kar obeta pravi praznik nogometa. V prvi medsebojni tekmi v sezoni so v 3. krogu Kidričani v gosteh ugnali črno-bele z rezultatom 0:1, strelec edinega gola na tekmi je bil Nik Marinšek. Zanimivo je, da je omenjeni poraz varovancev trenerja Oskarja Drobneta doslej edini v tem delu sezone! Po njem so nanizali 14 tekem brez poraza v prvenstvu (12 zmag, 2 remija), temu pa so dodali še tri zmage v pokalnem tekmovanju! Kidričani so na drugi strani v sezoni doživeli dva poraza, a oba s tekmecema iz spodnjega dela lestvice, proti Triglavu na domačem stadionu (0:1), proti Dobu pa v gosteh (3:2). Sicer o izenačenosti ekip sami zase najbolje govorijo podatki iz tabele: obe sta dosegli po 12 zmag, Rogaška je zabeležila 4 remije, Aluminij enega manj, oba sta dosegla po 31 golov, Kidričani so prejeli 12 zadetkov, Rogaška enega več … 1. ROGAŠKA 2. ALUMINIJ 17 12 4 1 31:13 40 17 12 3 2 31:12 39 Obe moštvi se močno naslanjata na igralce iz tujine, predvsem iz Hrvaške. Rogaška je imela na zadnji tekmi v prvi postavi Brazilca in pet hrvaških igralcev (še pet na klopi), Aluminij pa Poljaka in pet igralcev naše južne sosede (še enega na klopi). Tekma je zanimiva tudi iz vidika trenerskega dvoboja, saj si bosta s svojima ekipama nasproti stala sedanji in nekdanji trener Aluminija, Robert Pevnik in Oskar Drobne. Slednji bi moral imeti »prednost« zaradi boljšega poznavanja svojih nekdanjih varovancev, a je resnica takšna, da je od zasedbe iz lanske sezone ostalo bore malo igralcev, v prvi postavi le Marinšek, Martić in Brest. Pevnik: »Dokazali smo, da znamo igrati derbije« Vsaka ekipa ima svoja pričakovanja in skrbi, domačemu strategu jih največ povzroča odsotnost Marinška in Koblarja. »Odsotnost Marinška in Koblarja ne bo ničesar spremenila v naši igri, verjamemo v ostale igralce, ki bodo dobili priložnost na njunih igralnih mestih. Marinšek je resda najboljši igralec lige, a že na nekaterih prejšnjih tekmah je kdo manjkal, pa nam je uspelo vrzeli ustrezno zapolniti. Ne jokamo, ampak iščemo rešitve. Vemo, kaj moramo narediti na igrišču, da postanemo prvaki, želimo si tega, konec koncem smo to enkrat letos že dokazali z zmago v Rogaški Slatini. Zavedamo se tudi vrlin tekmecev, ki imajo v svojih vrstah nekaj izkušenih posameznikov, dobro sto- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija se bodo v petek z Rogaško v neposrednem obračunu pomerili za simbolični naslov jesenskega prvaka. Oskar Drobne, trener Rogaške: »Zmaga v derbiju bo enemu ali drugemu moštvu veliko pomenila v psihološkem smislu.« jijo v obrambi, preko Gradišarja in Hajriča imajo hitre prehode v napad, znajo pa biti tudi zelo potrpežljivi. Naša ekipa ima druge vrline, omenil bi hitrost in razigranost, predvsem pa smo že dokazali, da znamo igrati derbije,« so besede Roberta Pevnika, k temu pa je dodal: »Najpomembnejše je, da smo do zadnje tekme v vrhu, tega ne bo nič spremenilo ne glede na izid obračuna z Rogaško – odločitev o prvaku bo v vsakem primeru padla spomladi.« Svoj pogled na srečanje je podal tudi Luka Koblar, ki sicer na bo smel nastopiti na zelenici, bo pa svoje soigralce vzpodbujal ob njej: »Priprave na Rogaško so se začele s ponedeljkom. Vsi skupaj verjamemo v naše delo, v našo kvaliteto, zato smo tudi prepričani, da smo spo- tudi za odgovore o tem, kje smo v tem trenutku, kaj nam še manjka za spomladanski del,« je dejal za uvod, nato pa se ozrl na prvo medsebojno tekmo v sezoni: »Sezono smo začeli z dvema remijema (Ilirija, Rudar) in porazom (Aluminij), a ne zaradi slabe igre, temveč zaradi neučinkovitosti. Do konca prestopnega roka smo nato pripeljali nekaj okrepitev, se uigrali z njimi in potem je steklo. Vsaka zmaga nam je dala dodatno samozavest.« S kakšnimi občutki vi osebno prihajate v Kidričevo, vendarle ste bili kar nekaj časa trener članske ekipe Aluminija? »Lepo bo spet srečati nekatere nekdanje sodelavce, zagotovo se bomo po tekmi pomenili – med nami ni nobenih zamer,« je zaključil Drobne. sobni to tekmo zmagati. Motiv je velik, zmagovalec bo jesenski prvak. Vse tekme v sezoni so pomembne, a derbiji vendarle prinašajo s sabo dodaten naboj in posebne emocije. Tu se bo dejansko na igrišču videlo, kdo je vreden tega naslova – vsak je odvisen od sebe. V tej sezoni smo že dokazali, da znamo nositi breme takšnih tekem, zato se že sedaj veselim petka. Jasno je, da bi raje bil na igrišču, a verjamem v soigralce.« Drobne: »Odločil bo navdih kakšnega posameznika« V taboru Rogaške imajo svoje načrte, razkril jih je njihov trener Oskar Drobne. »V Kidričevo prihajamo samozavestni, smo v dobri seriji ne- 2. SNL, 18. krog: Aluminij – Rogaška (v petek ob 16.00 v Kidričevem), Kety Emmi&Impol Bistrica – Vitanest Bilje (v nedeljo ob 13.30). poraženosti. Vprašanje pa je, ali bo tekma odločala o končnem naslovu prvaka, bolj se nagibam k temu, da se prvenstvo dobiva ali izgublja na malih tekmah. Bo pa seveda zmaga v derbiju enemu ali drugemu moštvu veliko pomenila v psihološkem smislu. Tekma bo zagotovo zanimiva, odloči jo lahko navdih kakšnega posameznika ali morda kakšna napaka. Bo pa tekma pomembna Bistrica gosti Bilje Podobna, kot je izenačenost med ekipama Aluminija in Rogaške, je tudi med ekipama Bistrice in Bilj, ki se bosta med seboj pomerila v nedeljo v Slovenski Bistrici. V prvi medsebojni tekmi v sezoni so bili boljši Primorci, slavili so z izidom 2:1. 8. K. E. BISTRICA 9. VITANEST BILJE 17 5 6 6 18:20 21 17 6 3 8 28:38 21 Ekipi sta izenačeni po točkah, a je med njima v kolonah dani in prejeti goli velika razlika. Ta je najbolj opazna med prejetimi goli, kjer je ekipa Vitanest najslabša v celotni ligi – prejela je kar 38 golov (povprečno 2,2 na tekmo). Lahko to pretehta v korist Štajercev? Jože Mohorič Šport, humanitarnost Uspešna licitacija dresa Josipa Iličića za pomoč mali Mii V občini Sveti Tomaž živi 13-mesečna deklica Mia, ki ima zelo redko bolezensko stanje - limfangion in hemangiom. Že od rojstva se zdravi v UKC Ljubljana, vse nadaljnje postopke, ki so potrebni, torej terapije, morebitne operacije in podobno, pa opravljajo izključno v Bruslju, saj je edino tam na voljo usposobljen kader, ki se ukvarja s tovrstnimi primeri. Terapije in vse stroške, povezane s tem, so do zdaj starši financirali sami, a prišli so do trenutka, ko potrebujejo pomoč. V akcijo zbiranja pomoči sta se aktivno vključila KO RK Sveti Tomaž in RKS OZ ORMOŽ in odprla transakcijski račun za pomoč Mii in njeni družini, zbiranju sredstev pa so se pridružili tudi NK Maribor, Josip Iličić, Sašo Dobnik in Radio Ptuj. Pripravili so namreč licitacijo dresa Josipa Iličića, ki je potekala na facebook profilu Radia Ptuj. Izklicna cena je bila sto evrov, ceno pa je bilo moč dvigovati po deset evrov. Odziv je bil odličen, še enkrat se je izkazalo, da imajo ljudje v naši okolici izjemen posluh za pomoč sočloveku. Na koncu je najvišjo ponudbo - 750 evrov - za vijolični dres ponudil Mitja Puklavec iz Ormoža, ki se sicer medijsko ni želel izpostavljati, znesek pa je takoj naslednji dan po izteku licitacije že nakazal na račun, odprt za pomoč Mii. Blanka Kosi Raušl, predsednica Območne enote Rdečega križa Sveti Tomaž, je bila uspeha akcije izjemno vesela in hvaležna za znesek, ki ga je Mitja Puklavec prispeval: „Akcija še zmeraj poteka, kar pomeni, da vsi, ki so želeli pomagati preko licitacije Radia Ptuj ali kako drugače, še vedno lahko nakažejo sredstva, saj je račun še zmeraj odprt in vsak prispevek je iz srca dobrodošel. Lepo je videti, da znamo Slovenci stopiti skupaj in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč,“ je sklenila. Ob razglasitvi najvišjega ponujenega zneska se je v studiu Radia Ptuj oglasil tudi Sašo Dobnik, ki je pojasnil, da so se v NK Maribor takoj odzvali na pobudo: „Tudi Josip Iličić je brez pomislekov pristopil k akciji. Vsi ga vidijo kako čara na igrišču, a prav s takšnimi gestami, kot je dobrodelna akcija za Mio, športniki pokažejo svojo pravo veličino. Josip je zagotovo eden izmed tistih, ki premorejo ogromno srčnosti in ponosen sem, da smo skupaj tako uspešno zaključili licitacijo,“ pravi Sašo. Sredstva za pomoč mali Mii pri zdravljenju redke bolezni je moč še zmeraj nakazati na račun SI56 0410 3000 0271 732, Natalija Škrlec sklic: SI00 70050, namen: ZA MIO. Štajerski TEDNIK petek, 25. 11. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 14 stran 14 petek z 25. novembra 2022 Nogomet z Pokal Pivovarne Union, žreb Videmčani v knežje mesto, Zavrč v Ajdovščino Na sedežu Nogometne zveze Slovenije (NZS) na Brdu pri Kranju so med tednom izžrebali pare 4. kroga pokala Pivovarne Union. Naslov pokalnega prvaka brani ekipa Kopra, ki se bo v edinem povsem prvoligaškem obračunu pomerila z Domžalčani. V tej fazi tekmovanja je še vedno izredno številčna zasedba ekip iz MNZ Ptuj, kar štiri so se namreč prebile med najboljšo šestnajsterico. Z žrebom so lahko najbolj zadovoljni v Kidričevem, kjer se bodo šumarji za vstop med najboljšo osmerico merili s tekmecem iz istega ranga tekmovanja (2. liga), ravenskim Fužinarjem. »Lahko bi dobili močnejšega tekmeca iz 1. lige, lahko lažjega iz 3. lige, na koncu pa smo dobili tekmeca iz iste lige, ki je nedvomno premagljiv. V tem srečanju prevzemamo vlogo favoritov, čeprav so Korošci neugodna ekipa. Še posebej zaradi PARI 4. KROGA: Primorje – Zavrč Aluminij – Fužinar Vzajemci Celje – Bosch Bračič Videm Kety Emmi&Impol Bistrica – Bravo Rudar Velenje – Maribor CB24 Tabor Sežana – Rogaška Nafta 1903 – Olimpija Ljubljana Koper – Domžale tega, ker igramo doma, vidim veliko priložnost za uvrstitev med najboljših osem ekip v tem tekmovanju,« je dejal Robert Pevnik, trener Aluminija. Videm in Bistrica se bosta merila s prvoligašema iz Celja in Ljubljane, predvsem za Videmčane bo gostovanje na Areni Z'dežele dogodek par excellence. Luka Gajšek, trener Vidma: »Na žreb smo kar nestrpno čakali in upali na prvoligaškega tekmeca. Dobili smo ga, gremo v goste drugouvrščeni ekipi 1. lige. Celjani v dosedanjem delu sezone ne poznajo poraza na domačem igrišču, kar samo zase govori o kakovosti ekipe. Zelo se veselimo srečanja z njimi, dodatna motivacija pa bo ta, da v njihovih vrstah igrata Matic Vrbanec, ki je igral skupaj z nekaterimi našimi igralci v Kidričevem, pa tudi vratar Matjaž Rozman. Dobro se bomo pripravili nanje, tako kot na vse dosedanje ekipe. Naši igralci so si zaslužili takšno tekmo in vem, da bodo dali na igrišču vse od sebe.« »Presenečenja se dogajajo, še posebej v pokalu, konec koncev je tudi Savdska Arabija na SP ugnala Argentino« Franci Fridl, trener Bistrice: »Z žrebom moramo biti zadovoljni, dobili smo prvoligaša, igrali bomo doma, zato bo motiv velik. Nedvomno bo to lep nogometni dogodek, ki ga sam vidim kot priložnost za doka- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so pripravili največje presenečenje osmine finala Pokala Pivovarne Union z zmago proti Dobu, za nagrado so dobili močnega prvoligaša. zovanje. Presenečenja se dogajajo, še posebej v pokalu, konec koncev je tudi Savdska Arabija na SP ugnala Argentino (smeh).« Težko delo bodo imeli Zavrčani, saj igrajo proti manj atraktivnemu tekmecu iz višje lige, za nameček v gosteh. »Tudi mi smo nestrpno pričakovali žreb ter se nadejali atraktivnega tekmeca za naše gledalce, najbolje na našem domačem stadionu. Omenjena želja se nam ni uresničila, a smo z žrebom vseeno zadovoljni. Zavedamo se kakovostne razlike med 2. in 3. ligo, vendar bomo naredili vse, da v Ajdovščini morda presenetimo,« je dejal Gorazd Šket, trener Zavrča. Tekme bodo predvidoma 4. marca prihodnje leto. JM Rokomet z Pokal Slovenije, žreb Jeruzalem v Belo krajino, k Veliki Nedelji prihajajo Dolenjci Na sedežu Rokometne zveze Slovenije (RZS) v Ljubljani so med tednom izžrebali pare osmine finala moškega pokala Slovenije. Žreb je opravil direktor moške reprezentance in nekdanji dolgoletni reprezentant Vid Kavtičnik. V bobnu sta bila tudi Velika Nedelja in Jeruzalem Ormož, ki sta dobila tekmeca iz Dolenjske in Bele krajine: Nedeljani se bodo pomerili s prvoligašem iz Novega mesta, Ormožani pa z 1. B-ligašem iz Črnomlja. Takoj prvi so bili izžrebani rokometaši Velike Nedelje. »Po zmagi nad Radovljico smo si zaželeli nove domače tekme in premagljivega nasprotnika. Žal so se nam želje le polovično izpolnile, saj v goste prihaja Krka, ki letos odlično igra v elitnem Pari osmine finala: Velika Nedelja – Krka Črnomelj – Jeruzalem Ormož Mokerc-Kig/LL Grosist Slovan – Maribor Branik Kočevje – Jadran Hrpelje-Kozina Slovenj Gradec – Gorenje Velenje Ljubljana – Celje Pivovarna Laško Koper – Krško Trimo Trebnje – Sviš Ivančna Gorica rangu in zaseda visoko 5. mesto. Cilj proti Krki je odigrati čim boljšo tekmo in čim dražje prodati svojo kožo. Dolenjci pa so seveda v vlogi popolnega favorita. Poskusili se bomo dogovoriti, da tekmo odigramo pred začetkom drugega dela prvenstva, čeprav je planiran datum pokalnih tekem petek, 23. decembra,« je o pokalnem nasprotniku Velike Nedelje povedal pomočnik trenerja Davorin Kovačec. Po paru Velika Nedelja – Krka je bil takoj naslednji izžreban par Črnomelj – Jeruzalem Ormož. »Zadovoljni smo z žrebom v 1/8 finala pokalnega tekmovanja. Tekmeca, ki nastopa v 1. B-ligi spoštujemo, vendar ne bežimo od vloge favorita in si želimo napredovanje med osem najboljših ekip v državi v pokalnem tekmovanju. Ekipo Črnomlja smo si že ogledali na tekmi Velika Nedelja – Črnomelj, v njihovih vrstah je nekaj kakovostnih igralcev, ki so prišli na posojo iz novomeške Krke,« je o pričakovanjih po opravljenem žrebu razmišljal trener Ormoža Saša Prapotnik. Tudi v ormoškem klubu se nadejajo, da bodo tekmo 1/8 finala Pokala Slovenije odigrali kot pripravljalno tekmo tik pred začetkom drugega dela prvenstva. Na sporedu bo tudi nekaj izjemno zanimivih obračunov prvoligašev, Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje bodo v osmini finala pokalnega tekmovanja gostili novomeško Krko. izstopa tisti med Slovenj Gradcem in branilcem naslova velenjskim Gorenjem. Maribor Branik se bo najverje- tneje pomeril s Slovanom, Trimo pa s Svišem iz Ivančne Gorice. Predviden termin tekem je 23. december, zmagovalci pa se bodo prebili v četrtfinale. UK Atletika z Priznanja AZS Marko Sluga je najboljši slovenski Na Hardek prihaja vodilno moštvo lige atlet veteran Rokomet z Liga NLB Ormožani so v 9. krogu osvojili točko na gostovanju proti Dobovi (24:24) in prekinili niz treh zaporednih porazov. Zdaj je pred Ormoža- ni ena »lažjih« tekem v sezoni, saj v petek, 25. novembra, na Hardek prihaja prvouvrščeni Trimo iz Trebnjega. Foto: Črtomir Goznik Gorenje je bilo na Hardeku premočno za domačo zasedbo, lahko Ormožani presenetijo Trimo? »Gre za ekipo, ki se bori za naslov državnih prvakov in si v Ormožu ne sme privoščiti spodrsljaja. Trimo prihaja v Ormož kot vodilna ekipa lige in v vlogi popolnega favorita. Mi na tej tekmi nimamo česa izgubiti, le dobimo lahko. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh, in če nam nasprotnik ponudi le kanček možnosti za uspeh, ga bomo z vsemi štirimi poskušali uloviti. Vedno se veselimo tekem z ekipami iz vrha in tudi tokrat je tako. Želimo si lepo polne dvorane in lepe rokometne predstave, verjamemo, da tudi uspešne,« je pred tekmo s Trimom za Štajerski tednik povedal Gal Cirar, ki je še lani nosil dres Dolenjcev. Tekma na Hardeku se bo začela ob 18. uri. V Ormož se v trebanjskem dresu vrača Gašper Horvat, ki v zadnjem času igra na nivoju, ki ga bo hitro popeljal v člansko izbrano vrsto. Statistika medsebojnih tekem: Jeruzalem Ormož – Trimo Trebnje 48 (19 - 2 - 27, 27,60 : 29,52) UK Na Diamantnem večeru Atletske zveze Slovenije v Unionski dvorani v Ljubljani sta kot najboljša atletska veterana prejela priznanja Marjeta Čad (VAD Ljubljana) in Marko Sluga (AK Ptuj). Zaradi odsotnosti slednjega – Sluga je v tem času odlično nastopal na tekmovanju v Avstraliji – je priznanje v njegovem imenu prevzel predsednik VAD Iztok Valenčič. Si je pa priznanje atlet veteran, ki tekmuje v starostni kategoriji M85, pošteno prislužil, saj je v letu 2022 dosegel odlične rezultate. Postal je svetovni prvak v skoku v višino in dvakratni evropski prvak v metu kopja in skoku v višino. Ob tem je Marko Sluga osvojil še niz medalj na državnih in balkanskih prvenstvih. S temi rezultati je podobno kot lansko leto postal najboljši slovenski atlet veteran. David Breznik Foto: osebni arhiv Marko Sluga je prejel novo priznanje. Nogomet z SP Katar 2022 ob 11.00: Wales – Iran (skupina B) ob 14.00: Katar – Senegal (skupina A) ob 17.00: Nizozemska – Ekvador (skupina A) ob 20.00: Anglija – ZDA (skupina B) - sobota, 26. novembra: ob 11.00: Tunizija – Avstralija (skupina D) ob 14.00: Poljska – Savdska Arabija (skupina C) ob 17.00: Francija – Danska (skupina D) ob 20.00: Argentina – Mehika (skupina C) - nedelja, 27. novembra: ob 11.00: Japonska – Kostarika (skupina E) ob 14.00: Belgija – Maroko (skupina F) ob 17.00: Hrvaška – Kanada (skupina F) ob 20.00: Španija – Nemčija (skupina E) - ponedeljek, 28. novembra: ob 11.00: Kamerun – Srbija (skupina G) ob 14.00: Južna Koreja – Gana (skupina H) zacijo, njihovi mediji pa so zmago opisali kot veliko junaštvo. Argentina je sicer povedla že v 10. minuti, iz 11-metrovke (slovenski sodnik Slavko Vinčič je po pregledu VAR pokazal na belo točko) je zadel Messi. V začetku drugega polčasa pa so Arabci hitro dosegli dva zadetka in potem s »krvoločno« borbenostjo branili in ubranili svojo prednost. Junak srečanja ja bil zagotovo vratar Savdske Arabije, Mohammed Al-Owais. V tej skupini smo videli še en penal, ta je na tekmi med Mehiko in Poljsko v nemilost pahnil še enega zvezdnika tega prvenstva – Roberta Lewandovskega. Vratar Ochoa je namreč ubranil njegov strel iz bele pike, tekma pa se je končala brez zadetkov. Tudi Danska in Tunizija v skupini D sta svoje potovanje po Katarju začeli brez golov, s pravičnim remijem. Obe reprezentanci bosta svojo 1/16 finala: Koren – Rutar (Mengeš) 3:0, Plajnšek – Stajnko (Vesna) 2:3; osmina finala: Koren – Kejun (Arrigoni) 3:0; četrtfinale: Koren – Miščevič (Letrika) 3:0; polfinale: Koren – Koželj (Savinja) 3:0; finale: Koren – Jovič (Mengeš) 0:3. Uvrstitve igralcev NTK Cirkovce: 2. Aleks Koren 17.–32. Vitan Planjšek 33.–48. Jan Širec 2. odprti turnir za člane Po kadetih so se na odprtem turnirju v Puconcih merili še člani in članice. Nastopilo je 29 igralcev in 16 igralk. Pri moških je NTK Ptuj zastopal Gorazd Selišek, ki je v skupinskem delu sicer izgubil vse tri dvoboje, a je vsaj v dveh primerih pokazal dobro igro in namučil višje rangirana igralca. Proti Smiljanu Mekicarju (Vrhnika) je klonil 2:3, proti Mihi Podobniku (Logatec) pa 1:3. Uspešnejši je bil Ptujčan Nino Šegula, ki nastopa za Kemo. Kot zmagovalec skupine se je uvrstil v finalni 2. odprti turnir za mladince in mladinke v Cirkovcah V nedeljo, 27. 11., bo v športni dvorani v Cirkovcah izveden 2. letošnji odprti turnir za mladince in mladinke. Prijavljenih je več kot 50 igralk in igralcev iz celotne Slovenije. del, tam pa končal na mestih od 9. do 16. Veliko presenečenje celotnega turnirja je pripravil Gregor Zafošnik, ki je ugnal vse mlajše tekmece. V razburljivem finalu je po preobratu (zaostajal je 1:3) z rezultatom 4:3 premagal domačina Damjana Zelka (Kema). Pri dekletih je imel dve predstavnici NTK Cirkovce, to sta bili Katja Krajnc in Ina Unger. Slednja se je v finalni del uvrstila kot zmagovalka skupine, prva pa kot drugouvrščena. V finalu sta izpadli na prvi stopnički, Ina proti Nuši Bolte (Kajuh Slovan), Katja pa proti Nini Zupančič (Logatec). JM Foto: Črtomir Goznik Aleks Koren (NTK Cirkovce) Dosedanji rezultati: skupina A: Katar – Ekvador 0:2 (0:2) Nizozemska – Senegal 2:0 (0:0) skupina B: Anglija – Iran 6:2 (3:0) ZDA – Wales 1:1 (1:0) skupina C: Savdska Arabija – Argentina 2:1 (0:1) Mehika – Poljska 0:0 skupina D: Danska – Tunizija 0:0 Francija – Avstralija 4:1 (1:2) skupina F: Hrvaška – Maroko 0:0 Belgija – Kanada 1:0 (1:0) skupina E: Nemčija – Japonska 1:2 (1:0) Španija – Kostarika 7:0 (3:0) Španski napad je odlično opravil svoje delo. priložnost iskali v preostalih dveh tekmah. Učinkovito predstavo je pokazala tudi Francija in povsem zasluženo premagala Avstralijo s 4:1. Z dvema goloma je Oliver Giroud postal najboljši strelec v zgodovini francoske reprezentance, kar je ob slavnih imenih, kot so Platini, Henry … velik kompliment. Naša soseda Hrvaška je igrala preveč statično in je v skupini F remizirala z reprezentanco Maroka. Tudi na tej tekmi nismo videli zadetkov. V drugi tekmi te skupine si sodniška Aleks do finala proti dve leti starejšim tekmecem Rezultati zaključnih dvobojev: ob 17.00: Brazilija – Švica (skupina G) ob 20.00: Portugalska – Urugvaj (skupina H) Messi ni mogel skriti razočaranja po porazu s Savdsko Arabijo. Namizni tenis V Ljubljani je potekal 2. odprti turnir za kadete in kadetinje, na katerem je nastopilo 93 igralcev in 41 igralk. Iz NTK Cirkovce so nastopili Aleks Koren, Vitan Plajnšek (oba letnika 2010) in Jan Širec (2008). Aleks se je v finalni del turnirja uvrstil kot zmagovalec svoje predtekmovalne skupine (tri zmage), Jan in Vitan pa sta v svojih skupinah zasedla 2. mesti (po dve zmagi in poraz) in si prav tako prislužila nastop v finalnem delu na izpadanje. Jan je obstal na prvi stopnički izločilnih bojev, Vitan na drugi, več uspeha pa je imel po pričakovanjih Aleks. Nanizal je še štiri zmage z rezultatom 3:0, kar mu je prineslo uvrstitev v veliki finale in zaključni dvoboj s prvim nosilcem, Lukom Jovičem. Dve leti starejši tekmec iz Mengša je bil tokrat premočan, slavil je z izidom 0:3 (8:11, 8:11, 8:11). 15 Razpored tekem od petka do ponedeljka: - petek, 25. november: Španci in Angleži »torpedirali«, Argentinci in Nemci na kolenih 2. odprti turnir za kadete stran 15 Šport, šport mladih petek z 25. novembra 2022 Nogometaši Savdske Arabije in Japonske so pripravili prvovrstni senzaciji ter spravili na kolena favorizirani reprezentanci Argentine in Nemčije. Angleži so v skupini B že v prvem krogu »demolirali« reprezentanco Irana in ji nasuli kar šest golov. Po tri v prvem in drugem polčasu je bilo dovolj, da so pokazali, s kakšno namero so prišli na to svetovno prvenstvo. Nogometaši ZDA in Walesa so si v isti skupini razdelili točki. Čeprav so Amerčani v prvem polčasu dominirali in povedli, so v drugem polčasu Otočani ob iznajdljivosti nekdanjega zvezdnika Reala Garetha Balea izid izenačili. Obe reprezentanci tako še naprej ostajata v igri za napredovanje. Fanatično borbena reprezentanca Savdske Arabije je v skupini C senzacionalno, toda povsem zasluženo premagala dvakratne svetovne prvake in enega glavnih favoritov tega svetovnega prvenstva, reprezentanco Argentine z 2:1. »Zeleni sokoli« so tako naredili prvovrstno sen- COLOR CMYK petek, 25. 11. 2022 Štajerski TEDNIK ekipa zasluži veliko »črno piko«, saj so Kanado večkrat oškodovali, med drugim tudi za kar dve enajstmetrovki. Eno dosojeno pa so Kanadčani zapravili ... Tekmo si je v živo ogledal tudi eden najboljših sodnikov vseh časov, Italijan Pierluigi Collina, predsednik sodniške komisije FIFA, ki po koncu ni bil zadovoljen s sojenjem na tem srečanju. Nerad zapišem takšen komentar, toda tokrat si »rdeči vragi« res niso zaslužili zmage. Belgijci so namreč zmagoviti gol dosegli tik pred koncem prvega polčasa iz svoje edine prave priložnosti. Boj na napredovanje v tej skupini bo več kot trdo delo ... Za naslednje veliko presenečenje so poskrbeli »samuraji«, ki so v skupini E ugnali »elf«, čeprav so Nemci po prvem času vodili. Japonci so v vsega osmih minutah spravili štirikratne svetovne prvake na kolena in dosegli zgodovinsko zmago. Japonsko veselje je bilo nepopisno. V isti skupni je »furija« s pravljično sedmico odpravila Kostariko. Močno pomlajena španska reprezentanca se bo s tako igro v nadaljevanju zagotovo borila za najvišja mesta. Nogomet Posodobljen program šolanja trenerjev Na Brdu pri Kranju se je sestal izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije (NZS). Delegati so sprejeli spremembo pravilnika o trenerskem šolanju in usposabljanju, obravnavali strateški razvojni infrastrukturni projekt UEFA Hat-Trick 2022-2028 in se seznanil s kategorizacijo slovenskih nogometnih klubov v sezoni 2022/23. Pojasnila je podal Marko Roškar, predsednik Društva nogometnih trenerjev (DNT) Ptuj: »NZS je na podlagi trenerske konvencije UEFE iz leta 2020 celovito posodobila sistem šolanja in usposabljanja trenerjev. Uvedeni so bili novi programi šolanja s poudarkom na modernejšem pristopu – programi so časovno krajši, a intenzivnejši, v manjših skupinah in z bolj individualnim pristopom. Z novim sistemom se ukinja šolanje za državni naziv PRO, najvišja trenerska izobrazba pa še naprej ostaja UEFA PRO. V letu 2023 bo prvič izvedeno usposabljanje za trenerje, ki se bodo poklicno usmerili v treninge mladih igralcev. Uvajata se programa UEFA Mladi A in UEFA Mladi B, ki bosta v mladinskem nogometu nadomestila diplomo Trener PRO. Z izobraževanjem trenerskih kadrov za delovanje v mladinskem nogometu NZS odgovarja na trende v evropskem nogometu kot tudi na pozive slovenske nogometne stroke, ki je posebno usmeritev trenerjev v mladinski nogomet ocenila kot koristno in nujno potrebno za razvoj mladih igralcev. Nogometna zveza bo v sklopu licenčnih seminarjev, ki potekajo po posameznih DNT, predstavila novosti in njihovo postopno prenašanje v prakso. Skladno s spremembami na področju šolanja se uvajajo tudi spremembe na področju licenciranja Nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Še vedno bodo na voljo letna sredstva iz naslova sofinanciranja infrastrukturnih projektov v nogometu v višini 3.000.000 evrov, skupno bo NZS tako v obdobju 2022-2028 za razvoj nogometne infrastrukture namenila 9.000.000 evrov. Orodje za kategorizacijo klubov Marko Roškar klubov. Cilj je, da se postopno dvigne nivo usposobljenosti trenerjev glede na nivo tekmovanja. S spremenjenim sistemom izobraževanja se dvigujejo tudi pogoji za vpis na določen nivo šolanja (UEFA B, UEFA A ...). Programi se glede na zahteve UEFA dvigujejo in s tem so trenerji postavljeni v položaj, da morajo videti izobraževanje kot resno namensko pot do trenerskega poklica in ne zgolj, da zadovoljijo željo po večji trenerski licenci.« Izvršni odbor je tudi odločil, da bodo sredstva iz razvojnih projektov UEFA Hat-trick V in Hat-trick, v skupni višini 6.000.000 evrov, v skladu s Strategijo NZS do 2025 namensko usmerjena v pospešeni razvoj nogometne infrastrukture. Nogometna zveza Slovenije bo v okviru obeh projektov še naprej organizirala letni razpis sofinanciranja nogometne infrastrukture, sredstva pa bodo namenjena izboljšanju infrastrukture na stadionih. Strateški projekt razvoja nogometne infrastrukture je tako največji poleg izgradnje NZS je razvila orodje za kategorizacijo nogometnih klubov, ki NZS in MNZ na podlagi vnesenih klubskih podatkov, ki bo služilo za pomoč pri spremljanju stanja slovenskega klubskega nogometa. S tem bo NZS dobila jasen vpogled v to, kateri klubi omogočajo pogoje za razvoj igralcev, v katerih tekmovanjih nastopajo in kako razvite celostne piramide nogometnih selekcij imajo, do klubov, ki so pomembni za množičnost ali prvo priložnost igralcev. Orodje vsebuje jasno merljive in objektivne podatke o klubih, kot so rang tekmovanja, število ekip in igralcev, kar daje NZS in MNZm živo sliko za ugotavljanje prednosti, slabosti in priložnosti za razvoj v klubih. Tako bo NZS vsako leto dobila natančno informacijo, ali se klubi premikajo med rangi (dodajanje ali ukinitev selekcije), ali klubi prenehajo z delovanjem oziroma ali imamo po regijah dovolj klubov tako za množičnost kot tudi za nogometni razvoj in priložnost. Orodje je tudi odličen pripomoček na katerega se lahko naslonijo strokovni programi, kakršni bodo v bodoče tudi program Vrednotenja nogometnega kluba za napredek in Slovenska nogometna akademija. JM, sta Štajerski TEDNIK 16 petek, 25. 11. 2022 COLOR CMYK petek z 25. novembra 2022 Šport, šport mladih, poslovna sporočila Šah z EP mladih sEd s D^d/, K KEs/ ʹ Zd/^>s /E h/DWad Trije mladi Ptujčani z odliko opravili krstni nastop na EP V turškem mestu Antalya je od 5. do 15. novembra potekalo evropsko prvenstvo za mlade šahistke in šahiste v šestih starostnih kategorijah. Več kot tisoč mladih iz 46 evropskih držav se je pomerilo v devetih krogih. Med njimi je bilo 16 Slovencev, trije iz Šahovskega društva Ptuj. Z gotovostjo lahko trdimo, da so Zarja in Svit Gomboši ter Vita Prelog daleč najmlajši člani ŠD Ptuj, ki so se udeležili tako velikega šahovskega dogodka. Nastop so si priborili z osvojenimi naslovi državnih prvakov v konkurenci do osem let. Skupaj z družinskimi člani so se odpravili na dokaj naporno misijo, ki pa so jo odlično opravili. V konkurenci deklet do osem let je sodelovalo 48 šahistk, ki so prihajale iz 27 držav; kar nekaj med njimi jih je že imelo dosežene ratinške točke. Zarja in Vita priložnosti za osvojitev teh točk do sedaj še nista imeli in sta tako po začetnem ratingu zasedali 26. oziroma 41. mesto. Brez mednarodnih točk je na tekmovanje odpotoval tudi Svit Gomboši, ki mu je v skupini fantov do osem let družbo delalo še 84 tekmecev, od tega že kar 55 z ratinškimi točkami. Glede na izhodiščne položaje so Ptujčani v prvem kolu naleteli na bistveno boljše tekmece, posledica česar so bili porazi vseh treh. V nadaljevanju, ko je začetna trema nekoliko popustila, so tudi oni dokazali, da so svoj nastop povsem upravičili. Posebej se je izkazal Svit, ki je po začetnih štirih porazih nanizal tri zmage zapored ter zaključil še z zmago v zadnjem krogu. Pomembno zmago je dosegel v sedmem krogu, ko je premagal 28. nosilca z ratingom 1282 točk. Tudi Vita je imela po prvih petih krogih na »računu« le eno točko, nakar sta sledili dve zmagi in remi in je ob koncu za eno mesto izboljšala svojo začetno pozicijo. Zarja je po uvodnem porazu že v naslednjem krogu zmagala, sledila je zmaga v četrtem in devetem krogu, vmes pa še dva remija. »Ponosen sem na nastope naših najmlajših članov društva, ki so bili stran 16 BRALCI IN POSLU ŠALCI Radia-Ted nika Ptuj ƉƌĞǎŝǀŝƚĞǀŝŬĞŶĚ ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ ϭϬ͘ŝŶϭϭ͘ĚĞĐĞŵďƌĂďŽŵŽƐŬƵƉĂũĚŽǎŝǀĞůŝůƵēŬĞ ǀWZs>:/E/Zd/^>s/ ŝŶWZE/EKK