Celjski tednik GLASILI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKROŽJA CELJE, PETEK, 11. NOVEMBRA 1955 LETO VI. — ST. 45 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tisk« Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. raž. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna naročnina 500, polletna 25«, četrtletna 125 dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU Glede imobilizacije so liudslokazali na vrsto resnih pomanjkljivosti. Ne glede na to, da bi zlasti gospodarske organizacije morale imeti velik interes do rednega plače- vanja svojih družbenih obveznosti, saj morajo sicer plačevati zamudne obresti, pa prav gospodarske organizacije ljud- skemu odboru največ dolgujejo. Razen gospodarsk.h organizacij pa dolgujejo Kvoje obveznosti okraju še drugi in med temi so največji dolžniki kmetovalci, saj znaša dolg kmečke dohodnine in občinskih doklad kar nekaj nad 100 milijonov dinarjev. Glede na neredno izpolnjevanje ob- veznosti je ljudski odbor sprejel sklep, da bo od gospodarsk-h organizacij in ostalih, ki so dolžni plačevati svoj pri- spevek skupnosti, izterjal predvidene zneske. V nadaljevanju seje je o finančnem stanju okrajnega ljudskega odbora s posebnim ozirom na obveznost do imo- bilizacije poročal podpredsednik OLO Miran Cvenk. Tov. Cvenk je ljudske odbornike obvestil, da sta o tem dolgu, ki še vedno znaša 453 milijonov dinar- jev — skupaj z bivšim šoštanjskim okrajem — pred kratkim razpravljala tudi gospodarski svet ter zbor proiz- vajalcev. Zato je ljudsiki odbor na da- našnji seji tudi v glavnem razprav- ljal o sklepih, ki jih je pred dnevi spre- jel zbor proizvajalcev. Ljudski odbor- niki so po daljši razpravi te sklepe T celoti potrdili; nanašajo pa se na blo- kiranje skladov vseh gospodarskih or- ganizacij v višini 90%, nadalje na za- jetje vseh proračunskih presežkov pri občinskih ljudskih odborih in na pod- pis z Okrajno zadružno zvezo glede njenih investicijskih skladov. V nadaljevanju seje je tov. Tone Ulrih poročal v imenu obeh komisij za gospK)- darstvo, tov. Hilbert Kamilo pa v ime- nu obeh komisij za predpise in organi- zacijska vprašanja. V imenu komisije za volitve in imenovanja pa je poročal tov. Cveto Pelko. Iz njegovega poročila povzemamo, da je ljudski odbor potrdil naslednja imenovanja: Tako bo odslej p^ed=ednik komisije za volilne imenike sodnik okrajnega sodišča Vekoslav Tanko. Ljudski odbor je tudi potrdil imenovanje članov Sveta za turizem in tov. Jenka Rada za njegovega pred- sednika. Komisijo za ugotovitev kata- strskega dohodka bo vodil inž. Adolf Tavčar, komisijo za uslužbenska vpra- šanja pa Albin Rehar. Po tem predlogu bo predsednik okrajne komisije za po- deljevanje štipendij Slavko Verdel. Ko- misija za volitve in imenovanja pa je med drugim tudi zavrnila predlog, da bi bil tajnik nove Okrajne, gostinske zbornice Milan Skof. Zato je naroč.la upravnemu odboru te družbene organi- zacije, da pripravi nov predlog. Ljudski odbor je stališče komisije za volitve in imenovanja potrdil. CeTje Je na svečan način proslavilo SO-letnico prve slovenske šole v Celju Močan in svečan poudarek, ki ga je dalo mesto Celje proslavi 80-letnega jubileja ustanovitve prve slovenske šole v Celju, je prekosil vse naše pri- čakovanje. Ker je bila ta proslava združena hkrati tudi s proslavo 10-let- nice narodne osvoboditve, se je ta proslava spremenila v celjski narodni praznik, v vseljudsko manifestacijo na- cionalne in napredne socialistične mi- sli. Pravilno je, da so se prireditelji spomnili tistih težkih časov, ko so se Slovenci pred 80 leti morali na žive in mrtve boriti za svoj narodni obstoj in za vsak košček svoje lastne zemlje, ki jo je grabežljiv: in nenasitni germani- zem trgal iz njihovih rok. Ne samo to, hctel je imeti tudi naše najdražje — našo mladino in iz nje napraviti na- rodne odpadnike, da bi čim hitreje in laže zagospodoval na slovenski zemlji. Deset in desetletja trajajočim hudim borbam za vse najdražje je napravila konec in končen obračun naša zma- govita osvoboditev na kraju osvobodil- ne vojne leta 1945. (Glej 3. stran) Svet za kulturo in prosveto pri celjski občini ne more mimo nujnih problemov Na seji ljudskega odbora celjske oo- čine smo slišali tudi poročJo predsed- nika Sveta za kulturo in prosveto tov. Marice Frecetove, iz katerega navaja- mo neiicaj najaktualnejših problemov s področja kulture in prosvete v naši občini. Celjska glasbena šola ima silne tež- koče s poukom v svoji tesni, skoro že 300 let stari stavbi. Učllruce so nepre- trgoma zasedene od jutra do noči. Le- tos je bil naval na Glasbeno šolo tako velik, da so morali odkloniti kar 60 najboljših učencev, ki so izpite opravili večinoma z odličnim uspehom. Celj- ska glasbena šola ima vse pogoje, da odpre tu tudi srednjo glasbeno šolo. Seveda pa na to ni mogoče misliti po- prej, dokler se ne odloč.mo za grad- njo novega poslopja. Na seji je bil sprožen in tudi sprejet predlog, da se določi posebna komisija, ki bo pregle- dala lokacije, preskrbela načrte, tako, da bi vsaj v drug. polovici prihodnjega leta lahko začeli z gradnjo nove glas- bene šole. Muzej in študijsko knjižnico E>očasi že obnavljamo. Potreba terja od nas, da tega dela nikakor ne prekinemo. Zato pa bo imenovan gradbeni odbor, ki bo nadziral gradnjo muzeja. Ko bo- sta muzej in knjižnica zasedli reno- virane in tako težko pričakovane pro- store, bomo s tem izgubili tudi edini razstavni prostor za slikarske razstave m nas to dejstvo takoj postavlja pred drugo nalogo in dolžnost postaviti v Celju nov razstavni paviljon. O potrebi le-tega ni potrebno posebej govoriti, saj nam je dobro znano, da smo v Ce- lju že itak morali odkloniti razstave priznanih umetnikov, ker nismo imeli prostora zanje. Sprejet je bil predlog, da se v Jurčičevi ulici v bližnji bodoč- nosti zgradi primeren razstavni pavi- ljon. Lanski načrt,, da bi Lutkovno gledi- lišče dobilo svoj stalni prostor, se je izjalovil. Svet za kulturo in prosveto skupno z Društvom prijateljev mladi- no bo vztrajal, da dobi Celje s svojimi 2000 otroki primeren prostor za lut- kovno gledališče. Osvojen je bil pred- log, da se v te namene pripravi dvo- rana kina Dom, kjer naj bi bile lut- kovne predstave popoldne, zvečer pa bi gostovalo Ljudsko gledališče, ki si je v zadnjih letih mtvarilo v Celju lep renome. Prostori v Ljudski knjižnici posta- jajo spričo vedno višjega števila obi- skovalcev vse pretesni. Pri izposoje- valnici se ob pultu tarejo ljudje in v nekaterih dneh sploh ne pridejo na vrsto, da bi s: v miru poiskali zaželeno knjigo. Uslužbenke dostikrat ne zmore- jo svojega dela in bi bilo treba nujno namest-ti še eno moč — toda zanjo ni prostora. Tudi tu bo treba čimprej nekaj ukreniti in ljudski odborniki so razpravljali, da bi morda kazalo ria- meravano gledališko kavarno raje žr- tvovati za ljudsko knjižnico, ali pa kje drugje pri novih blokih, ki jih gradimo, spodnjo prostore rezervirati za ljudsko knjižnico. Farna cerkev, ta najstarejši spome- nik srednjeveškega Celja, je v silno sla- bem stanju. Strokovna komisija je ne- davno pregledala stavbo in izrazila nujno potrebo obnove, saj se zna se- verni zid vsak čas podreti. S PETE REDNE SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OI^p CELJE: Celjski okraj bo še letos poravnal dolg do imobilizacije ZBOR PROIZVAJALCEV JE RAZPRAVLJAL O IZPOPOLNITVI GOSPO- DARSKEGA SISTEMA. — ENODUŠNO ODOBRAVANJE UKREPOV ZA ČIM HITREJŠE ODPLAČILO DOLGA ZA IMOBILIZACIJO. — TUDI TRGOVINA IN OBRT NAJ PRISPEVATA K SKUPNIM NAPOROM. — V NOVO GO- SPODARSKO LETO NAJ CELJSKI OKRAJ STOPI S CiSTIMI RACUNI. Pretekli četrtek je bila peta seja zbora proizvajalcev pri OLO Celje, Ki jo je vodil njegov predsednik inž. Štru- kelj. V prvi točki je predsednik okraja tov. Riko Jerman govoril o predvidenih spremembah in izpopolnitvah gospo- darskega sistema. Zlasti je poudaril, da je izpopolnitev gospodarskega sistema pravzaprav lo- gična posledica doseženih gospodarskih in družbenih ter političnih uspehov v dosedanji graditvi socializma pri nas. Graditev bazične industrije v pretek- losti, katero v glavnem v tem obdobju zaključujemo, je bila spričo gospodar- skih razmer in zunanje političnega po- ložaja naše domovine ter zaradi odloč- nega stališča jugoslovanskih narodov, da hočejo biti politično in ekonomsko neodvisni od drugih sil, edino možna pot naše gospodarske graditve. Razum- ljivo pa je, da je gradnja bazične in- dustrije zahtevala od vseh jugoslovan- skih narodov velike napore, kar se odraža tudi v stanju našega življen- skega standarda, ki pa ga prav zara- di tega dejstva in potreb po stalni vojni pripravljenosti, ki so jo v preteklosti izzivale naše sosedne države, nismo uspeli v zadovoljivi višini dvigniti. Prav gotovo pa je na to vplivala tudi naša planska nedisciplina v pogledu in- vestiranja. Obseg investicij skozi zad- nja leta je bil skoraj redno presežen, kar pomeni, da smo narodni dohodek presegali v večji meri za investicije, kot smo po planu predvidevali, čeprav le-te niso bile gospodarsko nesmoterne, pač pa potrebne. V tem je naš okraj prav gotovo prednjačil, zlasti v minu- lem letu, kar se nam kaže danes v so- razmerno visokem dolgu do imobiliza- cije. Tov. Jerman je poudaril, da moramo priznati nizko tržnost kmetijskih pri- delkov, ki še marsikje ni dosegla vseh predvojnih ravni proizvodnje. Istočas- no, se je povečal krog potrošnikov, ki živijo v industrijskih središčih, medtem ko se je število kmetijskih delavcev zmanjšalo. Urejeni socialni pogoji v industriji so enako tretirali čiste pro- letarce od onih, ki posedujejo še zem- ljo. Te površine, katerih lastniki so za- posleni v gospodarskih organizacijah, so večji del pomanjkljivo obdelani ker lastniki nimajo niti pravega interesa niti potrebe, da bi od te zemlje iztisni- li tisto, kar mora dati. Hkrati je umetno dvigovanje števila delovne sile v podjetjih tudi imelo svo- je posledice, ki pa bodo verjetno z nekaterimi novimi predpisi v gospo- darskem sistemu odpadle. Tovariš Jer- man je nato okvirno pojasnil nekatere predvidene spremembe bodoiega izpo- polnjenega gospodarskega sistema. Ven- dar so to v glavnem le predvidevanja o katerih bodo razpravljali še zvezni in republiški ljudski poslanci preden bodo uzakonjene. Nadalje je tovariš Jerman govoril o slabosti kmetijske proizvod- nje in dejal, da bo treba v bodoče še z večjo aktivnostjo podpirati kmetijske zadruge. Govoril je tudi o tem, da bo treba s si- stemom regresov obvladati tudi poli- tiko cen in tam, kjer so regresi dani, zahtevati večjo proizvodnjo. Nadalje je omenil, da bodo morale kmetijske organizacije v bodoče raču- nati tudi z lastnim zavarovanjem proti nesrečam in elementarnim škodam. Do- slej je vse te stvari v pretežni meri pokrival okrajni in občinski proračun, popolnoma razumljivo pa je, da bi se z ustanovitvijo lastnih rizičnih skupno- sti uspeli z lastnimi silami zavarovati pred posledicami elementarnih nesreč in škod. Treba bo skrbeti, da bodo kme- tje zavarovali svoje imetje, pridelke in živino, kot je to že zdavnaj uvedeno v industriji. Končno je tovariš Jerman govoril tudi o proračunu za leto 1956. Dejal je, da se bo treba omejiti in v proračun postaviti čiste proračunske potrebe. Te potrebe predstavljajo predvsem pro- računske ustanove državne uprave, medtem ko bodo proračunske investi- cije prenesene na razne sklade. Na ta način ne bo prišlo do zadreg, da bi sre- di leta zmanjševali sredstva proračun- skim ustanovam in državni upravi, ki morata brezpogojno delovati vse leto z ustaljenim zamahom. Proračunske investicije pa bodo takšne, kakršna bodo sredstva, ki se bodo nabrala na raznih, skladih. O dolgu celjskega okraja na račun imobilizacije je zato govoril podpred- sednik OLO tovariš Miran Cvenk. Naj- prej je navedel številčne pokazatelje o višini dolga, ki ga celjski okraj dol- guje imobilizirana sredstva. Vsota, ki jo je navedel je precej visoka, zlasti še zato, ker je t-eba napeti vse sile, da bi ta dolg celjski okraj odplačal še letos iz letošnjih dohodkov. Problem, kje dobiti 453 milijonov dinarjev do konca leta je zelo pereč. Tovariš Cvenk je nato navzočim odbornikom zbora proizvajalcev predočit najbolj dovzeten način zbiranja teh sredstev. Dejal je, da bodo v okrajnem merilu poskušali najti sredstva, ki bi ob večji štednji (Nadaljevanje na 4. strani) Katere zadeve rešujejo obč. ljudsici cdbori GOSPODARSKO PODROČJE Na področju gospodarske dejavnosti, zlasti v odnosu do gospodarskih orga- nizacij, se je izvršila posebno pomemb- na sprememba v kompetencah novih obč n. Le nekaj zadev je ostalo v pri- stojnosti okrajnega ljudskega odbora, večina poslov iz tega področja pa je prešlo na občine. S tem je ustvarjen pogoj, da bo občina zmogla vršiti vlo- go, ki ji pripada kot osnovni družbeno- ekonomski skupnosti. Veliko gospodarskih zadev so smele občine že po dosedanjih predpisih opravljati same. Tako so občine usta- navljale podjetja in obrtne obrate, jim ob ustanovitvi poskrbele za osnovna in stalna obratna sredstva. Občina je od- ločala tudi o vprašanju sanacije, ka- dar je podjetje prišlo v finančne te- žave. Poleg opisanih poslov pa je občina pristojna reševati še druge zadeve. Ta- ko dovoljuje konstituiranje podjetja, razvršča podjetja glede na obseg in vsebino poslovanja v podjetju odnosno obrti. Občina izdaja podjetjem do- voljenje za spremembo firme, za usta- novitev obratnih in poslovnih enot, za izločitev posameznih poslovnih enot v samostojna podjetja. Sklepe podjetij o njih razdel-tvi v dvoje ali več podjetij, o pripojitvi enega podjetja k drugemu ali o združitvi dvoje ali več podjetij v novo podjetje, bodo odslej potrjevale občine. Za te primere določa občina tudi s tem zvezane likvidacijske po- stopke. Občina potrjuje dalje novo usta- novljenim podjetjem nj.hova pravila. Vsi posli po Uredbi o prenehanju podjetij in obrti (Ur. 1. FLRJ št. 51/53), ki jih je doslej opravljal okrajni ljud- ski odbor, so preneseni na občine z izjemo odločanja o prevzemu sanacije podjetja, kar je še nadalje kompetenca okraja. Zaradi težkih posledic, ki jih ima sklep o prenehanju podjetja za delovni kolektiv in zaradi boljše zaščitne samo- upravljanja podjetja, je v novih pred- pisih o pristojnosti sprejeto dpločilo, da je za dejavnost sklepa občinskega LO o prenehanju kakega podjetja po- trebno še soglasje okrajnega LO. S tem določilom je okrajni LO dobil novo pri- stojnost. Glede na to imajo občine vrsto poslov v odnosu do gospodarskih organizacij in odločajo zlasti o prepovedi nadalj- nega poslovanja podjetja za primer, da kako podjetje ne izpolnjuje pogojev za opravljanje svoje poslovne dejavnosti, odrejajo likvidacijske komisje v pri- merih redne likvidacije podjetja, po- trjujejo likvidacij sike bilance, odrejajo prisilno uprave podjetjem po lastni ini- ciativi ali na predlog gospodarske ozi- roma družbene organizacije, odobravajo morebitna odstopanja od tarifnih pra- vilnikov med trajanjem likvidacijskega postopka. Občina prevzame tudi osnov- na sredstva podjetij v prisilni likvida- ciji kakor tudi pravice in dolžnosti podjetja, katere izvirajo iz nabav teh sredstev in do dolgoročnih kreditov pri banki. Delokrog občine je razširjen še v zve- zi s posU po Uredbi o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih orga- nizacij (Ur. 1. FLRJ št. 52/53). Pri okra- ju so ostali s tem v zvezi le oni posli, ki so vezani na poslovanje finančne inšpekcije. Spričo tega je v bodoče dolžnost občine, da vodi nadzor nad gospodarjenjem z osnovnimi sredstvi pri gospodarskih organizacijah, dode- ljuje brezplačno osnovna sredstva go- spodarskim organizacijam, imenuje ko- misije za ugotavljanje vrednosti osnov- n-h sredstev novo ustanovljenega pod- jetja, odreja pod določenimi pogoji no- ve amortizacijske stopnje, razpolaga z osnovnimi sredstvi in amortizacijskimi fondi, ki jih je prevzela od podjet.j v likvidaciji. Vodi evidenco nad neraz- porejenimi osnovnimi sredstvi. Občina je pristojna tudi za razpusti- tev delavskega n upravnega odbora pri podjetjih ter za odreditev prisilne uprave. Za veljavnost takega sklepa je potrebno predhodno soglasje okrajnega ljudjkega odbora. Nova občina odreja tudi nove volitve razpuščenih delav- skih svetov in upravnih odborov v go- spodarskih organizacijah. Stev. 45 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 11. novembra 1955 POGLED PO SVETU Ženeva! Ze desetletja priljubljeni rendez-vous. Na tisoče d plomatov je že sprejela, od najvišjih predstavnikov do skromnih pisarnišk h tajnikov. To pot gosti suito štirih zunanj h ministrov: Molotov, Dulles, Macmillan in Pinay bi s svojimi svetovalci radi izkrčili in ugla- dili zaraslo in zasuto stezo, na kateri b\ velesile našle priložnost za pošteno, zaupljivo rokovanje. Ne more se reči, da niso ničesar naredili. Niso vsega, kar so s', nadejali optimisti, toda voljo so pokazali. To je v primeri z njihovimi razgovori od Potsdama do Ženeve v letošnj'. pomladi velik napredek. Pogo- vorili so se kot ljudje, pokazali vsak svoje stališče, namesto žolčnih očitanj in mrk h pogledov so prišla na vrsto priznanja, celo pokloni in nadaljevali so se spomladanski nasmeški šefov šti- rih velesil. Glede Nemčije — na za- hodu nič novega. Na Vzhodu nov pred- log, ki ga je vrgel -na bel? dan stari 'Molotov: Ustanovi naj se splošni nem- ški svet, sestavljen 'iz predstavnikov Zahodne in Vzhodne Nemčije. Urejal naj bi gospodarske, kulturne in druge stike med obema Nemčijama, vzporejal obrambo nemških meja, sodeloval pri konsol daciji evropske varnosti in delal za miroljubno združitev. Njegov predlog je odmev pankovske- ga predloga, ki ga je Grotteivohlova vlada poslala Zahodu. Ta ponavlja staro in vedno novo rusko tezo, da sistem evropske varnosti ni kaj prida, dokler se ne uredi vprašanje nemške oborožene moči in njene kontrole. V Pankovu predlagajo, naj bi bili obe Nemčiji vsaj delno demilitarizirani. Dve Nemč.ji ni- sta vzrok, marveč posledica nepopol- nega varnostnega sistema. Ker Zahod Vzhodne Nemč.je ne prizna, se ta pred- log najbrž ne bo yesno obravnaval, razen če ga bo ponovil Molotov. Država, ki je v zadnjem času pri mednarodnem ugledu največ utrpela, je Pinayeva. V Indokini je zmagal fran- coski nasprotnik, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki se majejo temelji Francoske unije, v Franciji sami pa se ne morejo zediniti niti ob vprašanju čigava je krivda, še manj ob vprašanju, kaj storiti. Kakor da bi verovali ti po- potomci Galcev v tisti Enniusov izrek: »Z odlašanjem je stvar uredil.« Res, z odlašanjem se sem in tja uredi kaka zadeva, stvar francoskega imperija pa terja človeka velikih, energičnih potez. Pravijo, da se bo pokazalo kmalu, ali ho 7noral Faure vajeti izročiti voditelju le- vih radikalov, Mendes-Franceu. Vsi pa se zavedajo, da pri tem ne gre samo za Tunis, Alžir in Maroko, marveč za prestiž in ugled te stare evropske drža- ve. Povrh je tu še Posaarje! Človeku ni lahko pri srcu, če bere, kako desničar- ske nemške stranke proslavljajo dve- tretjinsko večino za to, da se Posaarje ne evropeizira, marveč da se priključi Nemčiji. Prav tako je bilo 1. 1935! In v Nemčiji je mnogo ljudi, ki menijo, da se bo po volitvah v Posaarju tudi evropska politika sukala tako kakor po I. 1935. No, temno nebo ne napoveduje vselej nevihte. Upajmo, da nebo nad Francijo, temno kakor še nikoli po dru- gi svetovni vojni, ne pomeni nevihte, ki bi razdejala francoski imperij. Treba je zabeležiti ošabne nemške iz- jave v zadnjem času. Zmaga v Posaarju je narekovala Bliicherju, vidnemu pred- stavniku bonnske vlade, izjavo, ki ni v njej kljub Adenauerjevi atlantski po- litiki prav nič evropskega duha, pač pa draži stara nemška nacionalna čustva in prusko tradicijo. Razmere na zname- niti evropski meji ob Renu se niso kaj prida spremenile. To je Bonn pokazal tud^- s svojim obnašanjem nasproti Av- striji, od katere bi rad izterjal nemško premoženje, ki da je nastalo v Avstriji posebno po Anschlussu 1. 1938. Na Du- naj, ki mu je Adenauer očital, da je Hitlerja sprejel z odprtimi rokami, je prišel tretji človek bonnskega zunanje- ga ministrstva in se obnašal kakor kak SS-polkovnik, kot kak fiihrerjev odpo- slanec ali pruski junker s pasjim bičem v roki. Kancler Raab mu je sicer vrgel rokavico, ne da bi ga bil sprejel, toda Berger je imel kljub temu dovolj pri- ložnosti pokazati, kakšen duh vstaja iz morja krvi, ki jo je prelil fašizem. Sprejem vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze, ki so jih slavili kot »zveste si- nove naroda«, je samo druga stran me- dalje. Po 40 dneh zasedanja Generalne skupščine OZN se bistveno ni pre- maknilo ničesar okoli razorožitve. Novo je le pomiri j'vo vzdušje tudi tedaj, ko so na mizi vojaška vprašanja. Tudi sprejemanje novih članov ne gre od rok. Tako so Angleži zoper Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo, češ da tu niso zajamčena načela Združenih narodov, so zoper Albanijo iz istih razlogov, zo- per Zunanjo Mongolijo, ki v mednarod- nem svetu tudi ne kaže posebne volje, da bi nastopala kot neodvisna država. Ničesar pa nimajo zoper Italijo in Ja- ponsko. Toda tudi tema dvema bi se dalo kaj očitati s stališča Ustanovne listine OZN. A.rabsko vprašanje so obravnavali tttdi v Ženevi. Izraelski zunanji mini- ster Saret je govoril z vsemi štirimi minAstri, toda kaj posebnega ni iztisnil iz njih. Kaže, da so se zedinili na ne- kakem »objektivnem« stališču, zraven ■pa utrjevali vsak svoje položaje. Iz- rael in Egipt sta izko^la bojrio sekiro, tako da ima general Burna dela preveč pri ohranjevanju premirja. Povrh je tu še Afganistan, ki se čuti ogroženega od Pakistana in je baje tudi naročil orožje na Vzhodu. Angleži nameravajo dati Cipru po- ložaj dominiona, ki bi po 10 letih lahko volil, ali naj še ostane v Common- wealthu. Podoba je, da ima britajiska skupnost narodov kronične težave: po izgubi Sueza se vedno bolj razboleva Malaja, na Cipru pa ni nič bolje. Tako se v senci bajonetov in atom- skega orožja človeštvo bori za mir, upa in čaka na boljše dni. T. O. Ksho bomo znižali cene gradbenim storitvam ? Cenam gradbenih storitev posvečamo vedno več pozornosti ter se nahajajo v središču naše gospodarske problema- tike že dalj časa. V zvezi s tem odkrivamo razne vzroke zvišanja cen, hkrati pa ugotavljamo različne možnosti za znižanje cen. Pota,, ki vodijo določen objekt do nje- gove dograditve, bi morala hJ,i že od svojega začetka računana na čimbolj ekonomično izvedbo, konstruktivno jasno in enostavno, arhitektonsko pri- lagojeno estetskim pqgledom in po- trebam. Poleg projektantske organizacije ozi- roma projektanta je naslednji činitelj, ki lahko poceni gradnjo — gradbeno podjetje kot izvajalec. Pri tem ni mi- sliti samo na gradbene delavce, ampak tudi na operativno tehnično vodstvo gradbišča. Posebno važno vlogo igrajo pri vseh gradbenih storitvah tudi nabavni od- delki posameznih gradbenih podjetij. Znižanje cen se lahko doseže pred- vsem s smotrno nabavo in uporabo gradbenega materiala ter boljšo orga- nizacijo dela. Mnogo lesa gre v gradbeništvu v odpadek zaradi hlodovine, ki se do- bavlja samo v metrskih dolžinah in pa zaradi neprimernih prerezov. Če potrebujemo 40 komadov rogov (špirovcev) dolžine 7.20 m po stati- čnemu računu 11/15 cm debeline in če je hlodovina metrska, torej 8 m dol- žine, imamo zaradi neprimerne dol- žine za 11% več odpadka kot bi bilo sicer potrebno. Oglejmo si še naslednji primer: Standard ne vsebuje prereza 11/15 cm, katerega W = 413 cm* bi rabili po statičnem računu, torej bomo morali vzeti prerez 14/16 (12/14 ima = 392 cm'). Za prerez 11/15 cm potrebujemo to- rej 11.500 cm', za prerez 14/16 cm pa potrebujemo 16.700 cm'^ lesa, torej za 5.200 cm' preveč porabljenega lesa ali za približno 45%. To je le en primer od mnogih, ki kaže., da bi bolje izkoristili les, če bi gradbeniki imeli na rapolago ustrezne dimenzije lesa. Ko smo že pri vprašanju uporabe lesa, naj mimogrede omenim še to: Skoraj na vseh naših gradbiščih še ni takšnega reda, kot bi ga želeli. Na gradbiščih bi morali imeti vedno stro- kovnega delavca, ki ume les pravilno čistiti, sortirati in skladati. Po razopaženju se mora iz lesa (ne iz elementov, ki se ponovno uporab- ljajo) izpuliti vse žičnlke, ga očistiti malte in betona,, sortirati po prerezih in dolžinah in letvičasto zložiti ter po- kriti. Tako je les obvarovan in pri- pravljen za takojšnjo ponovno uporabo. Vskladiščiti je treba tudi letvice od 24/48 do 30 cm dolge navzgor, ki jih porabimo za paznice. Tudi odpadke desk 24/150 x 20 cm že lahko porabi- mo za zagozde, Iki jih na zgradbah mnogo porabimo. Po nemarnosti uničujemo po gradbi- ščih mnogo plohov-odrnikov. Ploh- odr- nik, ki je pravilno izbran in okovan, vzdrži mnogo več kot preširok in ne- okovan. Krajni plohi do 25 cm širine so od- pornejši kot srednji, grčasti so manj odporni na upogib itd. Ce bomo uporabili vse mogoče mož- nosti pri štednji lesa, bomo s tem v lepem obsegu pomagali k znižanju cen gradbenih storitev. Kjerkoli hočemo,, slišimo o nizki sto- rilnosti dela v gradbeništvu in da je to vzrok visokim cenam posameznih objektov. To drži, vendar le deloma. Vedeti moramo, da so gradbena pod- jetja udeležena s čistimi plačami le s 15—18% od prodajne cene storitev. Ostalo gre na račun materiala. Zniža- nje cene je torej iskati drugje. Kapaciteta naše industrije gradbene- ga materiala ne zadovoljuje potreb gradbenih podjetij. Vzemimo primer naših opekarn. Proizvodnja opeke vseh vrst od zi- dakov, votlakov do strešnikov ni do- rasla potrošnji ter so posebno v drugi polovici sezone gradbena podjetja pri- siljena nabavljati opeko kjerkoli in skoraj po kakršni koli ceni. Tako ima- mo v celjskem okolišu opekarno, ven- dar nabavljamo opeko iz Maribora, Turčina, Pragerskega in drugod. Tudi to je prispevek k dvigu cene. Vzemimo primer stropov na zgrad- bah,, predvsem stanovanjskih, kjer niso velike razpetine. Danes je najcenejši opečni strop tipa »RAPID«. Poleg tega ima tudi to prednost, da se pri izdelavi tega stropa ne potrebuje skoraj ni- kakšen opaž. »RAPID« votlake izdelu- jejo celjske opekarne in opekarne v Žalcu, vendar je nabava te vrste opeke skoraj nemogoča, ker kapaciteta ne kri- je povpraševanja. O tem naj bi spregovorili tudi stro- kovnjaki industrije gradbenega mate- riala, v tem primeru naše opekarne. Gradbeni material kot les, opeka, ce- meni,. betonsko železo, apno itd. so več ali manj vedno isikani artikli. Povpra- ševanje je že skozi vsa ta leta večje kot ponudba. Vendar se še vedno do- gaja, da se pojavljajo nepotrebni za- stopniki, pos.rednli'ki in [preprodajalci gradbenega materiala. Takšne pojave bi morali vedno in povsod odklanjati, pa bi prihranili mar- sikak dinar neportrebnega izdatka. Dogaja se tudi, da nekatera gradbena podjetja zaračunavajo pri izstavljanju račimov za izvršena gradbena dela več materiala, kot pa je bilo porabljenega. Nadalje se dogaja, da posamezna pod- jetja zaračunavajo v analizah material dražje,, kot pa je bil nabavljen. S tem si ustvarjajo neupravičeno dobičke, a vzporedno s tem seveda rastejo tudi cene. Poleg vsega tega se pojavlja že skozi vsa ta leta neopravičena razdelitev in- vesticijskih kreditov, kar povzroča iz- redno nakopičen je nalog gradbenim podjetjem, zlasti ob koncu sezone. Zaradi tega nastaja materialna mrz- lica, hkrati pa nekvalitetno delo. Ko- risti tega vleče pa le posrednik ali preprodajalec gradbenega materiala. Doseči bi bilo potrebno pravočasno dodeljevanje investicijskih kreditov posameznim investitorjem. Ti krediti naj bi ne bili vezani na določeno ko- ledarsko leto, temveč naj bi se lahko koristili ves čas gradnje. S tem bi se stanje v naših gradbenih podjetjih h^ti^o normaliziralo in prišlo do svojega pravilnega teka. Ne bi bilo napačno, če bi se pri Dru- štvu inženirjev in. tehnikov organiziral nekakšen krožek kalkuiantov gradbenih podjetij,, v katerem bi sodelovali kal- kulanti vseh gradben-h podjetij v celj- skem okraju, ki bi skupno reševali vpra- šanje znižanja cen gradbenim stori- tvam. Prav tako naj bi inženirji, teh- niki in delovodje — po lir j i razprav- ljali o boljši organizaciji dela na grad- biščih, vendar ne samo v okviru svojih podjetij ampak iz vseh podjetij skup- no. Opaža se namreč težnja, da posa- mezna podjetja ljubosumno čuvajo pri- dobljene izkušnje ali pa nove metode dela. Takšno stališče je le obsojanja vre- dno. Zavedati se moramo, da delamo mi vsi za našo skupnost, ne pa le poedinci. Potrebno je, da letos bolj kot vsa druga leta mislimo in iščemo pota za p>ocenitev gradbenih del in dvig sto- rilnosti dela. Le na ta način se bomo dodobra pripravili na vse naloge, ki nas čakajo v prihodnji gradbeni se- zoni. Po vsem tem'torej vidimo, da z eno- stranskimi ukrepi ne pridemo do kraja temu velikemu in kompleksnemu vpra- šanju, kot je znižanje cen gradbenim storitvam. Zaokrožita moramo vsa ta vprašanja v celoto in jih kot celoto obravnavati, le tako bomo potem & skupnimi močmi uspeU. Kot zaključek naj navedem samo to, da me je pri pisanju tega članka vo- dila misel,, da bi ta članek bil povod za nadaljnje razpravljanje o tem pro- blemu v okviru naših gradbenih pod- jetij, projektantsk.h organizacij in gradbeno-obrtnih obriatov celjskega okraja. Petan E. SIV. redne seje Občinskega IjuJskega odbora Vojnik Pretekli teden je dmel Občinski ljud- ski odbor Vojnik pod vodstvom pred- sednika tov. Josipa Jošta IV. redno se- jo, kateri je prisostvoval tudii ljudski poslanec tov. Vinko Sumrada. Seja je bila izredno plodna, saj so ljudski odborniki razpravljali o mno- gih aktualnih nalogah. Sklenili so, da bodo v vseh desetih območjih bodočih krajevnih odborov, kolikor jih predvide- va občinski statut, sklicani do 6. no- vembra zbori volivcev, na katerih bodo poleg razprave o trenutni gospodarski politični problematiki volili tudi kra- jevne odbore — osnovne organe druž- bene samouprave. Zaradi izraziito kmetijskega značaja občine (od celotnega teritorija, ki meri okoli 10.600 ha poljskih, 10.162 ha rodo- vitne zemlje), so ljudski odborniki po- svetili največjo pozornost obravnava- nju problemov kmetijstva. Tako je bil v cilju pospeševanja kmetijske proiz- vodnje ustanovljen pri občinskem ljud- skem odboru poseben sklad za pospe- ševanje kmetijstva ter imenovan uprav- ni odbor, kateremu bo predsedoval ljud- ski odbornik tov. Anton Gmajner. Tudi sadjarstvo je našlo na seji svo- je mesto. Znano je, da slovijo ali bolje sloveli so, okoliši Dobrine, Strmca, Fran- kolovega in Vojnika kot močni sadjar- ski okoliši. Trenutno je seveda sadjar- stvo zaradi močne okuženosti z ameri- škim kapar jem, z ozirom na kvalitet- no in prometno vrednost sadnega prd- delka, v precejšnjem upadanju. Temu so v glavnem krivi sadjarji sami, ker so nego sadnih dreves, kljub vsem do- sedanjim ugodnostim nabave škropiv, r precejšnji meri zanemarili. V stremlje- nju, da bi očuvaU sadovnjake pred na- daljnjim propadanjem, je ljudski od- bor izdal odločbo, ki določa, da morajo vsi lastniki ali najemniki do 15. de- cembra 1955 obvezno očistiti sadno dre- vje, do konca februarja prihodnjega le- ta pa izvesti zimsko škropljenje. Ljud- ski odbor se -Se postavil na stališče, da bo ta svoj predpis dosledno izvajal in zoper vse, ki določil te odredbe ne bodo izvajali uvedel upravno kazenski po- stopek. Pravega uspeha ne bo, če bodo sadno drevje negovali samo nekateri dobri sadjarji, ker s tem širjenje sad- nih škodljivcev ne bo mogoče zatreti. Ljudski odbor je nadalje imenoval še nekatere upravne komisije, sodne cenil- ce in predsednika občinskega odbora protiletalske zaščite. Za so'dnika za pre- krške je izvolil tov. Igorja Ponikvarja, tajnika občinskega ljudskega odbora. Na seji je ljudski odbornik tovariš Pirkmajer Fedor, predsednik komisiije za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti podal še poročilo o ugoto- vitvah te komisije. ' I. P. V celjski občini iz teta v teto hetežimo porast obolenj Vzroke za to ugotovitev je iskati v neurejenih higienskih pnlikah po naših podjetjih ter v vse premali skrbi za preprečevanje nezgod. K temu se pri- družujejo še težke stanovanjske prilike v mestu in izven mesta. Kot glavni vzrok za porast obolenj na našem pod- ročju pa je brez dvoma iskati v pre- obremenjenosti zdravnikov na naši po- likliniki,, kjer je natančna obdelava bol- nika spričo takega navala povsem ne- mogoča. Da ponovimo že stotič: vse to bi odpadlo, če bi poliklinika imela več in primernejših prostorov za svoje or- dinacije in več zdravnikov, če bi jim lahko nudili primerna stanovanja. (V Celju nam manjka približno 20 zdrav- nikov). Zdravstveno stanje naše mladine je tudi vse prej ko zadovoljivo. Pregledi so pokazali, da ima nekako 80 odstot- kov naše mladine slabe zobe. Zobna poliklinika prav tako zaradi nezadost- nega kadra ne zmore svojega dela. Na- bite čakalnice vsak dan ne dajejo upa- nja, da bi pacienti prišli v doglednem času na vrsto, pa raje puste propadati zobe. Pri mladini je zadnja leta opa- ziti vedno več srčnih oboden j, pred- vsem pa dosti rahitisa,, ki je gotovo tudi posledica podhranjenosti. Nalez- ljive bolezni pa so na splošno v upa- danju. Sanitarne naprave v mestu se kljub strogim ukrepom in opozorilom niso bistveno zboljšale, saj pa se je tudi zanje bore malo investiralo. Preblema- tično je predvsem vprašanje nove mle- karne, pekarne, mesnice ter primernega skladišča za sadje in zelenjavo. V pro- računu za leto 1956 te potrebe ne bodo smele izostati; so odločili ljudski od- borniki na svoji seji. Razpravljali pa so tudi še o drugih predlogih Sveta za zdravstvo: pozvati kolektive, da nasta- vijo higienske tehnike, ustanoviti na periferiji ambulanto splošnega tipa, na- baviti nov rentgenski aparat, razširiti vodno omrežje, nabaviti sodobni, pa- tentni voz za odvažanje smeti itd. Vse te naloge so važne in jim bo ljudski odbor gotovo prisodil prioritetno mesto. Šolstvo v celjski občini ima velike in neodložljive potrebe Predsednik Sveta za šolstvo tov. Jan- ko Pogačnik je na nedavni seji ljud- skega odbora nanizal mnoge probleme šolstva na območju celjske občine. Na nekaterih šodah še vedno primanjkuje učnih moči (Svetina, Store, Vajenska šola v Celju itd.). Lepa, moderna šola na Polulah nima stanovanja za učitelja. Vprašanje gradnje stanovanj za .uči- telja v bližini šole postaja z družbenim upravljanjem šolstva vse bolj pomemb- no. Na južnem delu Celja pa še po- sebno rabimo učitelja, ki bo tam sta- noval in vodil ljudsko presveto. Sprejet je bil zato predlog, da se na Polulah takoj odaptira bivša Krajnčeva hiša, da se uredi stanovanje upravitelju in vsaj enemu učitelju. V bodočnosti pa bomo pri novogradnjah sploh morali skrbeti, da bodo vse šole imele stano- vanja vsaj za upravitelja odnosno rav- natelja. II. osnovna šola v Celju :ima še kljub novi polulski šoli mnogo popoldanskih oddelkov. Predsednik Sveta za šolstvo je zato predlagal, da bi se šola na Sp. Hudinji začela graditi takoj naslednjo pomlad, postopoma pa bi se obnavljali obe celjski osnovni šoli. Na I. osnovni šoli zavzema pretežni del dvorišča bunker, ki ga bo treba t doglednem času odstraniti. Na II. osn. šoli pa bo potrebno graditi moderna teJovadišče. Šola v Kompolah bo dodeljena m hospitacije učiteljiščnikom, zato jo bo treba obnoviti. Za najnujnejšo obnovo bi rabili približno 8 milijonov. Sola t Rožni dolini je tudi potrebna obnove. V Storah je sicer lep provizorij,, vendar pa gradnje nove šole na Lipi spričo velikih potreb ne kaže odložiti. Zelo problematično je tudi stanje iX)možn« šole v Celju, ki nujno rabi lastne pro- store iri internat, da bi lahko v njo zajeli vse manj nadarjene otroke it celjskega okraja. Glede otroškega vrtca v Celju pa sme vodili 'že vrsto brezplodnih razprav. Edini zasilni izhod bi bil ta, da Go- stinska zbornica čimprej izprazni pro- store v Jurčičevi ulici in jih sprosti z» vrtec. V zvezi s tem poročilom so ljudski odborniki sprejeli na svoji seji vrsto sklepov, ki bodo v okviru razpoložljivih sredstev vsaj delno rešili perečo šolsko problematilko. Zbori volivcev v priključeniii občinaii Na IV. seji Občinskega ljudskega od- bora ter gospodarsko problematiko za tov. Svetek Andrej, so sprejeli odlok, da morajo Celju priključene občine Štore, Šmartno v Rožni dolini in Skofja vas sklicati zbore volivcev od 10. do 20. novembra. Dnevni red naj poleg izvo- litev članov V krajevne odbore vsebuje tudi poročilo o dosedanjem delu od- bora ter gospodarsko problematiko za bodoče leto. Ljudski odborniki so se ze- dinili, da bo zaradi enotnosti najbolje, da bo v vsakem krajevnem odboru — pa četudi ima razsežnejše pvodročje — samo en zbor volivcev. Na področju celjske občine bomo imeli 11 krajevnih odborov. Najobšir- nejši teritorij bo imel krajevni odbor Store. Posebna komisija pri Sociali- stični zvezi je zato za Štore predlagala 9-članski odbor. Sedemčlanski odbor bodo imele Teharje, Rožni vrh, Skofja vas,, Ljubečna, Ostrožno in Zagrad, pet- članski pa Gorica pri Smartnem, Sve- tina, Šmartno v Rožni dolini in Tr- novlje. V VOJNIKU SO ODBORNIKI USTANOVILI SVOJ KLUB Na pretekli seji ljudskega odbora v Vojniku so ustanovili klub ljudskih od- bornikov, ki bo imel nalogo zbliževati ljudske odbornike in ix>sredovati pre- davanja in razprave o najvažnejših go- spodarslkih, političnih in kulturnih pro- blemih. Tako bodo tudi seje občinskega odbora pestrejše in kvalitetnejše po vsebini. Za predsednika kluba so izvolili Sot- ler Staneta, ljudskega poslanca in se- kretarja občniiskega komiteija ZKS. I. P. PERSONALNE SPREMEMBE PRI LJUDSKEM ODBORU CELJE Na zadnji seji ljudskega odbora je bil na lastno željo razrešen načelnik Sveta za gospodarstvo tov. Ivan Uran jek, nje- gove posle pa bo odslej opravljal tov. Stane Polajnar. Prav tako je bil spre- jet tudi predlog, da se za sodnika za prekrške določi tov. Andolška. Pri Svetu za turizem bo predsedniško mesto pre- vzel tov. Kukovec. Komisija za volitve in imenovanja je na četrtkovi seji predlagala tudi ime- novanja novih ravnateljev za nekatera podjetja. Franc Kol ene bo prevzel di- rektorske posle v podjetju »Jelen«, lesno podjetje na Lavi bo odslej vodil Drago Maslo, gradbeno podjetje »Gra- ditelj« pa Hugo Hyckl. Komisija za imenovanje direktorjev pri Obč. ljudskem odboru Celje razpisuje MESTO RAVNATELJA TRGOVSKEGA PODJETJA »2ELEZNINAR« CELJE, STANETOVA ULICA 4 Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. srednja šolska izobrazba in najmanj 10 let prakse v železninarski stroki ali visokokvalificiran železničar s 15-1 etno prakso v stroki; 2. osebe, ki so kakorkoli kaznovane ali so v kazenskem postopku, ne pridejo v poštev; 3. plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij in dokazili o izpolnjenih pogojih je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 19. 11. 1955. CELJSKI TEDNIK, 11. novembra 1955 Stev. 45 — stran t Celje je no svečan način proslavilo 80-letnico ustanovitve ppv^ slovznsks šole v Celju staro šolsko E>oslopje v Ilaziagovi uuci Prva ob tej proslavi, ki je zajela vse Celje in njegovo široko okolico se vidi, kako veliko in važno vlogo je že takrat igralo naše narodno šolstvo in jo igra še danes. Kljub največjim oviram se je slovenska šola vztrajno in nenehno raz- vijala ter sproti podirala zapreke, ki jih je sovražni tujec nastavljal na nje- no razvojno pot. Brez lastne strehe je prva trirazredna slovens.ka šola gosto- vala že koj ob njeni ustanovitvi kar v treh različnih hišah: v Elizabetini bol- nišnici pri župnijski cerkvi, v občinski hiši na Bregu in v Kodermanovi hiši v sedanji Zidanškovi ulici. Dolga deset- letja se je potem šola razvijala v svo- jem starem poslopju v Raziagovi ulici žt. 5, dokler ni končno dobila velike, sodobne in številu učencev primerne šolske zgradbe, današnje I. osnovne šole v Drapšinovi ulici, kamor se je vselila jeseni 1927. Ker je bilo Celje že ob ustanovitvi prve slovenske šole razdelj^eno na mest- no in okoliško občino, je tudi ta šola nosila ime Okoliška osnovna šola. Sele po združitvi obeh občin je dobila ime II. osnovna šola. Mestna ljudska šola je bila do konca prve svetovne vojne do leta 1918 nemška. Gostovala je naj- prej v hiši sedanje Glasbene šole na Tomšičevem trgu in se je pozneje pre- selila v svoje poslopje poleg Grofije, kjer je ostala vse dotlej, dokler ni bilo pred prvo svetovno vojno dograjeno novo šolsko poslopje na oglu Gregor- čičeve ulice in Ulice 29. novembra, to je današnja II. osnovna šola. Obe šoli sta se do leta 1918 ločili ne samo po duhu in učnem jeziku, mar- več tudi po socialnem sestavu učencev. Dočin?. je mestna šola sprejemala učen- ce iz mestnega središča, torej meščan- stva, so slovensko okoliško šolo obisko- vali otroci delavcev in kmetov iz ne- posredne mestne okolice. Tako nepra- vilno ločitev mladine po socialnem po- reklu je odpravila naša ljudska oblast po osvoboditvi. Meja sedanjih šolsikih okolišev teče sedaj po sredini mesta, tako da pripada vsaki šoli del mesta in del širše okolice.' Zato danes ninaamo več ne mestne ne okoliške šole. Z na- rodno osvoboditvijo smo dosegli še eno spremembo. Nekoč po spolu ločene de- ške in dekliške šole so se spremenile v mešane osnovne šole, kar je vsekakor velik napredek naše ljudske demokra- cije in sodobnih vzgojnih načel. VODITELJI IN VZGOJITELJI v borbi za dosego narodnih in člo- večanskih pravic so bili slovenskemu ljudstvu potrebni v nacionalnem in so- cialnem duhu prežeti voditelji in vzgo- jitelji. In imeli smo jih. Interese slo- venskega ljudstva in njegove šole so zastopali odborniki okoliške občine Ka- rel Sah, Franc Lipovšek, Andrej Zni- dar in Franc Krušič. Ko se je ustano- vil prvi krajevni šolski svet slovenske šole, je bil njegov predsednik Karel Sah, namestnik Franc Lipvošek, pre- glednik Ludvik Hercman, njegovi člani pa Josip Zičkar, Franc Som in Andrej Znidar. Tudi v izbiri učiteljskega ka- dra so imeli Slovenci srečno roko. Za nadučitelja, kakor so takrat imenovali šolske upravitelje, so povabili v Celje n^uao-lcija v "Vitanju Jakoba Lopana, za učitelje pa so bili imenovani Bo- štjan Kregar, Josip Zičkar in Josip Lever. V neprestanem boju z zagrizenim nemštvom in nemškutarstvom je slo- venska šola bujno rasla in uspevala. Iker so na njej delovali ljudstvu pre- dani in mladino ljubeči ljudje. Niso se ustrašili nobenega polena, ki je prile- telo pod njihove noge iz sovražnega tabora. Jakob Lopan Izredno živahno je postalo vzgojno in narodnoobrambno delo na slovenski šoli, ko je za pokojnim Lopanom prev- zel vodstvo šole nadučitelj Armin Gra,- dišmiik. Rodil se je kot sin zdravnika na Vranskem. Pred nastopom učitelj- ske službe na slovenski okoliški šoli v Celju je učiteljeval v Senožečah na Krasu, v Hrastniku in na Dolu pri Hrastniku. Bil je odličen pedagog, do- ber govornik in ljudskoprosvetni de- lavec. Pod njegovim vodstvom in pred- sedstvom učiteljskega društva v Celju se je osnovala Zveza spodnještajerskih Armin Gradišnik učiteljskih društev. Nevenijive so nje- gove zasluge za razvoj slovenskega šol- stva. Uveljavil se je tudi kot dopisnik slovenskega tiska. Na trdnih temeljih slovenske šole, ki sta jih nostavila nadučitelj Jakob Lo- pan in Armin Gradišnik, je bilo sedaj že treba postaviti tudi primerno šolsko zgradbo. Te častne in z nepopisnim trudom povezane naloge se je z vso vnemo in požrtvovalnostjo lotil in čast- no dovršil naslednik Armina Gradiš- nika, tedanji nadučitelj Fran Vog-lar. Fran Voglar Korenina častitljivih šolnikov, priljub- ljen med Celjani še danes kot upoko- jenec s ponosom gleda na uspehe svo- jega dela. Ob podpori tedanjih narod- nih prvo bori tel jev dr. Vrečka in dr. Jura Hrašovca je po dolgem boju ven- darle dočakal, da je bila jeseni 1927 dograjena in odprta nova impozantna zt^radba Okoliške osnove šole v sedanji Drapšinovi ulici. Njegovega truda pri tem delu ni mogoče opisati. Kot dober vzgogitelj in plemenit tovariš je bil do osvoboditve in še po njej tudi delaven zadružnik. Sola je pod njegovim vod- stvom postala osemrazrednica. V na- rodnem in patriotičnem duhu vzgojena mladina se je častno izkazala tudi v NOB. Na tej šoli je delovala tudi kme- tijsko - nadaljevalna in gospodinjska šola. Šdski upravitelji — nasledniki Po uradni upokojitvi Frana Voglarja leta 1935 sta drug za drugim opravljala upraviteljske posle dobra vzgojiteljia in ljubitelja mladine Janko Kramer in Vid Vrtačnik. Oba sta bila rahlega zdravja, zato je upravitelj Kramer le malo časa užival zasluženi peko j. Vida Vrtačnika je na službenem mestu do- Janko Kramer hitela okupacija — najžalostnejša doba slovenskega ljudstva. Tudi osvoboditve ni več dočakal, umrl je 13. januarja 1943. Ce preskočimo žalostno tragedijo druge svetovne vojne, se nam po tež- kih mukah nasmehne velika sreča na- rodne osvoboditve pred desetimi leti. Iz taborišča Mauthausen se je vrnO. dolgoletni učitelj Jože Jerše. Slovenske šole so bile zopet odprte. Komu druge- mu naj mlada ljudska oblast poveri upraviteljske posle častitljive sloven- Vid Vrtačnik ske šole, na kateri je poučeval in vzga- jal slovensko mladino že od leta 1926, kakor m"^mu? Med neumornim delom Za obnovo naše domovine in našega šolstva so mu leta 1952 potekla obvezna službena leta. Toda ob velikem po- manjkaniu učiteljstva se zdrav in kre- pak žrtvuje še dalje in sredi 27 član- skega učiteljskega zbora vodi to šolo v splošno zadovoljstvo vseh. Je li čudno, če je ob proslavi 80-letnice obsto'" Drve slovenske šole in ob pro- slavi 10-letnice narodne osvoboditve kot predsednik pripravljalnega odbora vodil to proslavo, ki je tako odlično uspela? Jože Jerše Obseg proslave in njen potek Ze zamisel sama, da je treba dati proslavi vseljudski pomen, je ob zdru- žitvi s proslavo desetletnice narodne osvoboditve, zgodovinskemu dogodku ustvarila slavnostno razp>oloženje. Pred tednom odprta razstava v izložbenih oknih Ljudskega magazina nazorno prikazuje razvoj slovenske šole v teku 80 let. Menjajoče skuoine domačega in izvenceliskega občinstva se neprestano vrste pred okni, da vidijo, kakšna je bila prva in poznejša slovenska šola. To je vsekakor lep uvod in nazoren spremljevalec slavnostnih dni, ki so se začeli v petek, dne 4. novembra pred I. osnovno šolo ob. 15. uri popoldne. Odkritje spominske plošče Drapšinova ulica pred lepo okrašeno šolo je zaživela. Številne množice šol- ske mladJne, učiteljev, profesorjev in vzgojiteljev z navzočimi predstavniki ljudske oblasti, ustanov in organizacij je navdušila godba SKUD-a France Prešeren. Učiteljica Mira Lahova kot najagilnejša predstavnica pripravljalne- ga odbora je pozdravila navzoče občin- stvo. Kot zastopnik in namestnik pokro- vitelja proslave, predsednik^ ljudskega odbora celjske občine tov. Andreja Sve tka je potem, ko je šolski upravitelj in predsednik pripravljalnega odbora Jože Jerše nakazal razvoj slovenske šole, Janko Pogačnik v jedrnatih be- sedah poudaril pomen tega praznika ter v imenu pokrovitelja odkril mra- momato ploščo z napisom: Pri odkritju je učenec Branko Pože- nel deklamiral pesem Frana Roša »Po- Edrav prvi celjski slovenski šoli ob njeni osemdesetletnici«. Pevske točke sta izvajala pionirski pevski zbor in oktet II. gimnazije. Plošča je pritrjena v šolski veži poleg plošče, ki je bila vzidana in odkrita v spomin na otvo- ritev nove šolske zgradbe. Okrašene stare hiše nas spominjajo na težko preteklost Zelo umestna je bila okrasitev starih poslopij: Glasbena šola na Tomšičevem trgu, nekdanja Elizabetina bolnišnica pri župnijski cerkvi, Kodermanova hi- ša v Zidanškovi ulici, hiša št. 5 v Raz- iagovi ulici in sedanja I. osnovna šola kot moderna šolska zgradba. Pogostitev šolske mladine I. osnovne šole v soboto dopoldne Šolska mladina te šole kot nasledni- ca nekdanje okoliške šole je v veliki meri prispevala k tej proslavi, zato je bila deležna posebne pogostitve. Tudi današnja mladina spoznava v šoli zgo- dovinsko pot, ki jo je moral prehoditi naš tlačeni in sedaj svobodni sloven- ski narod. Svečanostna akademija t Ljudskem gledališču Brez dvoma je svečanostna akademi- ja v Liud?kem gledališču na sobotni večer predstavljala višek programa tri- dnevne proslave. Kljub temu, da je največ točk obsežnega, toda izbranega sporeda prispevala mladina I. osnovne šole pod vodstvom svojega učiteljstva, so ob tej priliki nastopili še drugi so- delavci, kakor igralci obeh celjskih gle- dališč, oktet II. gimnazije, baletna šola Sonje Gorjančeve, Fran Roš kot avtor pozdravne pesnitve in dramatizacije »Skozi borbo k soncu« in drugi. Ce samo naštejemo 12 točk pestrega sporeda, je to dokaz, da je bila prire- ditev po smislu in vsebini globoko za- snovana. Po uvodnih besedah o zgodo- vinskem razvoju t>rve slovenske šole, ki jih je pedal šol. upravitelj tov. Jerše, je po recitaciji Roševe pesmi nastopil pionirski '^evski zbor pod vodstvom tov. Oberstarjeve z lepo ubranim pet- jem. Ginljive so bile besede pokrovite- lja tov. Andreja Svetka, ki je v toplih in prisrčnih besedah poudaril velike zasluge narodno zavednih in socialno čutečih vzgojiteljev in drugih vodite- ljev v preteklosti. Izrazil je željo, da bi postala naša šola graditeljica prave- ga socializma. Simbolična in vsemu slavju prikladna je bila dramatizacija Frana Roša »Skozi borbo k soncu«, ki spremlja razvoj naše šole od najtežjih začetkov do sončnih dni svobode, v re- žiji tov. Sadarjeve in sceneriji tov. To- neta Zorka. Posrečene like dveh uči- teljev in šolskega sluge so pedali gle- dališki igralci tov. Mirnik, tov. Frece Marica in Jeršin Pavle. Razvojno pot telovadbe in današnje sodobne telesne vzgoje so prikazali od začetnih togih in enoličnih gibov prostih vaj do da- našnje lahke in razgibane ritmike v igrajočem se tempu veselega gibanja. Tovariši M. Božič, Mira Lahova in France Kolenc so s to točko pokazali, kako zelo se je spremenil način te- lesne vzgoje v veselje mladini in v korist vsestranske duševne in telesne razgibanosti. Gledalce je očaral tudi ritmični ples Sonje Bitenčeve. »Se malo veselja« je bil prisrčen nastop folklor- ne skupine v narodnih nošah, ki ga je spretno naštudirala Mira Lahova. Otro- ci so zaplesali narodno polko s tako dovršenostjo, da bi človek komaj ver- jel, da ima pred sabo tako majhne otroke. Alegorična slika vseh nastopa- jočih je zaključila užitka polno akade- mijo. Slavnostna večerja v hotelu »Savinja« Se isti večer so se po akademiji zbrali prosvetni delavci in šolski od- bor z nekdanjimi učitelji in učenci slo- venske šole ter predstavniki vseh osta- lih šol z zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij s pokroviteljem tov. Svetkom na čelu v dvorani hotela »Savinje«. Med skupno večerjo so bile izrečene lepe zdravice, zlasti tovariša Svetka. Tov. Mira Lahova je v imenu pripravljalnega odbora izrekla toplo zahvalo delovnim kolektivom za nji- hovo globoko umevanje, ki so s pri- spevki omogočili to lepo prireditev. V prisrčnem razpoloženju so udeleženci zaključili ta praznik, ki ni bil samo šolski, marveč dostojen in veličastni praznik vsega slovenskega ljudstva me- sta Celja in njegove široke okolice. V nedeljo dopoldne... Še enkrat so se setali nrmogi bivši učenci in bivši učitelji slovenske šole ter izmenjali ginljive spomine na mi- nule težke in prijetne dni nekdanjega šolskega življenja in dela. Med njimi je bil tudi starešina slovenskih borcev za narodne pravice dr. Juro Hrašovec. Sestanek je vodil naš odlični pedagog in nekdanji vodja slovenske šole, šoL upravitelj v pokoju Fran Voglar. Spominski zbornik Spominski zbornik je 114 strani ob- segajoča knjiga, ki so jo prireditelji iz- dali ob proslavi 80-letnice prve sloven- ske šole in 10-letnice narodne osvobo- ditve. S posvetilom Andreja Svetka so v njej zbrani zanimivi podatki slovenske šole, osebni spomini bivših učencev Frana Roša, sedanjega profesorja ma- riborskega učiteljišča Bruna Hartma- na in Rudolfa Fajglja, ki se z globoko hvaležnostjo spominja svojih in naših učiteljev. Svoj spis zaključuje s temi besedami: »Zasluga in plod dobro posejanega semena prav teh učiteljev vzornikov je, da so vzgojili premnoge kremenite značaje in poštene delovne ljudi ter neustrašene borce za narodne in soci- alne pravice. Kot mladi dijaki smo znali pravilno oceniti pomen dejanja GavrUa Principa, bili smo preparo- dovci, skozi prvo svetovno vojno ru- šitelji Avstro-Ogrske, koroški borci, v drugi svetovni vojni vključeni v na- rodnoosvobodilno gibanje in smo zdaj aktivni delavci — graditelji socializma. Da smo tudi v velikih zmedah našli pravo in častno pot, za to gre zasluga njim, ki so nas oblikovali in nam z živo besedo ter lastnim vzgledom ka- zali visoke vzore. Našim pokojnim uči- teljem slava, živim pa še mnogo zdra- vih let, vsem pa iskrena hvala!« Tov. Ivan Prekoršek se v svojem spisu spominja 60-letnega jubileja slovenske nižje gimnazije v Celju. Zanimiv je pregled notranjega dela bivše Okoliške šole izpod peresa tov. Alojzija Gobca. Poseben spis je posvečen tudi vodilnim osebnostim slovenske šole v Celju. Prof. Albin Podjavoršek opisuje lite- rarno delo priznanega pedagoga Josipa Brinarja in razpravlja o občem vzgoj- nem smotru in nalogah naše šole. Tov. Fran Voglar opisuje borbo za novo šol- sko zgradbo bivše okoliške šole. V zbor- niku je natisnejna tudi Roševa po- zdravna pesem ob 80-letmci in igra »Skozi borbo k soncu«. Zbornik je dostojna dokumentarna knjiga, ki spremlja slQven5>[o šolo v Celju od njenega rojstva do naših dni. S to proslavo je mesto Celje pokaza- lo, da visoko ceni šolsko in kultumo- prosvetno delo, ki omogoča čimprejšnje uresničenje tistega svetlega ideala — pravega socializma, za katerega so se borili in umirali naši borci v narodno- osvobodilni vojni. SteT. 43 — «tr«n 4 CELJSKI TEDNIK, 11. noT«nbr« 19^ PRVI REPUBLIŠKI PLENUM SINDIKATA TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCET V CELJU Do konca leta morajo biti povsod izvoljeni potrošniški sveti N» ocsnovi sklei>a 4. kongrresa sindikatov so ue združile organizacije trgov- skih in gostinskih ter tuirističnih delavcev. — Za predsednika republiškega odbora sindikatov trgovskih, gostinsikih in turističnih delavcev je bil izvoljen tov. Albin Kovač. — Razprava o vlogi sindikalnih organizacij v boju za iz- boljšanje življenjskega standarda. — Sindikalne organizacije proti monopoliz- mu v izvoznih podjetjih. — Vprašanjs kadrov v tigovini pereče. — Roljši pogoji za oi-ganizacijsko utrditev podružnic. — Na plenumu so zavzeli od- ločno stališče proti ponovnemu zaposle vanju kaznovanih špekulantov in kri- minalcev. V četrtek so se v dvorani hotela »Sa- vinja« zbrali delegati trgoviskih, go- stinskih in turističnih delavcev iz vse Slovenije. Najprej so delegati potrdili sklep 4. kongresa sindikata o združitvi dosedaj ločenih organizacij v enotno. Doslej so imeli trgovci svojo sindikal- no organizacijo, gostinci in turistični delavci pa svoio. Na plenumu so skle- nili, da se obe organizaciji združita, predsedstvo republiškega odbora pa tvorita predsedstvi sedaj ločenih orga- nizacij skupaj. Za predsednika Repub- liškega odbora je bil izvoljen tov. Albin Kovač, za tajnika Boris Matajec in za blagajnika Lojze Fortun. Poročilo o delu doslej ločenih orga- nizacij in o nalogah sedanje skupne sindikalne organizacije je podal pred- sednik Albin Kovač. Predvsem je go- voril o nalogah sindikalne organizacije v zvezi s spremembami gospodarskega sistema. Dejal je, da morajo organiza- cije stremeti za tem, da se trgovska mreža izpopolni, da se izboljšajo teh- liični pogoji, predvsem skladišča, hla- dilniki in transport. Veliko važnost je v svojem poročilu ix>svetil tudi nalogam za uravnovešenje kupnih in blagovnih skladov, dalje prednost, ki jo predvideva nov gospo- darski sistem s pravico uporabe dobič- kov za lastne investicije ter za razde- litev med potrošnike v obliki znižanj pri cenah. Naloga sindikalnih organi- zacij bo torej v tem, da pomagajo utrditi trg, da onemogočijo špekulacijo in navijanje cen ter da se odločno zo- perstavijo poskusom vdora špekulan- tov lin kriminalcev ponovno v vrste tr- govine, gostinstva itd. Končno je go- voril še o potrošniških svetih, ki bodo v veliko pomoč naši trgovini in gostin- stvu. V razpravi so sodelovali zastopniki organizacij iz vse Slovenije. Govorili so o nalogah sindikalnih organizacij za izboljšanje trgovine, gostinstva in tu- rizma. Ostro so kritizirali monopolno poslovanje nekaterih izvoznih trgovskih podjetij, ki si lastijo preveč zaslužka, predvsem pa deviz, ki jih s svojo po- sredno trgovino pridobijo. Ta podje- tja naj bi se vzdrževala s provizijo, ne pa da pospravijo tudi razlike,'ki jih. v trgovanju dosežejo. Cejlski delegat je govoril predvsem o velikih težavah, ki jih imajo celjska trgovska podjetja s skladišči. Posebno pereče je vprašanje tistih trgovin, ki prodajajo živilske proizvode. V Celju zaradi neurejenosti skladišč segnijejo velike količine kmetijskih pridelkov. Za- taka skladišča tudi kadrov ni mogoče dobiti, ker se vsak boji prevelike od- govornosti, ki bi si jo spričo takih raz- mer nroti lastni krivdi nakopal. Dalje je govoril o pomanjkanju kadrov. V trodjetje, če ostane pri isti prodajni ceni. Tukaj je pomoč pač potrebna, ker vsako dvi- ganje cene mleka bi nedvomno na ško- do potrošnikov izkoristili tudi tisti kmetje, ki neposredno zalagajo potroš- nika, predvsem pa špekulanti, ki še vedno z mlekom prekupčujejo, ga v bližnji okolici odkupujejo od kmetov po 18 do 20 din in ga dostavljajo po- trošnikom po 30.— do 35.— din na dom. Zadružno podjetje »Mleko« je zaradi tega zaprosilo Obč. ljudski odbor v Ce- lju za dotacijo, s katero bi krilo na- stalo izgubo v mesecu novembru in decemrbu, če bo podjetje obdržalo se- danjo prodajno ceno. Občinski odbor je pripravljen dati podjetju za kritje te zgube posojilo, s čemer pa se podjetje ne strinja, kajti vsako posojilo je treba vrniti in s tem ni dana nikaka pomoč. Končno pa to posojilo podjetje lahko dobi tudi pri Okrajni zadružni zvezi, ki je po pre- vzemu podjetja pravilno razumela vse težave in stalno nudila pomoč. S po- močjo Okrajne zadružne zveze razpo- laga danes podjetje s šestimi lastnimi tovornimi avtomobili, med katerimi so trije naši oziroma domače proizvod- nje, dočim je podjetje pred tem raz- polagalo le z enim tovornim avtomo- bilom, kar je tudi do neke mere pri- pomoglo k temu, da je podjetje zaklju- č.lo poslovanje v letu 1954 s 4,000.000.— din izgube. Tudi kmetijske zadruge, predvsem na Kozjanskem, imajo razumevanje do potrošnikov, saj od tam prejema pod- jetje največje količine mleka ter za- druge z aktivizacijo kmetovalcev k te- mu .največ pripomorejo. Pravilno bi bilo, da bi tudi občinski odbor zaradi stabilizacije prodajne ce- ne mleka na celjsikem področju prisko- čil podjetju na pomoč, vendar ne v obliki posojila, pač pa z dotacijo, ki bo podjetju v mesecu novembru in decem- bru potrebna. V nasprotnem primeru bo pač podjetje prisiljeno dvigniti pro- dajno ceno, kot so to storila tudi pod- jetja v drugih mestih, izvzemši mesta Maribor, kjer je Okrajni ljudski odbor dal zagotovilo Zadružni mlekarni, da ji bo po pregledu kalkulacije kril izgubo za zimske mesece. Dobro je tudi, da po- trošniki vedo, da na odkup mleka vpli- va predvsem visoka cena klavnih telet, kakor tudi masti in metode živinskih nakupovalcev, ki na različne načine dvigajo odkupne cene tako, da kmetje opravičeno trdijo, da dosežejo lepšo, ceno za mleko z manj truda, če ga kr- mijo živini, kot pa da ga dnevno no- sijo marsikje tudi v oddaljeno zbiral- nico in to v zgodnjih jutranjih urah. Prezreti pa tudi ne smemo to, da so zelo redki dobro situirani kmetje, pred- vsem v Savinjski dolini, ki bi mleko oddajali zbiralnicam podjetja. Podjetje v glavnem prejema mleko od malih kmetov in od kmetijskih gospodarstev, izmed katerih se najbolj odlikuje Kme- tijsko gospodarstvo Šempeter v Sav. dolini in Zovnek, najslabše pa Kmetij- sko gospodarstvo Arja vas, dočim Kme- tijska šola v Šentjurju in Kmetijsko gospodarstvo Lava prodajata mleko mi- mo mlekarne. Mnenja smo, da bi bilo umestno z ozirom na to, da še vedno primanjkuje mleka za potrošnjo v industrijskih sre- diščih (naše šole, kakor rudarji v Ve- lenju se zaradi tega poslužujejo mleka v prahu) kmetje pa krmijo prašiče in redijo teleta ter si na ta način ustvar- jajo večji dohodek, najti pravilen izhod. Predvsem bi bilo treba tiste kmete, ki mleka ne oddajajo, primerno obdav- čiti, kajti pravilno je, če imajo večji dohodek, da plačajo tudi več davka. Ravno tako pa bi naj s predelavo mleka v zimskem času prenehale kme- tijske zadruge, ki imajo svoje prede- lovalnice, kot n. pr. Kmetijska zadruga Planina, Ponikva in Šmarje pri Jelšah. Naša družina in mladina ANKETA DIJAKOV ČETRTIH RAZREDOV NiZJE GIMNAZIJE Kaj mislim o svojih starših (Nadaljevanje) 1. »V nedeljo zjutraj oče ni prišel iz službe, šel je v gostilno in se napil do onemoglosti. Popoldne so ga »prijate- lji« pripeljali domov. Kadar je pijan, ne more spati. Navadno sedi v kuhinji in robanti nad vsemi, da se ne moremo prav nič učiti. Otroci se v takih pri- likah poskrijemo pri sosedih. Zvečer se vrnemo, v naglici povečerjamo in gre- mo spat. Naenkrat slišimo v kuhinji spet kričanje — oče je razbil stol. Pre- plašeni vstanemo, se napol oblečemo in bežimo ven. Oče nas išče v spalnici, prevrača postelje in razbija podobe. Mi se napol oblečeni stiskamo in tresemo od strahu in mraza v drvarnici. Ob 10. uri smo komaj odšH spat, oče pa se je umiril šele po polnoči. Danes nič ne znam v šoli. Popolnoma sem še zbega- na. Napisala bi mnogo več, pa ni časa.« 2. »Mnogi starši zapijejo tudi otroške dodatke, ki jih je otrok upravičen -do- biti.« 3. »Včasih pride ata pozno iz gostilne domov. Ko najslajše spimo — sredi no- či ali proti jutru — nas zaqne kar kri- žem pretepati. V tem oziru ne morem spoštovati ata, saj pije v gostilnah kar po tri dni v tednu.« 4. »Starši se vdajajo pijančevanju, domov pa prinesejo prazno"'denarnico.« 5. »Slabo mnenje imam o očetu, ker se večkrat napije, je neusmiljen do nas in moramo večkrat pred njim bežati, mesto da bi se v miru učili pod doma- čo streho. Tako zaradi njega trpimo otroci in z nami še mama, ki bi nam rada pomagala, pa ne more.« 6. »Naj bi starši, zlasti očetje manj pili in se zavedali, da v gostilnah za- pravljajo družinsko imetje. Otroci ču- timo odpor do takega očeta.« 1. »Starši so mnogo bolj strogi z ma- no kot z bratom.« 2. »Kako lepo bi bilo, če bi starši, ki imajo več otrok, dmeli vse enako radi. V svojem osamljenju čutim, da nisem ljubljen otrok svojih staršev.« 3. »Tudi pri nas ima mama rajši bra- ta kot vse ostale. Zato pride često do kreganja in celo pretepa med nami.« 4. »V mnogoštevilni družini se pogo- sto dogaja, da si starši izmed otrok iz- berejo svojega ljubljenčka. Ta otrok je vedno za zgled ostalim, četudi ni ved- no »zgleden«. Ti pogledi, polni ljubezni staršev do njega zastrupljajo ostale, da postajamo zakrknjeni.« 5. »Starši imajo mene in brata enako radi. Zato ni nobene razlike med nama. In kadar nam kaj kupijo, dobiva oba enako.« 6. »Vsi starši nimajo vseh otrok ena- ko radi. Enemu bi kupili vse, drugemu pa nič, ker ni tako lep.« 7. »Marsikje je tako, da matere bolj ljubijo sinove, očetom pa so bolj pri srcu hčerke. Preočitne naklonjenosti pravični starši ne bi smeli kazati.« 8. »Vsi otroci enako potrebujejo top- lo ljubezen matere in očeta in vsaka razlika in vsako zoperstavljanje nas boli.« 9. »Moji starši so dobri, nekaj mi pa le ne iigaja pri njih. Imam namreč dve leti starejšo sestro, ki ji je dovo- ljeno vse in je le malokdaj kregana. Mene pa grajajo za vsako malenkost« 10. »Ker od staršev nisem ljubljen, raje samotarim in se tako oddaljujem staršem, bratom in sestram.« Ploden zbop borcev v Kozjem Dobro obiskan občni zbor Občinskega odbora Zveze borcev v Kozjem je vodil tov. Presker iz Podsrede. Poročilo pri- pravljalnega odbora je podal tov. Mirko Završnik. Vse je imel popisano, kar so borci na območju nove občine izvršili, pa tudi tisto, kar bi morali storiti, pa niso. Zato je bila tudi razprava kar živahna. Tovarišica zvezni poslanec Helena Borovšak je razčlenila naloge Zveze borcev, posebej pa še posegla v razpravo, kadar si zborovalci v svojih mnenjih niso bili edini. —• Dvostranske sirote zlasti z večjih kmetij, morajo biti pri dedovanju enakopravne z brati ali sestrami in ni prav, da se kmetija pre- piše na enega osirotelega otroka. Mno- go tega je priporočala novemu odboru. Pri podeljevanju prostih mest v zdra- viliščih za socialno nezavarovane se zgodi, da prošnjik že odobreno zdrav- ljenje zadnje dni odpove in na ta način brezobzirno od je drugemu priliko zdrav- ljenja. Mesto ostane nezasedeno, Zveza pa mora oskrbnino kljub temu plačati. Zato je treba biti pri presoji takih pro- šenj strog. Isto se rado zgodi s tabor- jenjem, kjer je dostikrat vzirok pri starših. Med nami so taki, ki so bili lažje ranjeni v NOV ali si nakopali bo- lezen, jim pa prva leta ni mogla biti priznana invalidnina. Marsikomu so se sedaj po več letih posledice poostrile, bolečine povečale, zato naj Zveza bor- cev tudi take primere presodi in jih predlaga v pravično rešitev. Dostikrat se pa tudi zgodi, da dajo priče neres- nične podatke o sodelovanju v osvobo- dilni, borbi. Ne zavedajo se posledic svoje lahkomisednosti, ki so lahko do- stikrat prav občutne. Zveza borcev bo v stiku tudi z mladino, ki se iz naših krajev že šola v mestu, prav tako pa se bo zanimala za mladino, ki zapušča domačo šolo in se želi še naprej šolati ali pa si izbrati kak drug poklic. Govorili so o važnosti zbiranja gra- diva iz narodnoosvobodilne borbe, o iz- venarmadni vzgoji in o varstvu spo- menikov. Tovarišica Helena je opozo- rila še na dolžnost^ da podpiramo parti- zanske matere, prav tako stare ženice, ki so v narodnoosvobodilni borbi bile z vsem srcem z nami. Na koncu je tovariš Lojen pojasnil borcem ukrepe v gospodarstvu, ki bodo storjeni zgolj v prid kmetijske proiz- vodnje in izboljšanje življenjske ravni. Nove smernice naj bi borci tolmačili našim ljudem, da ne bo nesmiselnih go- voric, kakršne slišimo na primer v kra- jih, ki so se priključili iz krškega okraja. Nemarnost pred novim poslopjem v dosedanji Malgajevi, bodoči Čopovi ulici, tik I. gimn., se dvigajo trije novi ponosni stanovanjski bloki. To pa se da ugotoviti samo pri belem dnevu. V sedanjem času, ko je skoro 16 ur dnev- no tema, je pa večinoma neizvestno, kaj se dogaja v navedeni ulici, kjer je vse zavito v trdo egiptovsko temo. Največje revše v tem pogledu je tretji, to je zadnji blok. Ze tako delajo ma- čehovsko z njim, ko morajo stanovalci plačevati polno najemnino, dočim še sedaj niso dokončana vsa dela v hiši. Tu stanuje v 16 trisobnih stanovanjih 19 strank, to je 82 oseb, od teh 32 otrok od najnežnejše mladosti preko ljudskih šolarčkov do gimnazijcev. Vsi ti morajo že dva meseca dan za dnem, uslužbenci in delavci tudi noč za nočjo premagovati ne male težave pri pasi- ranju cestišča tik pred lastno hišo. Kri- žem kražem so nametani granitni rob- niki, pred prvim vhodom je kup de- belega kamenja iz Savinje, železni krov cestnega jaška je montiran znatno višje nad nivelo sedanjega provizoričnega cestišča. Najmlajši šolarji že sedaj pre- vračajo neprostovoljno kozolce, ko se vračajo zvečer po temi domov. Škoda, ki so jo utrpeli stanovalci na pokvar- jeni obleki in obuvalu, je že kar pre- cejšnja. Naravnost srečno naključje je, da si še ni polomil okončin kakšen zna- nec, ki pride po temi na obisk v to hišo in ki ne pozna nevarnosti terena. Kdo bo odgovarjal za tako škodo, če se bodo stanovalci in njihovi obisko- valci naveličali samo požirati te ne- všečnosti? Saj razumemo, da ni bilo mogoče letos asfaltirati ceste niti hod- nikov za pešce. Nakakor pa ni razum- ljivo, da ne bi moglo niti gradbeno podjetje niti cestna uprava ali f.tdo drug, ki je za to odgovoren, vsaj teren splanirati, odstraniti nevarno kamenje in namestiti vsaj začasno razsvetljavo zlasti na onem mestu, kjer se cestišče pri prehodu od asfaltiranega na mehak teren nenadoma znatno dvigne. To bi bilo treba nujno urediti že iz razlogov javne varnosti. Ce je morda sila za delovne moči, bodo po sklepu hišnega sveta priskočili na pomoč stanovalci sami. RAZSTAVA SUSeCEGA PERILA V ELEGANTNI STAVBI Glede »nebotičnika« v Vrunčevi uli- ci se sliši med celjskim prebivalstvom mnogo upravičene in neupravičene kritike. Govori se o zgrešenem načrtu, o predragih stanovanjih, o tesnih sobi- cah itd. Pomanjkljivost pa opazijo tu- di mimoidoči sprehajalci, ko stranke na balkonih prometne Vrunčeve ulice in križišča razoibešajo perilo. Tu lahko po- leg vrvi za perilo opaziš celo lesene late, po katerih visi perilo. Ta slika se prav gotovo ne sklada z lepo stavbo. V NEDELJO SI BODO V 2ALCU IZVOLILI OBCNISKI ODBOR ZVEZE BORCEV V nedeljo, dne 13. novembra ob 9. uri zjutraj se bcdo^ zbrali v dvorani Hme- zad delegati bivših občinskih in seda- njih krajevnih odborov Zveze borcev NOV in si na ustanovnem občnem zbo- ru izvolili občinski odbor Zveze. V ne- katerih bivših občinskih odborih so se po formiranju novih občin razdružili, tako da bo število osnovnih organi- zacij sedaj vsekakor večje. V ŽALCU SO POSTAVILI INICIA- TIVNI ODBOR OBČINSKEGA SVETA SVOF.OD IN PROSVETNIH DRUŠTEV Na konferenci DPD Svobod in pro- svetnih društev občine Žalec, ki je bila te dni v mali dvorani doma Partizan, sO zbrani delegati najprej poslušali p>o- ročilo s kongresa Zveze na Jesenicah, nakar so izčrpno razpravljali o kon- gresnem gradivu in o bodočem delu Svobod ter prosvetnih društev v obči- ni, s posebnim ozirom na vlogo občin- skega sveta, ki si ga bodo Ijudskopro- svetne organizacije izvolile po občnih zborih društev. Dotlej so ši zbrani de- legati izbrali iniciativni odbor komun- skega sveta, ki se bo sestal potem, ko bodo tudi na konferenci odsotna dru- štva delegirala vanj svoje člane. SPOMINSKI SESTANEK •b 80-letnici Silovensike osnovne šole t Celju V nedeljo dopoldne so se v okviru spominskih proslav 80-letnice prve slo- venske osnovne šole v Celju sestali še živeči učitelji in učenci te šole v dvo- rani hotela »Savinja« v Celju. Skromno proslavo je otvoril s pri- srčnim daljšim pozdravnim nagovorom nestor slovenskih Učiteljev v Celju tov. Fran Voglar. Ob prostem pripovedovanju raznih anekdot iz časov od leta 1906 dalje so ure tega sestanka prav hitro minevale in ob veselem raz]?oloženju so se slav- ij snci popoldne razili. Dr. iM. NELJUBA POMOTA V ŠKODO RUDNIKA LAŠKO V štev. 41 našega lista je v uvodnent članku bil prizadet tudi kolektiv Rud- nika Laško z navedbo, da je le-ta dvignil profitno stopnjo od 9,30 na 9,93. Tu gre samo za zgrešen prepis iz tabe- laričnega pregleda. Prepisovalec je za- menjal v koloni Rudn k Laško za Grad- beno podjetje v Slov. Konjicah. Rudnik Laško torej profitne stopnje ni dvignil, pač pa omenjeno podjetje. Upamo, da smo s tem vsaj deloma popravili pomoto, ki je Rudniku Laško začasno povzročila škodo. Uredništv« S pete redne seje zbora proizvajalcev OLO Celje (Nadaljevanje s 1. strani) nastala v razliki med proračunskimi dohodki in izdatki. Predvideval je, da bi bilo na ta način mogoče v okra- ju zbrati 100 milijonov. Ko je obrnil I>ogled na občine, je med trinajstimi omenil deset takih, ki bi zmogle pri- spevati svoj delež v ta namen. Občine naj bi skupaj zbrale nadaljnjih 50 mi- lijonov. Tovariš Cvenk se je nato obrnil na navzoče odbornike s predlogom, da bi podjetja prispevala nadaljnjih 100 mi- lijonov na ta način, da bi okraju od- stopila (kot .je že bilo predčasno skle- njeno na eni izmed prejšnjih sej) vsa »redstva, ki so na skladu za prosto razpolaganje in investicije. Ker se bo brez dvoma teh sredstev nabralo več kot za 100 milijonov, bi na okraju za- držali ta denar na ix)sebnem skladu in ga dodeljevali najpotrebnejšim go- spodarskim organizacijam za najnuj- nejše investicije. Poudaril je, da bi pri tej akciji ne izpustili trgovskih in obrt- nh p)odjetij, ki naj bi tudi prispevala svoj delež pri teh skupnih naporih za čim prejšnje odplačilo dolga. Na ta način bi letos mogli izplačati dolg do imobilizacije s tem, da M si od •krajne zadružne zveze izposodili manj- kajoča sredstva. Okrajna zadružna zve- za pa naj bi dala to posojilo iz tistih »r#dstev, katera jim je okraj prepustil po družbenem planu, t. j. dobiček od zadružnih gospodarskih px>djetij. Zbor proizvajalcev je nato o tem predlogu razpravljal. Ce je bilo do se- daj dostikrat v navadi, da so pred- stavniki zborov proizvajalcev tudi v tem okrajnem for^imu imeli pred očmi predvsem koristi svojih podjetij, je bi- lo tokrat drugače. Vsi so spoznali nuj- nost, da se mora celjski okraj v letoš- njem letu rešiti dolgov, ker mu druga- če ne bo mogoče stopiti v novo pro- računsko leto z boljšimi perspektivami in s samostojnostjo. 'Odborniki so se strinjali s tem, da ix)djetja odstopijo okraju navedena sredstva. CELJSKI TEDNIK, 11. norembrm 1*55 Stev. 41 — stran 9 SVEČANI SIMFONIČNI KONCERT V CELJU Pomnoženi oriiestEP „\m [snliorja" - pr o slao a lOMlnice delovanja amai. orkestra v Celju že dolgo nismo doživeli ve- čera, ki bi zajel tako izvajalce kakor tudi publiko. Jubilejni koncert ni bil le slavnostni okvir za desetletje inten- zivnega godalnega dela v Celju, bil je hkrati iskrena afirmacija domače in tuje literature. Ipavčeva Serenada za godalni orkester je zazvenela v intim- nem svečanem razpoloženju. V to kompozicijo je vnesel kompozitor do- mačnost zvokov naših melodij ob pre- tehtani instrumentaciji godal. Haydno- va Simfonija v G-duru je razgrnila vse bogastvo predklasične muzike tega ve- likana v štirih stavkih. Griegov kon- cert v A-molu za klavir in orkester, je nordijsko folklorno barvan, bogat na širokih linijah, barvnih linijah v pre- pletanju godal na lok, pihal, tolkal in rogov. Klavirju je odmerjen dominan- ten part. Za klavirjem je bjla kot gost naša odlična pianistka HUda Horak- Cas. Program je bil skrbno odbran, iz- vedba stopnjevana od točke do točke. Ne pretiravamo, če zapišemo, da je ta večer dirigent prof. Dušan Sancin pre- kosil samega sebe. Menimo, da tudi ni hvalisanje domači zmogljivosti naše opažanje: orkester je enakovredno pod- piral in ilustriral solistično kreacijo Horakove. Drug ob drugem, vzporedno 60 rastli od stavka do stavka. Volumen orkestra je bil za čudo prepričljiv, prav v ničemer ni moglo uho poslušalca ujeti šibkosti amaterjev. Ganljiva je bila obdaritev dirigenta: orkestraši so svojemu dirigentu poklo- nili značajno delo akad. slikarja Maksa Kavčiča, sliko »Koncert«. Lepše se mu niso mogli oddolžiti, vsaj navzven, kot z omenjenim poklonom! Prof. Grobel- nik je naslovil v imenu Ljudske pro- svete tehtne besede na orkester in di- rigenta. Da je bil ta večer v znamenju šopkov, menda ni treba še posebej na- glašati. Deset let delovanja celjskega orkestra je tehten doprinos za vzrast naše celj- ske kulture. Koliko požrtvovalnosti, koliko vzgojnih večerov je priredil publiki! Na slavnostnem koncertu so sodelovali tudi instrumentalisti iz Ma- ribora, kakršnih Celje zaenkrat ne ^ve- more. Površen opazovalec bi "f^^ff^a'" je to šibka stran orkestra, "fc^g^ioi^j nično je to bolna rana, ki jd^^ st-^'*" celilo« upajmo prihodnje dese'L^-;e. V Celju bi se morali zavedati prav vsi, vse prepuščati amaterjem, ne bo šlo. Potrebna bo smotrna kulturna poli- tika, da pridobi Celje še one instru- mentaliste, ki so nujno potrebni za raz- rast orkestra, da bomo nekdaj v bo- dočnosti imeli »Celjski simfonični or- kester« prav z vso glasbeno aparaturo, ki jo terja tak korpus. Končno se moramo zavedati: kljub velikemu naix)ru in uspehih na polju vokalne glasbe presegajo v umetnostno glasbeni zmogljivosti simfonični večeri prav vse. Sleherni godbenik v orkestru mora imeti za sabo dolgoletno stro- kovno šolo in večletno prakso v orke- stralni igri, ki pomeni na zapadu višek glasbenega poustvarjanja. ^ A. S. POJASNILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Zamuda zadnjih dveh številk našega lista je vzbudila med na- ročniki in bralci precej negodo- vanja. Ce bi za to ne obstajali razlogi, bi bilo to nezadovoljstvo popolnoma upravičeno. Toda po- jasniti moramo, da je Celjska tiskarna v stiski. Strojni i>ark je star in izrabljen, nedavno pa se je pokvaril stroj, na katerem se tiska »Celjski tednik«. To se- veda otežkoča delo redakcije in tiskarne, ki mora le na enem stroju tiskati časopis (prej ga je na dveh), zato tiskanje traja dva dni. V bodoče bo list spet redno prihajal v roke naročnikov, se- veda pa ni izključeno da se to še kdaj ne ponovi, dokler tiskarna ne bo izboljšala svojih zastarelih naprav. Uprava Prvi učiteljski zbor prve slovenske šole v Celju. Od leve proti desni: Boštjan Kregar, Josip Zičkar, Jakob Lopan in Josip Sever. Uspehi Društva prijateljev ^ mladine v Žalcu Ob razmeroma pičli udeležbi članstva je bil te dni v risalnici žalske nižje gimnazije redni letni občni zbor DPM. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razbrati, da je društvo - v prvem letu delovanja v celoti opravičilo svoj obstoj. Poleg kvalitetnih vzgojnih pre- davanj, ki jih je pripravil za starše, je imel društveni odbor polne roke dela predvsem z organiziranjem lastne po- čitniške kolonije. Upravnemu odboru in delavskemu svetu zabukovškega pre- mogovnika, ki je v ta namen društvu brezplačno. Da bi bilo društveno delo- »Dom na Pečkah« na Pohorju, se ima nad petdeset otrok iz Žalca in okolice zahvaliti, da so lahko v dveh izmenah po tri tedne brezskrbno preživeli sredi zelenih pohorskih logov in senožeti del svojih počitnic in si nabrali zdravja in moči za napore v novem šolskem letu. Koristno zamisel je omogočila v veliki meri tudi Zveza Društev prijateljev mladine v Ljubljani, ki je podarila društvu V trajno last deset kompletnih šotorov-četvorčkov. V prihodnje bo društvo v sodelovanju s Svetom za za- ščito matere in otroka razširilo organi- ziranje počitniškega letovanja tudi na ostale kraje v komimi. Z veliko ljubeznijo je društveni odbo? letos prvič pripravil bogat program v tednu otroku, največ svojega dela pa je zadnje čase posvetil ustanovitvi di- jaške kuhinje, ki bo že v bližnjih dneh lahko nudila približno stopetdesetim dijakom in vajencem, zlasti vozačem in zelo oddaljenim, ceneno kosilo. Ta- ko nepričakovano hitro ustanovitev di- jaške kuhinje so omogočili v prvi vrsti že zbrani prispevki, razen tega pa iz- datna denarna pomoč upravnega od- bora »Juteks« (din 50.000,—) in okrajni odbor za zaščito matere in otroka, ki je iz zalog organizacije »Care« učinko- vito podprl koristno akcijo. Realiza- cijo plemenite zamisli je nadalje omo- gočil tudi upravni odbor Keramične in- dustrije v i-,ibojah s podarjeno posodo, predvsem pa tudi siiclep občinskega Sveta za socialno skrbstvo, da vnese v občinski proračun za prihodnje leto odgovarjajoči znesek za nemoteno delo- vanje dijaške kuhinje. Seveda bodo prejemali socialno ogroženi dijaki in vajenci ter partizanski otroci kosilo brezplačno odstopil svoje okrevališče vanje v prihodnje št uspešnejše, je no- voizvoljeni razširjeni odbor z dose- danjim predsednikom na čelu postavil štiri sekcije, in sicer: za vzgojna in šolska vprašanja, za počitniška leto- vanja, za dijaško kuhinjo in za lutkov- no gledališče. Med drugimi važnimi sprejetimi sklepi je namreč tudi sklep o ustanovitvi lutkovnega gledališča. Razen tega bo društvo tudi letos, kakor je to storilo lansko leto, pripravilo otrokom novoletno jelko, v mislih pa ima tudi otroško maškarado. Ob koncu je društvenemu odboru čestital k dose- ženim uspehom sekretar komunskega odbora SZDL. Občni zbor Društva učiteljev v Šoštanju V soboto je bil občni zbor Društva učiteljev v Šoštanju. Predsednik iniciativnega odbora to- variš Vrečko je prebral obširno poro- čilo. V njem je nakazal bogato proble- matiko. Občni zbor sta pozdravila načelnik Tajništva za kulturo in prosveto tov. Vojko Simončič in okrajni šolski in- špektor tov. Lužnik. Oba sta govorila o liku učitelja v socialistični družbi. Poudarila sta, da se je prosvetni delavec dolžan nepre- stano izobraževati, če hoče, da bo lahko nudil mladini vsestransko izobrazbo. Dočim je prvi govornik bolj ix)udar- jal delo učitelja v šoli in izven nje ter se pregledno dotaknil novih smernic v naši gospodarski politiki, je drugi go- govornik govoril o načinu dela v naših šolah ter nekaj več povedal o šolski reformi, ki je že dokončno osvojila predlog o enotni osemletni šoLi. V nadaljnji razpravi so še govorili o kvaliteti dela, ki naj bo med naj- važnejšimi komponentami šolske re- forme, o pomoči učiteljstva v kmetij- sko-gospodinjskih šolah, o nadaljnji iz- obrazbi učiteljev, o materialnem po- ložaju prosvetnih delavcev itd. Nato so izvolili iz vrst učiteljev in profesorjev še nov upravni in nad- zorni odbor. V odbor so prišli aktivni in zavedni prosvetartji. Nov odbor bo čakala obilica dela. Predvsem bodo skr- beli za strokovni dvig svojih članov. V Šoštanju bo hospitacijska šola, kjer bodo vzorni nastopi preizkušenih šol- nikov. Ob njih se bodo lahko učili mla- di učitelji. Ob koncu je treba priznati učitelj- stvu Šoštanj ske ga okraja, da je opra- vilo ogromno število ur v brezplačnem izvenšolskem delu. Novemu odboru želimo, da bi med članstvom še vdignilo društveno za- vest. Prepričani smo, da bodo tudi v naprej vsi člani v še večji meri izpol- njevali kultur noprosvetne naloge za čimprejšnjo izgradnjo sociadizmo v naši deželi. -ov- Plesna šola v Celju ne bo odveč Kolikor sega nazaj v preteklost zgo- dovina človeškega rodu, tako dolgo po- zna človeštvo ples kot eno izmed zna- čajnih področij človekovih kulturnih potreb. Ples se je v tisočletjih in sto- letjih spreminjal. Bil je barbarsko pri- mitiven, pozneje je postal del mistič- nega in verskega življenja, nato je pa postajal vse bolj in bolj ljudska zaba- va ter del družbene etike. Se danes na zemeljski obli najdemo vse te zvrsti pl^sa. Primitivni, necivi- lizirani ljudje v pragozdovih gojijo kultni ples, nekatere vere so ga ohra- nile kot sestavni del svojih obrednih svečanosti, pri slovanskih narodih je ples zakoreninjen v narodu kot poseb- na folklorna znamenitost, zlasti v Ru- siji in v bratskih republikah na jugu, v popolnoma civiliziranih deželah pa je ta svoj značaj izgubil in se preselil v plesne lokale, na veselice, v bare in na revije. Na eni strani je ples dosegel klasične umetniške višine (poklicne ba- letne skupine), na drugi strani pa je postal oblika družbene zabave. Nesmi- selno bi bilo zastavljati umetne pre- graje na novo nastajajočem področju plesa modernega časa. Sicer ni prav, da danes pri nas poznajo narodno fol- kloro samo še redke skupine, ki ohra- nja j, ko je za gazil v močvirje. V resnici pa je pri Voglajni pričakal grofa Mlinarjev Janez in ga pretepel* ko je pobegnili z Marjetico proti Go- renjemu Celju, kar pa Ulrikov oče ni smel izvedeti. Grof Ulrik se je kruto maščeval. Nekaj dni pozneje so našli domačini Mlinarjevega Janeza ubitega pod oknom njegove ljubljene zaročenke, ki je tudi neznano kam izginila. Grof pa je odslej v strahu sameval v Gk>renjem Celju, kamor je kmalu pri- šel tudi stari Pengar,^ Marjetin oča, proseč grofa Friderika, očeta Ulrika, naj mu vrne ugrabljeno hčer. Pengar ni nič opravil. Kmalu pa so našli mrtvo Marjetico ob izlivu Vogla j ne v Savinjo, kjer so jo utopili in potegnili iz struge. Zgoraj pri Sv. Ani pa so poleg gomile Mlinarjevega Janeza iz- kopali nov grob, v katerega so polo- žili Pengarjevo Marjetico k večnemu počitku. Ob odprtem grobu pa je stari Pengar preklel Celjane rekoč: »Nikdar naj se Celjanom ne rodi dedič, mlade- mu Ulriku pa naj pogine vsak potomec. Gorenje Celje pa naj razpade, divje drevje pa, ki bo tam poganjalo, pa naj preživi rod Celjanov in njihov grad za 100 let« Pengarjeva zakletev se j» uresničila. Izumrli so celjski grofje, razpadel je njihov grad. Nasilna smrt je pretrgala nit življenja tudi zadnjemu celjskemu grofu. * To igro so igrali leta 1891 v Ljub- ljani, leto pozneje v Brnu na Morav- skem na besedilo Antona Funtka. « Srebrni pas Pengarjeve Marjetict hrani znana hiša na Teharju. ' Neki Pengar je bil nekoč tudi po- »esftnik ubožne hiše v Žalcu. Stev. 45 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 11. novembra 195S IZ CELJA... Se enkrat: ŠOLA NA POLULAH; Dne 18. septembra smo odprli novo šolo na Polulah pri Celju. Izreden do- godek, kajti graditi nove šole ni lahka stvar. Od takrat pa do danes šola v redu posluje, tda težave s tem še niso premagane. Ze konec oktobra je pri- tisnil tudi v to šolo neprijeten hlad. Kdo odgovarja za zdravje mladine? Šolska in sanitarna oblast. Tedaj smo napisali članek v našem listu pod na- slovom »Ali naj zapremo novo šolo na Polulah?« V odgovoru pod naslo- vom »Zakaj ni urejena kotlarna v Po- lulski šoli« nam je celjsko Kovinsko podjetje pojasnilo vzroke zakasnitve naročenih del. Toda čeprav je central- na kurjava v šoli sedaj dograjena, kur- java ne funkcionira. Pravijo da se vratca ne zapirajo dobro. Čigave so napake? Danes vprašamo gradbeno podjetje Savinjgrad, zakaj še ni urejen prostor ea polnitev kuriva, njegov mostiček za dovoz ter naprava za odvoz pepela in ogorkov? Zakaj ne vleče dimnik? Ali ni dolžnost podjetja, da vsaj tretji me- sec po dograditvi šole uredi te zadeve? Kako je mogoče trpeti, da vsak dan zmrzuje v šoli 200 učencev? Kje je naša solidnost? _ ZAKAJ? Ze od jeseni sem opazoval v izložbi električne grelne blazinice, ki niso bile pretirano drage. Nisem več mladenič in naravno je, da me rado zebe, zato sem si omislil tako blazinico. In prav v zadnjem času! Mislite, ker so bile potem razprodane? ELaj še! Se danes jih lahko vidite in kupite. Tri dni za tem so cene povišali za 500 dinarjev pri prav istih izloženih blazinicah. Pa se še kdo čudi, zakaj cene rastejo! Bibanje prebivalstva v Gelje v času od 29. 10. do 5. 11. 1955 je bilo rojenih 24 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Janez Srebot, rudar in Marija Kiker, delov- ka, oba iz Celja; Ivan Vidali, avtomehanik iz Laškega in Ivana Paulič, šivilja iz Celja; Mar- tin Guzej, šofer in Ivanka Goleč, knjigovod- kinja, oba iz Celja. Umrli so: Jožefa Videnšek, roj. Kveder, gospodinja iz Celja, stara "5 let; Stanko Šuperger, rudar iz Liboj, star 43 let; Franc Grilec, prevžitkar iz Celja, star 80 let; Miroslav Grušovnik, upoko- jenec iz Slov. Konjic, star 65 let; Stanislava Po- gelšek, delavka iz Studene, stara 21 let. »ZA ODPADKE« Pločevinaste posode s takim napisom je namestila železnica — ne samo v Celju — po vežah in peronih. In ne bi trdil, da se jih nihče ne poslužuje. Se kar pridno jih polnijo ljudje, ki imajo smisel za snažnost. Toda, glej zlomka! Te posode so se pokazale — vsaj v Ce- lju — kot najhujši smetUci. Mehanizem je namreč tak, da je pri izpraznitvi treba odpreti dno in smeti padejo v Ebimo košaro snažilca. V Celju pa to dno ostane vedno odprto in smeti pada- jo skozi ter se v kupih nabirajo na tleh, da je vsa okolica nastlana. Na vprašanje, zakaj ne zapirajo dna, je bil odgovor, da nimajo primernega klju- ča. Čudno! Pri podjetju, kjer je velik odstotek uslužbencev ključavničarjev, bi nabava takega ključa pač ne smela biti ovira za dobro delovanje posode za smeti. DVA DELAVCA STA UTONILA V SAVINJI Delavca Pavlovič Konrad in Ramšak Kari, ki sta bila zaposlena pri grad- benem E>odjetju »Beton« in sta delala na regiilaciji Savinje, sta se dne 3. t. m. ob 14. uri peljala s čolnom po novi strugi Savinje. Na mestu,, kjer se obe strugi združita, se jima je čoln pre- vrgel in sta oba padla v Savinjo. Eden od njiju je znal plavati in je skušal rešiti tovariša, ta pa se ga je oklenil 6 tako močjo, da sta se oba potopila. Gasilci, delavci in miličniki so takoj eačeli iskati utopljenca in po enournem iskanju našli Pavloviča Konrada na Po- lulah, medtem ko Ramšaka Karla še do danes (ponedeljek) niso našli. Iz sodne dvorane AVSTRIJSKE OBLASTI SO JU VRNILE Zupane Marijan in Zupane Stanislav iz Liboj sta si hotela poiskati »boljše« feivljenje v Avstriji. Brez dovoljenja sta odšla preko meje. Tam pa so ju avstrijske oblasti zavrnile in predale našim obmejnim varnostnim organom. Zaradi kaznivega dejanja prepoveda- nega prehoda preko državne meje sta se znašla pred sodiščem, kjer sta od- krito obžalovala svoje dejanje. Med drugim je smatralo sodišče tudi to za olajšilno okolnost in ju obsodilo na mi- lo kazen. Zupane Marjan je bil obso- jen na 2 meseca zapora, Stanislav pa je prejel manjšo pogojno kazen. Tudi 22 letni Goričan Rudolf in 24 letni Pirš Ivan iz Cače vasi pri Slov. Konjicah sta v začetku meseca oktobra letos brez dovoljenja odšla v Avstrijo. Tudi ta dva so avstrijske oblasti vrni- le domov. Obsojena sta bila vsak na 4 mesece zapora. OBSOJENI PRETEPAČI Koprivnik Slavko, Bobik Mihael in Arnik Peter iz okolice Zreč so na cesti pretepli Ravnaka Edvarda in ga laže telesno poškodovali. Prevročo kri si bodo hladili v zaporu. Koprivnik Slav- ko in Amik Peter 14 dni, Bobik Mihael pa 1 mesec. MILIČNIKA STA ZALILA Kalapati Ladislav in Gregi Ivan sta na igrišču ND Kladivar žalila službu- jočega miličnika R. J. Prvi bo plačal 3000, drugi pa 9000 dinarjev. J. F., avtomehaniški pomočnik, je s silo hotel preprečiti, da bi miličnika F. I. in S. F. odpeljala avtomehaniškega pomočnika Fra j tka Metoda iz delavni- ce Sovinca Jožeta na Mariborski cesti, da bi mu odvzeli kri, ker je v vinjenem stanju opravljal vožnjo z avtomobilom. J. F. je miličnika F. I. tudi trikrat uda- ril s pestjo v obraz in oba miličnika tudi z besedami žalil. J .F. je bil obso- jen na 2 meseca zap>ora. Kazen mu je sodišče odložilo za dobo dveh let. POMOC PRI POBEGU CEZ MEJO Pomoč pri pobegu čez mejo sta p-oti nagradi dajala raznim osebam Štefan Kuzma iz Čakovca in Ivan Vidovič iz Ivanovca pri Čakovcu. Ko sta hotela spraviti neko skupino iz Celja v Prek- murju čez mejo, sta bila izsledena od organov TNZ. Sodišče je prvega obso- dilo na 1 leto in 4 mesece strogega za- pora, drugega pa na 8 mesecev stroge- ga zapora. Na pogojne kazni so bili ob- sojeni tudi oni iz skupine, ki so brez dovoljenja hoteli preko meje. KRONIKA NESREČ Pri padcu si je poškodoval hrbtenico Džurović Nikola iz Straže pri Rogatcu. Na njivi je padla in si zlomila nogo Kunstič Marija iz Lačendola pri Ro- gaški Slatini. V tovarni v Liboj ah je stroj poško- doval roko delavcu Fijanu Alojzu. Pri padcu si je zlomil nogo Hočevar Anton iz Orle vasi pri Braslovčah. Na lovu je dobil strel v roko Stražnik Bogoljub iz Rogatca. Pri padcu si je zlomila nogo Zupane Krista iz Trnovelj. Z vrelo vodo se je opekla 3-letna Sturbej Hermina iz Zg. Selc pri Po- nikvi. Železniški delavec Počivavšek Franc je na postaji Zidani most padel v jamo za pepel in si poškodoval prsni koš. Reberšek Franc iz Pondorja pri Vranskem je padel z drevesa. Utrpel je težje poškodbe na tilniku in glavi. Pri padcu si je poškodoval nogo Co- kan Konrad iz Sešč. Pri padcu si je zlomil roko Štrukelj Jože iz Creta. Pri padcu sta si poškodovala nogo Vrbek Anton iz Šmarja in Galun Alojz z Donačke gor^. Z drevesa je nadel Osek Ivan iz Dol pri Rogaški Slatini. Zlomil si je rebra in ključnico. Pod avto je prišla Fister Dragica iz Vojnika. Utrpela je poškodbe po telesu. Vse poškodovance so celjski reševal- ci prepeljali v bolnišnico. UVEDBA OBČINSKE DOKLADE ZA KONJUNKTURNE STROKE OBRTI IN PROSTIH POKLICEV Uprava za dohodke je na četrtkovi seji predlagala ljudskim odbornikom, da sprejmejo odlok o uvedbi občinsikih doklad za konjunkturne stroke obrti (kovinsko, elekti-otehnično in lesno stroko) ter za vse vrste prostih pokli- cev (zdarvniki, zobozdravniki, advokati, duhovniki in prevozniki). Na celjskem območju se bo obč. doklada pobirala za 1. 1955 tudi za nazaj — od 1. julija 1955 dalje. Ta nov občinsiki davek se bo uvedel po stopnji 100 odstotkov od te- meljne dohodnine, to je 58,3% od ce- lotno predpisane temeljne dohodnine;, ali 3,5% od davčne osnove za temeljno dohodnino. Davčno doklado bodo pobirali v ob- rokih. Obrtniki, ki so nad 55 let stari in ne zaposlujejo tuje delovne sUe, imajo pa vajenca, bodo oproščeni ob- činske doklade. Taborniška organizacila - pomemben vzgojiteli otrok in mladine Na tisoče mladincev Sn mladink za- jema s svojim delom in vzgojnim pro- gramom taborniška organizacija. Ta- borniška organizacija nima kalnih svo- ji.h posebnih ciljev, ki bi se ločili od naših splošnih vzgojno-izobraževalnih smotrov. Cilj vse vzgoje v naši državi je vzgoja delovnih graditeljev socia- lizma, njegovih zaščitniikov in borcev zanj. Istemu cilju služi vse prizadeva- nje taborniške organizacije. Raznolika in pestra vsebina v ta- bo-miški organizaciji upošteva povsem zakonitosti rasti in razvoja mladostni- ka. V kolikor so pogoji rasti in na- predka mladine v šoli in pni starših le enostranski in po man j ki jii vi, jih do- polnjuje taborniška organizacija, saj prireja tabore v naravi, izlete na gore in k vodam. Mnoge lastnosti značaja in sposO'bnosti prihajajo do vidnega razvoja v tovarištvu mladine, ko iz- vaja delovne programe taborniške or- ganizaciije. Tabornik lahko postane vsak naš državljan, deček in deklica, fant in dekle. Najmlajši člani imajo 7 let, navzgor pa ni ozke meje. Delovni pro- grami taborniške organizacije so pri- lagojeni starostnim značilnostim čla- nov, saj tako prejema vsak član pred- vsem to, kar mu v določeni dobi naj- bolj koristi, kar za svojo duhovno, du- ševno in telesno rast najbolj potre- buje. Najmlajši so medvedki in čebe- lice. Pri njih so v ospredju igre. Z bojnimi igrami in izleti se mnogo ba- vijo člani od 11. do 15. leta starosti. V starosti od 15. do 18. leta člani mno- go potujejo in rešujejo razne proble- me. Nad 18 let stari člani nudijo pred- vsem pomoč mlajšim članom. Aktiv- nost in iniciativnost sta glavni delov- ni odliki vsakega tabornika. Odkritost, resnicoljubnost, idejna naprednost, po- štenost, kolektivnost, točnost, pa so odlike značaja, brez katerih tabornik ne sme biti. Medsebojno vzpodbujanje in posnemanje v dobrem, dobronamer- na kritika v kolektivu, priznanje in svarilo pa omogočajo nastanek zavest- nih kriterijev o dobrem lin zlu, o pra- vilnem in napačnem. Čustvena ogretost za delovne cilje je taborniku zelo pomembna, saj mu daje zaleta in mnogo lestvic ugodi j. Čustven zanos za lepo vedenje, to- varištvo, obvladovanje lastnih napak, za odpravo šibkosti volje in značajev, za pohode in izlete, tabore in delovne akcije, omogoča ustvarjanje trajnih za- konskih socialističnih odnosov in po- tez značaja. Življenje v kolektivu, raz- govori ob tabornem ognju in ostalo uvaja mladega človeka v realno samo- kritiko, v potrebno samoopazovanje in samokontrolo ter mu prisvaja osnov- ne navade samovzgoje. Kako vse dru- gače uvidevna je samozavest mladin- cev — tabornikov, kot pa tistih, ki se »resno« oblikujejo predvsem na plesnih vajah. Domišljija najde v življenju v naravi mnogo vrednih iismeritev in pogojev ustvarjalnosti. Navdušenje med mnogimi n£travnimi lepotami, ki so mestnim in kavarniškim, tudi gostil- niškim očem zaprte, sprosti mladino v romantičnost, ki je bogata. In od tu do herojstva v fantaziji in nato v bor- bi in delu, v tovarištvu in samopre- magovanju, v zmernosti in iF>ožrtvo- valnosti, pri mladem človeku, navadno ni daleč. Važno je, da najprej v fan- taziji in čustvu doživi vredne cilje so- cialističnega človeka — realizacija teh se bo potem izpolnjevala vse življenje. Pozimi in poleti, v vseh letnih časih so taborniki sredi narave. Narava je zlasti v poletju njih življenski prostor. Gozdovi in jase, sence ob potokih in rekah, planjave na planinah so tedaj deležni mladih ljudi, ki tam žive, spo- znavajo okolico in sebe in se učijo za sedaj in za bodočnost vedno ob pre- izkušanju mladih sil in sposobnosti. V šoli taborništva se mladina čustveno in umsko, delovno in družbeno vrednost- no sprosti ter doživlja v tem polno sa- mostojnost in združen ost s svojimi vzgojitelji. Vzgojna važnost izletov tabornikov je ogromna, saj na njih spoznavajo le- pote in bogastva naše domovine v rast- linstvu in živalstvu, rudah in vodah. Premagovanje sebe in ovir, vztrajnost in vzdržljivost so tudi vzgojne prido- bitve teh izletov. Vrednote značajev, ki so se kalile med borbo pri partiza- nih, postajajo znova dejstvo pri ta- bornikih, ki se ne umikajo pred trdo- tami življenja in preizkušenj. Taborni večeri so večeri kulture. Ob plapolanju ognja sega od srca-do srca misel o lepoti prirode in vrednosti zna- nosti o globinah življenja kot se ka- žeta v naši preteklosti, v naših lite- rarnih delih, dnevnem življenju in lastnih izkustvih, kot ni redka resna, globoka misel o ognju, tako niso ti večeri brez vedre šale, brez sipK>ntane pesmi, brez zanimive igre, brez vpra- šanj o začetku in koncu vsega, v čemer živimo. Ljubitelji športa se v taborniški or- ganizaciji lahko udejstvujejo tudi v njem. Plavanje, teki, skoki, meti, tek- me z žogo in druge so vključeni v dnevni red taborjenj. Ob tako izvajani telesni vzgoji je z njo združena tudi vzgoja k lepemu in dobremu. Vrednote soo'alističnega humanizma, ki zahteva razumevanje sočloveka, pomoč x>otreb- nim in pogoje za zdravo samozavest, življenjski optimizem in iskreno po- gumnost, se v taborniških kolektivih vedno bolj in vedno bolje razvijajo. V mladem človeku je veliko teženj k vsemu dobremu in popolnemu. Z življe- njem in delovanjem pri tabornikih do- zorevajo te težnje v najlepša doživetja mladosti, ki so vir mnogih^ velikih in p.goimmih dejanj v poznejših letih živ- ljenja. Nekritično ix>snemanje tujih vzorov in klečeplazna ponižnost sta tuja našim tabornikom. Staršem, šoli in družbenim organi- zacijam pomaga tako taborniška orga- nizacija pri vzgoji otrok in mladine v dobre, izkušene, krepke, delovne ljudi, ki so polni smisla za vse lepo in vred- no v razvoju življenja naše sociali- stične domovine. Bor 1 KONCERTI II. abonma koncert bo v sredo, 16. novembra ob 20. uri v Narodnem domu. Predstavil se bo Sarajevski godalni kvartet (Segedi, Filipančič, Arany, Stojkovič) s sodelovanjem pianista Jan- ka Ravnika. Na sporedu sta Boccherinijev in Brittenov kvartet ter Dvfakov klavirski kvin- tet. Nekaj prostih vstopnic je še na razpolago v Glasbeni šoli. ... IN ZALEDJA TEDEN RDEČEGA KRIZA V LAŠKEM Za dostojno proslavo Tedna RK so si v Laškem vsi odbori RK zadali važ- ne naloge in jih tudi izpolnjujejo. Od bor RK v Rečici je organiziral preda- vanje o raku, kd je bilo zelo dobro obiskano. Podmladkarji pa so uprizo- rili lepo igrico. Laško pa tudi noče za- ostajati za Rečico in je tudi pripravilo predavanje dn organiziralo vse potrebno za oddajo krvi v pretekli nedelji. Predavanje o raku, TBC in ostalih boleznih je imel domači zdravnik tov. dr. Mrmolja, kateremu je organizacija s poslušalci vred zelo hvaležna. IZ LAŠKEGA Zidava železniškega ix>stajnega po- slopja se je zopet premaknila z mrtve točke in je sedaj v i>olnem teku. Dani so vsi pogoji, v kolikor bo pač dopu- ščalo vreme,, da bo dograjena v suro- vem stanju še letos. Zelja Laščanov je, da bi z gradnjo nadaljevali takoj spo- mladi, da bo dobilo Laško vsaj do leta 1957 zopet dostojno postajno poslopje, katerega tako željno pričakujejo pot- niki, predvsem pa študenti, delavci in uslužbenci, ki se dnevno vozijo v Celje in v slabem vremenu nimajo strehe. -o- Pred dnevi se je uvrstil med so- dobno urejene javne prostore še poštni lokal, ki je dobil s preureditvijo zelo okusno in prikupno lice. Vsekakor pa bo kljub sedanji preureditvi treba mi- sliti na zidavo poštnega ix)slopja in s tem ustvariti možnost montiranja avto- matične telefonske centi-ale;. ki bi bila za Laško prepotrebna. Po vzgledu ostalih investitorjev je pričel pred meseci tudi »Tobak« z zir davo sodobnega kioska, ki bo slej ko prej odprt. Res, da smo se Laščani ob pričetku gradnje spraševali, čemu bo ta lokal služil? Sedaj pa, ko je tik pred dograditvijo vidimo, da nam je tak lo- kalčelk prepotreben. Tudi Kmetijska zadruga v Laškem resno razmišlja o ureditvi prodajalne za sadje, zelenjavo^ mleko in mlečne proizvode. Lokal bi sicer lahko že ob- stojal, vendar do sedaj še niso našli primernega mesta zanj. Izgleda, da bo sedaj ta vozel razvozla.n. Preteklo nedeljo je v Domu TD slavil delovni kolektiv »Volna« peto obletnico upravljanja tovarne po delovnem ko- lektivu. Želimo, da dajo pudarka temu zgodovinskemu pomenu še ostala laška podjetja. Tej slovestnosti je prisostvo- val tudi sekretar okr. komiteja ZKS tov. Franc Simonič in kolektivu čestital k doseženim uspehom v samoupravljanju. K. T. IZ VELENJA Delo ljudske tmiverze se bo povsem razmahnilo v novembru. Do sedaj je priredila dve uspeli predavanji: O vzgoji otrok v družini in O umski vzgoji Na prvi redni seji so se odločili za ciklus vzgojnih predavanj. Izredno zanimivo bo predavanje prof. Podjavorška O vzgoji duševno zaostalih otrok. — Od razpisanih jezikovnih te- čajev bosta prav te dni pričela z delom nemški in angleški začetniški tečaj. Za splošnoizobraževaLni tečaj so pri- pravili učni načrt in organizirali vse ostalo. Tečaj bo lahko zaživel le, če ga bodo s slušatelji podprla podjetja v Velenju. -o- Pred dnevi je bilo v kino dvorani pre- davanje okrajnega sekretarja ZKS za celjski okraj tovariša Simoniča. V pri- jetnih in jedrnatih stavkih je govoril O vtisih s potovanja po SZ. Številni slušatelji so se zelo zanimali za gospo- darsko in kiilturnopoiLitično Tireditev tam. Velenjčani si takih predavanj še želijo. IZ SLOV. KONJIC Pred kratkim se je iz Bezine pri Slov. Konjicah preselil v Vojnik upokojeni živinozdravnik tov. Filip Kulterer. Ime- novani je v Bezini preživel precej let na svojem posestvu in je daleč naokoli slovel kot dober živinozdravnik. Kljub temu, da je bil že v pokoju, se je prav rad odzval vsaki prošnji okoliških ži- vinorejcev v primerih bolezni pri nji- hovi živini ter jim pri tem uspešno po- magal s svojim širo.kim strokovnim zna- njem in izkušnjarni. Ti ga bodo prav gotovo v svoji okolici močno pogrešali, saj jim svojih uslug in nasvetov nikdar ni odrekel. To velja še prav posebno za okolico Slov. Konjic in področje bivše občine Oplotnica. Vsi ti mu želijo t novem kraju še mnogo let srečnega živ- ljenja v prepričanju,, da jih bo gotovo še kdaj obiskal v Konjicah in Oplotnici. OKTOBRSKI MRAZ JE NAPRAVIL V OKOLICI SLOV. KONJIC PRECEJ ŠKODE Kmetje so imeli zunaj še dosti poz- nega sadja, tu in tam pa tudi še grozdja v vinogradih. Sadju se sedaj sicer ne pozna dosti, vendar gotovo ne bo imelo trpežnosti in ne pride več v poštev za prodajo, razen za hitro potrošnjo ali industrijsko predelavo. Tu in tam so ga posamezniki skušali prodati, vendar so na zbirnih mestih to kmalu opazili ul odkup kot prvovrstno sadje odklonili. MRAZ JE NAPRAVIL TUDI NEKAJ ŠKODE V OPEKARNI LOCE kjer je zmrznilo večje število surove opeke. Posebna komisija te dni ocenjujt nastalo škodo. Razen tega pa so v tem podjetju letošnje leto zaradi slabega vremena izgubili 34 delovnih dni ta niso mogli izdelati predvidenega števila surove opeke. Skupaj so letos izdelali nekaj nad 2 milijona komadov, kjer je zlasti močno prišla do izraza predelava nekaterih strojev, s čemer so dnevno , proizvodnjo pri zidakih zvišali za nekaj tisoč komadov. Vendar pa v upravi pod- jetja pravijo,, da bi lahko prodali še enkrat toliko, takšno je namreč po- vpraševanje. SMRTNA NESRECA V GROBELNEBC lo ljube, novembra t. 1. je ob 17. uri lig:zlika Istopiti v Grobehiem na vlak er^ali'i ^ ■jsetletna tekstilna delavka iz Maiibora Angelšek Stanislava. Pri skoku v vagon, ko se je vlak že pre- mikal, ji je spodrsnilo in je padla pod kolesa vlaka. Kolo ji je zmečkalo desno nogo in spodnji del trebuha. Pri pre- vozu v bolnišnico je ponesrečenka umrla. Navedeni nesrečni primer naj vse nedisciplinirane potnike znova in znova opozarja, naj ne vstopajo in izstopajo, če je vlak še ali že v premiku. Nesreča nikoli ne počiva! V VOJNIKU BODO ZAPRLI PREHOD CEZ NEDOGRAJEN MOST Lanskoletna poplava je močno pri- zadela Vojnik in med ostalim odnesla tudi železni most čez Hudinjo. Železno konstrukcijo mostu je voda odplavila okoli 200 m niže. Uprava za ceste se je odločila za gradnjo nove ceste tik ob pokopališču, ki bo vezala republiško cesto z okraj- no v smeri proti Šmartnemu v Rožni do- lini. Gradnja ceste pa je ostala le r začetni fazi, na most čez Hudinjo pa so položili železno konstrukcijo »na- plavi j enega mostu«. Cez ta most pre- voz ni mogoč, še manj pa je varno če- zenj hoditi. Toda za prehod ga upo- rabljajo vsii okoliški prebivalci, zlasti pa šolska mladina. To pa je zelo ne- varno, saj ni na konstrukcijo položena niti ena deska, ljudje pa telovadijo po levem ali desnem železnem nosilcu, pod njčmi pa v globini 6 metrov teče hudo- urna Hudinja. Pozimi bo nevarnost še toliko večja, zato je ljudski odbor t Vojniku, sklenil, da dohod do mostu 7*igradi dn onemogoči prehod. Istočasno pa bo treba misliti, da začeto delo na cesti in mostu čimprej nadaljujemo in končamo. V OPLOTNICI SO ZACELI OBDE- LOVATI ZELENI GRANIT Pri granitni industriji v Oplotnici so že pred nekaj meseci pričeli z obdelavo zelenega granita. Sedanja proizvodnja je bila večji del v izdelavi granitnih kock in robnikov za tlakovanje cest ter večjih kvader za gradnjo hidroelektrarn. Izdelki iz zelenega granita pa so večji del namenjeni v okrasne namene, pred- vsem za različne plošče in sjKDmenike. Poleg več drugih naročil so v letošnjem letu izdelali večje število okrasnih plošč za poslopje ljudske skupščine v Ljub- ljani in več spomenikov, med katerimi jih je nekaj tudi v celjskem okraju. Za to bo podjetje potrebovalo nekaj novih strojev, nekatere pa so predelali in \iredili kar doma v lastnih delavni- cah. Tudi glede strokovnega kadra me- nijo, da ne bo večjih problemov, saj so za ta dela,, ki zahtevajo zelo f:ne izde- lave, v zadnjih mesecih usposobili veČ delavcev iz p(xijetja. Vsekakor pa pred- videvajo, da se bo proizvodnja izplačala, pa tudi glede surovine niso v zadregi, saj je sloj granita na tem mestu, ki je nekoliko više od sedanjega granitoloma, dovolj velik. L. V. fiibanje prebivalstva v celjski okolici Y času od 29. 10. do 5. 11. 1955 je bilo rejenih 16 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Jožef Julijan Zorn, noviifar ia Ljubljane in Marija Šlajpah, bibliotekar, stanujoča istotam; Alojz Uršnik, elektr. delavec z Otiškega vrha in Marija Poznič, knjigovodkinja iz Gornjega grada; Jernej Deželak, električar iz Lahomne- ga in Štefanija Lapornik, predilka iz Harja; Andrej Cilenšek, rudar iz Liboj in Neža Zu- pane, poljska delavka iz Šmohorja; Mihael Deš- man, logar iz Luč in Štefanija Cvim, učiteljica iz Gornjega grada; Mihael Pirš, posestnik iz Vrenske gorce in Angela Tacer, poljedelka iz Buč; Franc Polajžer, poljedelec iz Z. Gaber- nika in Terezija Kos, poljedelka, stanujoča istotam; Jože Sternad, upokojenec iz Kasaz in Amalija Kropf, kmetica iz Cače vasi; Jožef Lie- skovar, kmet iz Zbelovega in Marija Štefančič, kmetica, stanujoča istotam; Emilijan Ostervuh, mizar iz Šoštanja in Dragica Gobnik, gospodi- nja iz Mozirja; Danilo Šebul, ključavničarski pomočnik iz Šoštanja in Štefanija Kumar, kmeč- ka hci iz Slatine; Eberl Hugon, poljedelec iz Hrenove in Marija Jevšinek, poljedelka iz Zla- teč. Umrli so: Anton Vodišek, poljedelec i« Tevč, obč. La- ško, star 74 let; Albin Grešak iz Rečice, star 7 mesecev; Jera Pušnik iz Vrha nad Laškim, stara 81 let; Lucija Pepelko, kmetica iz Nego- nja, stara 85 let; Avguštin Šmerc, kmet iz Pod- gore, star 61 let; Mihael Senefačnik, kmetova- ec iz Trnovelj, star 81 let. CELJSKI TEDNIK, U. novembra 1»55 Stev. 45. — stran 7 ANGLEŠKI KRALJEVSKI SOPROG LOŠČi KOS ŠOLSKEGA POHIŠTVA Nedavno je soprog angleške kraljice Elizabete, vojvoda Edinburg obiskal industrijski predel Barkinga. Med drugimi je obiskal tudi tovarno pohištva, kjer izdelujejo predvsem šolsko pohištvo, klopi, stole, garderobe itd. Vojvoda se je razgovarjal z delavci in še sam poskusil, kako teče delo v tovarni. Vzel je v roke brizgalni aparat in z lakom poloSril pohištveni kos, ki ga tovarna med drugim serijsko izdeluje. Ko je odhajal iz tovarne, so mu poklonili dve mali šolski klopici in dva stolčka. Ravno prav. Angleški kraljevski par ima dosedaj ravno dvoje naslednikov. Resnicn o naočnihih za sonce v poletnih mesecih vidimo mnogo ljudi, ki nosijo naočnike za sonce. Ljudje so že zgodaj spoznali korist- nost takih očal. Že pred osmimi leti pa so se začeli s tem ukvarjati tudi znan- stveniki na nekaterih evropskih in ame- riških univerzah, prav posebno pa so se zanimali tudi vojaški strokovnjaki, kajti nekateri šoferji in piloti so iz- javljali, da se jim večkrat »blešči«, da ne vidijo znakov itd. Začeli so s poskusi. Najprej so pre- izkusili večje število pomorščakov,, ki so bili v svojem življenju mnogo iz- postavljeni soncu. Dognali so, da vsi ti ljudje ponoči izredno slabo vidijo. Ko so vse ponovili z ljudmi, ki so večino časa preživeli v zaprtih prostorih brez sonca, so opazili ravno obratno: da po- noči dobro vidijo. Potem so preizkusili vse mlade mornarje v nekem morskem oporišču in na veliko začudenje dognali, da na splošno slabo vidijo. To je bilo vodstvu nerazumljivo, kajti te ljudi so izbrali samo zato, ker so izredno dobro videli. — Začudenje je bilo na višku, ko se je nekdo »spomnil«, da so mor- narji 48 ur prej dalj časa delali na snegu pri precej močni sončni svetlobi. In res, ko so jih čez nekaj tednov spet preizkusili, je bil njihov vid neopore- čen. Tako so spoznali, da so naočniki za sonce izredno pomembni in ljudje so jih začeli množično nositi. Pri tem pa nastane vprašanje: kakšne naočnike naj kdo nosi? Poznamo različ- na stekla,, taka, ki absorbirajo 50 ali pa tudi 90% sončne svetlobe. Po podatkih, ki so jih do danes dognali, svetujejo znanstveniki, da so najprimernejša stekla tista, ki absorbirajo okrog 80% svetlobe, in sicer ne glede na barvo. Barva ni posebno važna. Tu se more uveljaviti osebni okus poedinca, važno je samo to, da so stekla dovolj temna in sicer tako, da vam oseba,, ki stoji pred vami, ne vidi oči. Ce človek nosi taka očala, ni nevarnosti, da bi sončni žarki slabo vplivali na njegov vid, ra- zen če ne gleda naravnost v sonce, kar je tudi z naočniki zelo nevarno. 1. za vse vrste sladkorja? 2. katero ljudstvo je dobilo ime po dolgih bradah? 3. zakaj je bila pri srednjeve- ških love h sokolova samica bolj cenjena? 1. Poznamo grozdni sladkor, ki ga vsebuje grozdje, med, kislo zelje itd.; sadni sladkor, ki je v sadju; pesni, ki ga uporabljamo vsak dan v gospodinjstvu in mlečni v mleku. Najlaže prebav- ljiva sta grozdni in sadni slad- kor; bolj zdrav od belega, po- polnoma prečiščenega pa je rjavi sladkor, ker vsebuje še nekaj rud- ninskih sestavin, ki so belemu odvzete. 2. Germansko pleme Langobar- di — po katerih se severna Ita- lija imenuje Lombardija — je do- blo ime po svojih dolgih umet- nih bradah (lungo — dolg, bar- ba — brada), ki so si jih obešali pred vsako bitko verujoč, da bodo zato zmagali. 3. Bolj cenjena kot samec je b la samica zaradi tega, ker je večja, urnejša in krvoločnejša ... KLIC IZ JECE Prijatelj mladine, ki tukaj greš mimo, čuj, malo skoz okno ozri se na nas! Otroci mi namreč tu v sobi sedmo, pod ključem smo ves ta prežalostni čas. Kruh služit odšla sta nam mama in atek, a nas sta zaprla v to ječo tesnć. Tam zunaj pa zdaj še, ko dan je že kratek, zelena je trata in ptički pojo. Prijatelj mladine, ki tukaj greš mimo, povej nam, kdaj ječe te naše bo kraj! Naj lepih se uric še mi veselimo, srce pa v svobodi navriska se naj! Kdaj vrtec otroški naš dom bo prijetni? Kje Celje ho našlo še h ško za nas? Pomagajte nam, o Celjani podjetni, da spet razjasni se nam grenki obraz! PRIJATELJEVA ZGODBA Prijatelj star me je obiskal in bil sem ga vesel zelo, prisrčno mi je roko stiskal in mi povedal to in to. Kako garal je vse življenje, ki v njem je bil Slovenec zvest, čeprav zato je žel trpljenje — to dolga, grenka je povest. Nazadnje pa tako je rekel: — Bodice pišeš, to že vem, zato sem k tebi se zatekel in to željo ti povem: Predvsem na krizo stanovanjsko napši še in še bodic, ker ta tišči nas res neznansko vsem prizadevanjem navzlic! Za penzijo že davno zrel sem in »mesto belo« je moj kraj, kjer mlade dneve preživel sem, kjer stare dneve sklenem naj! A glej, zaprta so mi vrata, še skromne sobe ne dobim, imam pa na Polulah brata in tople strehe si želim. Nap'ši, prosim te, bodico na naše javnosti srce, da hlapec Jernej si pravico dobi, ki mu brezdomcu gre! KURJI LOVEC Lovec, ki ni ničesar ustrelil, vidi pred neko kmečko hišo kokoši. Kmet kadi pipo in gleda kokoši. »No, oče,« pravi lovec: »Dam vam 100 din, pa bom ustrelil med kokoši; kar pade, je moje.« »Nimam nič proti temu,« reče kmet in spravi denar. Lovec ustreli in pet kokoši pade. »Sedaj pa le glejte, da izginete, pravi kmet, kajti kure so sosedove.« OSTANKI OTOMANSKIH NAVAD „Rožijajoči molek" (Piše naš posebni dopisnik Zeljko Ta kač iz Aten) Prepričal sem se, da je zelo slaba navada, če ne celo nekoliko nepoštena, da vsak turist, ki pride v tuje kraje sklepa takoj o razvitosti dežele po tem, kar na prvi pogled vidi. Da bi spoznali življenje naroda in /njegove običaje, je treba globlje pogledati v družbene pojave. Prve dni, ko sem prišel, mi je padlo v oči nekaj posebnega. Bil sem prepri- čan, da so Grki, predvsem možje, zelo pobožni. Kjer koli sem srečaval može, predvsem starejše,, povsod sem jih vi- del, kako med prsti ene roke prebi- rajo »molek«, ki ima dvajset jagod. Te jagode so večkrat iz slonove, kosti, če so premožnejši njih lastniki, dostikrat Lz jantarja ali pa cenejše plastične ma- se. Kjer koli jih vidite, bodisi v ka- varni pri čaši vina, bodisi v parku na klopi,, tudi na cesti med hojo, vedno jih vidim kako neprestano prebirajo jagode z neverjetno spretnostjo. Jago- de nekam zabavno rožljajo . .. Zmotil sem se, misleč, da je to znak pobožnosti. Se bolj sem se motil, ko sem mislil, da pri tem prebiranju jagod svojega »molka« tudi molijo. Ne. To je neke vrste igrača, za »ubijanje« dolge- ga časa. Ko sem zvedel za to resnico, sem lahko opazil, da ti ljudje,, medtem ko rožljajo s svojo igračko govorijo a sosedi in znanci. Ce ima ta igračka ver- ski izvor, je prav tak, kot so tibetan- ski molitveni mlinčki ali nepalske za- stavice, ki jih veter v znaku molitve trese za svoje lastnike. To je samo osta- nek tistih časov, ko so v Grčiji vla- dali turški sultani,, age in begi. Čudno je le, da se ta navada ni ohranila tudi v drugih deželah, ki so bile pod tur- škim jarmom. Zanimivo je pri tem tudi to, da .v glavnem moški uporabljajo to igračko. Ženske ne posedajo v kavarnah, parkih itd. Pri njih je enakopravnost in po- ložaj žene seveda še daleč za položa- jem žena pri nas v domovini. Zena spada v hišo — pravijo Grki in to po večini tudi zahtevajo. Videl pa sem tudi može, ki niso pre- birali jagod in tudi molkov niso imeli. Ena glavnih ulic v Atenah To so bili brezposleni„ kd so na voga- lih, na klopeh in pred javnimi zgrad- bami čakali, da jim nekdo ponudi pri- ložnostni zaslužek. Vidim jih vsak dan kako sedijo na svojih običajnih prosto- rih in čakajo. Nekatere že poznam. To- da niti eden od teh ne prebira črno- rumenih jagod. Najbrž imajo dosti drugih skrbi!? ANGEL SE JE VRNIL ŽALOSTEN (Reportaža preteklih stoletij) Atenci radi pripovedujejo neko prav- ljico, ki ni vzeta iz starogrške mito- logije. To pravljico je tudi rodila res- nica, a zveni kot anekdota: Bog je nekoč poslal svojega angela na zemljo, da vidi kako ljudje živijo, kaj delajo in če so zadovoljni. Prišel je v Francijo, toda ni bil zadovoljen. Ljudje tam pijejo in plešejo, toda nič ne delajo. V Italiji je bil še bolj ne- srečen. Videl je, da ljudje pijejo, zve- čer pa je pod okni čmookih lep>otic videl sumljive sence in zvoke strun na kitarah. Končno pride nebeški diplo- mat v Grčijo. Bilo je že pozno, ko je hodil skozi vas. Tema, okna pa so bila še razsvetljena,, izza njih pa je čul rahlo ropotanje. Angel je bil vesel. Tu ljudje delajo, si je dejal, delajo celo po- noči. Sel je dalje skozi vasi in mesta. Povsod ista slika, luči in rahlo ropo- tanje. To je vendar marljiv narod, si je mislil božji odpHDslanec. Toda zani- malo ga je, kaj ljudje delajo. Pogle- dal je skozi okno in osupnil. Ljudje so sedeli okoli mize in polagali nanjo plo- ščice igre, ki jo imenujejo t a vi i. An- gel se je vrnil žalosten v nebo .. . Ta zgodbica je zgodba samo zaradi tega,, ker v njej nastopa angel. Drugo je vse čista resnica. Tavli, je priljub- ljena igra, pri kateri Grki zdržijo dol- ge ure. Ni hiše, kjer bi te igre ne znali in kjer bi ne imeli škatlje s ploščicami. V kavarnah, gostilnah in restavracijah, povsod je polno teh škatelj,. F>ovsod vi- dite zamaknjene igralce in krog gle- dalcev okoli njih. Pri nas so kvarto- pirci tudi zelo znani, toda ne toliko pogosti. Tu pa je to tako razširjeno, da predstavlja problem zapravljanja časa V državnem merUu. Tavli je igra, Iki je prišla v Grčijo iz Male Azije. Ce danes Turk pride v Grčijo, je pripričan, da je igra nastala V Grčiji, ker je tu veliko bolj priljub- ljena kot v Tvu-čiji sami. Celjski grofje Priredil: Jurček Krašovec Dastriral: Tonček Skok —159 — Medtem je kralj Ladislav Avstrijski v spremstvu svojega prvega svetovalca Lirika Celjskega jezdil v zaščiti velike vojske proti Beogradu. Oba sta se veselila zmage, novih bogastev in moči. Njune misli so bile pri bližnjih dogodkih. Na tej brezskrbni, veseli poti, je njuna vojska zagledala jezdeca, ki je v diru hitel nasproti. Sla so privedli pred oba velikaša. — Sem poslanec prečastitega nadškofa Kaloškega, ki vaju opozarja, naj nikar ne hodita v Beograd, zlasti vi presvitli kne« Celjski. Hunjadiji pripravljajo zaroto! — Ulrika vest ni presenetila, vendar ni hotel spremeniti načrta. Poslal je po svojega sve- i«Talca Friderik« Lambergerja. — 160 — Lamberger je dobil nalogo, da pojezdi na- prej v Beograd in pogleda, kaj je narobe. Kot puščica je vitez Lamberger pohitel na oglede. Lamberger je bil skrben in oprezen. Ko je prišel v Beograd ni vedel, čemu naj se bolj čudi; besedam sla ali vljudnosti in prijaznosti Hunjadijev. Dlje je ostal v trdnjavi, manj je sumil, da pripravljajo Ogri zaroto. Medtem se je kraljeva vojska bližala mestu ob Savi in Donavi. Lamberger ji je šel na- sproti in pomiril svojega gospoda, da ni ničesar nevarnega opazil. Skupaj so potem prišli pred mestno obzidje Beograda, ki je v nenehnih vojnah izgubil svoj blišč. Ulrik je Sel usodi nasproti. — 161 — Pred mestnimi vrati je kralja in Ulrika pričakal sam Ladislav Hunjadi. Šli so v mesto proti trdnjavi. Kraljeva vojska se je hitro razlila po mestu. Kralj in Ulrik sta z majhnim spremstvom šla pred trdnjavo, ki po naved- bah Hunjadija ne bi mogla sprejeti vse vojske. Ob zvoku trobent in ropotanju bobnov so spustili dvižni most trdnjavskega vhoda. Kralj in Ulrik sta stopila čez most, ki se je v hipu, ko so bili vsi v trdnjavi, spet dvignil. Ulrik je negotovo obstal, toda Hunjadovi vitezi so z laskanjem pritisnili za njim in gostujoče viteze peljali v viteško dvorano. Kljub vsej prijaznosti Ulrik ni mogel po- tešiti svojih zlih slutenj. — 162 — Ogrski plemiči so kralju in Celjanu pri- pravili svečano večerjo. Ogri so se trudili, da bi ustvarili čim bolj veselo ozračje. Ladislav Hunjadi je prisedel k Ulriku, ki je zaskrbljenega obraza opazoval družbo. Z izbranimi besedami je poveličeval zasluge Celjanov. — Izbira državnega zbora je bila pravilna. Priznam, da sem računal na očetovo čast, toda danes sem prepričan, da bi je ne mogel tako uspešno držati kot vi, presvitli knez. — Ulrik je v njegovih besedah slišal ironičen prizvok. Upiralo se mu je laskanje in vs« večja stiska se ga je lotevala. Tudi kralj Ladislav je sprva čutil, da j» obnašanje Ogrov preveč vsiljivo. Ni bil izku- šen, zato se je pomiril. Stev. « — »trMi t CELJSKI TEDNIK, 11. aovembora I»55 ŠPORT Zbor predsednikov, tajnikov in načelnIkov'ZVD Partizan celjskega okrdjd v nedeljo, dne 4. 11. je bil ▼ Celjm posvet predsedriiliov, tajnikoT, nnčelnikoT in Barelnic TVD PARTIZAN iz društev celjskega okraja pod predsedstvom predsednika lov. Soka. Na sestanku so podrobno obravnavali kranjskogor- ske sklepe s posebnim ozirom na prilike !■ delo društev y celjskem okraJM. Iz poročila Eekreliirjil tov. Staneta Kandača je razvidno, da je bilo delo društev uspešno, da pa so Maaj- kale komisije, ki bi bile zadolžen« za p«sa- Biezne delavnosti v društvih. Mnogo so razpravljali o poHaajkanja vadi- teljev. Obeneai so ugotovili, da so adeležcaci letošnjih okrajnih vaditeljskih tečajev t dr». itvih koristni, zato naj bi sc taki okrajai ia ie društveni »ečaji tadi v bodoče prirejali. Kazpravljali »• tudi o ideoloiki vz^eji člaa- stva, • vsestranski vadbi in o skupnem del« z ostalimi telesnovzgojnimi organizacijami. Tov. Lužnik je na zbora zlasti poudaril potrebo po ■inožičnem smučanju, predvsem delo s pioHirji in z mladino. Na zboru so izvolili komisije za vzgojo kadrov, za propagando, za delo na vasi, za gospodarstvo in statistiko. Zbor je sklenil prirediti t prihodnjem let« samostojni okrajni nastop v Velenju, ki naj bi bil v obliki taborjenja. Na zboru je kot poslaaec Zveze Partizana Slovenije podelil lov. Ycrdel priznaaja odnosno odlikovanja zatlHŽ- ■im dolavcom t parlizaiskih društvih. _Atletika__ DOBRI REZULTATI IN VELIKA UDELEŽBA NA JESENSKEM KROSU AD Kladivar je organiziral v soboto jesemski kros v počastitev predvojnega odličarja celj- skega atlola in telovadca, sekretarja okrožaega koinitcjn SkOj, Toneta Kosa, ki je bil kot IT letni mladinec ustreljen leta 1941 kot talec t Mariboru od fašističnega okupatorja. Tekmova- nja sc je udeležilo skoraj 500 mladih »(letov in atletinj iz celjskega okraja. Tckinoralne pro- ge so bile speljane okoli atletskega stadiona, Btiirl iii cilj pa je bil na samem stadionu. Tek- movanje je bilo ekipno in posamezno. Na •tartu so bili zbrani tekmovalci iz 8 zavodov, med njimi kar v rczvesel jivem številu tudi vajenska mladina. Borbenost na tekmovalnih progah je bila velika in prav to dejstvo je ▼ plivulo na dosego kvalitetnih rezultatov. Prireditelj je po zaključnem tekmovanju iz- ročil po svojem najboljšem atletu tov. StankM Lorgerjii zmagovaluini ekipam prehodne pokale, najboljšim posameznikom pa praktična darila, ki so jih podarila celjska nodjetja. Jesenski kros celjske mladine je uspel v vsakem pogle- du. Naloga prireditelja pa je, da najboljšo tekmovalce pošlje na praznik republike 29. no- vembra v Ljubljano na veliko tekmovanje >Tek republike«, ki bo po ljubljanskih ulicah. OB ZAKLJUČKU SEZONE SE 3M« ATLETSKIH REZULTATOV Ob zaključku letošnje atletske sezone lo m« ■tletskeni stadionu nastopili vsi dijaki i» di- jakinje naših srednjih šol, ki so tekmovali t zuvodnem prvenstvu v osnovnih atletskih di- sciplinah. Vreme ni bilo kaj ugodno za kvali- tetnejšo rezultate, pa vendarle so posamezniki dokazali visoko raven atletike na naših šolah. Pri iiižjeSolcih je prcseactil mladi Kač s I. gimnazije, ki je na 60 m tekel 7,7 (Zadravcc t,^), 4 kg kroglo je vrgel 16,10 m ia v daljino •kočil 5,20 m. Vse kaže, da bo ob zaključku šolskega leta roniinivo atletsko tekmovanje za prvenstvo celj- skih srednjih in strokovnih šol, kjer se bo mladina spoprijela za prehodne pokalo Svet« Ea presveto in kulturo OLO Celje. __Nogomet_ TEŽKO PRIBORJENI TOČKI Klndivar je na domačih tleh v nedeljo komaj r»»šil ves izkupiček. T gosteh je imel borbene, skorajda nekoliko preostre nogometaše iz Ča- kovca. V prvem polčasu so gostje imeli več od igre in so prevladovali na igrišču. To svojo prednost so znali izraziti tudi v rezultatu, saj se je prvi del igre končal v kv>iist gostov 1:0. Edini pol je dosegel Kovačevič po krivdi doma- če obrambe, ki je bila v prvem delu igre zelo r.e.^anesljiva. V drugem polčasu se je Kladivar nekoliko popravil, pa kljub icmu ni zadovoljil s svojo igro maloštevilnih gledalcev. V 54 min. je Piki po dolgem prizadevanju vseh neraz- i)olo/c'iiih napadalcev le našel pot do mreže, zcuačenjc je dalo domačim nekoliko več volje do igre in že 6 minut nato je padel zmagoviti pol. Sodnik Herman iz Maribora je pokazal na bilo točko v kazenskem prostoru gostov, ker je obrambni igralec igral z roko. Strel je iz- vedel najprej l^iKl in končal se je v lolvali vratarja. Vsa sreča, da je pri tem vratar na- Pravil prekršek, ker ni čakal na strel v vratih, onovilov je izvedel Rojnik, ki je bil pre- cizncjši iu je z ostrim strelom po tleh zadel mrežo. Do konca igre je Kladivar izvedel še Dckaj nevarnih napadov, od katerih sta sc z cfektninti streli zaključila dva, vratar gostov fia.je bil na mestu in je precizn.n -strela Pav- iča in Vodeba lepo ubrf-nil. Pi-otinapadi go- Uov so bili po sreči za domačine neučinkoviti, saj je žoga vselej poletela preko prečke ali pa je postala plen vratarja. Kljub raztrgani in slabi ipri, ki jo je predvpdel Kladivar, so to- krat osfale obe točki v Celju. Končni rezultat — 2:1 (0:1) za Kladivarja. S,to zmago je Kladi- Tnt Sc kar naprej ostal na istem mestu v ta- beli — to je na 5. mestu. V vzhodni slovenski ligi so Storjani na do- mačih tleh dosegli le neodločen rezultat proti Kovinarju iz Maribora. Rezultat 0:0. Storjani 80 pokazali zelo slabo igro, le zadnjih 10 minut BO si prizadevali na vse pretege, da bi do- segli vsaj en gol. Močno so oblegali vrata fostov, žoga pa ni Sla v mrežo. Vse kaže, da torjani nimajo potrebnega finiša in so zopet zdrknili za mesto niže v tabeli. Nogometaši 2SD Celja so gostovali v Kidri- čevem in so se vrnili domov krepko poraženi od Aluminija. Domačini so jih premagali kar s 4:1! Tudi Celjani sc pomikajo v tej lestvici navzdol. Razveseljujejo nas s svojimi uspehi v tej ligi le še Vi^lenjčani. V nedeljo so gostovali v Racah in od[)ravili na tiijiti tleh domačine kar s 5:0! Sicer pa si poglejmo to lestvico, * kateri so na prvih mestih moštva iz Celjske nogometne podzveze. 1. Proletareč 8 6 2 — 2S:f2 14 2. Rudar (Velenje) 7 6—1 28:13 12 3. Brežice 8 5 1 2 28:16 U 4. Kovinar (Store) 8 5 1 2 22:15 U 5. Aluminij 8 4 1 "5 24:1"> 9 6. Kovinar (Maribor) 8 3 2 5 M:l? 8 7. Drava «12 5 13:17 4 8. ZSD Celje 7 1 2 4 17:29 4 9. Rače 8 2 — 6 9:19 4 10. Ljutomer 8—1 7 10:42 1 V nedelio bodo noffometaši odigrali zadnje kolo v tej ligi. Kladivarja pa č.iknjo v pod- ročni ligi še " kola, od tcea 2 tekmi nn tujih igriških s Slobodo v Varaždinu in Mladostjo iz Zaboka, doma pa bo imel v gosteh Zagorca iz Krai)ine. Nogometni ples bo še torej vse tja do (upajmo!) prvega snega . . . __Rokomet__. VISOKE ZMAGE CELJSKIH ROKOMETASEV RnkonietnSj ZSD Celja so v zadnjih nastopih imeli oorii\kn s slabšimi nasprotniki in so Einngovali s hnzenskitni rezultati. Priborjene točke in efektne zmage so Celjanom potrebne, saj so ,v prvih srečanjih zapravili vse izglede la mesto pri vrhu slovenske lige. V nedeljo so poštovali .v Ravnah, kjer so premagali tam- Knjšitjoirn Ftižinarja z 10:7. Z nedeljsko zmniro sp se Celjani pomaknili' tift. 4. mesto v tablici najboljšili slovenskih rokometnih ekip. JAVNA ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli p'-ipo- nio?Ii, da je TOMBOLA v korist gradnje Ljudskesja kopališča ta- ko lepo uspela, izrekamo iskreno zahvalo. Odbor za gradnio Ljudskega kopališča Olepševalno in turistično društvo Celje . ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV v Rogaški Slatini je dosegla lepe uspehe Preteklo nedeljo so imeli člani Zveze borcev Rogaške Slatine občni zbor. Pregledali so delo organizacije v pre- teklem letu. Iz poročil in razprave je bJ-o videti, da je odbor pridno delal in v precejšnji meri izpolnil sklepe zad- njega občnega zbora. Dobro je skrbel za otroke padlih borcev, katerim so pomagali pri šolanju in jim dajali gmotno pomoč ter jim nudili brezplač- ne počitnice. Obdarili so tudi več par- tizanskih družin v znesku 84.000 din. Razen tega pa so člani pridno pomagali pri organizaciji komune in pri izven- armadni vzgoji mladine. Le člani Ce- rovca, ki velja kot partizanski, niso iz- polnili svoje naloge pri organtizaciji nove občine. Se do danes niso sklicali zbora volivcev, na katerem bi izvolili odbornike krajevnega odbora, pri če- mer bi morali člani ZB odločati, kdo bo odbornk tega kraja. Tudi za raz- širitev članstva je odbor skrbel tako, da šteje organizacija danes po nepo- polnih podatkih 330 članov. Ugotov- ljeno je bilo, da po podjetjih, delav- skih svetih in sindikalnih organizacijah ne dajejo članom takih mest, za katera so sposobni in katera jim pripadajo p>o zaslugah, ki jih imajo za našo stvar. Zato bo moral novi odbor poskrbeti, da se bodo take napake odpravile. Občni zbor je pozdravil tudi sekre- tar občinskega odbora ZKS, ki je de- jal, da je bilo delo dosedanjega od- bora pohvalno. Zedeti pa je, da bi tudi v bodoče organizacija pomagala pri delu nove občine in pri uveljavljanju no- vih gospodarskih ukrepov. Na koncu je bil izvoljen tudi nov od- bor, ki t>o delo organizacije nadaljeval in izjKjpolnil. L J. PLAČEVANJE DAVKOV V VOJNISKI OBCmi NE POTEKA ZADOVOLJIVO Kljub temu, da so bili davčni zave- zanci vedno pravočasno obveščeni o davčnih predpisih, se še vedno zgodi, da nekateri svojih obveznosti ne iz- I>olnjujejo v določenem roku. Davko- plačevalci dolgujejo še precejšne vso- te, in sicer: iz območja bivše občine Frankolovo dolgujejo še 118.900 din, v bivši občini Dobrna 234.000 din. Strm- ca 351.000 din, na področju bivše obči- ne Vojnik pa kar 1,706.000 dinarjev. Zaradi teh nerednežev se je tudi Ob- činski ljudski odbor Vojnik znašel v težavah, ker nima sredstev za izvaja- nje svojega proračuna. Uprava za do- hodke je pristopila k zakonitim ukre- pom. Začela je izterjavati davčne za- ostanke, kar pa davkoplačevalce z vi- sokimi rubežnimi stroški po nepotreb- nem obremeni. I. P. iz Smartnega ob paki zbor volivcev Preteklo nedeljo bi se morala vršiti zbora volivcev v Smartnem ob Paki in Gorenju. Zal so zaradi premalega šte- vila volivcev morali zbor odpovedati. Nekaj krivde leži sigurno na tem, da so ljudje ta sončni dan izrabili za pK>spra- vilo jabolk, katerih je še precej zu- naj. Mogoče pa so sestanki bili sklicani »na hitro roko« in zato ni bilo med ljudmi pravega odziva. V bodoče bo treba na to polagati več pozornosti. kmetijsko-gospodarska Sola Kakor lansko leto, tako mislimo.tudi letos v kratkem pričeti s poukom. Ker bomo letos poučevali tudi kuhanje, za- to računamo na dober obisk, posebno iz predelov Paške vasi, Gorenja in Skor- nega, od koder lansko leto ni bilo no- benega učenca In to kljub temu, da je na tem območju precej take mladine, ki bi prišla v poštev za to šolo. Upravni odbor KZ je šoli obljubil vso potrebno pomoč, tako moralno ka- kor tudi gmotno. Upamo, da se bo do 12. novembra priglasilo dovoljno števi- lo obiskovalcev. TEČAJ ESPERANTA dudeksepa leciono Bonan matenon, gekamaradoj! Nia šipo estas jam en la haveno. Ni iros en la hotelon iom ripozi. Hodiau ni parolos pri Ludoviko Lazaro Za- menhof. Cu vi scias, kiu estis Zamen- hof? Zamenhof Estis autoro de Espe- ranto. Zamenhof naskigis la 15-an de decembro 1859. Kaj kie li naskigis? Li naskigis en pola urbo Bialystok. Nasko — rojstvo, naski — roditi, naskigi — roditi se. Liaj patro kaj avo estis instruistoj de lingvoj. La logantaro de Bialystok konsistis el kv:n diversaj nacioj. Ilis estis ru- soj, poloj. germanoj, judoj kaj litovoj, Itiuj staris ofte eč malamike unu kon- trau la alia. (Bili so Rusi, Poljaki, Nemci, Zidje in Litvanci, ki so bili često celo sovražni eden proti druge- mu). En 1873 la familio de Zamenhof translogigis en Varsovion. Logi — stanovati, translogi|;i — pre- seliti se, universitato — univerza. kuracisto — zdravnik, okulisto — okulist, zdravnik za oči, universala — splošen, -a, -o, farigi — postati. Cu Zamenhof studiš en Varsovio? Jes, li tie finis ankaii universitaton. Li farfSis kuracisto universala kaj po- ste okulisto. Kiam komencis Zamenhof krei ustvar- jati) la lin^von? Zamenhof pensadis de sia frua juneco pri tutmonda komuna linsvo, kiu povus fo^-igi (odpraviti) la malamon inter popoloj. Jam komence de la vintro 1878 estis preta la primi- tiva* formo de la lingvo internacia. Cu Zamenhof estis edziginta? En 1887 Zamenhof konatigis kun Klara Zilbernik, kun kiu 1: poste edzifs. Edzigi — oženiti se (za moškega). edz-nigi — omožti se (za ženske), eldoni — izdati (knjigo), eperi — pojaviti s* presi — tiskati. Lia bopatro ebligis finance la eldo- non de la unua libro, kiu aperis la 14-an de julio 1887. V besedi bopatro imamo predpono BO-, ki pomeni sorodstvo po ženitviali možitvi. Tako pomeni: Bopatro — tast. bopatrino — tašča, bofrato, bofratino — svak, svakinja, La unua libro de Esperanto estis 40 paga lernolibro por rusoj. La sama li- bro en la sama jaro presigis ankaii en pola, germana kaj franca lingvoj. (Ista knjiga je bila tiskana v istem letu tudi v poljskem, nemškem in francoskem jeziku). Kiam komencigis esperantaj kongre- soj? La unua kongreso de Esperanto estis en 1905 en Bulonjo sur mer en Francio. Cu partoprenis gin ankaii Za- menhof? Jes, de 1905 gis 1913 Za- menhof vojagis čiujare al la universa- laj kongresoj de Esperanto. Cu poste ne plu estis la kongresoj? Somere en 1914 estis survoje (medpotoma) al la kongreso en Parizo, kiam eksplodis mondmilito. Li devis revojagi al Var- sovio tra Svedujo kaj Finlando. Mondmilito — svetovna vojna, mon- do — svet, milito — vojna. Kaj la milito rapid'gis la morton de tiu či nobla homo kun milda, malsanema koro. (In vojna je pospešila smrt te^a plemenitega človeka z bla- gim, bolehinim srcem). Nobla — plemenit milda — blag, mil, krotek. Kiam Zamenhof mortis? Zamenhof mortis la 14-an de aprilo 1917, do an- tau 38 jaroj. Esperantistoj sur la tuta mondo me- moras kun estimo tiun tagon. (Espe- rantisti vsega sveta se s spoštovanjem pominjaio tega dne. Por hodiau sufiču! za danes naj za- dostuje! Gis la revido, karaj geamikoj! ESPERANTISTI, VSI KI SE KAKOR KOLI UCiTE MEDNARODNEGA JE- ZIKA. NAROČITE SE NA NAS ESPERANTSKI ČASOPIS »KONTAKTO«, KI IZHAJA V CELJU. ŠLANDROV TRG 5 I. ZAHTEVAJTE TUDI V VSEH KNJIGARNAH »ESPERANTSKO-SLO VENSKI SLOVAR, KI JE PRED KRAT- KIM IZŠEL. Še nekaj drobnih lz n at š i h krojev MARTIN TROBINA — DEVETDESETLETNIK V lepi Šaleški dolini v Šoštanju praz- nuje te dni svoj 90-letni jubilej tovariš Martin Trobina, preglednik finančne kontrole v pokoju. Kljub devetim kri- žem je še vedno mladostno čil, vedno nasmejanega obraza in še vedno pri- pravljen prijeti za kako delo. Ze v služ- beni dobi nam je bil vsem dober in iskren prijatelj, vzljubil ga je vsak, kdor ga je spoznaL Posvetil se je fi- nančni službi in je to svoje delo ves čas opravljal nad vse vestno in po- trpežljivo, zato pa si je v času svojega službovanja nabral precej zaslužnih po- hval in priznanj. Večinoma je službo- val na Primorskem (Trst, Gorica, Bo- vec). Kot navdušen in pošten Slovenec je moral pretrpeti marsikatere kri- vice, zlasti v času narodnih bojev. Pa se tega nikoli ni plašil. Ce je šel v službo, v prosvetno dvorano ali na pev- sko vajo, je povsod pogumno izpričal svojo narodno zavest. Z vsem srcem je delal v slovensikem pevskem društvu, kjer je slovel kot najboljši pevec. Tu K visokemu, redkemu jubileju mu če- stitamo vsi, ki poznamo dobrega, po- štenega in zaslužnega tovariša Martina Trobino in mu želimo, da bi ostal v krogu svojih domačih ter v naši sre- dini še 10 let, da bi se ga ob stoletn.ci znova hvaležno spomnili. CENE NA CELJSKEM TKGU V TEM TEDNU (Cen« t oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 10—16 (16), čebula 40 (50 do 60), česen 80 (120—150), koleraba — (30), pesa — (30), buče — (10—25), so- lata 34—46 (40—80), cvetača 50—60 (80), špinača 50 (60—100), ohrovt 14—20 (20 do 30), peteršilj 40—50 (60—80), zelena — (60), por — (40), zelje gl. 12—14 (10 do 20), zelje — (40—50), repa sv. — (15—20), repa rib. — (35—40), vino — (130), žganje — (300), fižol zrno — (70), paradižnik 30 (—), paprika 30—54 (60), mleko — (32), skuta — (120)^ smetana — (200), jabolka 15—24 (20—25), hruške 32 (38—50), kostanj 22 (30), gobe — (50), grozdje 100 (50), slive suhe 130 (—), fige suhe 175 (—), sadje suho — (80), limone 230 (—), rozine 350 (—), orehi celi 140 (150), piščanci — (260), oves — (50), koruza — (50), prosena kaša — (100), redkev 20 (30--40), kutne 20 (30 do 35), jajca 23 (22—25), korenček — (25—60), kis — (30). UMETNI MESEC BODO POSLALI V ATMOSFERO SE TO JESEN Profesor dr. Zwicky je izjavil, da je prvi zemeljski umetni satelit že v grad- nji in bo še to jesen spuščen v najvišje sloje naše atmosfere. Ta umetni mesec bo služil za razna astrofizična razisko- vanja. Ta satelit bo brez živih bitij, imel pa bo potrebne naprave za delo in zvezo z učenjaki na zemlji. Na osnovi tega prvega »meseca« bodo izdelali več- jega, na katerem bi lahko biLi že ljudje. TUDI V SV. JEDERTI SO SE POŽRTVOVALNO ODZVALI Preteklo nedeljo je že zgodaj zjutraj prišla ekipa transfuzijske postaje bol- nice v Celju v Sv. Jedert nad Laškim. Tamkajšnji odborniki Rdečega križa so vložil: zares veliko truda v to, da bi krvodajalska akcija čim boljše izpadla. In res, njihov trud ni bil zaman, kajti prebivalci Sv. Jederti in Breznega ter ostalih naselij so prišli na odvzem krvi v še večjem številu, kot so se pr- votno prijavili. Od prijavljenih 60 da- jalcev jih je bilo zdravstveno sposob- nih za odvzem 48, ki so vsi dali kri. Po končanem delu se je ekipa vrnil* v Celje v zavesti, da bodo bolniki v prihodnjih desetih dneh zadostno pre- skrbljeni s krvjo in z zagotovilom od- bornikov Rdečega križa, da bodo pri- hodnje leto zopet pripravili tako uspelo akcijo. S. S. iz podsrede Vesel sem bil, ko sem zvedel, da nas je tov. Kunej na zboru borcev v Koz- jem tako dobro zastopal. Ne rečem, da pri nas ni nikogar, ki bi napovedi no- vih smernic v našem gospodarstvu zlo- namerno ne izkoriščal, toda na prstih ene roke bi jih lahko naštel, ki bi čen- čam nasedli. So pa razne zanimivosti, ki daieio podlago za brbranje. V Ko- privnici, ki je razdeliena na dve obči- ni, razglašata ob nedeljah obe, recimo Kozje zahteva prijavo vinskih zalog do 10., Senovo do 16. Vsaka ravna po svo- jih krajevnih prilikah, zato se razglasi dostikrat ne morejo ujemati. Takšne malenkosti bi prišle prav dlakocepcem, vendar nri nas nimajo tal. Borec KMETIJSKO-GOSPODARSKA SOLA V CELJU BO PRICELA S POUKOM DNE 15. NOVEMBRA Na zadnjem sestanku kmečke mla- dine v območju občine smo se dogo- vorili, da prične pouk na tej šoli v torek, dne 15. novembra ob 16. uri za II. in I. letnik. Pouk bo v učilnici in- ternata Vrtnarske šole v bivši Stigerjevi vili na Ljubljanski cesti za oba letnika skupaj. Ta dan bo še naknadno vpi- sovanje, nato se bosta oba letnika lo- čila. j OBJAVE IN OGLASIf Kolektivi, društva, šole, vrtci, otroški domovi! Obiščite razstavo Društva rej- cev malih živali na dvorišču OF doma, ki je odprta do 14 t. m. RIBIŠKO DRUŠTVO CELJE poziva vse člane, da se prijavijo pri svojih revirnih družinah in plačajo organizacijske pristojbine za leto 19)6 950 din najkasneje do 5. decembra 1955. Po tem roku družine članarine ne bodo več spre- jemale. Licence za revirje bomo izdajali z* stare člane samo v mesecu januarju 1956. Odbor PREKLIC Podpisani Krašovec Ivan, rudar, LahoBino št. i, prekllcujem neresnične govorice in obdol- žitve vodilnih uslužbencev Rudnika rjavega premoga Laško. Zahvaljujem se prizadetim, da so odstopili od tožbe. NA PRODAJ 5 m gumijaste cevi premera 1 cm in kompl. kollič (8 1) za kuhanje žganja: Ogled: »Komisija«, trgovina z rabljenimi pred- meti, poslovalnica 2. NIZEK ZIDAN ŠTEDILNIK prodam zaradi pre- ureditve stanovanja za lO.OUU din. Naslov: Ana Kotnik, Celje, Cret 73. PRODAM železni štedilnik in posteljo z vlož- kom. Vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM jabolka za prešo ("000 kg) po 10 din za kg, v bližini Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM stanovanjsko hišo z dvema večjima delavnicama, vrtom in njivo v industrijskem središču Celja. Naslov v upravi lista. KUPIM srednje veliko posestvo v celjski oko- lici. Ponudbe na naslov Moličnik Anton, kmet. Luče ob .Savinji. KUPIM hi.šo (za nekaj let ncvseljivo) v bližini Celja. Naslov v upravi lista. KUPIM srednjo kmetijo, najraje v Savinjski dolini ali okolici Celju. Plačilo takoj po do- govoru. Javi naj se na naslov: Krivec Alojz, krnica št. 12. Luče ob Savinji. NASLA SEM dne 5. 11. 1955 žensko zapestno uro. Vpiasati ua u|)ravi lista. GOSPODINJSKA POMOČNICA poštena, mlaj- ša gre k dobri družini. Naslov v upravi lista. SEDM050LKA išče stanovanje. Gre tudi kot sostanovalka. Naslov v upravi lista. SPREJMEM UPOKOJENCA v vso oskrbo, ki bi delno i)omagal pri lažjih kmečkih delih. Na- slov v upravi lista. USLUŽBENEC s popolno srednjo šolo želi menjati službo, najraje v blagovnem ali finančnem ^knjigovodstvu. Naslov v upravi lista. DNE 1. XI. sem izgubila na poti iz Sp. Iludi- nje na okoliško pokopališče ali na pokopa- lišču samem, zlato zapestnico. Prosim najdi- telja, da jo vrne proti nagradi na upravo lista. PREKLICU JEM vse neresnične besede, ki sem jih izrekel o tov. Juriju Korenjaku iz Bc- zovja, Šentjur, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopka. Arh Anton. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU " ' v četrtek, dne 17. 11. bo ob 19,50 t centralni predavalnici na učiteljišča predaval specialist za čeljustne bolezni dr. Vrhovec Stane o temi: »VPLIV ZOBOVJA NA ČLOVEŠKO ZDRAVJE« Predavanje bo ponazorjeno s filmom. Vsi vljudno vabljenil NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne n. 11. 1955: dr. Scvšek Maksim, Celje, Cankarjev« ulica 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. « E 1> A r. T 6 K_ MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 11. nov. 1955 ob 15: Aleksander Marodie: OPERACIJA ALTMARK - IV. srednješolski abonniii Sobota, 12. nov. 1955 ob* 29: George Axelrod: SEDEM LET SKOMIN - Premiera - premier- ski abonma in izven. • Nedelja, 15. nov. 1955 ob 15,50- George Axclrod: SEDEM LET SKOMIN - sobotni abonma iii izven Torek, 15. nov. 1955 ob 2«: George Axelrod: SEDEM LET SKOMIN - torkov abonma in izven Sreda, 16. nov. 1955 ob 19,"»: Aleksander Maro- die: OPERACIJA ALTMARK - gostovanje v Vojniku Četrtek, 17. nov. 1955 ob 15: George AxcIrod: SEUEM LET SKOMIN - III. srednješolski abonma Petek, 18. nov, 1955 ob 15: George Axelrod: SEUEM LET SKOMIN - I. »reUnjeiolski abonma KT1¥ O___ KINO UNION, CFLTE Od 7. do 12....11.: >Rdcče in črHO<, IL del,, fran- coski film. OH 45, do 16, 11.:. »Izgubljeni sin«; amer. film. Od !T. do 21. 11.: »Sodnik Timbcrlen«, ameri- ški filin, . : Dne 15. 11. matineja ob 10. uri: »Državni sor vražiiik 'št. francovki film. Predstave dnevno ob 18 in 20 ob nedeljah ob 16,'18 in 20. ' KINO DOM, CELJE ' ' • Od 10. do 14. 11.: »Dokumenti Maršala Tita«, i.iigoslovanski film- ' ■■ • ' Od 15. do 20. 11.: »Sin Bledoličnega«, ame- riški barvni fitur. ■ Predstave dnevno ob. 18.15 in 20,15. Ob ne- deljah ob 16,15, 18,13 in 20,15. RADIO CELJE Nedelja, 13. novembra 10,00 Slovenski napevi 10,20 Oddaja za žene 10,25 Zabavna glasba, Tmes melodije iz zabavnega programa trgov- skega podjetja Volna, ki ga je izvajal orkester dr. Ferrjr Sou- vana 10,50 Spomini na partizanska leta; Sta- ne Terčak: Poslednje pismo 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,30 S pesmijo po Jugoslaviji Ponedeljek, 14. novembra 18,00 Poročila, 18,10 Športni tednik 18,35 Prenos Torek, 15. novembra 18,00 Poročila, pregled »Večer«« 18.10 Grieg; Holberg suita 18,30 Prenos Sreda. U. novembra 18.00 Poročila 18,10 Bojan Lnzner: Napake v otroški vzgoji. 18.20 Kar ste želeli — to boMO zavrteli! 18.55 Glasba iz IIollywooda 19,00 Prenos Četrtek, 17. novembra 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Predstavljamo vam nekaj Me- lodij za vaše želje 18,45 Prenos Petek, 18. novembra 18,00 Poročila, pregled Celjskega ted. 18,10 Na gitaro igra Les Paul 18,45 Prenos Sobota, 19. novembra 18,00 Ob »TEDNU TISKA IN RADIA« (uvod v proslavo) 18,50 Knr ste želeli — to bomo zavrteli! 18,45 Prenos Iz Ljubljane 20,00 Slavnostni koncert simfoničnega orkestra SKUD »France Preše- ren« iz Celja rb otvoritvi »Ted- na tiska in radia«. Prenos iz dvorane Narodnega doma. 21,30 Zaključek oddaje. Vse poslučalce obveščamo, da bomo na razstaviiem prostoru razstave tiska in rndi.T rd 20. d" »m vsnk d.-n od 14. do 18. ure oddajali plošče po željah in reklame po naročilu, po uiiniuiaLui tarifi.