iti —1 MeJvečJI UOTOtkl dnevnik ▼ Združenih državah. Velja sa celo kto......yr. JCJi Za pol let*.......... Mew York oelo leto.....$7.00 Se Inozemstvo odo leto----$74» TKUnrOH: 8878 COETLAHDT. GLAS NARODA TVBLJMEMD AMD CTlliBUTED UTOM F1MPT Til. Wg AWOKIlHF »T f ttHjOWtfiff ^ "», ^»11! MltfOII WIWI 0» If TOtt lTlf Mi sltts PHit I, B. BirhjgB, F. K List slovenskih delavcev v Ameriki. {Tke largeic Slovenian Defly in the United Stetog, Zoned every day except Sunday! and legal Holidays. WW 76,000 Beaders. Entered aa Second Clan Matt«, September H, 1WB, aft the Port Office aft Hew Tort; H. Y, the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 88. — ŠTEV. 88. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 15, 1921. — PETEK, 15. APBILA, 1921. VOLUKE — LETNIK AMt. DELAVSKA KRIZA V ANGLIJI KONFERENCA Z LLOYD GEORGE-OM NI IZPREMENILA NAČRTOV TROJNE DELAVSKE ZVEZE, TIKAJOČIH SE STAVKE V PETEK. — IZJAVA J. H. THOMAS-A. r^Sr^em u JM .rr-aagsagas^^aas London, Anglija, 14. aprila. — Konferenca, ki se je vršila tla-iifN zjutraj med ministrskim predsednikom Lloyd Goerge-om ter uradniki trojne zveze delavcev, ki so proglasili stavko za v petek ponoči, da se z njo podpre zahteve premogarjev, je bila zaključena po preteku dveh ur, ne da bi bilo mogoče kaj napredovati v smeri proti uravnavi težavnega delavskega položaja. Poročalo se je s konference, da je podal ministrski predsednik dolgo ugotovilo, s katerim se je obrnil na železničarje in transportne delavce, ki predstavljalo s premogarji vred Trojno zvezo. Prosil jih jc, da-bodo oprezni in da naj ne Izzovejo krize. Ta prošnja pa oči vidno ni napravila zaželjonega utiša. J. H. Thomas, generalni tajnik Narodne unije železničarjev, je izjavil po /.aključeni konferenci, da ne vidi nobenega izgleda, da bi se dalo zopet otvoriti pogajanja ki bi imela za cilj uravnavo stavkarskega položaja. r Na vladni strani se je izjavilo^ da delavski zastopniki niso bili \ stanu predložiti novih argumentov, na temelju katerih bi prišli \ ladni zastopniki do drugačnega naziranja, docim ni na drugi stra-l i vlada namignila, da je pripravljena dati kake riadaljne koncesije. — Na ta način je bil položaj danes popoldne neizpremenjen in izgled teman. Delavski člani angleškega parlamenta, narodni izvrševalni ko-mitej delavske stranke in voditelji kongresa strokovnih unij so se tudi sestali, da razpravljalo o pozivu na stavko, katerega je izdala delavska trojna zveza za petek zvečer. Splošno se je glasilo, da nudi sestanek žarek upauja, da bo še vedno mogoče preprečiti veliko delavska stavko. Soglasno z listom "Times" pa so delavski člani parlamenta izjavili, da je vse preje na mestu kot^a gojiti optimistična upanja v tem pogledu. Poslanska zbornica je bila danes pripravljena, da razpravlja o r.dgovoru na kraljevo proklamacijo glede rekrutiranja rezervnih sil, ki bi nastopile v slučaju izbruha velike stavke. Delavska stranka je i/javila, da bo stavila naslednji predlog z ozirom na odgovor: — Zbornica obžaluje, da se je njegovemu veličanstvu priporočile tako drage vojnim časom primerne odredbe, ki so prav po tem, da vzbude javno ogoi-čenje in ki se obračajo proti lojalnim državljanom, ki se poslužujejo svoje postavne pravice, da se upirajo znižanju živi genskega standarda njih samih ter njih sodelavce^. IZVOLITEV KRALJA ZA VLEČENA. Budimpešta, Ogrska, 13. aprila. (Justav (jratz, minister za zunanje zadeve, je edini član ogrskega kabineta, Vi bo lesignirsl vsled obiska prejšnjega kralja Karola na Ogrskem. Ko se bo v kratkem sestala narodna skupščina, bo opravičil ministrski predsednik, Paul Telekv, stališče vlade in njen sklep, da nanovo i^la, manifest, katerega je napisal Karol in da ni izdanje manifesta, involviralo priznanja njegovih pretenzij do prestola. Kmečka stranka je privolila v sklep, da se preloži rešitev vprašanja, kdo bo aedel na ogrskem prestolu in sicer za toliko časa, dokler ne bo taji pritisk prenehal uplivati na Ogrsko. Poroča se, da je opaziti na Oehoalovaikem, Romunskem in v Jugoslaviji precejšno vznemirjenje. Glasi se, da so t. nr. rodi Kit! vzdrževanja oborožene straže ter je opasiti znamenja, da pripravljajo skupno akcijo, ki bo enkrat za vselej napravila konec strahu restavracije Habsbtiržanov. BRAZILIJA ŽtJPUJE KAVO. ► —■ Rio de Janeiro, Brazilija, 12. aprila. Več kot 300,000 vreč kave jc nakupile tukaj in v Santos bra-zikka vleda M tridesetega marca vaprej. Listi izjavljajo, da je s tem vlada prestavila v dejstvo svoj namen, da. posreduje na kavinem trg«, glavnem produktu dežele ter • tem isboljš« ceno ter valuto. POGREB KAJXSRICE PRELO ŠPANSKI SOCIJALISTIČNI KONGRES RAZDVOJEN. . Madrid, Španska, 14. aprila. — Komunistični delegati na španskem socijalističnem kongresu so objavili svoj odstop od organizacije,/sledeč glasovanju, s katerim se je odklonilo predlog, da se španska socijalistična stranka pridruži Tretji luternacijonali v Moskvi. Glasovalo se je z 8808 glasovi za rekonštrukenjo stranke in 6025 v prilog priklopljenja k Tretji internacijonali. Med onimi, ki so stopili iz stranke, so delavske federacije v Hiška j i, Asturiji in Galiciji. Tekom glasovanja je prišlo do razburljivih prizorov in policija je preprečila osebne spopade. KABINETNA KRIZA V CHILE. Santiago, Chile, 13. aprila. — Člani čilenskega kabineta so predložili včeraj zvečer predsedniku Alessandri svojo re&ign&cijo in sicer raditega, ker je senat "zavrnil vladni predlog, da se imenuje Luk Aldonata, prejšnjega ministra za zunanje zadeve, čilenskim poslanikom v Franciji. Predsednik ni hotel sprejeti re-signacij ministrov ter trdil, da ni nobenega političnega pomena v akciji senata. TURKESTAN JE PPROKLAJrfl-RAL NEODVISNO REPUBLIKO. Stockholm, Švedsko, 14. aprila. Turk est anaka vlada je proklami-rele neodvisno republiko. Vodilni organi nove republikanske vlade bodo sestajali iz sivjetnega kongresa in izvrievalnega odbora. Nova državna oblika je federacija po so v j H nem vzorcu. ' Doom, Holandska, 13. aprila Truplo prejšnje cesarice, Avgu ste Viktorija, ki je umrla, tukaj v ponedeljek zjutraj, bo ležalo gradu Doom do nedelje zvečer ali ponedeljka zjutraj. Prvotni namen je bil prevesti truplo tekom današnjega dne iz Door na ▼ Potsdam. Danes pa se je objavilo, da ae» bo vršila pogrebna »Jiuba takaj ▼ nedeljo, v Ne, odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebne navodila na najstarejše in skuŠe-no riovensko bančno podjetje: RANK SAKSEB STATE BAXK (potniški oddelek) ttOortkndt St, New York, *. T. m Madaina Curie, iznajditeljica radija, bo prišla meseci maj a v Ameriko. Predsednik Harding ji bo izročil en gram te dragocene kovine — dar ameriških žena in deklet. En grani radija stane sto- tisoč dolarjev. PREDLOGA PROTI ' SUHI POSTAVI Vohlci vsake posamezne države; naj odločijo, če naj se pije ali ne. HHlova resolucija. Washington, D. C., 14. aprila. Kongresnik John Kissel iz Brook-lvna je stavil danes predlogo k zvezni ustavi, ki določa: Ko bi bila ta predloga sprejeta, naj bi governer vsake posamezne države razpisal volitve glede naslednjega vprašanja: Ali naj bo prepovedano po zakonodaji te države izdelovati, prodajati ali j transportirati pivo in vino? Če bi to , vprašan je večina vo-lilcev zanikala, naj bi bilo dovoljeno izdelovati, prodajati in transportirati pivo in vino. Resolucija jc bila izročena ju-stičnemu odboru. Kongresnik John F. Hill je stavil danes v zbornici predlogo, naperjeno proti Volsteadovi postavi. Predloga pravi, naj se izvedbo prohibicije prepusti posameznim državam. , KEMAL PAŠA HOČE ŠČITITI KRISTJANE. Rim, Italija, 14. aprila. — Pa-peški državni tajnik, kardinal Ga-sparri je poslal Kemal paši, Voditelju turških nacijonalisiov apel, v katerem ga poziva, naj ščiti kristjane v Mali Aziji in Anato-liji. Kemal pasa je v brzojavnem odgovoru vladno odvrnil, da bo smatral za svojo najvišjo dolžnost, skrbeti za dobrobit prebivalstva, brez ozira na pleme/oziroma vero. mBam BsamaiMB Važno za potnifceT Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj ee obrne bs. nas, da mu pošljemo vea navodila, kako je mogoče dobiti potni lieL *' Kdor i« ima jugoslovanski ali siiiiii iftl potni list lahko potuje kader kote. Kdor pa epeda v weed son ozemlje, in ieli potovati v stare domovino, mu je vedno lahko pre-dobimo potni list, kader pride v New York. V veeksas mirm te obnUe ne tvrdkoi PBANK SAKSKB STATE BAKZ LJUBEZEN PRI6NUA MORILCA NAZAJ. LONDON IN HARDIN60V0 STALIŠČE f_-—^ - ^ LONDON JE KRITIČEN GLEDE NAZOROV PREDSENIKA HARDINGA. — IZJALOVLJEN JE LIGE NAŠA NAPAKA. — KAKO BO PLAČALA EVROPA SVOJE DOLGOVE? London, Anglija, 14. aprila. — Daily Chronicle pravi v svojem komentarju poslanice predsednika Hardinga na kongres sledeče: — Z zadovoljstvom zaznamujemo, (Ha ni predsednik Harding zavrnil skupnih motivov, na temelju katerih so se združene sile borile proti Nemčiji. Vztraja tudi pri zahtevi pravične odškodnine in restavracije Evrope. On ni za to, kot izjavljajo njegovi politični nasprotniki, da bi se .zavrnilo vojno in zavrnilo tudi zmago. Westminster Gazzette pravi: — Predsednik pravi, da je bil največji cilj Lige narodov poražen, ker se je zvezalo Ligo z mirovno pogodbo ter se jo je napravilo ze. izsiljevalno agenturo zmagovalcev v vojni. Če soglašamo, moramo priznati, da je Amerika sama v glavnem odgovorna za to stališče Lige. Kar je sedaj, za to so jo napravili Amerikanci, ki je niso hoteli priznati v okolščinah, v katerih bi njih upliv lahko dal Ligi povsem drugačen značaj, kajti pritegnilo bi se vanjo prejšnje sovražne države ter ustvarilo ligo resnične sile v vladi sveta. Mi prav nič ne očitamo v tem oziru, a Amerika ne more imeti stvari na obe strani. Ona ne more stati na strani ter se nato pritožiti, da so zinagalei napravili iz Lige nekaj drugega kot je želela Amerika. Prijateljski dogovori, zveza za pospeševanje miru, vse to so izvrstni dokazi ameriške dobre volje, vendar pa ne predstavljajo nikakega primernega nadomestila za Ligo kot bi lahko bila, če bi Amerika le hotela. Glede tarifne politike pravi isti list: — Kako naj dobiva v teh okolščinah Amerika obresti za dolgove, katere ji je dolžna Evropa, da ne govorimo o glavnicah, je dilema, iz katere ni izhoda. Amerika je prišla vsled vojnih okolščin na stališče naroda-upnika. kateremu morajo evropske dežele pošiljati velike množine blaga Če se bo to blago strogo izključevalo, ne bo raogla Amerika dobiti, kar ji gre. Tc je nauk, katejrega se bo moralo n&učiti, če bo objavljena politika Hardinga obvladovala trgovinske odnošaje. « Pariz, Francija, 14. aprila. — V današnjih tukajšnjih uvodnikih glede poslanice predsednika Hardinga na kongres je opaziti strogo kritiziraje francoskega poslanika Jusseranda v Washingtonu, ker ni slednji, soglasno s prevladujočim naziranjem, pravilno obvestil francoskega naroda-glede položaja stvari v ameriškem glavnem mestu. Številni listi, posebno L'Homme libre in Gaulois soglašajo s Temps, da je to obžalovanja vredno stanje stvari. List Cablegramme, no, trgovskim interesom posvečen dnevnik, piše: ^— Gospod Jusermd ni bil primerdno informiran glede dogodkov. v Beli hiši in v >enatu. Pod pretvezo, da noče žaliti javnega mnenja v Ameriki, je odsvetoval vsako inieijativo za pospešen je naših interesov ter nas pustil v globoki nevednosti'glede vseh dogodkov. Žal nam je, da moramo na tak način govoriti o možu kot je Jusserand, a nahajamo se v položaju, v katerem nas ne morejo u-spehi preteklosti odškodovati za izgube sedanjosti. Besedilo Hardingove poslaniee ni včeraj /.večer Se dospelo v Pariz in večina listov se je vsled tega omejila na kratke komentarje skrajšane poslanice, ki je bila na razpolago. Washington, D. C., 14. aprila. — Zveza narodov, na katere je namignil predsednik Harding v svoji poslanici na kogres, naj bi bila ustanovljena na približno naslednji način: — Zavezniki in z njimi zvezane sile naj bi podpisali kontrakte obveznosti, kot se jih oficijelno označuje. V slučaju, da bi se v kontraktne obveznosti ne dalo vključiti vseh vdeleženih sil, naj bi se sklenile posebne in določene dogovore z vsemi narodi, med njimi tudi z Nemčijo in Avstrijo. VELIKANSKI POŽAR V JOHNS TOWNU. {R&9I tešr i&tiši&m: AVSTRIJA ODLOČNO PROTI HABSBURŽANOM Prepovedan povratek bodo kaznovali kot zločin. — Plemiških na-slovov se ne sme uporabljati. Dunaj, Avstrija, 14. aprila. — S? pomočjo vs^-Nemeev in socija-! listov je bila sprejeta v ustavnem odboru predloga, ki prepoveduje enkrat za vselej povratek HabJ sburžanov v deželo. j Oe bi se kak član habsburške družine vrnil, bi ga zadela kazen j .od enega leta do petih let. ' j j Narodna skupščina bo najbrže predlogo potrdila. Najprej so soeijalisti predlagali, naj se tiče to samo HaBsbur-žanov, potem je bila pa ta odred-j ba razširjena na vse osebe,, ki so postavno izgnane. Nadalje bodo koznovane vse one osebe,* ki izgnanec podpirajo oziroma jih skrivajo. Značilna je tudi klavzula, ki določa, da bo vsaka oseba, ki si javno prilašča kak plemiški naslov, kaznovana s šestmesečnim Zaporom. Ljudsko glasovanje, če naj se pridružita Tirolska in Salcburška Nemčiji, ki naj bi se imelo vrški dne 24. aprila, je za en mesec od-godeno. DENARNE POfelLJATVE ▼ ISTRO, HA OOIHKO JM NOTRANJSKO. - Isfiftejemo denarna fsplafifs popolnoma sanesljivo in sedanjim nameram primerno todi hitre po celi Istri, na Gariikem in tafi na Notranjskem, po oeemljn. ki Je saetdeao po italjsnaki anftrf. Včeraj smo računali am ^08 ljetve ttiljsnskih fir po ■toflefih 50 lir----$ UO 100 lir----$ 5.30 300 lir.....H&00 500 lir .... $34.00 1000 lir .... $48.00 Vrednost denarju sedaj nI stel> aa, mi—ja se večkrat neprifiako-vano; is ten razloga nas al no-goče podati ■■tsnftno mm jnar prej. Ml refinneme tal Istega dne, ko nam poslani denar dos^l 1 v roke. ^ Denar nam je poslati najbolj pe Domestic Postal Meoe? Order, ell pe New York Beak Draft. : PfcAnC 1AKSKR STAm BAM* m nuni......... ..... ■ - j Policija je aretirala v New Torku [Oiovanni Aversa, ko je prišel, da vidi svojo petletno hčerko. - 1 Dne 6. aprila 1919 je Giovanni Sversa, ki je v onem času s tan o- 1 val na št. 302 na iztočni sto in 1 drugi cesti v New York, ustrelil s svojo ženo in sicer po celi seriji 1 prepirov, ki so.trajali en mesec ter pobegnil iz hiše. Poleg mrtve- \ ga trupla žene je pustil njeno i petletno hčerko, Marijo, ki je bila J edina priča očetovega dejanja. 1 Iglicija je pričela zasledovati ^ Averso ter ga zasledila v nekem 1 majhnem mestecu v Pennsylvani- 1 ji. Ko pa je prišel uradnik, da * ga privede nazaj v New York, je ] izginil. Gnan od strahu pred aretacijo ni begunec nikdar ostal dol- ^ go časa ne enem mestu ter se j potikal od kraja do kraja, odda- ( Ijujoč se • vedno bolj od New Yorka ter spominov na to, kar je bil pustil tam. , Mudil se je v San Francisco in Portlandu. Divjine Canade so , mu nudile nekaj časa zavetja in , istotako žitna polja v Kansasu. } Celo kadar je izgubil ves strah,, j da bi ga našli detektivi, ni mo- , gel obstati ter šel naprej, nemiren in razdvojen. ^ Vedel je le, da je njegova j majhna hčerka bolna ali pa že } mrtva. -V celih dolgih mesecih . bega ni nikdar dobil hobenega sporočila in ga tudi ni zahteval, * kajti v istem trenutku bi ga našli. Kot vleče magnet nase žele- 1 zo, tako je tudi ljubezen do otroka vlekla Averso vedno bolj pro- J I ti iztoku. Prišel .je v majhni kraj 1 Luzon v Catskill gorah. Zaman i je skušal- pomiriti se ter črpati 1 j nekaj nebeškega miru, ki je ob- , Ijlajal naravo v gorah. Zaman s j je tudi skušal pregnati iz trojega srca sliko otroka, katerega je ] :"hotel videti še enkrat. s Skoro obupan vsled te razdvojenosti. je zaupa1, dvema prija- f teljema v mestu svoj namen, da pojde v New York ter poišče svojo hčerko. Nadalje ga je oja-jčila v tem njegovem sklepu vest, (katero je dobil po ovinkih, da je njegova majhna deklica bolna. 1 V pretekli noči je prišel Aver- 7 sa V New York, a vest o nje- y govern prihodu je prišla na uho policije preje kot je prišel on sam in danes zjutraj sta ga prijela dva detektiva s policijske postaje na 104. iztočni cesti. ^ Odvedla sta ga na policijsko 1 postajo, kjer je Aversa priznal. 1 da je oddal sest strelov, ki so ] ubili njegovo ženo. Obenem pa j je. prosil, naj se mu dovoli vi- ] deti njegove hčerko. Plačati bo j moral sicer kazen za svoj zločin a njegove negotovosti je vendar ] konec. PARNIK SE JE ZALETEL V 4 SVETILNIK. Napolj, Itajjjja, 14. aprila. — Ameriški parnik Prusa, naložen z žitom, se je zaletel včeraj v eve- . tilnik, ko je prihajal v pristanišče. Sprednji del parnika je moč- < no poškodovan.____ AMERTftKT ČK8PORT PEAA. Atlantic Citj. N. J., 13. aprila. Eksportna trgovina Združenih držav peša ali se skrči v razmerju več kot sto milijonov dolerjev na mesec. Tako je izjevil Jerome Thralls, tajnik in zakladničar Discount Corporation v New Torku in eden izmed organizatorjev finančne korporacije za inozemsko trgovino. — Oblasti nam pripovedujejo, de je več kot štiri miljbne ljudi v Združenih državah brez dele, — je rekel. — Ta dejstta so obiiren dokaz bistvene potrebe hitre akcije, s katero naj bi se ustavilo to padanje trgovine, stabiliziralo naše obstoječe inozemske trt« ter pomagalo k razvoju novih. - ZANESLJIVO IN HITRO- aakrbeje DENARNA IZPLAČILA t Btarl domovini tal opravlja drugi fctnft— podi j Frank Sakser State Bank 82 Cartlendt Street - Ne« York . Rojaki, poehiiujte ee vseh ndevah te elovemke banke, ki Je pod rte1*"— nadzorstvom državnega urada in ima n varstvo ~ $100,000.00 ikniM In $50,000.00 rezervnega »klada. * Frank Sakser, predsednik. Vterej smo rainnali m poiOjatve jngoelovanakik Kron pa tfe* ieBh eenak: S00 kron .... $ 2.30 1,000 kron .... $ 7^0 «00 kron----$ 3.10 5,000 kron----$37.25 500 kron----$ 3.85 10,000 kron----$74.00 Vrednost denarje sedaj nI stains, menja se večkrat nepričaErf* rano; Sa tega raalo£a nam ni mogoč« podati natančne eene ran* prej. Hi računamo po eeni Istega dne, ko nam poelani denar d » ____' . Jm Denar nam Je poslati najbolj po DisHrtll Utmmj Of«-, a» K ipf T>k B^-OSlt __. »ta^ ^ ijl Fraak Saksar SMt Bask n csrau^trwu .ugt* Johnstown, Pa., 14. aprila. — Danes je ogenj deloma popolnoma j uničil poslopje, v katerem se na-haj Johnstown Morning Ledger, poslopje Western Union Telegraph Company in nekaj drugih hiš. Povzročena' škoda znaša ba-j^ nad 100,000 dolarjev. KABINENTNA KRIZA V CHILE. Santiago, Chile, 14. aprila. — Člani čilenskega kabineta, ki so v torek zvečer predložili predsedniku Ale.ssandri svoje resigacije, so te resignacije včeraj zvečer zopet umaknili. Sk>ep predsednika, da kancelira vse peverilne listine diplomatov, ki pripadajo opozicijskim strankam, je ostal nevelja-Jven, deklor niso vprizorili ministri te akcije in sklep bo sedaj izvedel minister za zunanje zadeve. Tekom preteklega večera se je vi^ilo pred predsednikovo palačo zborovanje v protest proti stališču senata, ki ostro nasprotuje vladi. Konflikt med ministrstvom in senatom je prišel do viška v torek, kojc senat zavrnil nominacijo Luis Aldonata za mesto poslanika v Franciji. "GLAS NARODA" Boljši jog. ffl.AS ^YT^ " 1001 Dali intervencija! Peter Zgaga Na« list ima dopisnika, uavdn-st-ne«ra farme rja. Tako je navdušen za poljedelstvo, da piše besedo jrnoj z veliko začet no, Bog pa z malo začetno črko. • » • . Naslednja zgodba je <&ozinskoz resnična ter izvanredno značilna za sedanje gospodarske razmere v Jugoslaviji. Čitatelj, gotovo ti je znano, da z marko, ki j.t pritisniš na pismo, deloma plačaš stroške za prevoz. Kot vsaka moderna država, je irneh- tudi Jugoslavija znamke, ker je pa papir tam v naaih krajih redek (razen papirnatih bankovcev), je teh mark nenadoma zmanjkalo. Kje jih dohiti? Kje drugod kot v Ameriki, kajti v Ameriki je vsega dosti in v izobilju. In tako se je zgodilo, da vidite poti jugoslovansko marko, če jo prav natančno pogledate, komaj vidno vrstico, da je bila napravljena v Ameriki. Predzgodovin« te afere, ki je izza Thmn-Taxisa nima para v znamkoslovju je pa naslednja: Svitla jugcslovanska vlada je imenovala posebno komisijo (dolge časa je morala izbirati, da je dobila potrebne ljudi, kajti vsak Jugoslovan je že član te ali one komisije) ter jo poslal v Ameriko po marke. i Gospodje so v New Torku dobro živeli ter gledali marke, rae-šetarili za mauke in slednjič sklenili kupčijo. Potem so se vrnili v Jugoslaviji- v prvem vzredil — kot se pač jugoslovanskemu komisarju spodobi. • Najzanimivejše pride pa sedaj. Dokazano je namreč, da so stroški te komisije znašali veliko več kot bo vnašala svota, ki jo bo do bila jugoslovanska država za marke. — Če bo kdo kdaj pisal knjigo ; naslovom: ''Narodno gospodarstvo Jugoslavije" bo tvoril ta čin posebno poglavje v nji. • « m Trije bogati mladeniči. dva kristjana in en Žid, so se pogovarjali. kaj bi kupili svoji prijateljici za poročno darilo. Pa pravi »>rvi: Jaz ji bom kupi! šestintrideset -kavinih žliček. In drugi reče: Jaz ji bom kupil šestintrideset porcelanastih skodelic. Zid pa pravi: .Jaz ji bom pa kupil eedilee za šestintrideset oseb. V Ameriko je dospel nemški žid, slavni kemik profesor Weitz-irann. * Demokratično in za znanost vneto mesto New York mu je priredilo veličasten sprejem. Miroljubno ameriško ljudstvo je navdušeno ploskalo temu učenjaku, ki je iznašel med vojno najstrašnejše razstreljivo na svetu — TNT. * • ♦ Komunisti hočejo zbrati velik kapital, da bi ga uporabili v borbi proti kapitalu. # * • Božji možje zato greše, da se z grehom boljše seznanijo ter se za-morejo na ta način bolj uspešno boriti proti njemu. * • • Zadnja najnovejša novica iz Jugoslavije: konštitunta še vedno zboruje. in svojo miroljubnost lahko sama dokaze. Preveč je trpela v vojni, da bi si želela novega krvol-itja, pozna pa nevarnosti, ki bi jih porodila neaadostna vojaška pripravljenost. Spor med škofom in krojačem •Nekateri pariški listi so prinesli y zadnjem času ostre kritike drnašnje ženske mode. Ker te kritike niso ničesar zalegle, je pariški nadškof kardinal Dubois izdal oster pastirski list, v katerem ostro obsoja današnjo žensko modo. Obenem se obrača kardinal do žensk samih, naj opuste sedanjo nemoralno modo, ker ta nasprotuje krščanski mcfeali. Znani pariški krojač Poiret je napisal kot odgovor na pastirski Kst dolg članek v "Matinu", v katerem izvaja, da je pojem dostojnosti dvojen, da je čistemu vse čisto in da nikafcor ne drift brezpogojno pa- SugoaUmatiBka Ustanovljena L 1898 ItatnL Srttuuta Inkorooriranz L 1900 GLAVNI URAD v ELY, BONN. v k nUVKNIAN DAILY) __m< PuWWMi tar KLOVmO FUBLXBHIHO COMPACT im »rporatioak rHAMK UKWS. PnwHwl LOU I a 1SNIPIK. Traiifg Mm* mf >ytw «f ttm Cifiifittwi and AMtmm «f Above Offlclerei ta owtawa H/mC a—»Wh at Manhattan. N«w York City. N. V. -**B>tl ***** M<|1-—ln ..^"Hifrr*.. —i In f mlt hjo xm pot i**i w'ftIP JU tut tmt* SUM Z* lin—ittMH zm c*lo tata S7.0S la Mrt Ute j1J»_M PI If WJO SLA« NARODA ^^ (Vole* of th2oiw*a<>1* e*H MiIM—■ ** ___Qutacrlptlop yearly H m__ ASvrtl—iant on aaroomont m in bra pilBlw la oMtaMktl m no prloWu)e)o. Dcnar no] oo btafwrou po-aUktt P® Momt Of4«r. JPrl iprememM kraja naročnikov proahno. da aa aan _tad! III lour I naananu da hllraja mUdtao nMtorolkfc_ QLASNAROOA m CtlMl« tam Borauih of Manhattan. NOW Yorfc. N. V. _ _ Totophonot Cortlandt 287» -* N'ekaj definitivnega in bodrilnega *e oči vidno dodaja ▼ Georgi-z ozirom na črnsko vprašanje. Preteklo soboto je bilo beli poroii mojroče spoznati krivim, John S. Williams«, belega plantažnika. in »ieer ra
  • ti.vljen Williams pod obtožbo radi umora nadaljnih osem črn-cev in goveroer Dorsev je objavil, da predstavlja kazensko zasedo-vanje teli slučajev le prieetek kampanje za iztrebljenje peonaze v Geor«riji. To je dokaz o drugačnem jugu kot je ustrahovalna. požigajoča in linčarska sodrga, +ci je tako pogosto nastopala v imenu-južnih držav. Jug, ki je spozna', krivim Williamsa, je napravil definitiven korak v smeri proti zavarovanju črnca. Ce spojimo obravnavo proti Williarnsu z vedno naraščajočim številom uredniških komentarjev J tei komunalnih akeij v južnih državah, vidimo lahko, kako se pora-^ j a novo južno stališče napram črncu, ki bo v veliki meri pripomoglo; k rešitvi težkoč med helo in črno skupino prebivalstva; V Birming-liam, Ala., je belo časopisje na strop način obsodilo neuspešne pos-1 kune liucanja. — Nekateri najboljši ljudje na sveta xive v Hirming- j ham, beli in črni, — je pisal list Birminpham News pred kratkim. — Mi ne bomo dopustiti* »tikakih linčanj. da bi osramotili to inesto. V Kielmiondu sodelujejo bele in črne žene pii skrbi za ubope. V Louisville, K v., so se tekom zadnjega leta vršila mešana zl»orovanja. Ti a katerih se je sprejelo proprame ze zavarovanje črneev. V Green-•ville, ^liss., Atlanta, iJa., in v drupih južnih mestih so beli prebivalci razpravljali s črnimi voditelji pkde izseljevanja na sever ter pokazali svojo pripravljenost, da sodelujejo pri poskusih, da se izbolj-' Ša položaj črneev. Seme tepa stališča j" brez dvoma prav tako staro kot. je stara navzočnost črnepa plemena v Ameriki. Črnec je imel vedno inteligentne bele prijatelje na j upu. Tekom dobe, ki je sledila Državljanski vojni, je bilo jasno, da niso mogli ti prijatelji črncev proizvesti nikake liberalne akcije. Pleme sužnjev se ne otrese in ne iznebi svo-jepa suženjstva v enem dnevu, in tudi pleme prejšnjih pospodarjev in lastnikov se ne sprijazni takoj z mislijo, da bi delilo vse »ekonomske in politične privilepije z nekdanjimi svojimi sužnji. Rešitev jupa' je ležala ves čas v jugu samem in-če so hotele države s Številnim črnim prebivalstvom iti naprej ter procvitati, so morale storiti to s pomočjo intelipentne akcije, ki je sprijaznila praktično stališče črnca s pravicami, ki so mu bile postavno zajamčene. i Ta akcija si je končno vendar pričela delat; svojo pot. Možgani b< lepa jupa se polaščajo kontrole problema črncev, Iioljši razredi stopajo naprej, da prevzamejo vodstvo v tem popledu, mesto da bi pa prepuščali sodrpi in poulični drhaJi. Izprememba je značilna za celi narod. Xe napoveduje le vnaprej bolje razpoloženje med belini: in črnimi, temveč obljublja tudi počasno harmonizi:anje idej med gotovimi skupinami belili o vprašanju, plede kaierepa je bilo manj skupnepa sporazuma kot med dvema človekoma brez skupnega jezika. • * Stara diplomacija ni še popili j h- v Evropi. Sedaj smo izvedeli, da razmišljajo zavezniki v splošnem, kako bi s silo izvedli popodbo, sklenjeno s Turčijo v Sevres, da pa sklepa med tem časom Italija stara intri^antka in rahrbtnica, posebno popodbo s Turčijo, ki naj bi razveljavila sklenjeno mirovno popodbo. Italijani naj bi dobili potove trpovske koncesije na turškem ozemlju, a v'zameno hočejo podpirati Turke, ki skušajo dobiti boljše popoje in če inojroče tudi .'■'•mimo in Trrcijo. Hr*-7 vsakepa hrupa, a očividno na uspešen način se je nekaj takepa v resnici zpodilo. Zavezniško stališče napram Turkom se je pričelo ti do kot železo, ali je postalo slabo kot voda in se splošno plaši, da je pognal Kemal paša ambicijozne Grke nazaj k pomočjo italijanskega orožja. Javni dogovori, — javno sklenjeni, — je fraza, ki ima vsak dau manjšo eeno na trgu narodnih intrig in bojev zi preipoč. Italija je seveda zadnja dežela, ki bi si smela privoščiti kaj takepa. kajti njena plavua skrb bi morala bit; posvečena vprašanju, kko rešiti razo-rani položaj doma ter plačati velikanske dolgove, katere si je nakopala. • i ^Slovenske novice« Cleveland, Ohio, j Umrl je Mike Šega. star 51 let. za zastrupljen jem krvi radi poškodbe pri delu. Ran j ki je stanoval na 8101 Wait Ave. Doma je' bil od lr>škega Potoka. V Ameriki je bival 22 let. Bil je član društva Balkan SNPJ. Tu zapušča ženo. Popreb ne je vršil 11. aprila, i Naj v miru počiva! _ I I*red k rat k un je bilo poročano, da je bil od policije obstreljen Frank Zalar, katerega je policija baje preganjala k«it roparja. Stvar Re je sedaj obravnavala ua' sodni j i in pri tem je pr*sla sledeča resnica na dan: Frank Zalar se je s svojim, prijateljem vračal v nedeljo zjutraj ob štirih proti: domu. Pri tem sta bila dba napadena od lopovov, ki ao pobiH Zalar je vega opremljevalca na tla m tudi Zalarja poškodovali. Medtem • je bila že policija na licu mesta,j in Zalar, ve« prestrašen, da ne imel sitnosti, jt pričel bešati proti ! domu, toda pri tem je policija]' streljala in zadela Zalarja, misleč,! {la je «ti ropar. To je bilo dne 20. j marca. Sedaj se je stvar obravnavala >pre>d sodni j o in se je doka« za]p, da je Zalar popolnoma nedolžen t»n*. ga je sodnik oprostil > vsake krivde, kar je seveda samo-obse h i razumljivo. Tako tudi policija mnogokrat kaj prehitro u-krene v šk«»do uedeliniJi osel), i Dne 14. aprila «o dobili sledeči I rojak i drza^jannke papirje: Jos. Kovač, John Tonile, John Bosak. Igu. Ocrne, Jo«. Arko, Gasper Se-ručar. bouis Godnjavec, Geo. Kuhar, Frank Kramar, Frank Kos in Anton Zalar. — Šestim prosilcenJ za državljanske papirje je sodniki Foran odrekel državljanstvo, ker so tekom vojne izjavili, da nočejo služfti v ameriški armadi, kljub temu, da so tedaj že imeli prve državljanske papirje. j Poročno dovoljenje so dobili: John Jančar, 29 let, 6424. Spilksr IAve., m Fanny Osrie, 21 let; Joseph Sedmak, 24 let, 702 E. 156. St., in Mary Prelc, 19 let; Joseph I Rogelj, 25 let, 0615 Edna Av«., in Mary Jozelj, 19 i«st. "Bilo srečnol Družina Klobučar, atanojoča na ; Že četrto leto opaz&gemo Slofcuei z, italoaljo razvoj dogodkov v} Rusiji, ki so najmogočfifcjio držaVo na avetu izpremenili v torišče razmšiteljnih notranjih bojev in predmei brezobzirnega izkoriščanja od strani tujih držav. Ko je leta 1917 izbruhnila revolucija, ki je strmoglavila Nikolaja II., in spravila oblast v roke knezu Lvovu, Miljukovu in Gučkovu ni bilo v Rusiji nobenega dvoma o tem, da kljub notranji gnilobi romanovskega režima v tem momentu še ne bi prialo do poloma, da ni anpleški poslanik Buchanan v Petrogradu podprl vstaje z več ali manj realnimi dejstvi in sredstvi. Anglija se je bala, da Rusija ne iz-»ili -miru z Nemčijo, ki bi kljub vsem izgubam vendar ohranil moč 1 Rusije v veliko večji meri nepo bi to moglo biti v interesu Anglije in bi v prvi vrsti za vse čase onemogočil gospodarski vpliv entente na ogromno in bogato deželo, da ne govorimo o popolnem debaklu — Francije v tem slučaja. t Razvoj revolucije v prvih mesecih je bil tembolj v prid posebnim interesom Anplije, ker je naeionalno-buržuazna vlada kneza _ Lvova kmalu podlegla naporu zrevolucioniranih inas. vsled česar so prišli na površje bolj socialistično orijentirani socialrevolucioneri. — Ker ti niso imeli v ljudstvu nobene druge opore nepo mučeniski venee prepanjanj. ki si pa je zarotniška provincijalna inteligenca zaslužila pod carji, je Kerenskij. da upodi boljše viški masi. žrtvoval imperialistični propram pravoslavne carske Rusije in proplasil des-interesement nad Carigradom, kar je. bilo za Anglijo večja mirna pridobitev nego pet let krvave vojske. Rusija, ki se je odpovedala Dardanelam. kljub temu pa vztrajala v okopih, je bila za Anglijo dvojni dobiček. Te račune je prekrižal Lenin, ki je ;u*mado pridobil za brezpogojni konec vojske, se v isti meri kakor proti nemškemu imperializmu obrnil proti angleškemu in francoskemu in žrtvoval v Brest Litovski! skoro ves aevero- in jugozapad inleresom centralnih držav, samo da si zasigura mir v s vrlin notranjega okr^pljenja boljševizma in potem vrže ined zmagovalce *anie bakljo splošne svetovne revolucije. Enteuta je izgubo Rusije kot zaveznika na bojnem polju nadomestila z Ameriko, pcrmanofilsko stališče boljševikov, ki je bilo taktičnega značaja, pa izrabila v to. da je nasproti Rusiji začela politiko kakor zoper sovražno državo. Teko je ludi Leninova odkrita politika koristila le posebnim namenom anpleške svetovne politike kakor ji je preje prinesel dobiček Kerenskij s svojo omahljivostjo. Od tejra momenta, zlasti pa od leta 19iS dalje je ententa naspro-jt: Rusiji, ki je pod carjem za njene interese prinesla na oltar inilijo-;iic življenj, ki je prav zaradi teli žrtev zapadla notranji revoluciji, zasledovala tako brezvestno, nemoralno in hinavsko politiko, da ji ni primere v zpodovir.i. Pod pretvezo boja zoper ;'revolucijonarni kotel sveta'* v Moskvi, je ententa podpirala vsak poizkus Rusijo razkosati, je za svojo ! pomoč, ki je bila včasih zelo dvomljive vrednosti in ni nikdar "obstojala v krvi. dvigala '.ahteve tako na Murman, na Odeso, na Batum. r.a daljni Vzhod, ki naj bi postali operacijske in kolonizatorične baze za vpliv Anplije. Francije in Japonske, je z raznimi obljubami, ki so pa velikokrat ostal" prazne, napovarjala zdaj soc-ialrevolueionere, zdaj generale, tla zanetijo kontrarevolucijo, če so pa- boJjševiki zmagovali, kakor naprimer v letih 1919 in 1920 v fctibiriji. je svoje zaveznike brez pomisleka zapustila in izdala, o čemur priča najbolj Kol-eak. ki je zaradi svoje vere v zaveznike izgubil slavo. Nobene vere, nobene zvestobe, nobene morale ni poznala ta politika, samo da so zavezniki pri tem v Rusiji delali dobičke, trasirali železnice, snovali akcijske družbe, dokler niso boljseviki leta 1920 napravili temu konec. Zavezniki pa le niso nehali ščuvati na Rusijo vse njene sosede, netiti notranje nemire, podžipati strasti, obenem pa so se popajali z njo za vpostavitev trpovinskih odnosajev. Rezwltat je ta, da danes vsak pošten Rus, naj bo komunist, socialist ali monarliist, kolne Francijo in Anglijo, ki sta od leta lyii igra li z Rusijo kakor mačka z miško in ki jima je bil vsak preobrat bodisi v desno ali levo, enako dobro došel. da Rusijo oslebe in za vedno »izbrišejo iz čisla velesil.,Pri tem so jima pomagali seveda Poljaki, ki sanjajo o svoji i4reči pospoliti" do Črnega morja, — tisti Ukrajinci, ki menijo, da morejo postati bolj mogočni, če so čisto neodvisni nego če so federirani s svojim naravnim centrom Rusijo, _ razni Latišt. Estonci in podobni komaj nastali narodi, ki so baltiško morje odprli Ansrležem. — kavkaška plemena, ki so jim prepustila zaloge-nafte itd. itd. Poljska republika lahko mirno spi in Romunija je za enkrat tudi še lahko sigurna za Besarabijo, ki jo je na tako perfiden način ugrabila. V tem momentu pa Francija pritiska na Jugoslavijo, da sklene vojaško zvezo z Poljsko in Romunsko in če smemo verjeti "Jutru", se je g. Vesnič, ki se zaradi tega mudi v Parizu, za svojo osebo že n-dal arpumentom francoskih imperialistov. p Ali se ta gjspod, ki je sklenil zloglasno rapallsko pogodbo, zaveda, kaj to pomeni, če Juroslavija sklene zvezo z dvema dednima sovrapoina slovanske Husije in to še celo v momentu, ko v njej divja državljanska vojna in se ona ne more braniti proti ekspedieiji najem-i-ikov tujih držav? Ali je to pošteno, ali morejo za to ponuditi svoje ali ui to marveč izdajstvo nad narodom, ki je največ pripomogel k osvobojenju balkaflskih Slovanov? Ali smo pošten narod ali smo pa roparji? Ce bi nas boljševiki napadli, to je cisto druga, toda Francozi hočejo s pomočjo naše krvi upostaviti v Moskvi svoje ljudi, _ [njim gre le za to. da iztisnejo iz Rusije potom kake pokorne milju-kovske vlade svoje miljardske obresti, da od kontrarevolucionarjev za svojo "pomoč' izsilijo teritorijalne koncesije, da Rusijo ponižajo prav do tal, da pohlepu angleškega in francoskega kapitala ne bo stal nihče več na poti, da bi ruski mužik plačeval dolgove, ki so jih zavezniki napravili v Ameriki, da bi še on postal suženj londonskega fin pariškega bančnega konsorcija. Za to naj Francija, če hoče, pošlje j v Rusijo svoje senegalske strelce, ne pa Srbov, Hrv atov in Sloven-i cev! Razne vesti. Prva znamenja. Na Madžarskem vlada splošen 291S Hamilton Aveiroe, išče »vo-|jega desetletnepa siya Franka že od 10. aprila sem in ga ae ni našla. .Ko je deček odšel od doma, je i nosil orno suknjo, rtjjave hlače, rumeno ovratnico, zeleno kapo in črne čevlje na «aire; visok je štiri čevlje in "t ob ta 80 funtov ter je j temne polti in kostanjevih las. Konratin, lfinu. TVkaj je preminul rojak Frank Fajdiga. star 67 le«, doma iz Postojne. V Keewatinu je bival 10 | let in živel kot pečlar. Našli ao ga v -njegovi hiši na.tleh ležečega mrtvega; kri mu je tekla iz pat in no. m. Pogreb se. je vršil 28. marca, ko je dospel iz Michigana njegov sin. Naj počiva v miru! Vreme je zelo čudno. Dane« burja in pada sneg, naslednji dan pa le pride jug, da ga raztopi. •nered. Kmečko ljudstvo se upira naredbam budimpeštanske vlade ir- je zlasti ogorčeno nad večnimi rekvizicijfemi svojih pridelkov. Med fojatvom, ki prihaja rekvi-rirat in ined kmeti nastanejo mnogokrat krvavi pretepi. Tako je zadnjič prebivalstvo Vecaenija in Sekekszarda šiloma pognalo re-kvizicijski oddelek v beg. To u-sodno vpliva r.a disciplino v armadi. Množe ae slučaji vojaških! bcguncev in & tem znamenja, da| je ljudstvo voljno napraviti konec* madžarski krščanski strahovladi, j Francoski militarizem, j Francoski senat je odobril za- > kon&ki načrt gledč vpoklicanja{ letnika 1921. Vojni minister Bar-, thou je izjavil, da je nemogoče izhajati pri tem položaju s samim! letnikom 1920. Francija je v *svo-' jem bistva miroljubna. Nihče je I Hie more Obtoževati iinperijaltzma' Predsednik: RUDOLF PEBDAN. »33 E. 18546 SL, Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAKT, Box 100, Pearl Avenue, l^raln. O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajn** nelzpl»{Jwilh smrtnln: JOHN MOVERN, «M N. 2nd At®_ W. Duluth, Mlnn. Vrhovni tdrarnUc: Dr. JOS. ?. GRAHEK, 843 E. Oblo St^ N. S., PlttaOurgli, Pa. _ __Nadzorni odbor: MAX KERŽTSNTK, Bo* 872. Rock Springs, Wya MOHOR MLADIC, 20U3 So. Lawndals Ave.. Chicago. 111. FRANK gKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo. LBONARD SLABODNIK. Box 480. ^Mlnn. GREGOR J. PORENTA. Box 176. Black Diamond Wash. FRANK ZORICH, C217 St. Clair A re., Cleveland. O. ZdroievMol tdbor: VALENTIN P IRC, 319 Meadow Ave., Rocsdale, JoUet, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, HL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenoe, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 708 Market Street, Wauiegan. m. -- Jednotlno uradno glasilo: /GLAS NARODA**. i=_• ~t i Vse stvari, tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne pogilja-tvo naj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae poftilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnISka spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se sglasl tajniku, bljižnega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev ■e pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo ae lahko vstanovl s & člani ali *i»"i"ninf stirski list kardinala. Boj med kardinalom in krojačem zabava ves elegantni svet Pariza. Povišanje cen zlatu in srebru v Avstriji. V Avstriji se je povišala cena' zlatu od '200.04K) na :l0o0<>0 K /a kilogram, srebrn .pa od 7000 na J^OCK) avstrijskih kron za kilo-! gram Tak« stane flatnik za 10 K !*00 avstr. kron, 20konski zlatnik 1800 in lOOkronski zlatnik lH)O0 av.str. papirnatih kron..11 Bna srebrna krona stane 37 avstr. kron, en 2kroiLski komad 74. en okrou-ski 103 in en srebrni goldinar avstr. papirnatih kron. Zakonski predlog o reformi žen- nitbenega prava v Avstriji so podafi soeijalni demokrati. | Predlog predvideva namesto eer kvenega zagona civilni zakon ' pred predstojnikom politične o-krožne oblasri enega izmeti obeh zaročencev, pred dvema pričama . in pred uradnim zapisnikarjem". Mesto izklieev v cerkvi se pr«dvi-. deva tritedenski uradni izklic na deski političnih oblasti in občin. Poročencema je po sklenitvi ci \ilnega zakona tudi sklenitev eei . kvenega zakona na prosto dana. Glede ločitve zakona ima predlo? natančno določene predpogoje. Neproduktivna armada. V Nemčiji jc skupno 6.112 sa-. mostanov s 67.000 menihi. Samo v . 1. 1918 so ustanovili jezuitje 12 samostanov s 112 menihi. Res, lep blagoslov je to! Cirkus v New Yorku. Največji cirkus na svetu Ring-ling Brothers in Bamum Bailey , ima letos čisto nov program ter prireja vsak dan po dve predstavi v Madison Square Garden. V mestn bo stal le malo eaengalf»kih tigrov, osem poiarnih medvedov ter skupino izvežbanih leopardov, ki delajo svoje vaje v treh jeklenih kletkah. Znameniti evropski konjar Adolph Hess se predstavi s skupino štiriindvajsetih konjev, ki so izboruo izvežbani ter kažejo skoraj človeško inteligenco. Vse to se vidi prvič v Ameriki. Med telovadci mora ysakega zanimati krasna Lilian Leitzcl, ki izvaja vratolomne vaje na vrvi visoko v zraku. Nastopajo slavni jahači Roonej s, Davenports i. dr.; Hilary Lond, ki se na glavi spusti po vrvi; sekači lesa iz Avstralije; balancerji iz Španske; telovadci ie Italije in Kitajske ter še mnogi drugi. I Jako zanimive so tudi človeške pok veke. katere je dobilo * bistvo i cirkusa tekom zadnje zime. Vide-jli boste Johna Daniela, edino gorilo na svetu, ki živi v jetništvn. Klovnov je na stotine. Vsak dan sta »Ive predstavi v j Madison Square Garden, i _______________ BOLGARSKI KRVNI ČAJ pomaga bolnim. Zdravniki in lekarnarji priporočajo slavni krvni čaj. da jim obdrži Ciat želodec, jetra, ledice in kri. Ne kupujte ponaredb. Xevarno je zn va.V wlravje kupov« t i cenena jtonarejeua zdravila. Bolgarski Krvni f'aj je prestal preizkušnjo dvajsetih let. Vzemite tra vrelega, da odpravite pre-' hlad ter da se zaščitite preti inflneti. ! co ter pljučnico. Kolgnrski Krrni Čaj | prodajajo lekarnarji v. ali zavoje za $3.15 ali G zavojev za Naslov: H. H. voi SCHLiGK, President, Manel Pro-dttcts Co., 9 Manrel Building, Pittsburgh, Pi. X NAZNANILO IN ZAHVALA. Tli/p iti i sreeni naznanjam vsem [sorodnikom, prijateljem in znancem prezalostno vest. da je dne 12. marca ob fi. uri zvečer za ved-ino zasjiala moja preljubijtma s<»-pro«ra oziroma mati štirih otrok ANNA JARTZ, doma iz fare Aiubrus^ vjus Itrezovi dol štev. 4 pri Fužini na Dolenjskem. Tukaj zapušča poleg mene žalujočega soproga in 4 ned<»ra.st-j lih otrok .e enepa brata v Oleve-landu, Ohio; en brat je umrl lani |f). marca v Clevelandu, Ohio. Po-'greb se je vršil ob veliki vdele&bi prijateljev in znancev 16. maj-ca ob pol 10. uri s erno sv. inaAn, katero je opravil nas domači župnik l?ev. AmJ>r Za utrditev zvez med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Da se osnujejo čim najtesnejše zveze med čehoslovaško republiko in Jugoslavijo je po*etil čehoslo-vaški poslanik Kalina ministra dr. Kukovca. Čehoslo vaška bo poslala v Jugoslavijo svoje strokovnjake, ki bodo stopili v stik s kompetelitnimi našimi krogi glede povzdige jug. rudarstva. "Arbeiter Zeitung" piše. da se nahaja v dunajskem vojaškem arzenalu velika množina vojnega materijala. ki je namenjen Poljski. Ta materijal je del tistega, ki ga mora Avstrija izročiti po versaiHskih določbah zavezniškim državam. Kakor se poroča, bi Italija dobila 70. Francija 11. Anglija 8, Amerika 4, Japonska 3, "Srbija'' 4, Poljska pa tega blaga. ZatV> je morala ena Dospelo je doto suho grozdje. jagode, boksa 50 funtov $10.—, Cipar grozdje največje ta vj. ■ladkejie, jagode boksa 10 funtov ..............$10._ Malo žrno griko greadj«, lo sladko, boksa 50 funt. $8.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naroČite in po> alali bomo takoj. Balkan Importng Co. 51 — 53 Cherry 8t. Hew York, V. T. Kje je moj oče PAVK L UAIDK 5 Roj^ii je leta 1S34. v Litiji in' v Ameriki biva že leta 1895.1 Prebival je vedno v Buffalo. X. V. Pred vojno je stanoval na G01 Jefferson St. in potem na -"»74 Broadway. Ko i-vam na tem naslovu: Paulina I Kaučič. Guardiella. Sv. I van j f>56. p. Tri<^te. Italia. (15-16—4) Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peno Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler }• naj-•t&rejftt slovenski »dravnlk *p«cja-Ust v Pittaburghu. ki lina 24-leino prakso v »dravlje-nju vseli molkih bolezni. Zastrupljen,)« krvi zdravi ■ cla-wvittm 80«. ki ica Je IsarneV dr. prof. Brlicb. Če Imate moanije ali mehur-Ck? po Ulesu. v sriu. lrpadanje las. bolečin« v v«t.teh. pridite In tmCIstll vara bom kri Ne tekajte, ker ta bo-fc^ren naleze. Vse meške bokxnl zdravim po o-kniJ4a.nl metodi. Kakor liltro opazite da vam prenehuje zdravje, ne tekajte. temveč pridite ln Jaz vam ja bom «opet pcrrnlL Hyrosolo all vodno kilo ozdravim v 56. urah In ;Jcer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu In včasih tudi pri pu&čanju vode. ozdravim r gotovostjo Hevmatlzem. trganje, bo'.'čine o-teklln-o srbečice, »krone *In druge ko-Ž..e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem čaau In nI potrebno letati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vua razumejo. Jaz znam •e Iz starega kraja, zato vas lat]« «dravfm. ker vas razumen a!ovenakl. Uradne ure: ob delavnikih od t. do C. Ob nedeljah od • do t« SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK Nba 102 Bate well Bid«., Pittsburgh, Pa. ▼ogrni DUuesond and Grant Sta. (nasproti Courta). Iadelnje raznovrstne notarske dokumente, kot da pr. pooblastila, kopne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave in prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravk-o eenil^Č tu in v starem kraju, posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, Izdeluje prevode lz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na soduiji aii pri komi>ezaciJt>kih razpravah ln d«je vsakovrstne Informacije zastonj. Gane nizke, det« točno in pravilno. - THE NEW YORK EDISON COMfANY Električno znamenje privabi prebivalce v vašo trgovino ter vam povspeši kupčijo. Ves »lan tlela zn vas ter nadaljuje z delom, ko je vaša trgovina ponoči zaprta. Ali vam izkazuje katerikoli prodajalec tako službo? Stopite danes v našo izložbo, in mi vam borno itovedali še več o električnih znamenjih. The New York Edison Company Your Service General Offiets: Irving Place and i 5th Street Branch Offices where Electrical Appliances are displayed ar.*" demonstrated VI _r il. e» for the convenience of the public _ .1 c. zo Norfolk St 1 15 East 125th St 424 Broadway 124. West St 362 East 149th St jo Irving Place 151 East 86th St 555 Tremont Ave Znižajte visoke življenske stroške z Mazolo. Kakovosti in cenost Mazole za vsakovrstno kuhanje je mogoče hitro opaziti. Hrana, kuhana ali pečena v Mazoli, ni samo boljša in bolj okusna, ampak tudi manje stane. Nadalje lahko tudi prištedite z Mazolo, kajti isto Mazolo je mogoče uporabljati zopet in zopet za peko raznovrstne hrane. Precedite Masolo, in kar ostane lahko zopet in zopet uporabite za kako drago hrano. Različni duhovi se ne prenaSajo z ene hrane na drago. Mazolo se lahko uporabi na veliko več načinov in stane manj kot živalske maščobe — za knhanje, peko in belo salat. Dobite danes kano Mazole ter jo poskušajte. Vaš grocer ah delika-tesar jo prodajata v kanah po pintu, kvartu, pol galone ali galone. KAKO SE PRIPRAVLJA OKUSEN IX 1ZBOREX BELI KUI II. Vzemite: fi skulclic moke 2 ZHei Mazole 2 skotlHU-i Argo ali Kingsforfl škroba krw«a clroži 2 žlički soli skodelice ndačne vode * 1 pint mleka. Mešajte mleko ter pa sbiadite do mlafnosti. Zm«iijie moko. čkroh in sol skupaj. Namažite z Mazolo. Kazredt-ite kvas v mlačni vt*li; priden i te temu mleko ter mešajte do suhe^m j na deski, z moko potreseni, enetite iietindvajvet minut denite v poner. namazano z oljem ter namažite po vrhu na redko z Mazolo. Pokrite narahlo z meh k Itn raku jem ter pustite vzhajati Pez nof. Zjutraj hitro razrežite v hlefice ter jih denite r ponve, ki so z oljem namazane. Vzhaja naj toliko, da se poveva za svojo mnoiino. Namesto eneftft dela ali vsesa- mleka, se laliko [mcltiiite mlačne v«*le. Garancija: e« situ popolnoma zadovoljni s kakovostjo In ceno Mazole, vam bo vai grocer vrnil denar. CORN PRODUCTS REFINING COMPANY 17 ■«lfj PWct. New Y«L Komet se bliža. PeroČa Stephen T^acodr. Mhlim, da je nedaj že vsakemu znano, da bo v prieetku meseca junija zadel nafto zemljo komet. Pretekli teden je žel ta komet skozi « zvezd je Caprieorn in sicer kot modrikasta fctrela Sedaj se giba pro-li \ irjro ozvezdju in j-irer k tako naglico, ki presega vse rekorde. — V trenutku, ko pišem to, ne more biti oddaljen teč kot par tisoč bilijonov milj. Ravno tri tedne preti slavljenjem Četrtega julija nas bo komet zadel in resnici na ljubo rečeno, ne bo sploh nobenega Če-trteKtt julija. Tam, kjer je bil ponavadi, ne bo cičesar drugega kot luknja. C ud no. a resnično - — jaz sem bil eden prvih ljudi, ki so vedeli, kaj se bo zgodilo. Moja navada je namreč, da sempatam obiščem \setieiliiki observatorij ali zvezdarno, v kateri kraljuje neki moj prijatelj. Nek also preti tremi tedni, neke jasne, tihe noči, sem ^a na-Šel, kako je kukrl skozi daljnogled 7 wmi znaki razburjenja. — To je krasno -- je rekel ter si mel roke. — To je res krasno. — Kaj pa f — sem vprašal. Komet, je rekel, prihaja naravnost proti nam. Včeraj* smo i/ve»blif da so ga videli z observatorija v Bungwelo »n .lavi. Skoro nobenega dvoma ni, da je obrnjena njegova pot naravnost proti nam — Ali nas bo zadel ? — st-m vprašal. — Brez dvoma. Zanimanje astronomov pa se ne bo osredotoče- o toliko na pri pros t o dejstvo kolizije ali trčenja, temveč na dobo, Ki bo prišla pred k'n'zijo, namreč na dobo približno sestintridese-i It ur. tekom katerih bomo imeli brezprimeruo priliko opazovanja. l.ahko rečem, da bo doba šestintridesetih ur, pretlno križa komet rtiio pot, naravnost uniknm. — Tudi jaz mUliin tako, — sem odvrnil. — Mislim, da kolizija ne l»o pr»dme tiče kolizije same, — je je rekel, ali bolj primerno rečeno intersekeije dveh teles, bo to na-\.. ln.i s»\Hr. Velikanska kolizija se je završila v ozvezdju Sagittarius tfkum preteklega leta in ta kolizija je imela najbrž za posledi-• O um/«-41 je zvezde ;>rvej»a r^-tla. Komaj snio upali na pojav takega intrr«sa v zvezi 7 nauin lastnim planetom. Pozornost se bo v glavnem obračala na prilike, da se preizkusi novo teorijo o luči. Brez dvoma bo prišlo do ostre kotitroverze v asttonomskem svetu tekom te dobe, a č a s l*o »a I i bog prekratek za primerno razpravo. In kaj bo postalo iz na* poten, ko nas bo komet zadel? — m-m vprašal. To j« najbolj zanimivo vprašanje med vsemi. Žalibog pa ni noj to strašno novico. Pravim' 4 'am", kajti svet astronomov ne pride^pri tem vpoŠtev. Astronomi' mi m*veda vedeli, a se jim ni zdelo vredno, da bi govorili o tem. Tekom teh dveh tednov sem nosil sam usodo celega sveta. Bilo' .ie strašno misliti, da bo dne 10. junija vsega konec in da se bo svet.l katerepa sem poznal, končal s kolizijo in da bodo nekateri moji prijatelji raztopljeni v meglo, (ločim se bodo drugi izpremenili v stopljene asteroide, zavite v korono vodika. Priznati moram, da je imel ta položaj nekaj prednosti, z velikanskim zadoščenjem sem I dvignil na svoji banki noto, plačljivo dne 11. junija in v klubu sem I z veseljem gledal po sobi naokrog na gotove ljudi in prijatelje ter premišljeval, da bodo kmalu obdani od korone vodika Kljnb temu pa je bila to kaj mu<*na doba. i Naenkrat pa se je celi položaj izpremenil. Astronomi, ki so za-vrSili svoje račune, si objavili javnosti, da prihnja komet naravnost proti nam in da nas bo zadel. V svoje velikanrjco presenečenje pa seai opazil, da se nikdo ne briga za to. V karah sem slišal govoriti ljudi o tem in vsi so se smejali. C^nl setn tudi nekega majhnega dečka v nedeljo, na poti v ^ertcev, kako je vpraSal svojo mater:*_ Mama, ali je res, da bo komet zadel svet? — Da. dragi. Listi pravijo tako. — In kaj bo z nami. ko nas bo zadel ? — je Vprašal dečko. — Mislim, da se bomo razkrojili v megleno jedro, obdano od korone plamteče-j ga vodika. Nato sta odšla oba v eerkev in ničesar več nisem eni. Položaj me je naravnost presenečal. Bili smo na tem, da frčimo v teku par tednov skupaj & kometom, a nihče ni bil videti vznemirjen. Svet gre naprej ; vojo pot, kot da se ne bo prav nič zgodilo. — \ mojem lastnem mestu gradimo nov hotel, v katerem bo prostora za tisoč gostov. Zakaj" Kje bodo ti gostje, potem ko nas zadene komet? Asteroidi bodo. V TTashingtonu so že sedaj pričeli s priprava-mi za Četrti julij. Kai bo še ostalo od Četrtega julija, ko bo prišel? Plin in nič drngega. , j .. Če bi bil jaz dnšesiovee. bi iznašel novo teorijo glede netnogoč-nosti, da se prestraši vse ljudi ob vsakem času. Pojasnil bi, da se nih-j Če ne briga zr to, če bodo vsi ljudje naenkrat uničeni. Mučno *a e»o-| veka je le to, če je nmeen on sam. In res, sedaj ko se drugi ne briga-' jo, se tudi jaz več ne vznemirjam raditega. Dvignil sem že drugo no-' to na banki, plačljivo dne 11. junija in Če svet ne bo uničen desetega junija, bom jaz osebno slabše vrste asteroid kot pa Se bo uniSrti. Mogoče tiči ravno v tem pojasnilo "te*a, kar se vrši. Mi smo spravili ta svet v tako nesramno žalosten položai. da se ne brigamo več za to, če bo uničen cli ne Nakopali smo si vojnih dolgov v znesku več kot tristotisoč dolarjev. Pečati se moramo s stanovanjskim vprašanjem, irskim vprašanjem, mornariškim vprašanjem, boljše- - ' . ... -IjKffr Spoj Donave a Jadranskim morjem. - ' -1 Poroča se, da se italjanake po-1 morske in železniške oblasti sedaj jbavijo x načrtom glede zveze Do-,nave z Jadranskim morjem. Zveza naj bi šla preko Save in Kolpe na " Baker. Ta črta je dolga 14:* kilometrov. Druga pot Donava-Sodim je dolga približno 500 kilometrov. Projekt zveze Donave z Jadranskim morjem bi zahteval 14 za-tvornie za dviganje, dočim bi jih oni na Solun morali imeti nad sto. Diplomatski krogi so izjavili, da bi izvedba tega projekta koristila specijelno Jugoslaviji in Češko-{slovaški, ki ln na ta način dobila neko kompenzacijo za izgubljeni koridor. (Pod koridorjem treba razumeti oni pas zemlje, med Avstrijo in Madžarsko, po katerem bi tekla železnica iz Češkoslovaške v Jugoslavijo oziroma Slovenijo in ki bi 11a ta tračin spajala obe državi, kar so pa preprečili.) Dom za vseučiliščnike v Zagrebu. Na zagrebškem vseučilišču se je vršila skupščina, na kateri je rektor dr. Radončič poročal o zgradbi akademičnega doma za dijake. Opozoril je na zgled češkega dijaštva v Pragi: Tam je dijaštvo l*mi meseca oktobra — sito vednih praznili obljub in polovičarske pomoči vlade — sklenilo, Ua si z lastnimi rokami sezida svoj dom. Dober teden na to so se zbrali dijaki s profesorji tehnike ia nekaj kvalificiranimi delavci na določenem stavbišču in začeli z delom. Manjkalo jim je pa zaenkrat orodja in materijala. j Narod se ni dal osramotiti od svo-je mladine. Ljudje so začeli vo-jziti skupaj les^ opeko, -pesek, ip-^10 in vse druge potrebščine ter vlagati tudi denar. Zganila se je tudi vlada in odrinila 4 miljone' kron. Dom je tako čez noč postal resnica. Na enak način hoče sedaj prijeti svojo stvar tudi zagrebški rektor z dijačtvom. Stavbišče je že odrejeno in v kratkem se loti dijaštvo zidanja. Nered v južni Srbiji Izmed vseh jugoslovanskih pokrajin je južna Srbija za časa' vojne najbolj in največ trpela.j Cela dežela je popolnoma porušena in uničena ter le z veliko te-! žavo in z ogromni uri stroški je tnogoča počasna obnova Obnovo I najbolj otežujejo žalostne pro-j inetne razmere. Cest ni, železnic?] ni. Sama slaba poljska pota vo-l dijo od vasi do vasi. Zato je tudi' i prebivalstvo tam doli kljub silni, j rodovitnosti zemlje in ogromne-! mu prirodnemu bogastvu jakol redko naseljeno. Vse te okobiosti pa izkoriščajo roparski Albanci. Albanec živi še vedno v veri, da je delo sramota in d& " viteškemu" možu se ne spodobi drugega kot boj in puška. Seveda albanske lenobe vsled tega stradajo. Kadar pa jim poide tisto malo ži-jveža, kar so ga pridelale njihove žene doma, takrat gredo enostav-,no na rop v obmejne kraje južne j Srbije. Te razmere seveda niso i vabljive za nikogar, da se naseli v bližini albanske meje. Zato se je vršilo te dni v vojnem ministrstvu v Beogradu dvoje posveto-ivanj, na. katerih se je razpravija-[lo o odredbah za vzpostavitev reda v južnih krajih države. Teli posvetovanj so se vdeležili vojni minister Branko Jovanovič, načelnik glavnega generalnega štaba general Pet ar Pečic, poveljnik armijske oblasti general Milo-savljevič. šef oddelka za javna varnost Lazič in drugi. Sodi se. da bodo v najkrajšem času ukre-njene najenergičnejse odredbe proti roparskim Albancem in razbojnikom. Neredu je treba energično napraviti konec. Koliko je papirnatega denarja? Papirnatega denarja je danes v prometu na celem svetu okolij 335 tisoč miljonov. Zato je danes vrednost papirnatega denarja ta l j ko majhna. \ 'je zlomljena, nemška marka pada, Liga narodov poka, — na kratko rečeno, kdo se briga, če nas zadene komet? i Ko sem napisal celoto stvar, sem šel z rokopisom k prijatelju v 'zvezdami, da pogleda, če sem spravil' astronomski del dobro na pa-Ipir. Rekel je, da je vse napačno in da sem narobe razumel stvari. — , Vse kaše, da ne bomo zadeli v komet v smislu, kot si navadni ljudje 'to predstavljajo. On pravi, da bo intersefeeija omejena na stik naše poti s korono kometovega repa ali nekako tako. Vprašal sem ga, če bomo vedeli, kdaj se bo to zgodilo. Rekel je, naj grem na vrh visokega poslopja ter gledam skozi zakajeno steklo proti ecvezdjn Virgo. Tam bom videl komet, ki bo iagledal kot pika prahu a repom, katerega bi se dalo primerjati s perot jo komarja att maski ta. Kaj ne, malo premalo za svetovnb katastrofo? . i. _ - Tatvina prt Zatokuja v Ljubljani Mornar Nikola Lukarič z Reke. ■ prisojen v Trst, je v noči od 4. na 5. januarja nkradel iz zaklenjene delavnice Alojzija Zalokarja v {Ljubljani i? parov čevljev v skupin*. vrednosti 6900 kron. Prve dni januarja 11. 1. je v ljubljanski bol-niei in pri posredovalnem uradu napovedal napačno ime Ivančič. i Lukarič je povedal, da je hodt! ^eno samo leto v šolo in dai 111a na ,Reki hišo. V Ljubljani je postopal 4 dni, v larlnišnici je pa bival 10 dni. Ponoči, je vlomil v Zalo-(Jcarjevo trgovino, zavil čevljev v papir, jih odnesel na Grad in zakopal v sneg. Ko je prodajal čevlje, gy. je aretiral polieijski stražnik. Lukariča je zagovarjal dr. Frlan. Porotniki so na nje stavljena vprašanja soglasno potrdili. jodba: 2 leti težke ječe. ! Poimki« ki potujejo s Cunard črto - strogo pregledani. Cunard -črti naznanja, da je v evropskih pt^staničili vse pripravila, da Dodo vsi potniki, ki se vo- \ zijo s tretjim razredom v Združene države natančno pripravljeni, da jim bo mogoče zadostiti stro- ^ gim zdravstvenim predpisom v . ameriških pristaniščih. V nekaterih mestili si je druž- * 1 ba zagotovila jedilnice za izseljen- ( ce, dočim ba v drugih zgradila iz konkreta hotele, v katerih bodo lahko poceni živeli tekom čakanja na parnik. V pristanišči!! bo njihovo zdravstveno stanje natančno preiskano. V Antvrerpuu, kjer ni bilo mogoče dobiti v to svrho celega hotela, je družba sklenila pogodbo z nekiVn velikim boardinghousom. kjer bodo potniki ostali toliko časa, dokler jim ne bodo kompanij-ski štabni zdravniki dali potrdila 0 njihovem popolneili zdravju. V Rotterdam^ je družbi najela boardinghouse, katerega se je, prej posluževala v tem pristanišču Uranium Company. Hiša je prenovljena ter je v nji prostora z.-> 1500 oseb. Zgraditi je dala tu- razne razkuževalne postaje teko da je dana potnikom vsaka prilika za Čistočo, predno se vkrcajo za Združene države. V Cherbourgu bodo v zvezi z neko drugo parobrodno družbo zgradili velik hotel iz konkreta. v katerem bo laiiko istoča> > prebivalo 2000 o:,eb. Poslopje o četve-rokotno z Veliko jedilnico v sredi, kjer bo lahko istočasno obedovalo od osemsto do tisoč oseb. Zdravstvene naprave bodo prvovrstne v vsakem oziru. Potniki se bodo lahko očistili in njihova prtljaga bo desinficirana. Vse poslopje bo dovršeno meseca maja prihodnjega leta. Del poslopja bo pii mogoče že prej uporabiti. Napravljeno bo iz konkreta ter bo imelo troje nadstropij. V zgornjih dveh bodo spalnice, v spodnjem bodo pa javni prosto.., * katerih bodo imeli potniki tekom svojega čakanja ves komfort. Istočasno si je družba zagotovila boarding-house 'v francoskem pristaničuj kjer bo prostora za 800 do 1009 izseljeencev. Osebi, katero bodo štabni zdravniki spoznali bolno, ne b° dovoljeno potovati v Ameriko, Grof Julij Andrassy je bili izvoljen ca predsednika madžarskega krseansko4iacijonalne-Iga udruženja. Vstop grofa J. An-[drassyja v kršč. nacionalno stran-Iko bo t«, v javnosti manifestirala Is tem, da prestopi v Narodni 1 skupščini iz levice v centrum. - GrLAS NAltOPA, 15. APE. 1921 ŽENSKA VOJNA. Ifodovimki roman. — Francoski iplwl AMwite Dbbk Ka "(Hm Naroda" priredil O. F. b4 (Nadaljevanje.) Canolles je vzdržil napad z največ desetimi vojaki, katere je še imel na razpolago. Vzel je puško nekega mrtvega v^aka ter se posluževal nje kot bata ali krepeljea. Njegovi tovariši so >e umaknili in on in Vibrac sta bila zadnja, ki *>ta se umaknila v notranjost trdnjave. Oba sta »e uprla proti vratom. Kljub prizadevanju sovražnika se jima je posrečilo zapreti vrata ter jih utrditi z velikanskimi železnimi drogi. Okna so bila zamrežena. — Sekire, dvigala in kanone, če je treba! — je bilo čuti glas vojvode Laroohefoueait. — Imeti jih moramo, žive ali mrtve! Strašen ogenj je sledil «tem besedam in več krogel j je preluk-* njalo vrata. Ena teli krogelj je razbila Vibraeu koleno. Pri moji veri. poveljnik, — je rekel Vibrac, — jaz sem sklenil svoj račuir in sedaj skušajte tudi vi skleniti svojega. Cela stvar me n<* briga nič več. j , Omahnil je na tla ob zidu, kajti ni mogel več stati na nogah. ( anolles se je ozt 1 naokrog. Približno en dueat vojakov je bilo s- v stanu braniti se. Med temi se je nahajal tudi seržant, katere je Lil preje postavil ko! načelnika straže pri smodniku v podzemeljskem hodniku. — Kaj si storil s pl a menico? — mu je rekel. — Pri moji veri, vrgel sem jo poleg soda. — Ali še tli f — Najbrž. — Dobro. Spusti vse te ljudi skozi vrata, ki vodijo skozi zadnjo stran. Skušaj dobiti zase in svoje ljudi najboljše kapitulacijske pogoje, kar jih mores dobiti. Vse drugo je moja stvar. — Got»pod poveljnik!... — Poslušaj in pokori se! Seržant je sklonil svojo glavo ter dal svojim vojakom znamenje, naj mu slede. Ta'toj so vsi izginili skozi notranje sobe. Razumeli namen ( anollesa ter niso čutili prav nič vesetlje, da bi bili z njim \red pognani v zrak. Canolles je poslušal par trenutkov. Obdelovali so vrata s sekirami, ne da bi ptem prenehalo streljanje. Streljalo se je predvsem na okna, ker se je domnevalo, da so za temi skriti obleganci. Naenkrat pa je močan ropot pokazal, da so se vrata udala in < anolles je čul. kako je planila množica z veselimi vzkliki v grad. —- Dobro, dobro, — je mrmral, — v petih minutah se bo to ve-s< lo kričanje izpremenilo v tulenje. Pohitel je v podzemski hodnik. Na sodu s smodnikom pa je sedel neki mlad človek, z bakljo pri tio» 85c Slovenske. E4C£8) Mil! zvonček, petje ) Naprej uatavs slave. E4£?3) Na tujih tleh. i>etje. ) Ko bi moj ljubi vedel. E*845) Še enkrat Te objamem. ) XedoI4no oko. pet le E4M6) Hausmajsteroa v tejatru. ) Apela pečenko jedla. Šaljiva. E4991) Špela in JRirka iz Domial ) Zaljubil se je vrabec. Šaljiva. E4992) Družinske sladkosti v Clevelandu ) Od kod je Špela doma, Šaljiva. Nemška vojaška godba« EKU) RoaegRer marž. vojaSka. ) Aua dem Hochgebirr. valcer Iz Koroške. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU-JEJO IZ NEW YOBKA. * * -K Nusa-Tone Proizvaja bogato rdečo Itrl, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske. če ste slabega zdravja in pri 3labi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo n.ači, če ste se že nave- ličili jcawti pomirljiva in narkotična sredatvs, potem poskn-fcajt« Nuga-Tone, in izprevideli boste, kako hitro »e boste čutili drogafneca človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot fepehavanje, anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevrmlgija, naprimer slabi tek. neprebava, vetrovi in kolcanje. zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervozGost, nespečnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moč^ red2ie zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacije. Vsak ud. vsako delovanje telesa je odvisno o* iivčne sile za svoje Sivljenje in delovanje, j&ivčna moč je podat jtua stvar za C^odec. jetra, ledice, drofc, utripanje srca in *rvno cirkulacijo. Nu^a-Tone g najbolj uapeino zdravilo za nervozna m fix i® no izdelane. Zakaj? er sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih'; predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nuara-Tone je bogat Selezn in fosforju - ter je brana krvi in tivcem. JNugs-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojseoje /reva, da redno deijujejo- Oživlja ledice ter kcaaja is njih strupene ae- stavine. Nit več vetrov in kolcanja. teike sape in roW.f;sa jez'ka. Nič več bolečin in bolezni 1 Wiirt-Tftn» -rt«--t čudo* .i tek, dobro prebavo, stanovitne »ivce tee z«l:-avo okrepčujoče spanje. Nnsa-Tone obosati kri. Čredi krvno cirkulacijo ter prižene šarenje ■dravja na lice in jasnost v očL Gradi močne in postavne može, zdra- vajie in krasne j le ženske. Nusa-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev. ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v priprav*! zavojček. Pokrit je a sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. PripovoiiH ■a boste vsem svojim prijateljem. NAŠA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nusa-Tone j« en (91.00) Mar za s .-klesico. Vsaka steklenica, vsebuje devetdeset (»O) tablet, polno mesečno zdravljenj«. Vi Uhko kopito Seat Skatolj, Šestmesečno zdravljenje sa pet (*5.00) dolarjev. J em a j te Nop-Tsaa dvajset (20) daL trn niste zadovoljni a uspehu—, vrnite preostanek zaeno a ikatljo to mi vam borno takoj vrnOi denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. - Ml ■»»vzamemo rizik«. Nuga-Toae js na prodaj pri valh dobrih lekarjih po enaki CSkl k enaki ganocij ___ KO NAROČATE. SA POSUUŽITE TEGA KUPOMA._ NATIONAL LABORATORY. S. 20, 537 So. Dearborn St.. Chicago, ilL Gospodje:—Prosim, dobita priloženo..............za kar aii pošljite............ lUfcknic Nusa-Tone. Ime ....................................................................... Cesta in Itv. ali R. F. D.........................,........................... Mesto................................Država.............................. (JspeU v iYafscOh M ali K§vn pa vrač kur. llf^Rr^i wttb VffJf CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St Pon£n« knjig«. Hitri računar .SO Nemški abcednik -35 Nemško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .80 Slovensko-angleški slovar, trdo v nlatno Tesan 1.50 81 o v eofik o-b emšk i slovar (Janežič Bartol) 4.00 Sloventko-nemiki slovarček 1-00 Zabavne in nine druge knjige. Amerika in Amerikan- ci v. 5.00 Knjiga sa lahkomiselne Ijndi. spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orodjem ' .50 Zbrani spisi Jakob Aleiavee Kako sem se jas likal. Prvi del 1.25 Dragi del 1.25 Tretji del 1.00 ljubljanske slike. Četrti in peti del USO New York Ne v Ameriko, 3 Sesti del * b X» GledaliSke igre. Revček Andrejftek .50 Zemljevidi. Združenih držav .25 Celega sveta - JL0 Kranjske dežele A0 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, 111., Kana., Colo., Mont. Pa, Minn., Wis„ Wyo„ W. Va., Alaska vsaki po JU Molitveniki. Rajski Glasovi, v platn ovezano .90 v usnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, v platno vezano 1.00 v usnje vezeno 2.00 v kost vezano 1.80 Opomba; Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, požtni nakanrieLali poštnih ntn> BOUROONNAIS 19 aprila — Havre OLYMPIC 20 aorlia — Chertoouro FRANCE 20 aprila — Havre CANOPIC 20 aprila — Genoa FAXON IA 21 aprila — Cherboura ZEKLAND 23 aprila — Cherboura RYNOAM Si aprila — Bouloane SAXON IA 26 aprila — Cherboura ROU8ILLON 28 aprila — Mavre | BERENGAR1A 78 aprila — Cherbouro N. AMSTERDAM 30 aprila — Bouloane I CHICAGO 30 aprila — Havre i LA LORRAINE Si aprila — Havre j FINLAND 30 aorlia Cherboura : AQUITANIA 3 ma-ia — Cherboura I ADRIATIC 4 mala — Cherboura NOCRDAM 7 mala — Bouloane ; LAFAYETTE 7 mala — Havre LAPLAND 7 mala — Cherboura CRETIC 11 ma'« — Genoa FRANCE 12 maia — Havre LA TOURAINE 12 maja — Havre ; MAURITANIA i? mala — Chert*>ura i ROCHAMBEAU 14 maia — H-vre OLYMPIC 14 mala — Cherboura KROONLAND '4 mala — Cherboura CALABRIA 17 maia — Trst LA SAVOIE 21 mala — Havre AQUITANIA (4 mala — Cherboura ZEELAND ?8 mala — Cherbourg LA LORRAINE 28 maia — Havre »ARGENTINA 24 maia — Tr«t AQUITANIA ?4 ma'a — Cherboura j PRES. WILSON 28. mala — Trst I ADRIATIC 1 i lini. — Cherboura BEflENGARIA 2 luni. — Cherbourg OLYMPIC 4 iuni. — Cherboura ! FINLAND 4 iuni. — Cherbourq LAFAYETTE J iuni. — Havre . ROUSILLON 7 iuni. --Havre ; LA TOURAINE 7 lunlla — Havre j MAURETANIA 9 iuni. — Cherbourq 1 LAPLAND 11 iuni. — Cherboura BELVEDERE 11 luni. — Trst CANOPIC 17 junija — Genoa KROONLAND 18 iuni. — Havre rOLUMBIA , iun. — Trst PCBENGARIA 30 lun. — Che'b-un ?RES. WILSON J 0 ju'Ha — Trst ARGENTINA , l-H.ja — Trst BELVEDERF 11 auo. — T «t Qlede een >• vozne Mettre In vea rfrvua BoU»""» obrnit* ee ne '»'^fcs. FRANK SAKSER STATE BANK tt Cortlandt St.. New York French Line COHPAGMiE GENERALE TRANSATUUtTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE BOURDONNAIS ............ 19. aorlia FRANCE .................... 20. aprlta LA LORRAINE .............. 30. aprila LAFAYETTE ................. 7. mala Direktna Seleznlika zveza Iz f *r!za v vae alavne točke Juaoslavlje Hitri parnlkl • Štirimi In ovema vijakoma. Poseben zastopnlK Jugoslovanska vlade bo pričakal potnike ob prihodu r.a-!ih parnlkov v Havru ter lih toino od-premll kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoske čr+i so transportirall tekom vojne na tisoče čehoslovaiklh vo> laov brez vm neorlllke. Za ilfkarte It/ cene vor-^aHe v DRUZBINt PISARNI, 19 Stat« St„ N.Y. C ali pa pri tokalulh aotntlh. ^MiiriiiiiHitiriiiiiiiiiiniiuiiiiiHimii Cosulicb črta Direktno potofsaje v Dobrsrnlk (Gnvost) tal Trst. ARGENTINA ...... 24. maja PRES. WILSON ____ 28. maja BELVEDERE ...... 11. junija Patom IMktff) taaanlk aa vas kvt* I« v JuaoalavlJI in Srbiji. * ftaakaina wNnsati »naga, siaasa sa In trtUrn rarreds PMnlfel trMJHi rasrada <»>nyi braaplaftne vina. PHELPS BROTHERS & CD. P DMartMMn 4 West Street New York iiiuiininiiiiiiiiiiiiiiiiiBtteaamaa LLOYD SABAUOO 3 State StreM New Terk Prihodnji odplutje iz N T. parnlk na 2 vijaka RE D* ITALIA — 4. maia REGINA D* ITALIA — 28. mala Isdajajo ae direktni vozni listki do vseh davnih mest v JuEoelavtJL Brezplačno vino Dotnlkom S. razreda. Ukraden parnik. Iz Carigrada poročajo, da je bil Bosporu ukraden parnik ' Alem-jbar'. Tatovi so zasedli parnik in 'ga odpeljali 7 Črno morje. Pran-jeoska patrulja je izsledila parnik (in poslala nanj oficirja in štiri može z nalogom, da ga pripeljejo zopet v Carigrad. Med vožnjo pa so tatovi napadli Francoze, jih z\ezali in odplnli v Herajdejo, kjer so hoteli domačini Francoze zasužnjiti. Medtem pa je francoska vlada poslala v Herakfejo vojno ladjo, ki je rešila mornarje, parnik pa je ostal v Herakleji. S CUNARD-ANCHOR Največji. najhKreJii najboljil par. nlki na svetu. Izborna postrežba. V vaiem mestu ali bližini Je lokal. ni »gent. V JUGOSLAVIJO. BOLGARSKO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO SS. CALABRIA -17. maja Naravnost v Dubrovnik____$125.00 Naravnost v Trst ........ $115.00 Naravnost v Konštanco preko Patrasa ...... $115.00 in $5.00 vojnega davka. Preko Cherboura: "BERENGARIA" ...... 28. aprila (bivii Imperator) "AQUITANIA" <45647 ton) 3. maja "MAURETANIA*' ...... 12. maja R. M. S. P. v Evropo Z "O" pa.nlki vsakih 1« dni. NEW YORK - HAMBURG VSTAVI SE V CHERBOURG - SOUTHAMPTON ORBITA - 21.'MAJA - 2. JULIJA OROPESA 4. JUNIJA - 16. JULIJA ORDUNA 18. JUNIJA - 30. JULIJA Za pazailrje 1.. 2. In 3. razreda. Iz bor ne udobnosti za pasaZirje I razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 2S BROADWAY NEW YORK SANDERSON k SON. AGENTI AH pri kateremkoli parobrod. agentu «53 (WSS 1BS9 ^ U»SoMAI LiCOMBASYC Direktna vožnja iz NEW YORKA in BOSTONA V NAPOU in GENOVO, Sifkart« do Palerma in Messine. VeBha panika aa dva vijaka: "PRINCESS MATOIKA" odpluje 21. aprila — 2. junija "POCAHONTAS" odpluje 19. maja — 30. junija Gene t Napolj in Geovo: za kabine od $150. naprej. Za 3. nured $99. in $8 M vejnesa davka. Fdrittl mšštUk: 4» Brwdwajr, Mew York. Telefon: WhitehaU 1200. Oiiilfli sa tone—: 120 Broadway. New York. Telefon: Rector 6300. E42V2J Drummers parade marl. I ) Miller daughter of the forest. TS-599S) Radeckl mari. vojafika.. j ) Otaterreich mllltaer marl, j E?»-©0) 93 Reitiment, mari ) Grenadier inarS. vojafika. ' FT 654) Holzhackerbaum marl, i ) Hoc h vom Dachatein marfl. ; E?117) Stelerlleder marfi. vojaSka. 1 ) Hop. hop. Rchnelpolka I E4Q96) Beautiful Girl, polka. ! ) Sky Rocket Gallop. E2184) Auf der Aim. vajcer j > Postilion marti vojalka. ES2C0) Na zdravi pohod. mari. ) Jeste ne pevidam, marš. Po dolgem času smo dobili prave nemffke pl<»sr-e, vojaška godba prve verste. krasni vojaSki marši in vaL.erji. lK»l>ili smo jih i>ar tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $37r«.00. Cenik v vseli jezikih Vam [MHsljemo brexi>lačuo. Ko naročite blago, nam dajte točni expressni naslov, da blago prej dobite. Naročbo In denar (money order) pošljite na: IVAN PAJK, c-i—w c^o- 24 Main St, Conemaugh, Pa. Kako te postopa s Slovenci. L Iz Celovca poročajo: (Mtrajni i glavar Kamer jemlje vsem Slo-p veneem orožne in lovske liste ter.t lovišča, katera so imedi v najemu.ji Edino sredstvo, Rainerja spraviti S do pravičnosti in spoštovanja veljavnih zakonov, je, da okrajni • glavarji v Sloveniji vsem nemčur-jem v Sloveniji od vzemo" na enak 1 način orožne in lovske liste ter lo-jt višča, katera imajo v Sloveniji v i najemu. Nemakutarji iz Tržiča,'1 Jesenic in ifariboru bodo se takoj sli pritoževat v Celovec k Rai-nerju in bodo gotovo od^ njega do- " segli, da vrne koro»Kim Sloven- 1 cem odvzete orožne in lovske liste ter lovišča, ako bodo oni vedeli, da pod tem pogojem tnidi oni dobe orožne in lovske liste ter lovišča vrnjena. Zob za zob! Drugega! sredstva za enkrat ni. Iz Kaple vRctžtt poročajo: Nedavno je imel celovški glavar Hai-ner, zagrizen sovražnik Slovemcev in ponižni sluga "Heimatdien-Mav Borovljah uradni dan. Tedaj se je zglasi^ pri njem "Hei-inatdienst *' iz žucpanije Kapla^ (Rat z, podomače Mulej iz Kožen-tavr. Mak, nadučitelj. in Ogriz,-jiodomače Zec, iz Kaple ter Hud-' rič m Krasni k iz Svetne vasi) s pismeno zahtevo, da se mora slovenskega hujskača dekana Lim-pelna, ki je sicer povsem miroljuben mož, odstraniti iz katpelske župnije. Obenem so začeli po dogovoru prihajati .drugi župljani. ki naj bi pred glavarjem pričali proti slovenskemu duhovniku. To zasliševanje je trajalo cel dan. Toda priče niso mogle ničesar ob-težilnega izpovedati in glavar je profi večeru izjavil '' Heimatdien-stu", da se bo težko kaj dalo doseči proti L/impefnu. Rartz, Mak, Hudrič. Krasnik iai Ogriz so nato odšli v kavarno "Teresierčh-of" v Borovljah, kjer so se v posebni sobici — stregla jim je katvarna-rica gospa Jernej sama — popolnoma vpijaaxili in se ob 10.* uri zvečer odpeljali v smeri proti Kapli. Ob 11. uri je ipriišel mlad človek v župnije v Kaplo in je pod pretvezo, da bo kmet Možic v Resniku drugo jutro umrl," izvabil dekana Limpelna in njegovega cerkovnika, da srta se z najsvetejšim odpravila na pot v Res-n ik spovedovat in obhajat kmeta Mo-žica. Ko gresta ta. dva skozi gozd iu se bližata Resniku, začno šfiri možje izza živega plota tam. kjer se p rap 4 4 Na Turčah", stre-| Ijati na njiju. Dekanu je ena. krogla zdrobila levo roko, druga mu je šla skozi prsi, tretja skozi burzo s poslednjim oljem. Cerkovniku so šle tri krogle skozi zimski plašč. Drugo ju-tro so odpeljali smrtno nevarno ranjenega dekana v Celovec; gospa Jernej pa je zbežala v Gradec, da bi je ne zaslišali o pogovorih v kavarni. Deželna vlada je izdala tozadevon komunike, v katerem pa je zamolčala, da je bil dekan ly obli a-janju iz vabljen, in je Obljubila strogo preiskavo. Preiskava dose-daj ni dognala ničesar, čemur pa se, kdor pozna razmere, ne bo čudil. Če bi šel nemški orožnik v tej zadevi poizvedovat v hiše onih, za katerimi ljudje, že kažejo s prsti, bil bi takoj prestavljen ali odstavljen. Ko je neki orožnik začel iz-praševati sina neke hiše, do katere je naravnost -tekel policijski pes, ga je mladenič opsoval in o-rožnik jo je moral odkuriti. Pripominjamo če, da spada k župni-šču v Kapli veliko polja, njiv, travnikov, gozda in lepa gospodarska poslopja. Gostilničar Ogriz (podomace. Zee) bi rad prwel v posest vsega, kar spilda k župni-šču, in zato naj bi postal kapelski župnik njegov svak Št. Singer. Če to nemškim oblastem ne bo zadostovalo, prinesli -bomo še več. PROŠNJA. Marija Pristav iz Višnjegore, Slovenia, Jugoslavia, to je sestra JOŽETA PRISTAV, kateri se je nedavno nahajal v Marianna, Pa.. Ime prosi za Jožetov naslov. Kdor ve za njega, ali pa če bi sam čital te vrstice, se prosi, naj piše sestri j na zgorajšnji naslov. - Ivan Pajk. 24 Main St., Conemaugh, Pa. (13-15^—t) OGLASI NAJ SE LEOPOLD MAL1GOJ, ki se na haja nekje v Milwaukee, Wis. Pri j nas ima pismo od svoje žene in' I otrok iz Kobarida na Primorskem.! Upravništvo Glasa Naroda. (14-15—4) Rad bi izvedel, kje se nahaja MA-' R1JAN VLAH. Pred enim le-' tom se je nahajal v Wampum. Pa., zdaj pa ne vera, kje je. Prosim cenjene rojake šrrom Ame-,j rike, če kdo Ve za njegov na-! slov, naj mi blagovoli naznani-j ti, ali pa če sam čita ta oglas, da se takoj javi svojtimu prijatelju: Ignaae Lipič, Jiox 12*2.' West Win field, Pa. (14-15—4) [ Spodaj podpisani f>i rad izvedel za naslov JAKOBA M1KUL1Č, , podomače Tka ve iz Relevode št. 105. Pisal seni mu že dve pismi 5 na stari naslov, pa ne dobim ni-kakega odgovora. Prosim cenj.' rojake, če kdo ve. da mi nazna-j ni, ali naj se mi pa sam oglasi. ; Tony Mohar, Box 87. Lewis . Run. Pa, (14-15—i) i Iščem svojega brata FRANKA j tfOMIČ. Pred par leti je bival v Pueblo, Colo. Prišel sem pred kratkim časom iz starega kraja, a pa bi rad izvedel zanj, ker mu imam več važnega za povedati od doma. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegov na-5 slov, da mi ga naznani, ali naj r se 'pa sam oglasi svojemu bratu j Louis Tomič, 1404 E. 53. St. Cleveland, Ohio. i PREDNO SE ODLOČITE 1 ----- p u trojo drofino sorodniki iT e prijatelja naročiti vozni listek, al ~ podati denar t domovino, da m ~ ga potnik sam kopi, pifite najpr " to aa tozadevna pojasnila, na ana r ao in zanesljivo tvrdko 1 FRANK SAKSER STATE BANK ! 83 Cortlandt St.. New York o ________ V zalogi ga je le še sto I iztisov! S Slovensko-I Amerikanski Koledar za leto 1921 a poitnino vred 'Naročite sedaj!