s m 1
. A. .w
V, • '{. •»	<>x jj|
v ^	ji
■: \§mm

PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^
Abb- postale i gmppo - Lena 90 lir
Leto XXVIH. Št. 188 (8281)
TRST, četrtek, 10. avgusta 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je	, Tn»u tt mej. _1«5. njegov preabeM. MKTCMNSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 » vaa Zatrli nM Cerknem, memnoien n. ciklostil. Od 5. do 17. septembre 1944 se Je tiskal v Usksmj
pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni »Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
danes ima dokončno besedo senat
Zbornica je zavrnila vse popravke vladnega dekreta o pokojninah
Proti so glasovali komunisti in socialisti, za zakon vladna večina, vzdržali pa so se misovci - Bisaglia novi namestnik tajnika KD
je glasovalo komunistov, socialistov in
RIM, 9. ;— Poslanska zbornica je danes odobrila prvotno bese-' 0 vladnega zakonskega dekreta o pokojninah. Prisotnih je bilo 0 poslancev, vzdržali so se misovci, za dekret je glasovalo 329 p0slancev v vladne večine, proti pa 210 Poslancev neodvisne levice.
.Sedaj pa mora vladni dekret odo-J’1*' še senat, ki se bo sestal jutri .	,17. uri. Predvidevajo, da bo
luh’i tudi v senatu prišlo do glaso-..?ni> kjer je vladna večina neko-Jr? Šibkejša kot v poslanski zbor-
2 današnjim glasovanjem se ob-av]ja prvotni prvi člen vladnega ikonskega dekreta, ki predvideva "\Wmalne pokojnine v višini 30 ti-i lir na mesec za upokojence, ki jj aj° manj kot 65 let in 32 tisoč r na mesec za starejše. Bistveni Popravek ki je bil odobren v se-Pa je predvideval minimalne r*ojnine 35 tisoč lir in da bi nove p*0! ni ne ne veljale s 1. julijem ^mveč s 1. januarjem 1972. Senat-‘ Popravek je poleg tega tudi pred-Oeval, da se s prihodnjim letom P°vežejo minimalne pokojnine s pla-zaposlenih v industriji, tako da
bi znašale eno tretjino plače po prečnega delavca v industriji. Ukinili so popravek, ki je zniževal starostno dobo za upokojence nekaterih kategorij.
Razprava v poslanski zbornici je danes trajala dalj časa in so končno morali petkrat tajno glasovati o posameznih popravkih, ko so bili izidi glasovanj sicer različni, vendar v bistvu podobni zaključnemu glasovanju o celotnem zakonu.
Danes se je sestala direkcija KD, ki je sprejela ostavko namestnika tajnika Nina Gullottija ter je na njegovo mesto imenovala poslanca Bisaglio. Proti sta glasovala Donat Cattin in Morlino.
Poslanec Granelli, član levičarske struje «base», je danes sporočil novinarjem, da je poslal političnemu tajniku Forlaniju in predsedniku stranke Zaccagndniju pismeno ostav-

"■iiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiinimiiiiiuiiiiiimniiiiiiiiiinHmimmmiHitnuMuimni
__USPELO IMENOVANJE LIBERALNEGA PODPREDSEDNIKA
Ostre polemike
0	vodstvu RAI-TV
Parlamentarci vladne večine preprečili umestitev stalne parlamentarne komisije, ki nadzoruje RAI
Rim, 9. _ Okrog vodstva RAI-TV 7® se vnele ostre polemike. Včeraj v tisik.ovne agencije na sramežljiv Za | on*čen način objavile kratko,
.Pleteno vest, da so morali odlo-
1	skupščino delničarjev RAI, ker j 'itistajajo pogoji, ki jih predvi-
jja člen 6 zabona. Ta člen se na-
imenovanje novih upravi-„!Jev in določa, da mora imenova-
nja
Predhodno potrditi vlada. Do
ni prišlo in so na predlog ^ ^stavnika večine delničarjev odv. I?. Giacoma sklenili, da skupščino lQže in da se bodo «čiimprej mož-00 sestali*.
, RAI-TV je fevd demokristjanov ? “Olje rečeno popolnoma v ro-tip Rsnfanijeve struje, saj je ge-bJalni ravnatelj fanfanijevec Ettore **dei. To stanje se je le malo kjj eTTtenil° z levim centrom ter »ovanjem nekaterih socialistov na neiša, istočasno pa na neključ-da Itle.sta- Sedaj je bilo v načrtih, - Pride do reorganizacije in da j'' skia<lu z novo vladno formulo ietluJe za novega podpredsednika
časnikarja Enrica Matteija, ki je znan kot uvodničar profašističnega rimskega dnevnika «11 Tempo*.
Do tega imenovanja pi prišlo in zaradi tega se tudi razburja novi generalni tajnik PLI Bignardi, ki je danes izjavil, da je povsem upravičena liberalna prisotnost v vodstvu KAI-TV ter da ni mogoče govoriti o razdeljevanju mest in prav obratno, da gre za nujno ravnovesje.
Danes bi morali umestiti stalno parlamentarno komisijo, ki nadzoruje oddaje RAI-TV in ki torej predstavlja nadzorstvo parlamenta nad politično in drugo vsebino oddaj, ki imajo monopolistični značaj. Do tega pa ni prišlo. ker se seje niso udeležili parlamentarci večine in so jo morali odložiti na jesen. Socialistični predstavnik Bertoldi je po seji dejal, da je odsotnost poslancev vladne večine značilna, saj se na ta način vlada izogiba razpravi o njeni resni politični odgovornosti.
Komisija bi morala namreč predvsem govoriti o imenovanju novih članov vodstva ustanove.
ko na mesto člana direkcije KD. Granelli se sklicuje na svoja izvajanja v zasedanju državnega sveta ter pravi, da hoče doseči razjasnitev v struji, ki jo .je zastopal. Skupaj z Gallonijem zahteva sklicanje predstavnikov struje «base», da bi prišlo do notranjega razčiščenja, saj se ne sme razpršiti dragoceno bogastvo levičarskih bojev znotra; KD, ki so ga zbrali v dolgih letih sodelovanja. Podobno pismo je poslal tudi poslanec Galloni, ki prav tako zahteva sklicanje struje in ki polemizira s stališčem namestnika tajnika De Mite, ko je umaknil ostavko in s tem v bistvu potrdil stališče strankinega vodstva glede reševanja vladne krize.
Socialistični poslanci Bertoldi, Manca in MenchineUi so poslali vsem sekcijam okrožnico, v kateri zagovarjajo avtonomno stališče, ki so ga sprejeli na zadnjem zasedanju centralnega komiteja PSI. V pismu pravijo, da je vedno bolj jasno, kako je važna odločitev, če se bo kongres socialistične stranke vršil na osnovi tez, ali na osnovi resolucij.
Jugoslovansko-
italijanski
gospodarski odnosi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Diplomatski u-rednik Tanjuga je objavil daljše poročilo italijanskega inštituta za zunanjo trgovino ICE o ugodnih perspektivah gospodarskega sode lovanja med Italijo in Jugoslavijo. V tej zvezi pozitivno ocenjujejo nove jugoslovanske zakonske ukrepe, da se razširijo možnosti skupnega gospodarskega sodelovanja in investicij. Podatki o gospodarski izmenjavi v prvih petih mesecih letošnjega leta dokazujejo možnosti raširitve_ jugoslovanskega gospodarskega potenciala in jugoslovanskega sodelovahja s tujino.
V dopisu Tanjuga se navaja podatek da je v zadnjih petih me secih jugoslovanska industrija zabeležila porast proizvodnje za 9 odst. v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, število zaposlenih se je zvišalo za 4,5 odst., izvoz za 30 odst., uvoz pa se je zmanjšal za 16 odst.
Med raznimi podatki navajajo, da se uspešno izvaja 28 pogodb o gospodarskem sodelovanju med raznimi podjetji, ki predvidevajo kreditiranja v višini 180 milijard lir. Pri vsem tem igra še posebno vlogo vrednost skupnega italijansko - jugoslovanskega izvoza na tržišča tretjih držav.
B. RATKOVIč
Japonsko-kitajski
odnosi
TOKIO, 9. — Japonska liberal-demokratična stranka je danes u-radno pristala na potovanje predsednika vlade Tanake v Peking, kar bo prvi korak k normalizaciji odnosov med obema državama. Dokončni datum obiska še n; znan. menijo pa da bo prišlo do obiska septembra. Zunanji minister Ohira je danes na seji komisije poslanske zbornice za zunanje zadeve izjavil, da bodo razveljavili sporazum med Japonsko in Formozo, ki so ga podpisali leta 1952, ter da gre pri tem za normalno posledico normalizacije odnosov s Kitajsko.
PO SKLEPU ZAH0DN0NEMŠKE VLADE
PRED URADNIMI POGAJANJI MED NEMČIJAMA
BEOGRAD, 9. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldhedm bo uradno o-biskal Jugoslavijo od 31. avgusta do 3. septembra.
..................................■IIIIIIIII.mil...................
OFENZIVA JUŽNOVIETNAMSKIH OSVOBODILNIH SIL SE KREPI
Partizani napadli in uničili postojanko vladnih čet v neposredni bližini Sajgona
Preplah v kolaboracionističnem režimu: kmalu napad na prestolnico? Obračun ameriških letalskih napadov na severnovietnamske jezove
SAJGON, 9. — Južnovietnamski partizani so nepričakovano napadli dve kolaboracionistični četi v postojanki Long Thanh in ju zdesetkali.
Postojanka je samo 24 kilometrov oddaljena od Sajgona. To je prvič od začetka ofenzive 30. aprila, da se srditi boji odvijajo tako blizu prestolnice.
V sajgonskih vojaških krogih so sporočili, da se je napad na Long Thanh udeležilo kakih petsto borcev, ki so najprej nekaj ur s topovi obstreljevali oporišče. Nato so prešli v napad in zadali sajgonskim četam hude zgube: 34 vladnih vojakov je bilo ubitih, 45 pa ranjenih. Partizani so napadli tudi bližnjo postojanko sajgonskih topniških enot »Bear-cat*. kakih šest kilometrov od Long Thanha: en Američan in en Vietnamec sta bila ranjena.
Napad je presenetil sajgonske vojaške voditelje, ki niso vedeli za prisotnost oddelkov osvobodilnih sil tako blizu Sajgona. Po včerajšnjem
napadu na področju delte Mekonga pričakujejo, da bi partizani utegnili napasti samo prestolnico, ki .je že sedaj odrezana od južnih pokrajin in od Kambodže.
Na področju delte so ae ! tudi danes nadaljevali spopadi. V ,kam-boškem mestecu Kompong Trabek, iz katerega je včeraj zbežala glavnina vladnih čet, je ostalo še kakih tristo vojakov, ki so popolnoma obkoljeni. Poskusi Sajgoncev, da bi jim s pomočjo ameriškega letalstva in topništva priskočili na pomoč, so so deslej izjalovili. Partizani še vedL no pritiskajo tudi na Prey Veng, 39 kilometrov jugovzhodno od kambo-ške prestolnice Pnom Penha, in na Svay Rieng, nekoliko bolj južno. Kamboško poveljstvo se usti, da so njegove čete uničile kar 24 tankov, doslej pa vladnim silam nikakor ni uspelo, da bi prešle v protinapad, pač pa se morajo še vedno umikati.
V Quang Triju so se boji men da nekoliko polegli, pač pa se in-
'"""iiiiiiiiiuiiiii..................................................................iiiiiiiiiinimiiiliiimii..........................................................................................................................................
konference neuvrščenih v Gvajani
Usedanje zunanjih ministrov v George to wttu poteka sedaj za zaprtimi vrati
GEORGETOWN. 9. — Zasedanje j da je dejavnost držav v razvoju na
■ anlik	-----7-—,-u j_ | ministrskem sestanku neuvrščenih v
Georgetownu pri uresničevanju sklepov s tretjega zasedanja UNCTAD
an-1'h ministrov neuvrščenih dr-dal • V Georgetowpu se je danes na-levalo za zaprtimi vrati Na ju-
seji so predvsem razpravlja-ywašanju kamboškega in viet-
Rfctcmi53 Predstavništva. V Geor-aikj ?U so namreč prisotni zastopaj. toko Sihanukove vlade kot pro-fUjeriskega režima v Pnom Penhu. Vi«* so tudi delegati južno-vuj^ske začasne revolucionarne saij • katerim bodo verjetno pripi-status opazovalcev ^edtem so objavili dnevni red Sfl erence. katerega glavne točke
l^Sfdnj®:
g ' '-'dnosi med velesilami in vlo-2 beuvrščenih.
Ii2rl ^krepitev boja proti kolonia-; to neokolonializmu, auarthei ^ rasni diskriminaciji, tiija ^ada1jevanje napadalnih vojn, swias«»ba in uporaba sile kot pritiska.
Ustvarjanje’ demilitariziranih 5 A 1 ’
g' vj0rsko dno in pomorsko pravo. Žitev‘Mednarodna varnost in razoro-
(ran- ^krepitev učinkovitosti dela Or-g Janije združenih narodov, ij, ' . ravično predstavništvo v O7,N Ra	agencijah z geografske
9 rd,ka- -
Gospodarski prob'erm
Vratuša o nalogah Neuvrščenih

IS	9-	— Podpredsednik
df- Anton Vratuša je ocenil,
izredno pomembna.
V intervjuju za revijo «Informa-tor* je dejal, da so bodoče naloge udeležencev konference dvojne; neposredne in dolgoročne. Ministrsko zasedanje v Georgetovvnu ter dejavnost neuvrščenih na jesenskem zasedanju generalne skupščine OZN in na letnih skupščinah mednarodnega denarnega sklada je Vratuša uvrstil med neposredne naloge, h katerim je še prištel tudi začetne priprave za multilateralna trgovinska pogajanja v okviru GATT.
Po njegovem mnenju sodijo med dolgoročne naloge predvsem problemi v zvezi z reformo mednarodnega denarnega sistema, težave pri mednarodni trgovini, zlasti carinske ovire, in celoten kompleks gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju ter državami z raznimi družbenimi sistemi. Pri tem je podpredsednik ZIS poudaril, da je položaj zapleten, odnosi pa polni neznank ter razmerje sil premalo definirano. V takih pogojih je o-snovni dejavnik, ki naj bi zagotovil uresničevanje interesov držav v razvoju, njihovo aktivno sodelovanje v vseh teh dejavnostih in v mednarodnih stikih nasploh.
Ko je Vratuša odgovarjal na vprašanja, v čem so na zasedanju v Santiagu dosegli uspehe pri reševanju važnih mednarodnih gospodarskih vprašanj, zlasti tistih, ki so pomembna za manj razvite, je o pozoril, da na uspehe konference UNCTAD ni mogoče gledati ločeno
od strateškega razmerja v mednarodnih stikih.
Podpredsednik ZIS je zatem rekel, da je napredek opaziti predvsem pri vlogi držav v razvoju, v reformi mednarodnega denarnega sistema in pri gospodarskih in trgovinskih pogajanjih v organizaciji GATT ter pri sprejemanju po-srirnih ukrepov, ki so v korist najmanj razvitih med državami v razvoju. Ta odločitev utrjuje enotnost «skupine 77» in daje možnosti, da bodo tudi države v večji meri deležne preferencialnega statusa, ki so si ga na mednarodnem tržišču izbojevale države v razvoju.
Po njegovem mnenju vzbuja posebno skrb dejstvo, ker niso dosegli napredka pri primarnih proizvodih, izvozu industrijskih izdelkov iz držav v razvoju in pri financiranju razvoja, kar kaže, da razvite države še niso pripravljene izpolnjevati svoje obveznosti po sporazumno sprejetih mednarodnih dokumentih. Na koncu je govoril o vlogi Jugoslavije pri reševanju teh vprašanj in opozoril, da je položaj naše države pri tem zelo jasen. Jugoslavija se zavzema za utrjevanje akcijske enotnosti in solidarnosti «skupine 77», držav v razvoju in za tako gospodarsko politiko, ki v praksi omogoča uresničevanje teh ciljev.
BUKAREŠTA, 9. — Generalni tajnik bolgarske partije Todor Živkov je danes prispel na uradni obisk Romunije. Na romunsko bolgarski meji ga je pozdravi' Ceausescu.
il. nrki vojak v središču Belfasta bere v nekem ih.cvuiHu članek, ua je šil vilo zi iev državljanske vojne v Ulstru preseglo število 5UU.
tenzivno nadaljuje dejavnost topništva in ameriškega letalstva. Iz ameriških virov v Sajgonu prihajajo vesti, da se v severnem delu Juž^ga Vietnama, med Quang Tri-jem in demilitariziranim pasom, zbira veliko število mož, ki jih ocenjujejo za sedem divizij. Enote naj bi pripravljale odločilni napad na bivšo cesarsko prestolnico Hue. Na tem področju imajo Sajgonci samo štiri divizije, pač pa jim pomagata ameriško letalstvo in topništvo šeste flote. Borci naj bi se stekali na to področje predvsem z osrednjih planot in iz Laosa.
Sevemovietnamska tiskovna a-genrija pa je sporočila, da je a-meriško letalstvo izvedlo včeraj «uničevalni napad* na mesto Hai Duong, kakih 50 kilometrov južno od Hanoja. Neka mestna četrt, ki je štela kakih sto hiš, je bila do tal porušena, veliko ljudi pa je ostalo pod ruševinami. Zunanje ministrstvo pa je dalo nov o-bračun ameriških napadov na jezove: letala ZDA so bombardirala 17 jezov in namakalnih naprav v 15 sevemovietnamskih pokrajinah ter uničila na kilometre življenjsko važnih nasipov in sedem zapornic. Resno so bile poškodovane tudi zapornice v Thao Baju in Bai Thuonu, ki so med najvažnejšimi v državi. Poročilo sevemo-vietnamskega zunanjega ministrstva trdi, da so ameriška letala redno bombardirala delavce, ki so skušali popravljati škodo.
se je moral pred dnevi odreči kan-jdiciaturi. potem ko se je zvedelo, da ie bil pred več let; trikrat na zdravljenju v psihiatričnih klinikah.
V tradicionalnem nagovoru, s katerim ,;e privolil v imenovanje, je zet Kennedyjevih med drugim dejal, da bo skupaj z McGovernom «ustvaril koalicijo, o kateri je sanjal Robert Kennedy». To bo koalicija Italijanov, Poljakov Ircev, črncev, Američanov španskega porekla, kmetov in delavcev, je de jal Sargent Shriver.
McGovern pa je ponovno izrazil prepričanje o končni zmagi. Zanikal je, da bi hotela demokratska stranka uveljaviti radikalizem: «Naš cilj — je dejal — je obnoviti pristne ameriške vrednote*. Kot ie Sargent Shriver v preteklosti pošiljal po svetu mirovne prostovoljce — je še dejal senator -tako bo Amerika v prihodnji zakonodajni dobi poslala v svet poslanico miru.
Nemška vlada je sklenila, da bodo še letos razpisane predčasne politične volitve
BONN, 9. — Na današnji seji za-hodnonemške vlade so sklenili, da bodo pričeli uradna pogajanja z Nemško demokratično republiko, da uredijo odnose med obema državama. To je bila prva seja vlade po povratku kanclerja Bandta s počitnic, na kateri so poleg tega tudi sklenili, da bodo jeseni, ali pozimi, razpisali predhodne politične volitve ter so razpravljali o številnih drugih vprašanjih.
Po seji vlade je njen uradni glasnik Ahlers dejal, da bo pogajanja z Nemško demokratično republiko vodil državni svetnik Egon Bahr ter da žele podpisati novo pogodbo o odnosih med obema državama, da se zagotovi nemška enotnost in da se vzpostavi sodelovanje med obema državama.
Razpravljali so tudi o razgovorih s ČSSR, ko niso prešli preliminarnega razdobja, saj Praga vztraja na osnovnem pogoju, da Nemčija prizna neveljavnost muenchenskega sporazuma iz 1938. leta.
Glede predčasnih volitev pa je Ahlers dejal, da bodo zelo verjetno 3. decembra in da so vse stranke soglasne, da se volitve razpišejo. Dokončen datum bo določil predsednik republike, ki piri tem upošteval program sedanjega bunde-staga.
Nemška vlada je obravnavala tudi odnose s Kitajsko na osnovi poročila predsednika parlamentarne komisije za zunanje zadeve Schroe-derja, ki je vodil delegacijo parlamentarcev na obisku v Kitajski. Nemčija je pripravljena vzpostaviti redne diplomatske odnose s Kitajsko. za kar so pooblastili nemško veleposlaništvo v Parizu, da stopi v stik s kitajskim veleposlaništvom.
(Na sliki kancler Brandt, za njim pa zunanji minister Scheel, ki po-zdravlja^ državnega svetnika Bahra po uspešnih razgovorih s predstavniki vzhodnonemške vlade).
Nov tečaj lira-dinar
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Jugoslovanska narodna banka je objavila novo listo tečajev tujih valut, ki stopi v veljavo 10. avgusta. Po tej novi listi bo banka kupovala lire po kurzu 100 lir za 2,858 din. prodajala pa po kurzu 2,87 din.
LIZBONA, 9. — V zgodnjih jutranjih urah so prebivalce številnih naselij okrog Lizbone zbudile številne eksplozije, ko so eksplodirali dinamitni naboji postavljeni na daljnovode in električne transformatorje. Lizbona je bila dve uri v temi. Ni bilo človeških žrtev, občutna pa je materialna škoda.
Opazovalci menijo, da gre za protest, ker bo danes prevzel ponovno predsedstvo republike Ame-rico Thomaz.
BUŽNJEVZHODNI TISK 0 SABOTAŽI D0UNSKEGA NAFTOVODA
NA ZASEDANJU AMERIŠKE DEMOKRATSKE STRANKE
Shriver potrjen za kandidata za podpredsednika
WASHINGTON, 9. - Demokratska stranka je z ogromno večino glasov potrdila imenovanje Sargen-ta Sbriverja za podpredsedniškega kandidata na novembrskih volitvah. Samo delegati iz Missourija so glasovali za Thomasa Eagletona, ki
«AI Abram pripisuje atentat Palestincem
Kairski dnevnik poziva gverilce, naj omejujejo svojo dejavnost na zasedeno ozemlje - Teiavivski «Maariv»: Palestinci so postavili bombe na osnovi zmotnih informacij
KAIRO, 9. — Kairski tisk danes ponovno poziva organizacije palestinskih gverilcev, naj prenehajo z napadi proti ciljem izven palestinskega ozemlja ter naj omejujejo svojo dejavnost zgolj na ozem iia, ki jih je Izrael zasedel med šestdnevno vojno leta 1967. Kairski poluradni dnevnik «A1 Ahram* izrecno omenja v tej zvezi atentat na naftovod v Dolini ter očitno sprejema tezo, da so peklenske stroje
Poslanska zbornica ja zavrnila vse popravke zakona o pokojninah in s tem obnovila prvotno besedilo. Sedaj mora o zakonu razpravljati še senat in je verjetno da bo že danes prišlo do glasovanja.
Zahodnonemika vlada je sklenila, da prične z uradnimi pogajanji z vlado Nemške demokratične republike o ureditvi odnosov med obema Nemčijama, tako da se ustvari nemška enotnost in razvije medsebojno sodelovanje.
Kairski dnevnik «AI Ahram* je prepričan, da so atentat proti dolinskemu naftovodu opravili palestinski gverilci. V članku glav-
nega	urednika	«AI	Ahram*	poziva Palestince,	naj	omejijo	delo-
vanje na zasedeno ozemlje ter trdi, da atentat, kakršnega so izvedli	v Trstu,	ne	pomaga	boju
proti	Izraelu. Tudi	neki izraelski
dnevnik je včeraj zagovarjal tezo, da so peklenske stroje postavili palestinski komandosi. List trdi, da so Lili atentatorji zaradi slabih informacij prepričani, da je v hranilnikih petrolej, ki so ga Izraelci čipali na zasedenem o-zemlju ter nato prodali v Evropo.
V zvezi z atentatom Je tržaška poličija včeraj zaslišala petnajst Arabcev, ki jih je neko podjetje pred časom najelo za gradnjo novih cistern v Dolini.
postavili pripadniki organizacije «Čmi september*.
V članku glavnega urednika Ali Hamdija El Gammala ki je tudi predsednik združenja egiptovskega tiska, je med drugim rečeno, da »nikakor ne koristi, da ena izmed palestinskih organizacij razstreli skladišča petroleja neke druge države, kot se je zgodilo v Italiji. To .je dejanje stranskega pomena — nadaljuje Al Ahram — ki nikakor ne bo vplivalo na izraelsko zasedbo arabskih ozemelj.* Na zaključku svojega članka Gammal trdi. da bi se morala dejavnost palestinskih komandosov osredotočiti znotraj zasedenih ozemelj, proti Izraelu in njegovim predstavnikom.
Tudi izraelski dnevnik »Maariv* se ukvarja danes z atentatom na dolinski naftovod ter piše. da so ga izvedli palestinski gverilci na osnovi zmotnih informacij. Atentatorji na.i bi bili prepričani, da hranilniki vsemujejo petrolej s Sinaja, ki naj bi ea prodali Izraelci. V izraelskih političnih krogih pa menijo, da so Palestinci sklenili, da bodo odslej delovali predvsem v Evropi ter naj bi v tej zvezi nai^ala stike z arabskimi delavci v Evropi in z ekstremističnimi skupinami v raznih državah. Gverilci naj bi nameravali predvsem prizadeti izraelske interese v Evropi. Atentat na dolinski naftovod naj bi bil prvi korak v tej smeri.
PRED ZAKLJUČNIM SPORAZUMOM?
Danes dokončni sklep sindikalistov ACEGAT
Sestanek s podžupanom prof. Lonzo
nov sestanek z upravo ACEGAT odveč.
Sindikalisti so vzeli na znanje zagotovila županovega namestnika in predvsem ugotovili da .ie med srečanjem prišlo do novih elementov. ki so vredni pozornosti V ta namen so sklicali seje sindikalnih vodstev še danes (v četrtek) ko bodo sindikata izrekli svoje dokončno mnenje. V mislih imajo tudi skupščino uslužbencev ACEGAT, ki je prve dni tedna odpadla Po vsej verjetnosti bo s tern končan sindikalni spor v ACEGAT in bodo avtobusni redno vozili v najkrajšem času.
V	zadnjem trenutku se je v pogajanjih za ureditev sindikalnega spora v občinskem prevoznem podjetju ACEGAT. nekaj zapletlo Vse je kazalo, da bodo sindikalisti e notno sprejeli predlog sporazuma, ki jim ga je — po posegu politične oblasti (v tem primeru tržaškega občmskega odbora), nudila uprava ACEGAT. Dve izmed treh sindikalnih sekcij sta se strinjali s ponud bo o mesečnem predujmu na bodoče poviške, ki bi znašal približno 8000 lir, brez odtegljajev, medtem ko je ena izrekla nekaj pomisle kov. Tako je odpadla skupščina stavkajočih uslužbencev, sindikalisti pa so se z vodstvi treh delavskih zbornic CGIL, CISL in UIL zmenili. da izvedejo še zadnji poskus pred sklepom sporazuma.
Tako so sklicali v prvih popoldanskih urah sestanek v občinski palači. Udeležili so se ga sindikalisti Gerli, Varin, Benga in Nico-lirri (za CGIL), Marinello. Rossetti.
Curriale in Rodinis (za CISL) ter Fabbricci, Fragiacomo in Carcasso-ni (za UIL). Občino je zastopal županov namestnik prof. Lucio Lon-za (PSDI).
V	samem začetku, so udeleženci sestanka ocenili nastali položaj in se dotaknili tudi vprašanja neugodja, ki ga stavka uslužbencev ACEGAT povzroča prebivalstvu. Lonza je potrdil, da so zahteve sindikatov popolnoma upravičene. Pri tem se je skliceval na podobne izjave občinskega odbora v celoti in samega predsednika ACEGAT De Car-lija.
Lonza je sindikalistom sporočil zadnji predlog predsednika De Car-lija, s katerim se strinja občina, in Izrekel mnenje, da bi morali uslužbenci biti zadovoljni z doseže nim rezultatom. Lonza se je celo obvezal, da bo občinska uprava v nadalje poskrbela, da bodo uslužbenci ACEGAT uživali take dohodke, kakršni so zagotovljeni uslužbencem sorodnih podjetij v glavnih mestih italijanskih dežel. To se bo zgodilo po podpisu nove delovne pogodbe in dopolnilnega sporazuma, ki je. kot znano, zapadel 30. junija.
Lonza je svoj poseg zaključil z zagotovilom, da izraža mnenje občinske uprave in uprave ACEGAT, kar je pomenilo, da bi bil vsak
•MNMfMUMMiHmiMiiuiNHiMiiiiiMiiiMiiiinniiiiiiiiiimiiniiiiMiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimim
PRI DELU UPORABLJAJO CELO RADIJEVE ŽARKE
V NOČI MED TORKOM IN SREDO
Varnostni organi ustavili in pregledali nad 11.000 oseb
V okviru vsedržavne skupne akcije agentov javne varnosti, cestne policije, karabinjerjev in finančnih stražnikov za preprečitev kriminalnosti, so tudi včeraj ponoči, od 20. ure v torek do 1. ure v sredo, izvedli podobno akcijo v tržaški pokrajini, ki je dala naslednje rezultate. Ustavili so skupno 11.651 oseb. od katerih 5.995 tujcev. Od teh so aretirali 1 osebo, dve osebi so začasno priprli, kar 40 oseb pa so prijavili sodnim oblastem. V okviru te akcije so pregledali tudi 8.485 avtomobilov. 103 javne lokale. 19 lokalov dvomljive morale ter 15 oseb. ki so pod polidj-skim nadzorstvom. Naprtili so tudi 294 glob zaradi kršitve cestnega zakonika ter odvzeli 5 prometnih knjižic in 3 vozniška dovoljenja. Našli so tudi 6 ukradenih avtomobilov.
Tahia Naserjeva odpotovala v Benetke
Včeraj je iz našega mesta odpotovala v Benetke vdova po egiptovskem predsedniku Naserju, Tahia. Naserjeva je bila na obisku v Trstu v spremstvu enega svojih sinov, prej pa je bila gostja predsednika Tita na Brionih.
V PRIREDBI KMETIJSKE ZADRUGE IN PD TABOR
V soboto na Opčinah odprtje kmečkega tabora
V	soboto, 12. avgusta bodo ot-vorili že tradicionalni Kmečki tabor, ki bo kot vsako leto na vrtu Ljudskega doma na Opčinah. To tradicionalno prireditev bo tudi letos organizirala Kmetijska zadruga s sodelovanjem openskega prosvetnega društva Tabor Medtem ko ima zadruga čez vse kar zadeva razstavo kmetijskih in obdelovalnih strojev ter nekaterih stojnic, so openski prosvetarji poskrbeli za pester kulturni in zabavni spored ter za razstavo narodnih noš, ki bo v dvorani Ljudskega doma.
V	soboto, 12. bo ob 18. uri otvoritev, na kateri bo imel uvodni govor ing. Miloš Kodrič. Prisotni si bodo lahko ogledali razstavo upodobitev ljudskih noš na Tržaškem od Valvasorijeve Slave vojvodine Kranjske dalje. Gre za mandrjer-ske in brške noše. Razstava tako noš kot kmetijskih strojev, katerih bodo tudi prikazali delovanje, bo odprta vse dni tabora.
Od 20. ure dalje bo vsak dan
ples. V nedeljo bo prisotne kratkočasil zabavni orkester ljudske milice iz Ljubljane, sicer pa se bodo plesalci zavrteli ob prešernih zvokih ansambla Janeza Jeršinoviča in Veselih planšarjev.
V	nedeljo popoldne bo nastopila foklorna skupina DPD Svoboda iz Garij pri Bledu, la io vodita Danica in Tonček Jarkovič. Skupina stalno nastopa na blejskem gradu in je imela že številna gostovanja v tujini: povsod je požela zavidljiva priznanja. Na taboru bo nastopila z gorenjskimi plesi šuštarska polka. Potrkana polka, s svatovskimi plesii in pa z znanim zabavnim plesom z metlo.
V	ponedeljek bo na sporedu, poleg obeh razstav (narodnih noš in pa kmetijskih strojev), samo večerni ples. V torek bodo ob 18. uri nastopili Planšarji z zabavnim programom, ki ga bo popestril še humorist. Sledil bo kot vsak večer ples.
NA DEŽELNEM RAVNATELJSTVU ZA GOZDARSTVO V VIDMU
Sestanek gozdarskih inšpektorjev za učinkovitejši boj proti požarom
Deželno ravnateljstvo je dalo pobudo za študijo o gozdnih požarih - Potrebne nove naprave za gašenje in preventivno delo
Pod predsedstvom deželnega ravnatelja dr. Querinija so se včeraj sestali na sedežu deželnega ravnateljstva za gozdarstvo inšpektorji raznih gozdarskih okrožij. Na sestanku so razpravljali o boju proti požarom v gozdovih. Z zaskrbljenostjo so ugotovili, da se v Furlaniji - Julijski krajini stalno veča število gozdnih požarov. V prejšnjem letu je ogenj zajel 4.330 hektarjev gozda in popolnoma uničil dobro četrtino. Škoda je bila ogromna in je zdaleč presegla golo vrednost lesa. Požar namreč uniči v zelo kratkem času naravne lenete, poleg tega pa tudi zruši ekološko ravnovesje, ki so ga naravne sile ■zgradile* več desetletij ali celo stoletij.
Na sestanku so ugotovili, da je treba vzrok požarov v veliki meri pripisati nemarnosti državljanov, pa
liiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii m m m im m ...
V PRIČAKOVANJU VELIKEGA ŠMARNA
Izredni ukrepi pristojnih organov za varen promet na naših cestah
Prometna in obmejna policija mobilizirali vse razpoložljive sile
Bliža se veliki šmaren. Ljudje se odpravljajo na počitnice in po podatkih iz nekaterih virov kaže, da je že 100 tisoč ljudi zapustilo Trst in se odpravilo v letoviške kraje. V prihodnjih dneh pa bo vsaj še 50 tisoč Tržačanov odšlo iz mesta na dopust. Vreme je lepo in vremenoslovci napovedujejo, da nam bodo tudi v prihodnjih dneh vremenske razmere naklonjene.
Mesto bo v teh dneh imelo svojo že stereotipno podobo, kot smo jo vajeni že dolgo let. Ulice prazne, na nabrežju in na Gradu sv. Justa pa se bodo potepali turisti.
Ze veliki šmaren bo malokdo ostal doma. Tudi kdor si iz najrazličnejših razlogov ne bo mogel privoščiti daljših počitnic, bo skušal izkoristiti te tri dni praznika, da se odpočije in se oddalji od vsakodnevnega življenja. To pa seveda pomeni, da se
Predstavniki delničarjev so si ogledali uničene cisterne naftovoda pri Dolini
Na kvesturi zaslišujejo skupino 15 arabskih delavcev, ki so bili zaposleni v notranjosti naftovoda
Vesti o preiskavi, da bi odkrili vsaj skromne sledi za krivci, ki so v -noči med četrtkom in petkom povzročili z eksplozijami peklenskih strojev požar cistern dolinskega naftovoda, je izredno malo. Pristojni organi vztrajno molčijo ali pa ponavljajo, da poteka preiskava «v vse smeri*, kar pomeni, da nima policija dovoljšnih elementov, ki bi upravičevali preusmeritev v točno določen cilj.
Novo je le to, da je policija prejšnje dni izjavila, da je preučila položaj vseh Palestincev in sploh arabskih državljanov, ki so bili te dni na našem ozemlju. Včeraj pa smo izvedeli, da še posebej zaslišujejo skupino 15 arabskih delavcev, v glavnem iz Libanona, ki so bili zaposleni pri nekaterih zasebnih podjetjih v notranjosti naftovoda. Gre za gradbena podjetja, ki so po naročilu SIOT pripravljala podlago za nove cisterne. Ta so zaposlovala tudi tujo delovno silo, med njimi tudi petnajst Arabcev. Kaj želi policija izvedeti ni še znano. Lahko pa domnevamo, da bodo vsakemu pregledali »alibi*, istočasno pa skušali izvedeti, če so prejšnje dni videli kakega rojaka. Agencija, ki je posredovala vest, med drugim poudarja, da policijska o-blast preiskuje tudi socialni položaj teh delavcev. Vse kaže namreč, da so vsaj nekateri med njimi delali brez ustreznega delov-
nega dovoljenje in niso imeli niti i bij Oil* (11,4 odst.), italijanska
dovoljenja za bivanje v Italiji.
Iz drugih mest, predvsem Rima, kjer tudi mrzlično potekajo preiskave o dolinskem atentatu, prav tako nd nobenih vesti. Slišati je le komentarje o poročilih palestinskih organizacij, ki vztrajajo pri trditvi, da je atentat	njihovo
delo.
V Dolini je upravno življenje mimo. Župan Lovriha je skupaj z drugimi člani občinskega odbora sprejel predsednika kočevske mestne	skupnosti Mira	Heglerja,
ki je dolinskemu prebivalstvu izrazil vso solidarnost. Hegler si je tudi ogledal škodo in razdejane cisterne naftovoda. Znano je, da sta občini Dolina in Kočevje pobrateni in da je sodelovanje med njima na vseh ravneh zelo plodno.
Precej vrveža je bilo v uradih SIOT in pri »terminalu*, ki so si ga ogledali delničarji družbe za naftovod. To so, v bistvu, predstavniki	znanih «sedmih	sestrš*,
petrolejskih monopolov, ki nadzorujejo skoraj vso svetovno trgovino z gorivom in črpanje nafte v vseh sredozemskih državah, Latinski Ameriki in ZDA. SIOT je namreč	delniška	družba	kjer so
kapital vložili predstavniki 13 organizacij. »Esso* ima največ ji delež, v razmerju 20,4 odst, nato »Shell* (15,4 odst.), »British Petroleum* — BP (14,4 odst.), «Mo-
Prejeli smo knjigo za katero je že pred izdajo vladalo izredno zanimanje
GRAMMAHCA DEILA LING11A SLOVENA
Dr. Anton Kacin
Slovenska slovnica z italijansko razlago je nepogrešljivi pripomoček za spoznavanje slovenskega jezika še posebno na tem obmejnem področju, kjer se vsak dan srečujeta in vzajemno živita dve narodni skupnosti.
tMuuka, kttiigoAML
TRST- ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792
U.
AGIP, »Maraton*, «CBAG», »Continental SOPI*, «DEA», «Scholven», «Texaco», «Wintershall» in francoska »Total* (po 2 odst.).
Tehnična komisija izvedencev, ki so jih imenovali delničarji, si je po prvih razgovorih z inž. Di Mondo ogledala pogorišče cistern pri Dolini. Spremljali so jih sam inž. D Monda, nadalje kap. Raul Marcucci in drugi tehniki.
Na osnovi te inšpekcije in dela tehnikov, ki bodo cisterne pregledali tudi s posebnimi napravami radijskimi žarki, bo podjetje SIOT pripravilo načrt za hitro obnovitev naprav, ki naj naftovodu omogoči, da bi do konca leta opravili vsaj večji del dela. Mnenje tehnikov pa je, da SIOT letos ne bo dosegla cilja, ki si ga je postavila, se pravi črpanje 32 milijonov ton nafte v Avstrijo in Nemčijo.
V zvezi z zasliševanjem skupine arabskih tehnikov in delavcev je predstavnik SIOT dr. Frandscolo izjavil, da ta skupina delavcev, ki je v Trstu že tri mesece, sploh še ni bila na področju naftovoda. Poudaril je. da SIOT ni nikoli ločevala delavcev in tehnikov po njihovi narodnosti.
Prof. Ribezzi sprejel skupino nemških študentov in delavcev
Predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi je včeraj sprejel skupino nemških univerzitetnih študentov in mladih delavcev iz mesta Pforz-heim v deželi Bgden - Wuerttem-berg. Mladeniči, ki so v teh dneh gostje občinske uprave v Codroipu v okviru slovesnosti za pobratenje med mestecema, so izrazili željo, da bi videli sedež deželnega sveta v Trstu.
Predsednik Ribezzi je v svojem odgovoru na pozdrav nemških gostov poudaril pomen vzajemnih srečanj med mladinci iz raznih držav. Nato .je opisal delovanje deželnega sveta, gostje pa so posredovali nekaj zanimivih podatkov o zakonodajnih in upravnih pristojnostih nemških «landov».
• Tržaška občina sporoča, da bodo 11. avgusta letos preselili občinsko ambulanto za Injekcije Iz starega sedeža v Ul. Solferino 6 v sedež mestnega centra, z vhodom v Ul. Biaso-,. j Ietto 147. Umik ostane nespremenjen.
bo promet na naših cestah občutno povečal. Organi prometne policije predvidevajo, da se bodo po naših cestah v teh dneh vile dolge kolone avtomobilov.
To izredno stanje na cestah seveda zahteva tudi izreden poseg prometne policije. Medtem ko se bodo ostali državljani odpravljali na zaslužene počitnice, bodo agenti prometne policije imeli z urejevanjem prometa polne roke dela. Kot običajno bo tudi letos promet najbolj intenziven na obalni, na trbiški cesti in na vseh smernicah. ki vodijo, proti obmejnim prehodom z Jugoslavijo. Poleg Tržačanov se bodo v Jugoslavijo gnetle množice tujih turistov, ki jih skušajo naša občinska uprava in drugi pristojni organi zaman privabiti, da bi prebili dan ali dva v mestu. Po še nedokonč-nih podatkih kaže namreč, da se je letos občutno zmanjšalo število tujih turistov v vseh letoviških krajih naše pokrajine.
Pristojni organi bodo morali v tako izjemnem stanju seveda pripraviti poseben načrt, da bodo preprečili zastoje v prometu in dolge ure čakanja. V naši pokrajni je za promet ključna točka križišče v Sesljanu. Avtomobilisti radi silijo v mesto po obalni cesti in se ne poslužujejo trbiške ceste ali pa pokrajinske ceste mimo Nabrežine in Proseka. Tu bo torej potrebna največja organizacija in največja strogost pristojnih organov, da preprečijo zastoj, kolone in čakanje.
V ta namen se že nekaj dni sestajajo na prefekturi s podprefektom dr. De Biagiom častniki prometne policije, gasilcev, funkcionarji Rdečega križa in občinskih stražnikov, da bi pripravili načrt za potrebne ukrepe. Pripravlja se tudi obmejna policija. Na vseh blokih so povečali število agentov, da bi pospešili promet in pre-
Ne podajaj se na pot sredi avgusta, ko je vročina in preveč prometa! Pridi raje na
KMEČKI TABOR
na Opčine, kjer se boš v senci in domačem razpoloženju dovolj pozabaval!
Otvoritev v soboto, 12. avgusta ob 18. uri.
prečili nepotrebno čakanje. Zaradi nedavnega atentata na rezervoarje naftovoda SIOT v Dolini pa bo nadzorstvo na vseh mejnih prehodih strožje kot prejšnja leta.
Avtomobilisti pa se morajo zavedati, da si kljub naporom pristojnih organov, morajo najprej pomagati sami z mimo vožnjo, s spoštovanjem prometnih predpisov in z discipliniranim vedenjem, če avtomobilisti ne bodo sodelovali z organi prometne policije bo ves napor zaman. Kot že opozarjajo plakati ministrstva za prevoz, le previdna vožnja zagotavlja srečno pot in gotov povratek domov.
• Zaradi postavitve lesenega plota
vzdolž Vrdelske ceste, kjer je neko gradbeno podjetje pričelo z deli, je tržaški župan odredil začasno prepoved parkiranja vzdolž vsega plota in sicer na strani lihih številk ulice.
naj gre za kmete, ki zažigajo steljo brez potrebnih varnostnih ukrepov. ali gozdarje in delavce, ki ne pogasijo ognjev. Zlasti pa je treba vzroke požarov pripisati izletnikom in avtomobilistom, ki odvržejo še goreče vžigalice in cigaretne ogorke in ne pogasijo popolnoma ognjev, ki so jih zanetili na pikniku Deželno ravnateljstvo za gozdarstvo je že dalo pobudo za posebno specialistično študijo kako izboljšati in razširiti boi proti gozdnim požarom. Študija zajema dve smernici in sicer gašenje in preventivno delo. Za gašenje požarov se bodo posluževali novih učinkovitejših sredstev in bodo izboljšali koordinacijo med raznimi državnimi korpusi, ki imajo nalogo, da se borijo proti požarom. Kar zadeva preventivno delo, pa so bili vsi inšpektorji mnenja, da je potrebna učinkovita propagandna kampanja. S to kampanjo hi morali skušati prepričati vse državljane, naj spoštujejo naravno bogastvo, ki ga predstavljajo gozdovi. V tej zvezi bo deželno ravnateljstvo za gozdarstvo tiskalo letake v raznih jezikih, ki jih bodo delili avtomobilistom in izletnikom. V teh letakih bo poziv državljanom, naj spoštujejo predpise in informacije kako preprečiti požare. Poleg tega pa ie ravnateljstvo naročilo neki propagandni tvrdki naj pripravi učinkovite reklamne motive zg obsežno in učinkovito propagandno kampanjo.
Natečaj za mesto v pokrajinski upravi
Tržaška pokrajinska uprava razpisuje javni natečaj za mesto direktorja upravnega oddelka Natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki na dan 19 junija 1972, še niso dopolnili 35. leta starosti, morajo pa imeti doktorat iz pravnih ali političnih ved ali pa enakovredno diplomo, ki so jo izdale državne univerze Prošnje z vsemi priloženimi dokumenti morajo prizadeti dostaviti najkasneje do 12. ure 7. oktobra letos. Vse potrebne informacije daje vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure generalno tajništvo tržaške pokrajine. Ul. Geppa 21-11 nadstr.
Taborniška organizacija
ROD MODREGA VALA Trst - Gorica
vabi vse svoje člane, prijatelje, simpatizerje in udeležence zadnjega taborjenja, da se udeležijo
skupnih kopanj,
ki bodo vsak četrtek v avgustu pri kontovelskem portiču od 15. ure dalje.
Prvo kopanje danes, 10. t. m.
Taborniški srečno
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 10. avgusta
LOVRENC
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.21 — Dolžina dneva 14.22 — Luna vzide
ob 7.18 in zatone ob 20.40.
Jutri, PETEK, 11. avgusta ALEKSANDER
Vreme včeraj: najvišja dnevna tem peratura 28, najnižja 21,2, ob 19. uri
26,9	stopinje. Zračni tlak 1019,7 stanoviten, veter 5 km na uro severovzhodnik, vlaga 73 • odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9.8.1972 se je V Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 61-letna Marija Riolino por. Sedmak, 84-letna Anna Bruschina vd. Paronit. 58-letna Anna Rauber por. Stradella. 62-letni Giuseppe Valenti, 60-letna Maria Rossa vd. Bottegaro. 77-letni Salvatore Terranova, 59-letni Giovanni Premrov, 67-letni Luciano Bellemo, 87-letna Gisella Cekada, 79-letni Raffaele Tolentino. 64-letni Re-migio Ianusich, 69-letna Maria Kumar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo. Garibaldijev trg 4: Di Gretta, Ul. Bonomea 93: Godina -AUIgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlFAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan. Trg Venezia 2.
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ ZJUTRAJ DVE PROMETNI NESREČI
Pridržana prognoza za skuteristko povoženka pa skoraj nepoškodovana
Mlada voznica je s ciaom zbila na asfalt žensko, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce - Pet ranjenih ter trije avtomobili uničeni na obalni cesti
Včeraj zgodaj zjutraj, malo pred 8. uro, se je v Ul. Rossetti pripetila huda, čeprav dokaj nevsakdanja prometna nesreča. Skuteristka se namreč bori v bolnišnici med življenjem in smrtjo, povoženka pa bo zaradi odrgnin po prs’h okrevala doma v približno tednu dni.
Ob omenjenemd uri se je 26-letna Renata De Gennajro iz Ul. Valicula 17 peljala s svojim motornim kolesom <eiao» po Ul. Rossetti proti Drevoredu XX. septembra. Nesreča se je pripetila pri poslopju s hišno številke 7, ko ie mlada De Genna rova nenadoma zagledala pred seboj 50-letno Cesarino Merah iz Ul. San Maurizio. ki .je prečkala izven prehoda za pešče precej prometno ce-
stišče Voznica je skušala zadnji hip zavreti vozilo, a zaman S prednjim delom dvokolesnega motorne ga vozila je oplazila žensko, ki je padla na tla, sama pa se, verjetno tudi zaradi naglega manevra, s tako silo zvrnila na asfalt, da ie z glavo močno udarila ob cestni tlak in nezavestna obležala v mlaki krvi. Nesrečno De Gennarovo so z rešilcem RK takoj odpeljali v bolnišnico. kjer so io zaradi hudega
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
TIHOTAPSTVO NA INDUSTRIJSKI RAVNI?
Jugoslovanske in italijanske oblasti zavrnile skoraj 700 ton govejega in konjskega mesa
V dokumentih je bilo navedeno goveje meso, v vagonih in tovornjakih pa je bila večja količina konjskega
Odiseja velike količine »govejega* mesa. ki je natovorjeno na 32 že-ležniskih vagonih in na 6 velikih tovornjakih, še ni končana. Zdravstvene oblasti so pred dnevi ugotovile. da je bilo šest vagonov polnih konjskega mesa in ne govejega, kot je bilo napisano na dokumentih, ki so spremljali veliko pošiljko. V hladilnih tovornjakih pa je bilo sploh samo konjsko meso. Zdravstvene oblasti 50 seveda takoj ustavile dolgi vlak, ki je prihajal iz Ventimiglie. tja pa je menda prispel iz Barcelone. Kaže, da gre za argentinsko in brazilsko meso, ki .je bilo namenjeno kdove kam. Na proseškd postaji govorijo, da je bilo meso namenjeno veliki italijanski industriji konzerviranega mesa. ki reklamizira svoje proizvode tudi po raznih »carosellih* itd. Vprašanje je. zakaj so »tihotapili* konjsko meso. kot da bi bilo goveje, kljub temu. da je carina večja za goveje meso kot za konjsko. Indu-strijec bi pa razliko dobil nazaj >xl potrošnikov, ki bi plačevali njegovo konzervirano meso. kot govedino, konjsko meso pa je na tržišču ceneje
Kakorkoli že. italijanske oblasti
niso dale dovoljenja za uvoz in švicarska tvrdka, ki je bila lastnica pošiljke, ga je morala poslati drugam, Ker je bila pošiljka že na Proseku, so jo odpravili naprej v Jugoslavijo. Niti jugoslovanske 0-blasti niso marale imeti opravka s to ogromno pošiljko mesa (skupno 678 ton) in niso izdale dovoljenja za uvoz. Vlak so tako preusmerili na mrtvi tir na postaji v Se Žani. kjer je čakal od 4. avgusta do včeraj, ko so ga spet odpremili v Italijo. S Proseka bo meso nadaljevalo svojo pot v Švioo. Kaj bodo naredile tamkajšnje oblasti ni znano. Ker so Švicarji precej strogi, je malo verjetno, da bodo dovolili uvoz mesa dvomljivega izvora.
Kar zadeva pa šest kamionov je stvar nekoliko drugačna. Ker so šoferji, ki so francoske na rodnosti, imeli po vsej Italiji sitnosti, sai jim niso nikjer dovolili, razstovoriti mesa, ki bi po dokumentih moralo biti goveje v resnici pa je bilo konjsko, so jim lastniki iz Švice sporočili, naj odpeljejo vse skupaj v Jugoslavijo. Na meji pa se je pojavilo drugo vprašanje, saj niso imeli niti pot nih listov niti dokumentov za uvoz
v Jugoslavijo. Prišlo te že tako daleč, da so hoteli kar pustiti tovor njake na prehodu pri Fernetičih in se vrniti v domovino r vlakom. Tukaj pa so nastopile italijanske carinske oblasta, ki so prevzele vso zadevo v svoje roke. že zato. ker so imele že opravka z omenjenim vlakom. šoferje so zaprli, ker so imeli menda ponarejene dokumente, meso pa so preložili iz tovornjakov na vagone. Takrat pa se je pojavil znani tržaški odvetnik, ki je položil dokajšnjo vsoto kot kavcijo, zato da spustijo šoferje. Tako je tudi bilo, in šoferji so že pred dnevi odpotovali. Šest vagonov pa še vedno čaka na proseški postaji. Poleg carinskih oblasti in davčne policije se ukvarjajo z zadevo tudi karabinjerji posebnega oddelka proti potvarjanju živil.
Očitno gre za tipičen primer tihotapstva na visoki ravni, ki je tokrat organizatorjem spodletelo in bodo poleg tega. da ne bodo mogli mesa nikjer več plasirati, imeli velike stroške za prevoz, da ne go vorimo o stroških za led. ki ga v Trstu niso mogli najti in ga je uprava železnic morala pripeljati celo iz Arezza.
pretresa možganov in krvavitve iz levega ušesa sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Merolovo pa so v bolnišnici po razkužitvi ran poslali domov.
Skoraj ob isti uri so pripeljali v tržaško glavno bolnišnico pet oseb, ki so se ranile v prometni nesreči na obalni cesti. Od ranjencev so trije švicarski državljani, dva pa stanujeta v našem mestu.
Nesreča se je pripetila pri km 162 -F 300 omenjene ceste, ko je 25-letni švicarski državljan Georges Laspas, ki se je v svojim fiatom 124 peljal proti Sesljanu. iz še nepojasnjenih vzrokov čelno treščil v nasproti prihajajoči fiat 1100 R tržaške registracije, za volanom katerega je sedel 35-letn. Pietro Brol-lo iz Ul. Pagliaricci 78 Sunek je bil tako močan, da ie pahnil tržaški fiat za nekaj metrov nazaj, kjer je od zadaj treščil v drug fiat 124 bolonjske registracije, ki ga ie vozil 37-letni Lodovico Suar-di iz kraja Leffe pri Bologni. Kljub kupu razbitin, ki jih je bilo videti na sredi ceste in ie marsikateremu mimoidočemu avtomobilistu zastal dih ob takem pogledu, so jo potniki v vseh treh avtomobilih skupili s sorazmeroma majhnimi poškodbami. Laspasa so sprejeli na I. sprejemni oddelek s prognozo o-krevanja v 10 dneh. ostalima dvema sopotnikoma v švicarskem fiatu. 25-letnemu Georgesu Pitsiavasu in 23-letni Mari Kustric, oba švicarska državljana, pa so v bolnišnici samo razkužili rane in ju poslali domov. Pitsiavas se ie sicer kasne.je še enkrat zatekel v bolnišnico, to pot pa so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v približno 10 dneh Voznika tržaškega fiata Brolla. so zaradi ran po desni nogi sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v približno enem mesecu, njegovemu sopotniku. 42-Ietnemu Al du Vidoniju iz Rateja pri Vidmu pa so v bolnišnici dali le prvo pomoč. Sguardi se je rešil brez vsakršnih prask.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Drevi, s pričetkom ob 21. uri, bo na odru gledališča Rossetti četrta ponovitev Kalmanove operete «čardaška kneginja*. V glavnih vlogah nastopajo Edith Martelli, Alvinio Misciano, Adriana Innocenti, Elio Pandolfi, Tonino Micheluzzi, Graziella Porta, Ar-mando Bandini in Lino Savorani. Režiser predstave je Vito Molinari, koreografske točke je pripravil Gino Landi, orkester gledališča Verdi pa vodi Hans Walter Kaempfel.
Jutri zvečer, vedno s pričetkom ob 21. uri, pa je na sporedu šesta in zadnja ponovitev operete «Cin-ci-lA» Lombarda in Ranzata, v kateri nastopajo Miranda Martino, Sandro Mas-simini, Fiorella Pediconi, Sergio Te-desco, Carlo Rizzo, Luigi Palchetti in Orazio Bobbio. Režiser in koreograf predstave je Gino Landi, orkester glf dališča Verdi pa vodi Guido Cergoli-Festival operete se bo zaključil v nedeljo, 13. avgusta. Za soboto, s pričetkom ob 21. uri ter za nedeljo, s pričetkom ob 18. uri, sta napovedani še dve ponovitvi «Čardaške kneginje*-Vstopnice za vse predstave so na razpolago v osrednji blagajni v P0" saži Protti 2 (tel. 36-372).
Kino
M1RAMARSK1 PARK. Predstave »Luči in zvoki*: danes ob 21.00 «Ma»-milian of Mexico» v angleščini! ob 22.15 «Massimiliano e Car-lotta* v italijanščini.
Avtobusna služba proge M od zadnje postaje 6 Barkovlje z odhodom ob 20.40 in 21.55, ob koncu predstave vožnja do Barkovelj.
Nazionale Zaprto do 11. avgusta zaradi počitnic.
Penice 16.15 «C'era una volta il West*-Barvni western film.
Eden 16.30 «Le mogli*. Barvni film-Dyan Cannon in Richard Crenna. prepovedano mladini pod 18. letom-
Grattacielo 16.30 »Riti segreti*. Barvni film.
Excelsior 16.15 «Un gioco per Evelin*-Barvni film.
Ritz 16.30 «Vedo nudo*. Nino Manfredi in E. M. Salerno.
Aurora 16.30 »Grisson gang». Barvm film.
Impero Zaprto zaradi počitnic
Capitol 16.00 II. serija filmov «Com® Hitchkock* »Paranoia*. Barvni film-Carol Baker in Jean Sorel.
Cristallo 16.30 «1975: Occhi bianchi sul pianeta Terra*. Barvni film.
Filodraniniatico 16:30 »Le milionarif delfamore: prostituzione oggi* Bar vni film. Prepovedano mladini P00 18. letom.
Moderno 16.30 «Twinky». Barvni fil**1, Charles Bronson.
Vittorio Veneto 17.00 «Dopodichč uC! cide il maschio e lo divora*. Barvm film. Prepovedano mladini pod letom.
Abbazla: Zaprto zaradi počitnic do 10. avgusta.
Ideale 16.30 »Scaramouche*. Barvm film, Stevvart Granger in Eleonor Parker.
Astra 16.30 »L« belve*. Barvni Lkndo Buzzanca. Prepovedano P°° 18. letom.
Kino Opčine 19.00 «La grande fug0* Igrata Charles Bronson, Steve ® Queen.
Razstave
V	Mestni galeriji Piran je razst0" va, ki nosi naslov Ars Histriae D*j Razstava je odprta vsak dan
10. ure do 12. ure ter od 17. ure d 20. ure. Na razstavi sodeluje s 0V°| jimi deli 23 slikarjev, med katerim1 so tudi Zvest Apollonio, Janez b*" nassi. Herman Pečarič. Jože P°b|e in še nekaj drugih domačih slikarjov' Razstava bo odprta do 24. avgus*0,
V	Kraški galeriji v Velikem ReP0U razstava del Pavla Ferluge z Opčm-
V	koprski galeriji Meduza je r0^ stava del skupine AMA (Ajdič, M* ljuš, Apollonio).
V	koprski galeriji Loža je razstav0
dunajske šole fantastičnega real iz1110; Razstava bo odprta ob delavnikih 9. do 13. in od 17. do 19. ure vse 1. septembra.
d0
Cenjene obiskovalce obveščamo, da bo Tržaška knjigarna zaprta od 13. do 20. avgusta-
Izleti
P. d. Slavko Škamperle obvešča d*0 ne, da v nedeljo, 27. avgusta enodnevni izlet na Vrsno, rojstni ^ S. Gregorčiča, Bovec, Vršič in Kr*0* sko goro.	,
Vpisovanje pri Urdihu od 9. do 1 ter od 17. do 20. ure.
Ob obletnici smrti Slavka And^® darujeta Cvetka in Marjan Medveše
2.000	lir za Dijaško matico.
+
8. t.m. nas je za vedno zapustil
Josip Valentič
Pogreb bo danes, 10. t.m. ob uri iz mrtvašnice glavne bolni001 v cerkev v Ricmanje.
Žalujoča žena, si°°** in drugo sorod0**®
Trst, 10. avgusta 1972
9- t.m. je preminila
MARIJA SEDMAK roj. RIOLINO
Pogreb bo danes, 10. t.m. ob 17.30 iz hiše žalosti v Križu 109-žalostno vest sporočajo inož Angel, sinovi, snahe, sestre, bratje, svaki« Trst, 10. avgusta 1972	vnuki in drugo sorodstvo
Pogrebna družba, Ul. Zonta 3, tel. 38-006
00 PONEDEUKA DELO V DVEH IZMENAH
Bo organizacijska struktura avtonomne pristaniške ustanove kos novim zahtevam?
Kako bo s carinsko službo - Špediterji bodo morali upoštevati reorganizacijo dela v pristanišču
16- aprila je stopila v veljavo no-va tarifa pristaniških storitev Raz-°K. ali bolje rečeno uradni raz-povišanja, je bil podpis nove vsedržavne kolektivne delovne po-Sodbe za pristaniške delavce. O smo že poročali, a danes bi samo dodali, da ni bilo tako povili6 obvezno, saj je imela vsaka Pristaniška ustanova možnost, da Prilagodi svojo tarifo dejanskim Potrebam trga. Vsedržavni svet je namreč odobril maksimalni dovolje-® Povišek, ki je bil v Trstu 100-°dstotno odobren. Povišku same-bi morali pa nemudoma sle-tudi reorganizacija dela ter vedba delovnih izmen. Tega u-Pravnega ukrepa pa so do danes e drioma izpeljali. Razumemo, da ahteva uvedba novega načina de-a velike organizacijske napore, fndar ^ mislimo, da bi bilo pra-'2*oo- če bi ta problem rešili že Wed časom. Končno je bilo znano. a bodo stopili 14. avgusta v ve-,n°vi organizacijski prijemi.
, “glejmo si kakšne so novosti in ai®ri so še nerešeni problemi. "O sedaj smo imeli v pristanišču ^.lansko samo eno delovno izme-razdeljeno na dopoldansko in a Popoldansko delo (od 8. do 12.
od 13. do 17.), in to od po-jpfcjka pa do sobote. Delo po 17. ri ali ob sobotah je bilo nadurno in je bilo podvrženo težkim j^tkom. ki so dejansko izredno ^Pražili pristaniško manipulacijo, Predvsem za ladjarje. Sodobne lad-*?. ze“t° drage in čakanje v pri-aniških predstavlja veliko finanč-p breme, katerega ladjarji prevr-a 10 na v ramena odjemalcem tako, ? Povišajo voznine. Severnoevrop-1 a Pristanišča, kjer so že dolga L“a v veljavi dve delovni izmeni.
. hitreje opravljala vse manipu-l c,,e- Zaradi tega so ladjarji lah-0 nudili klientom ugodnejše pre-Zj°2ne Pogoje. Ladjarji pa rajši vo-1° tudi z znižano voznino samo a ladjo ki predstavlja veliko fi-^®ncn° investicijo, čim hitreje amor-~ lra.io in opravijo čem več voženj.
. ano je namreč, da ie razvoj teh-
čen urnik (8.-12. ter 14.-17.). Samo v tem času so lahko izvozniki opravljali carinske manipulacije. Izven tega urnika je bilo pristanišče zaprto za tovorni promet če bo ostal ta urnik v veljavi bo vsaj
TRŽAŠKI PRISTANIŠKI URAD ZA DELO
javlja, da bodo s ponedeljkom, 14. t.m. uvedli v tržaškem pristanišču delo po izmenah.
Zaradi tega se bodo morali delavci pristaniških skupin, ki so sedaj na dopustu in se bodo tistega dne vrnili na delo, javiti na posameznih zbirališčih kakor sledi:
ob 6.30 — Skupina za manipulacijo raznega blaga na ladji: ob 6.45 — Skupina na manipulacijo premoga in rudnin ter blaga na kopnem.
deloma odpadla korist uvedbe dveh izmen. Tovornjaki bodo še vedno izgubljali preveč časa pri vhodu v pričakovanju, da bodo uredili carinske formalnosti.
Uvedba dveh izmen bo tudi zahtevala povečanja osebja pristaniščne
ustanove od skladiščnikov do števcev. Ravno tako bodo morali ojačiti tehnično službo (večje število traktoristov in drugih specializiranih delavcev, ki bodo upravljali dvigala, viličarje in drugo drobno pristaniško mehanizacijo). Obstaja torej nova možnost zaposlitve strokovne delovne sile. kar je prav gotovo pozitivno. Ravno tako bo treba urediti odnose z železniško upravo, ki bo morala opravljati storitve praktično ves dan.
Končno imamo še odnos med špediterji in pristaniško upravo Naravno je, da bodo morali špediterji vsaj deloma prilagoditi svoj urnik novim zahtevam. Znano je. da je nemggoče uvesti v pisarnah delo v izmenah. Bo treba torej urediti dežurno službo, ki jo bodo morali o-pravljati vsestransko podkovani u-službenci.
Danes lahko torej ocenimo pobudo zelo pozitivno. Naravno je, da bo prišlo, vsaj v začetku, do trenj in zastojev, saj se bo treba boriti predvsem z miselnostjo in s staro koncepcijo dela. Ugodni pogoji so dani. prizadeti pa se bodo morali potruditi in smiselno sodelo-
vati.
Dipl. oec. Odo Kalan
iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiHiiuiiiiimiiiiiiMiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRILETEN SIROMAK PRED KAZENSKIM SODIŠČEM
Šest mesecev bo živel od državne miloščine...
Mestni redar ga je odganjal od vsakega vogala, ker je prosjačil, na koncu pa ga odvedel na kvesturo
Siromak je pač siromak. Tudi ko postavil: «Glej, da ti razbijem to prosjači. Vedno mu kdo utegne pre- palico na glavi... Mi boš nehal prečiti, da bi si «prislužil» tistih razbivati škatle, je bela cesta. . .»
GORIŠKI DNEVNIK
PREDLOG POKRAJINSKIH SVETOVALCEV KPI
Pristojna telesa naj sprejmejo zaščitne zakone v skladu z lansko resolucijo pokrajinskega sveta
Pokrajinski svet naj pozove parlament in deželo, da razpravljata in sprejmeta predložene zakonske osnutke o manjšinski zaščiti
10. avgusta 1972
nike
da
Pri gradnji ladij tako hiter, sa najsodobnejša plovila v ne-in nekon-
V .	1IC
i5’ letih že zastarela
"ttremčna.
^5® smo hoteli obdržati tudi v pf8 . v5a.i današnjo raven tovo-jT le bilo nujno potrebno uvesti ir6 redni delovni izmeni. Od 14. j ,^u®ta se bo torej delo odvi-■ 10 takole: prva izmena od 7.30 14-. druga pa od 14. do 20.30 in Ponedeljka do petka. V so-bo pa redna samo prva iz-$e a' ladjarjem bo na' ražpolago ir Posebna, tretja, izmena, ki bo od 21. do 03.30. Vsaka iz-bo torej trajala 6 ur in pol. teoriji bo torej ladjarjem na Jr*b°'ago 72-umi delovni teden, ‘oedtem ko je trajal dosedanji de-p1 teden samo 40 ur.
. rednosti so jasne: isto delo bo-Jahko opravili v polovičnem ča-j” Praktično bodo odpravili vsako ‘a<3urn0 delo, razen seveda v izred-aujnih primerih. Tudi v prime-
nekaj lir drobiža, s katerimi bo lahko pojedel kos kruha pa spil kozarec vina, tistega slabšega seveda. Kazenski list 67-ietnega (Laco-ma Figarja, po «poklicu» berača, iz občinskega prenočišča v Ul. G. Gozzd 5, je natrpan z obtožbami, kot so «prosjačenje», »žalitev javnega funkcionarja*, «vinjenost», itd. Toda Figar se ni nikoli zmenil za te popisane liste. Kaj neki bi se! Če pač mora živeti od prosjačenja, bo živel od tega do konca svojih dni. Tak je bil tudi podtekst, vsebina med vrsticami, kot se temu pravi, ene od obtožb, ki si jih je nakopal na hrbet dne 5. maja letos, v podzemskem predoru za pešče pri železniški postaji. Pričelo pa se je tako:
itd. Pričel jih je kvasati za ves slovar, pa še kakšno povrhu je dodal. Obtožba ie prišla kot strela z jesnega: žalitev javnega funkcionarja, prosjačenje v javnem prostoru, vinjenost. In Giacomo Figar je moral poslednjič romati v zapor.
Včeraj dopoldne so mu sodili pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Corsi, tož. D’Onofrio, zapis. Mastromauro). Figar, ki je prisostvoval sodni obravnavi v priprtem stanju, je priznal, da je pil, vendar ne v taki meri, da bi ga imel pod kapo. Priznal je tudi, da je prosjačil miloščino, odločno pa je zanikal, da, bi,žalil mestnega redarja. Kar zadbVa' to obtožbo, je pojasnil, da ga je redar prijel za poškodovano roko. To ga je tako zabolelo, da je mogoče izustil kakšno debelo, a Ie zategadelj. Mestni redar Bernazza je seveda potrdil zapisnik aretacije ter odločno zanikal, da bi obtoženec imel roko... v mavcu.
Javni tožilec dr. D’Onofrio je
Komunistični pokrajinski svetovalci Polete, Jarc, Paizza in Ma-rizza so poslali pokrajinskemu odboru v Gorici predlog, ki zadeva vprašanja slovenske narodnosne skupnosti. Sklicuje se na stališče pokrajinskega sveta od 25. junija lanskega leta, ki je z glasovi vseh skupin, razen fašistov, podprl e-notno pismo vseh Slovencev takratnemu predsedniku vlade Emii-liu Colombu ter zahteval ureditev našega položaja v skladu z deželno pristojnostjo in dobrososedskimi odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Pokrajinski svetovalci nadalje poudarjajo, da so v sedanji zakonodajni dobi predložili zakonske osnutke za ustavno zaščito slovenske manjšine senator Šema in poslanec Škerk (KPI), poslanec Fortuna PSI) ter senator Albarello (PSIUP) in da je podoben predlog v deželnem svetu predložil svetovalec Štoka.
Upoštevajoč vse dosedanje korake, ki naj dosežejo pravno zaščito naše narodnostne skupnosti, naj j senat in poslanska zbornica ter deželni svet čimprej preučijo zakonske osnutke, da bi postali državni zakon, ki bi uresničili določila republiške ustave. To bi ugodno vplivalo na utrditev mirnega sožitja ljudi različnega jezika, ki živijo na področju italijanske republike.
Podpisani pokrajinski svetovalci pozivajo pokrajinski odbor, naj v soglasju s tržaško pokrajino skliče čimprej napovedani shod o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti ter naj zlasti v pokrajinskem merilu in v skladu s pristojnostmi pokrajin, uprave sprejme ukrepe na šolskem in kulturnem področju, obnovi naj slovenska krajevna imena ter skrbi zanje, pri izvajanju načrtov gospodarskega in urbanističnega zna čaja pa naj ne spreminja narodnostnega značaja ozemlja. Podpisniki resolucije ob zaključku znova poudarjajo pomembnost lanske resolucije pokrajinskega sveta, ki zagotavlja reševanje manjšinskih vprašanj v skladu s splošnimi državnimi interesi.
ništvu, kjer so v teku boji za delovno pogodbo. Po stavki 20. julija in sestanku z delodajalci v Rimu so sindikati sklenili pripraviti poročilo in ga razdeliti delavcem, da bi jih seznanili s nadaljnjim razvojem boja za delovno pogodbo, ki bo postal ostrejši v začetku septembra, če pogajanja med sindikati in delodajalci ne bodo rodila uspehov.
Letalski poligon v Maniagu nevaren za prebivalce
Naša dežela je s svojimi vojaškimi služnostmi postala pravi poligon, ki vznemirja prebivalstvo. Pred časom smo poročali o protestih prebivalstva v zgornji Terski dolini, ki zaradi strelskih vojaških vaj ni več varno in tudi ne svobodno pri kre-tanju. Tokrat smo prisiljeni omeniti nezadovoljstvo, ki se pojavlja na drugem koncu naše dežele, v občini
Maniago, kjer je poligon za vojaška letala.
Občinski svet te občine v porde-nonski pokrajini je na svoji zadnji seji soglasno sprejel resolucijo, ki izraža zaskrbljenost domačega prebivalstva zaradi nevarnosti, ki jih predstavljajo letalske vaje.
Občinarji poudarjajo, da takoj po koncu vojne vaje vojaških letal niso bile nevarne, ker so uporabljali drugačne tipe letal in so bile vaje tudi časnovo omejene. Sodobna letala, s katerimi sedaj razpolaga letalstvo, nevarno preletavajo naselje in odmetavajo bombe v bližini bivališč. Zlasti opozarjajo na dogodek, ki se je pripetil 1. avgusta, ko so tulci z nekega letala padli na obrate v industrijski coni v Maniagu.
Občinski svetovalci zahtevajo, da pristojni organi preučijo, če je po-. iigon v Maniagu še vedno primeren j za sodobna letala, ker so v bližini i bivališča, kmetijske in industrijske dejavnosti. Občinski svet iz Mania-
ga ob zaključku zahteva, da prenehajo s takšnimi vajami vojaških letal, ki bi bila nevarna za člo veška življenja.
V Rimu tečaj za občinske tajnike
V prihodnjem oktobru se bo v Rimu začel poseben tečaj za tiste, ki bi hoteli postati občinski tajniki. Tečaj, ki se ga bo udeležilo največ 100 študentov, bo trajal do julija 1973 in bo obsegal lekcije ter tudi prakso pri občinah, ki ne sme biti krajša od meseca dni. Udeleženci tečaja ne smejo imeti manj kot 21 let in več kot 30, biti morajo italijanski državljani in imeti univerzitetno diplomo.
Zainteresirani lahko pošljejo proš njo na kolkovanem papirju, naslovljeno na notranje ministrstvo, na go-riško prefekturo, najkasneje do 31. avgusta 1972.
111 slabega
k® klovna izmena, bo vedno osta-Dtvve3 razpolago kar 6 ur in pol dosedanjim štirim. Poleg tega j 1° v vsaki izmeni zaposlili nove v avce, medtem ko so bili sedaj 1 ^adumem delu zaposleni isti de-j,®- ki so delali ves dan. kar je iov ° ko^ Posledico upadanje de-^Pega učinka. Po drugi strani je v danes ladjar prisiljen opraviti cjej Saki izmeni in za vsako skupino fSvcev («roko») določeno normo. t0v.avci imajo namreč sedaj zago-kj !Cno minimalno dnevno mezdo. če )0 izračunajo na podlagi dolo-i Vk0ličine manipuliranega bla-la K^Up'ria- k> bo opravila več de-Had' naravno imela višjo mezdo tje|Jar bo plačal dejansko izvršeno dor ’ *r°ka*. ki pa ne bo dosegla Dla”116, k° ca Prejela minimalno Pla*°’ ladjar pa bo moral vseeno -- Ca« polno tarifo, to pomeni
Figar je tistega dne, kot. običajno, okrog 17. ure,' prosjačil'" v omenjenem prehodu. Zleknil se je na da. predse postavil oguljeno kapo in prosil.. . No, bil je resda malce vinjen. Pa ne tako hudo, da
bi nesramno motil mimoidočih. Te- 7elo'^eneraič'^ nredlaear^a *nht^ daj se mu je približal mestni redar , ^nCaT leto "ap^a in 6 mesS^ Angelo Bernazza. ga nahrulil in od- j priporai uradni bj-anj^c ^ strudt_
gn '	| hoff pa najnižje kazni. Sodni zbor
sn^	i , .	,	,, «Prav prav . . . Grem!* mu je od- ie po krajšem posvetu obsodil Fi-
ena rk>i^a vremena’ ,o bi odpadla i gOVOrIj Figar, pobral svojo rev- garja na 6 mesecev zapora ter 30 vna izmena, bo vedno osta- ščino in šel. A ne daleč. Kar na | dni pripora, vrh tega pa odredil
Trgu Liberta jo je mahnil. Zleknil i varnostni ukrep, po katerem mora se je pod zid stavbe s hišno števil- biti obtoženec po prestani kazni vsaj ko 5 in znova pričel prositi, naj za eno leto pod policijskim nadzor-se ga usmilijo, starca, naj mu dajo stvom . . . Sodniki so ga, kot zadnji nekaj miloščine . . . Redar Bernaz- j ukrep proglasili tudi za «nepoboljš-za pa ga res ni pustil živeti v | ljivega kriminalca*. Ob teh besedah miru. Zdelo se je, da mu sledi kot je Figarju nastal na ustnicah rahel senca. In že je bil pri njem. Niti nasmeh češ, saj zdaj mi bo čisto 25 minut od tega, ko ga je odgnal prijetno, ko bom vsaj za pol leta iz podcestnega prehoda. Figar je to živel od državne miloščine . . . pot uvidel, da možu postave ne bo zlahka kos in mu zato molče sledil. Med potjo pa je seveda pomišljal, kako bi se mu izmuznil, saj bi bilo prav sila neumno končati na policiji, mimo tega, da nikoli ne veš, na katero stran je nagib-ljena pravica "
^ . Muuiu uuiiu, lo
^teoretično predvideno delo. Ta . eb bo zahteval boljšo pripravo
tovo
hkr<
dela
ra > smotrnejšo razdelitev gPa skupine in izmene. tešite1111 smo' 'ie 40 teoretična °dprt vendar ostajajo v praksi v®'|;a razna vprašanja. Prvo ie .• asanje carinske službe. Carina
'ttiel
a že sedaj nekoliko razli-
Za veliki šmaren most tudi za trgovce in brivce
,>l>l|i"iiiii,,llllllllllmlll|lllllllllillllil|imill|llllilllil|llllliilllmlll|,,l,i,,i,lln,l|llllllll|II|l|imilll|l||
Hudo ranjena fanta iz Špetra Slovenov
Zaradi prenagle vožnje sta s fiatom 500 treščila v hišo ob cesti
.	_ Slovensko gospodarsko združenje
tJl. Tivamella , sporoča, da je tržaška občina izdala mu je sinila v glavo brihtna, čeprav , 26.7.72 odlok št. 21/14-72, s katerim dokaj naivna misel. Kar ušel mu določa, da bodo vse trgovine, razen
prehrambenih, zaprte v ponedeljek, 14. avgusta. Tržaška občina je dne 7.8.72 izdala še odlok št. 21/15-72, s katerim določa, da bodo v ponedeljek, 14. avgusta zaprti tudi brivski in frizerski saloni, ki bodo začeli spet poslovati komaj v sredo popoldne.
S tema dvema odlokoma bodo tako trgovci in brivci ter frizerke lahko uživali tridnevni počitek ob priliki velikega šmarna.
bom. si je mislil in tako tudi storil. Mestnemu redarju je najprej zelo zgovorno dejal, da mu ne namerava več slediti, potlej pa se podal proti Ul. G. Gozzi, kjer je prenočeval. A tudi mestnemu redarju je bilo dovolj tega vodenja za nos. Zato ga je brž prijel za roko in ga, kot otroka, hotel odpeljati na kvesturo. No, tudi Figarju je bilo dovolj tega zasledovanja in pregajanja in se zato
t^. eraj zjutraj ob dveh po pol-v , sta se v predmestju Čedada, (jla aju Argallo, težko ponesre-ri,j ,z avtomobilom 24-letna Maju ln Sergio Devora iz Špetra prin!aov- Prometna nesreča se je •han *a mec* Povratkom iz Bri-ng a pod Čedadom, kjer sta bila fiat 8agrL Z osebnim avtomobilom aču , 500 sta kmalu po križi-(jad ™6allo iz smeri Videm - Če-čila S ^Ibrostjo 92 km na uro trde* • v betonsko ograjo hiše na tako s.trar>i ceste. Trčenje je bilo dV(> ^silovito, da je vozilo zbilo to
Škode na vozilu, betonskem
. težki betonski stopnici. Av-•t® Popolnoma uničen. Material-su “kode na vozilu, betonskem V^Sču in hišni ograji je nad
''“•000 lir.
I* Špetra so prvi prišli na
iiu u° .ranjenima Mariu in Ser-
pomoč stanovalci hiše, v katero je treščilo vozilo. Takoj so poklicali rešilni voz, ki jih je odpeljal v čedadsko bolnišnico. Po zdravniškem pregledu je Maria Devoro rešilni avto odpeljal naravnost v videmsko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 40 dni. Njegovega sovaščana in sopotnika Sergia pa so obdržali v čedadski bolnišnici, kjer so zdravniki mnenja da bo morda ozdravel v 25 dneh. Sodobna avtomobilska tehnika terja tudi pri nas na Beneškem čedalje večji krvni davek. Zato ni nikoli preveč, če dnevno časopisje, radijske in televizijske postaje vedno več opozarjajo šoferje naj bodo za volanom trezni in predvsem previdni.
Anton Birtič
Slovensko gospodarsko združenje nadalje obvešča, da bodo v ponedeljek, 14. avgusta 72 zaprti tudi uradi združenja.
Natečaj bolnišnice za pljučne bolezni
V skladu s predsedniškim odlokom št. 130 z dne 27. marca 1969 je uprava bolnišnice za pljučne bolezni «Santorio Santoirio* v Trstu razpisala natečaj za poveritev petih mest asistentov v pnevmoloških oddelkih za tuberkulozne bolnike. Prošnje moralo interesenti predložiti upravi bolnišnice napisane na kolkovanem papirju za 500 lir. V prošnji mora biti naveden datum rojstva, domicil, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o vpisu v volilne sezname, potrdilo o možnih kazenskih obsodbah, študijske diplome, navedbe o vojaški obvezanosti, o delu v javni upravi in drugih podatkih. ki jih navaja natečaj.
Prosilci smejo biti stari največ 35 let. Natečaj bo zmagal prosilec, ki bo imel najbolj ustrezne diplo me. Rok za predložitev prošenj, pod katerimi mora biti avteutificiran podpis, poteče opoldne 24 avgusta 1972. Vse informacije nudi uprava bolnišnice.
Stavkovno gibanje gradbenih delavcev
Deželna tajništva treh sindikalnih strok gradbenih delavcev so se prejšnji dan sestala, v Tržiču ter se sežnaflita 15 položajem v gradbe-
iiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiHiHiimiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiuiuiiHiiuiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiia
PO STATISTIČNIH PODATKIH OBMEJNE POLICIJE
V juliju je bilo na Goriškem nud poldrugi milijon prehodov
v*
V minulem mesecu je prekoračilo mejo veliko tujih državljanov - Število prehodov s potnim listom je letos prvič večje od števila prehodov s prepustnico
Na goriških mejnih prehodih so v prejšnjem mesecu zabeležili rekordno število prehodov s prepustnicami in potnimi listi. Z omenjenimi dokumenti je skupno prešlo mejo v obe strani 1 milijon in 624.293 oseb. Temu velikemu porastu prehodov so prav gotovo pripomogli tudi tuji državljani, ki se v teh mesecih množično odpravljajo na počitnice. Jadranska obala je namreč za vse zelo vabljiva, tako da tu kar mrgoli tujih tu ristov. Polovico bremena vseh prehodov gre pripisati tistim, ki zahajajo in prihajajo iz sosednje Jugoslavije s prepustnico dokumentom, ki postaja zadnje čase vse bolj popularen. Že v mesecu juniju smo se približali poldrugemu milijonu prehodov, tokrat pa smo to številko za precej pieko-raeili.
iHiiiiiiiuHiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiuimiiHiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiii
VISOKOGORSKE TURE SPD
DVODNEVNI VZPONI S KRIŠKIH PODOV
Pogačnikov dom preurejujejo - Bližnji jubilej upravnika Poljanca
Skupina članov Slovenskega pla-1 kopterjem in predvidevajo, da bo-
ninskega društva v Gorici, ki je bolj vneta za plezanje po skalah in strmih stezah kot pa za lagodno avtobusno vožnjo pri družinskih izletih, je odšla dne 3. in 4. avgusta na dvodnevno turo v Gornje Posočje in Julijce.
Z lastnimi prevoznimi sredstvi so Se potegnili do Trente ter se potem iz Zadnjice povzpeli na Kriške pode do Pogačnikovega doma. Že prvi dan popoldne so si naši turisti ogledali vsa tri značilna jezera na tej visoki planoti. Zlasti je zanimivo tretje jezero, ki ga imenujejo »Kriško jezero*, je v nadmorski višini 2.300 metrov in s svojo okolico spominja na pokrajino na skrajnem severu. Jezero je globoko 111 metrov in iz njega so speljali vodo do Pogačnikovega doma, lu je tako oskrbljen z dobro pitno vodo, čeprav stoji na višini 2050 metrov.
Naslednji dan, v petek, so se goriški planinci v dveh skupinah povzpeli na bližnje vrhove Razor (2601 m) in na Križ (2410 m). Nameravali so tudi na Stenarja, pa niso mogli doseči njegovega vrha (2501 m) zaradi obsežnega snežišča, ki jim je oviralo dostop, ker ndso imeli ustrezne opreme.
Z vrhov so bili deležni krasnega razgleda na vse pogorje Julijcev, mogočnega očaka Triglav s severno steno, ki že od nekdaj mika najboljše planince, da se v njej pomerijo z gorskimi težavami. Pogled na mogočno skupino vrhov je bil edinstven, saj mu je težko najti kaj podobnega tudi daleč izven mej naše domovine v Alpah. V daljavi na desni strani se je svetlikal Dom na Kredarici, kot morski svetilnik za planince, ki lezejo i po pobočju proti njemu.
Kriški podi predstavljajo zelo prikladno izhodišče za številne vzpone na tri strani ter so zanimivi tudi po svojih škrapastih gre-dinah in kotanjah. Prijazni oskrbnik Pogačnikovega doma Pavel Poljanec, Id upravlja ta dom že 20 let ter bo čez dve leti slavil 80 let svojega življenja, ki ga je v dobršni meri preživel v planinskem raju, je našim planincem v prijateljskem razgovoru povedal, da so pričeli z obnavljanjem in razširitvijo doma ter preureditvijo in izboljšanje sanitarij. Material, ki ga potrebujejo za ta dela, prevažajo iz doline s heii-
do dela končana že letos.
Ker stoji Dom na polici nad dolino Trente, v katero se zdi, da bi vrgel lahko kamen od Doma do prvih hiš, je menda tak prevoz najbolj prikladen tudi zaradi velike strmine tovorne vojaške poti, ki se vleče iz doline. Turisti najdejo v Domu poleg prijazne besede tudi dobro postrežbo, za kar skrbi poleg Poljanca tudi njegova soproga s svojo kuharsko umetnostjo.
Drugi dan proti večeru so naši izletniki v najboljšem razpoloženju, saj so imeli oba dneva res krasno vreme, zopet krenili v dolino polni lepih spominov na gorska doživetja.
Prvi prihodnji vzpon pripravlja SPD za svoje člane in prijatelje preko Prehodavcev do Triglavskih jezer. Prihodnji mesec pa še vzpon na Triglav.
N. Orzan in G. Maligoi skočila s pevmskega mosta
Snoči sta s pevmskega mesta z višine 18 metrov skočila v Sočo Nini Orzan in Giuseppe Maligoi. Velika množica, morda okoli 2.000 ljudi, je prisostvovala izrednemu lahko bi rekli tudi tradicionalnemu skakanju v vodo s pevmskega mosta ,ki med dolgočasnimi poletnimi meseci napolni z radovednostjo goriške «firbce».
Najprej je skočil Nini, takoj za njim pa Maligoi, ki je v slogu prekosil priletnega Orzana. Maligoi je hitro priplaval iz mrzle vode, se povzpel po strmem bregu ter skočil še enkrat tokrat proti toku, znova v slogu velikega skakalca.
Medtem ko se je množica nagi bala čez ograjo in opazovala novega skakalca Maligoda, ki je tako prevzel štafetno palico od priletnega Orzana, in požel večji del slave, se je Nini sprehajal po mostu zaradi «relaksa*, kot je sam dejal. »Kakor ste videli, sem ga po skoku objel*, je rekel Nini nekoliko skozi zobe, »ker je zares dober skakalec*.
Promet na cesti je urejevalo večje število policajev, gasilci pa so v Sočo spustili pnevmatični čoln, da bi, v primeru potrebe, priskočili na pomoč.
b prepustnico je v jmiju prekoračilo mejo 811.078 oseb, od teh je bilo 528.724 italijanskih državljanov, 282.354 pa jugoslovanskih. S potnim listom je šlo preko meje skupno 813.215 oseb, od teh je bilo 541.478 italijanskih in 271.773 tujih državljanov.
Iz podatkov prejšnjih mesecev je razvidno, da je število prehodov tujih državljanov precej naraslo, vendar je naraslo tudi število italijanskih državljanov, ki so se za prekoračenje meje poslužili potnega lista. Letos se je namreč prvič /godilo, da je število prehodov s potnimi listi preseglo število prt hodov s prepustnicami. To nam vsekakor potrjuje, da 'sr> -se tokrat uporabniki potnega lista odpravili za dalj časa na počitnice v Jugoslavijo.
Kar se tiče obremeniti* preho: dov je Rdeča hiša gotovo na prvem mestu. Poleg vsega prometa z potnimi listi sprejema ta obmejni prehod tudi precej prehodov s prepustnicami. Prav zaradi tega vidimo marsikdaj tu dolge kolone avtomobilov, posebno tistih z videmsko registracijo. Videmčani bi se lahko posluževali prehoda pri Stuo!ci vendar je zanje Gorica bližja in tu imajo tudi večjo izbiro za svoje nakupe. Tudi ostali drugorazredni mejni prehodi so precej obremenjeni, še posebno oni pri Šempetru, vem ar teče tu promet hitreje, tako da za sedaj ni še večjih problemov v tem smislu.
Nagrada za tezo o slovenski manjšini
V skladu s sprejeto obveznostjo, da izplača denarno, nagrado viso košolskim absolventom, ki predlo žijo diplomsko delo iz domače te matike. je pokrajinska uprava iz Gorice prejšnji dan izplačala znesek 100.000 lir dr. Luisi Scarel iz Gradeža Njeno diplomsko delo nosi naslov: »Funkcija Trsta v deželi s posebnim statutom Furlaniji - Ju-lijiski krajini ter razmere slovenske manjšine*.
uri po polnoči prepeljali v splošno goriško bolnišnico ter ga položili v mrtvašnico .kjer je prof. Ban-cheri napravil v prisotnosti namestnika državnega pravdnika dr. Laudisia, obdukcijo.
S kolesom ob pločnik
Iz strahu pred velikim tovornjakom je 62-letna Francesca Velikonja, vd. Obljubech, iz Ul. Giusti-niani 125, padla in se bo morala v bolnišnici zdraviti 6 dni.
Ženska se je peljala s kolesom po Ul. Giustiniani, ko pa je videla,
Dstana vi jan je muzeja v Rankah
V	prostorih občinske knjižnice v Ronkah so se sestali člani odbora za ustanovitev Posoškega muzeja znanosti in zgodovine naravoslovja ter občinski odborniki. Predstavništvo muzejskega odbora je vodil predsednik Rinaldo Rizzi. občinsko upravo pa je zastopal Alessandro Visintin.
Predsednik Rizzi je seznanil občinskega predstavnika s težavami, da bi uresničili to pobudo kulturnega značaja, ki priteguje pozornost in sodelovanje številnih strokovnjakov iz Ronk, da bi jo čimprej in uspešno izpeljali. Pripomnil je, da je pripravljalni odbor nastal že v oktobru 1969. leta.
Odbornik Visintin je govoril o razumevanju, s katerim občinska u-prava spremlja delo pripravljalnega odbora, ter zagotovil sprejem nekaterih občinskih sklepov, ki naj olajšajo uresničitev zamisli.
Med razpravo so opozorili na nekaj najnujnejših vprašanj, kot so obnova nagačenih živali, s katerimi že razpolagajo, določitev lokacije za muzej in iskanje drugega materiala med ljubitelji živali in ustanovami na področju pokrajine.
Srečanje so zaključili z obvezo občinske uprave, da skliče ponovni sestanek na katerem bodo imeli priložnost načeti nova vprašania, predvsem pa sestaviti razpored dela.
Nastop ameriškega visokošolskega zbora
Jutri, v petek bo v Attemsovi palači na Komu nastopil zbor ameriških visokošolskih študentov »Project Italy». Koncert priredi goriško pevsko društvo »Seghizzi*. Pričetek ob 21. uri. Na sporedu je cela vrsta pesmi nabožne vsebine ameriških avtorjev.
Zbor vodi Poyet Steve.
Iz tržiške bolnišnice
Pri prometni nesreči se je ranil 78-letni Augusto Zaccaria iz Seslja-na št. 33. V tržiški bolnišnici so mu zdravniki ugotovili precejšnje poškodbe na glavi in pretres možganov. Pridržali so ga za 20 dni.
V	bolnišnico so včeraj pripeljali tudi 46-letno Zoro Semolič iz Mav-hinj št. 46. Ženska si je pri nerodnem padcu zlomila desno zapestje. Zdraviti se bo morala 30 dni.
Izleti
DRUŽINSKI IZLET z avtobusom v gornje Posočje in na Gorenjsko priredi Slovensko planinsko društvo is Gorice, v nedeljo, 27. avgusta. Ogle-
da prihaja velik tovornjak s pri- dali si bodo dolino Trente, nato bodo
kolico, se je pomaknila na skrajni rob cestišča, tako da je s kolesom oplazila pločnik in se prevrnila. Z osebnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico.
šli čez Vršič do Kranjske gore, Gozd Martuljk, Dovje do Kranja. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v UL Malta 2/L Pohitite z vpisom dokler je še kaj prostora v avtobusu.
iiifUiiiuuuuiiiUlillliimiiiiiniiiifiiiuiiiiiiiKiiiiiimiuiumniiiiiiiu
GRADNJA ALPSKEGA TURISTIČNEGA CENTRA
Helikopter pomaga graditi nihalno žičnico na Kanin
Žičnica bo speljana iz Dvora pri Bovcu do smučišč pod Prestreljenikom - Zagotovila graditeljev, da bo pričela delovati februarja 1973
Še do sobote razdeljevanje bencinskih bonov
Na uradih avtomobilskega kluba ACI bodo razdeljevali bone za bencin proste cone za mesec julij in avgust, samo še do sobote, 12 avgusta. Kdor ne bo do tega dne dvignil količino goriva, ki mu pri-tiče, ne bo mogel tega storiti kasneje. Zaključni rok razdeljevanja goriva za omenjeno dvomesečje velja tudi za podružnice kluba v Krminu in Gradežu.
Strel iz puške: vojak mrtev
S strelom iz puške v grlo se je prejšnjo noč končalo triado živ 1 jen je 22-letnega vojaka, ki je služil vojaški rok v 183. pehotnem polku »Nembo* v vojašnici »Ugo Polonio* v Gradišču. Giorgio Peruti je izvršil samomor na straži nekaj po polnoči. Niso znani vzroki te hude nesreče, lahko pa samo domnevamo, da je mladenič verjetno v trenutku duševne krize napravil samomor, žal, to ni prvi primer da se mladi fantje ne vrnejo s služenja vojaškega roka. Šele preiskava, ki je v teku, bo ugotovila prave vzroke smrti.
Strel iz orožja je takoj prebudil osebje v vojašnici, ki je prihitelo na kraj dogodka, vendar za ubogega fanta ni bilo več nobene pomoči. Njegovo truplo so ob tretji
V Bovcu, središču Gornjega Posočja, je sedaj v avgustu veliko turistov iz vse Jugoslavije, Italije ter iz drugih dežel. To sta sicer pououa in vrvež, ki smo ju v poletnem času vajeni. Tisto, kar je novo in pomembno za slovenski oziroma jugoslovanski turizem, pa je gradnja alpskega turističnega centra na Kaninu, ki hitro in ugodno napreduje.
Dela izvajajo na celotni trasi nove krožno KiujiiisK.e žičnice, ki do peljala od izhodiščne postaje v Dvoru dober kilometer od Bovca ob glavni cesti proti Kobaridu, pa do smučišč pod Prestreljenikom, to je 2.200 metrov visoko na Kaninskem pogorju. Montaža začetne postaje v rrvoru je končana, sedaj opravljajo montažo vmesne pogonske postaje, zgrajeni oziroma postavljeni pa so tudi že vsi nosilni stebri na tretjini celotne trase. Druga dela pa izvajajo na preostalem delu trase, kjer postavljajo nosilne stebre ter se pripravljajo na montažo še ene vmesne in končne postaje te naše nove Krožno-kabinske žičnice. Posebej naj opozorimo na prispevek jugoslovanske vojske. Vojaški helikopter pod poveljstvom majorja Trifunoviča namreč prenaša visoko v kaninsko [»gorje opremo in material, ki bi ju sicer le stežka spravili v strmino.
Ravnatelj projekta je v nedavnem pogovoru s časnikarji poudaril tudi prispevek specializiranega podjetja Pomagalski iz Grenobla v Franciji. To podjetje je namreč dobavilo celotno opremo in žičnico tudi montira. Pri tem bo uvedlo tudi razne tehnične izboljšave in novosti, ki jih v sistemu jugoslovanskih žičnic še ne poznajo.
Z obiska pri graditeljih zimsko-pahko hkrati krenilo na Kanin po sredujemo še nekaj drugih zanimivih podatkov. V 246 kabinah bo lahko hkratno krenilo na Kanin po 900 smučarjev oziroma turistov. Na samem vrhu, to je vzdolž končne postaje, pa bodo na voljo za prevoz po smučiščih še dve vlečnici in dve sedežnici s skupno zmogljivostjo 3.200 smučarjev na uro. Po pobočjih Kanina, od tisoč do 2.300 metrov visoko, leži sneg tja do začetka julija. Na samem vrhu, to je v Tihi dolini pod Prestreljenikom, P« je snega dovolj skozi vse leto. In še tole: v Bovcu končujejo grad-
njo novega hotela — imel bo 24( postelj — ki tudi sodi v okvir tega projekta.
Graditelji zagotavljajo, da bo ži6 niča na Kanin začela obratovati najpozneje februarja prihodnjega leta. V letu 1974 pa bi to novo zim sko-športno in turistično središči povezali s podobnim centrom k ga razvijajo v Snežnem sedlu (Sel la Nevea) na italijanski strami Ka-l nina.
M. D.
Kino
Gorica
VERDI: 17.00-22.00 »Made in Iti A. Sordi e N. Manfredi. Barvni 1 mladini pod 18. letom prepove
CORSO: ob 17.00-22.00: »Shaft, il tectiv*. R. Reundtree in M. G film je v barvah.
MODERNISSIMO: ob 16.45 »Uno l altro*. R. Harrison in P. Tu film je v barvah, mladini pod letom prepovedan.
CENTRALE: ob 17.30 »Tecnica di rapina nel film le due sporche rogne*. A. Delon in C. Bror Barvni film.
VITTORIA: ob 17.30 »Inchiesta d proeuratore su un albergo di t ranza*, Kurt Jurgens in Jane ruw, v barvah, prepovedano m ni pod 18. letom.
Tržič
AZZURRO: Zaprto.
EXCELSIOR: ob 17.30 »Topolino ry». barvna slikanica VValta Disn
PRINCIPE: 18.00 »Preparati la bs T. Hill, barvni film.
J\ova Gorica
SOČA (N. Gorica): »Diabolik*. t cosko-italijanskih barvni film 18.15 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter):	»Samok
sedmih veličastnih*, ameriški ba film - ob 18.30 in 20.30.
RENČE: »Mesto v mraku*, ame: barvni film - ob 20.
ŠEMPAS: »Slovo velikega poglavai nemško-jugoslanski barvni film . 20.30.
KANAL: Prosto.
DESKLE: »En večer in en vlak*, f coski barvni film - ob 20.
PRVACINA: »Tarzan v New Yor ameriški film - ob 20.30.
Z mojega potovanja na «Festival narodov
ŠE NEKAJ MISLI O TAORMINI
dimenzionalni realnosti. Film lahko zahteva utopijo. A ta ni sterilna le v prikazu da izhaja iz realnosti in v njej zasledi naključne prvine pozitivnosti.
Oddaljili smo se od Taormine. Tudi Taormina sama nas je oddaljila od sebe. Pripomogla je k razvoju nekaterih življenjskih in političnih samokritik. Naveličali smo se tslabe subjektivnosti*, ki misli, da je upravičena zaradi «lepote» in «radikalnosth svojih stališč, ne da bi jih merila z realnostjo. Na potovanju v vlaku smo se srečali s številnimi južnimi I-talijani, s policaji, ki so odhajali na dopust, in z emigranti, ki so se vračali iz Nemčije Znašli smo se pred množico gledalcev v grško - rimskem gledališču, ki so žvižgali jugoslovanskemu jilmu samo zato, ker je bilo v njem videti nekaj rdečih zastav (čeprav jih je že film - čengičev »Uloga moje porodice u svetskoj revoluciji* — ironiziral). Nič novega seveda; vsakdanji pojavi. Le da so nas o-pozorili na težave, med katerimi se razvija boj za spremembo.
«Slaba subjektivnost» je večkrat napaka intelektualca, ki ga kultura oddaljuje od življenja. In radikalnost ciljev zakriva indiferentnost do konkretnega dogajanja. Tudi filmske mojstrovine nam marsikaj povejo o realnosti; a tudi nje moramo gledati kot del te realnosti, ne da bi protislovja predstavljali nerešljivo, kot smo delali pred osmimi meseci v raznih spisih o «problemih metode». Tu-
Sedaj ko sem se vrnil iz Taormine, icjer se je vršil filmski «Festival narodov», največja kinematografska manifestacija na Siciliji, sem se malo zamislil v to zanimivo izkušnjo.
Kot sem že poročal, je «Festival narodov» vključen v širšo filmsko razstavo v Mesim — Taormini, ki vsebuje tudi podelitev nagrad «David di Donatello*. Celotna manifestacija je bolj svetovljanskega in turističnega kot kulturnega in umetniškega značaja. Organizira jo mesinski urad za turizem, ki se ie nedvomno zavedal privlačnosti tega predela Sicilije in ie menil da se ga splača povrednotiti z neko kulturno pobudo.
Letos pa ie ta kulturna prevleka doživela globoko krizo. Pred začetkom festivala je podal ostavko njegov umetniški d,rektor kritik dnevnika «11 Messaggero» Gugliel-mo Biroghi. ker je meni. da hoče organizaci ski urad vpeljati v vodstvo «politične sile. ki so v nasprotju z začetnimi silnicami festivala*. se pravi skrajno desnico. Urad za turizem je to zanikal Biraghijeva odločitev pa je ostala in je povzročila verižno reakcijo predvsem med sicilijansko levičarsko kritiko. Ta si je namreč postavila vprašanje, ali je sedanja usmeritev Festivala narodov res učinkovita, ako gremo preko navideznega bleska preko prisotnosti «slavnih imen* ob podelitvi nagrad in preko očarliveaa taorminska-ga ozadja.
Na koncu razstave je skupina sirili anskih kritikov sestavila dokument, v katerem predlaga, naj se struktura celotne razstave preusme-Namesto današnje prečei naključne izbire filmov naj bi s« festival razdelil v dve sekciji: v festival «sredozemskih narodov* (in da poudarijo konkretnost svojih predlogov, so kritiki opozorili na ekonomske implikacije take manifestacije) ter v «festival festivalov* ki bi — podobno kot beograjski «Fest* — predstavil najboljša dela. ki so že nastopila na raz.i.n s^e-tovnih festivalih.
Ti dogodki spodbujajo k celi vrsti razmišljanj, ki dobijo poseben pomen za tistega, ki je sledil od blizu tej sicilski razstavi. Pomen dogodkov je zanimiv tudi za nas, ki živimo v Trstu, ker so določeni problemi (odnos kulture z živi'en jem in z ustaljenimi ustanovami ipd.) povsod prisotni. V omenjenem dokumentu, sicilske kritike ne najdemo jasnega političnega in razrednega ozadja, kar je seveda pomanjkljivo; tudi mi bomo tokrat opustili to temeljito o-predelitev. ker smo se v tem smislu že večkrat in brez dvoumnosti izrazili.
Za filmskega kritika, ki se udeleži taorminskega festivala, je to lahko res zanimiva izkušnja Struktura manifestacije se zdi v bistvu taka. da čim bolj omeji zanimanje za filmska predvajanja sama
To, kar stopi v ospredje, je vse ostalo. Klima, zrak. morje, mestece na griču, arhitektura ozadje Etne. razkošno gostovanje itd. Taormina je verjetno res med najlepšimi predeli Sicilije
Tudi filmska predvajanja imajo bistveni element privlačnosti v grško - rimskem gledališču, kjer se vršijo. Kot vsi festivali na odprtem živi tudi ta v strahu pred slabim vremenom, ki bi mu odvzelo glavni čar. Letos dežja ni bilo, čeprav je večkrat grozil.
če gremo preko začetnega vtisa, se zavedamo nepristnosti položaja, v katerega smo postavi eni Vidimo organizatorje ki gradijo videz p ravlačnosti ki pa temelji na zares starem načelu «panem et circenses* in na ohranjevanju u-
staljenih človeških odnosov.
« « •
Obenem lahko globlje pomislimo na odnos med kulturo in življenjem med filmom in življenjem ki je tukaj rešen v smislu ohranjevanja in opravičevanja tega. kar je. pod pokroviteljstvom uradnih ustanov. Naučimo se lahko, da določeni l udje zahtevajo od nas. da obenem sprejemamo življenje z najbolj upogljivim realizmom in da se predajamo sanjam filmskega medija. Mi pa hočemo biti realisti naše sanje merimo s to realnostjo in se sprašujemo o vrednosti živi en ja. Film. če ga pojmujemo preko «spektakla* nam večkrat marsikaj pove o življenju; posreduje nam izkušnje, ki dopolnjujejo našo omejenost. Toda prava izkušnja je vedno v oni. pravi, štiri-
.............mm....i...................................
di razumljivost v pisanju lahko polagoma postaja potreba, ne pa nujnost, ako se ne zadovoljimo z narcizistično «popolnostjo* in hočemo res kaj posredovati. Kar velja tudi v osebnejših izkustvih.
V odličnem Mankieuhczevem filmu »Uomo bianco tu vivrai* vidimo prizor, ko je žena črnca žalostna po odhodu moža in ji mati reče: «Ti ne boš spremenila sveta*. Njena reakcija je v tem, da skloni glavo na mizo in z roko prevrne stvari na njej. Ali naj poudarimo Mankiewiczevo zavračanje realnosti, ki bi jo želel spreminjati, ali pa občutek lepote, ki ga kljub bedi režiser izvleče iz prikazane realnosti? Ko v Keato-novem »Seven Chances* občudujemo mojstrsko prikazovanje naključnega vesolja, se zavedamo, da nam film nudi možnost spoznanja ustvarjalčevega izkustva, a tudi da ostaja naše, gledalčevo izkustvo tuje tistemu, ki ga je u-stvarjalec doživel; filmski medij nam ga posreduje, ko je že prepozno.
Ko smo se pogovarjali o teh in drugih stvareh z raznimi kritiki na festivalu v Taormini, smo večkrat imeli vtis, da ti ljudje pogosto sprejemajo svojo vlogo filmskih kritikov kot zgolj profesionalno nujnost. Začeli so hoditi v kino verjetno iz drugih, bolj občutenih razlogov. Sedaj pa: ali o-stane beg iz realnosti ali pa pasivno sprejemanje neke poklicne nujnosti.
S. G.
1HH
Prof. Avgust Černigoj nam je poslal v objavo gornjo «GRAFIKO 1960» v zvezi z njegovo nadv«<> uspelo razstavo v galeriji Medusa
v Kopru
Prejeli smo
TEORIJA IN PRAKSA, revija za družbena vprašanja, letnik 9, 1972 - št. 6-7. Ljubljana, julij 1972. — Urejuje uredniški zbor, glavni urednik Stane Kranjc, odgovorni urednik Zdenko Roter; Uredništvo in uprava: Ljubljana, Titova cesta 102.
Vsebina: Leopold Krese: Od besed k dejanjem.
Članki, razprave: Vlado Benko: Neuvrščenost kot ideologija; Mara Bešter: Splošna in kolektivna poraba v luči inflacijskih gibanj; D. Mirčev — M. Nedkov: Politični konflikti in cezarizem v občini.
Slovenci v zamejstvu: Ivo Vajgl: Slovenci v Italiji po parlamentarnih volitvah.
Pogledi, komentarji: Ilija Jurančič: Dileme ob uveljavljanju minulega dela; Šime Ivanjko: Vloga samoupravnih aktov v delovnih organizacijah.
Mnenja študentov: Igor Pavlin: Preobrazba; Marjan Pungartnik: Opredelitev levega.
Odmevi: Vinko Mlakar: Stanovanja danes in jutri.
Mnenja: Janez Ferbar: Kazen in šola.
Družba in kultura: Tomo Martelanc:	Vloga televizije v perma-
nentnem izobraževanju; Jovan An-drijaševič; Sistem permanentnega izobraževanja.
Vprašanja političnega sistema: Kasirr. Suljevič: Ustava in etnične kategorije; Lenart Šetinc: Demokracija in samoupravljanje — funkciji. razvoja skupščinskega sistema.
Mednarodni odnosi: Dušan Dolinar: Širjenje EGS in mi; Boris Verbič: EGS v institucionalni krizi; Mojca Drčar - Murko: Načrt novih mednarodnih odnosov; Radovan Vukadinovič; Temeljne podmene a-meriško - sovjetskih odnosov.
.....................................mninniiimmnimniinmiiiminiiiiiiillimiiiilrTrmimniiiniiniiiMninniiMimi...mm
IZ TAJNIH 30 LET STARIH ARHIVOV BRITANSKEGA FOREIGN OFFICEA
Ne Trsta ne Gorice Jugoslaviji
Takšno je bilo stališče britanske vlade že vse od začetka druge svetovne vojne - Podatke o tem je objavil beograjski tednik NIN
Neka britanska novinarka je v NIN, znanem beograjskem političnem tedniku, objavila vrsto izredno zanimivih člankov na osnovi materiala, ki ga je našla v Public Record Officeu, britanskem drž. arhivu. Ta arhiv je po tridesetih letih spet odprt za javnost, kar je izkoristila tudi omenjena novinarka. Pri tem je prišla do zelo zanimivih dokumentov, zadevajočih usodo teh naših krajev. Konkretneje povedano, prišli so ji v roke dokumenti, v katerih je govor o tem, kako naj bi bile začrtane povojne meje, zlasti meje — kar je za nas najzanimivejše — med Jugoslavijo in Italijo. Naše bralce bo to gotovo zelo zanimalo, zato povzemamo iz NIN tisti del objavljenih člankov, kjer je govor o tem vprašanju.
Pred pučem 27. marca in nemško invazijo, ki je zatem sledila so Britanci sporočili Jugoslaviji, da bodo, če pristopijo k zaveznikom, po končani vojni deležni ugodnih popravkov meja. To je bilo obljubljeno knezu Pavlu, vendar ga ni moglo prepričati, da bi sprejel, kakor je sam menil, usodno in samomorilsko odločitev ter se opredelil za zavezniško stran. Obljuba je bila ponovno izrečena Simovičevi vladi v kratkem obdobju pred nemško invazijo. U-radno jo je posredoval Eden, britanski minister za zunanje zadeve, po sklepu, ki je bil sprejet na seji vlade 1. aprila 1941 in je bila kasneje v teku leta ponovno potrjena Simoviču in njegovemu zunanjemu ministru Ninčiču, ko so se zatekli kot begunci v Veliko Britanijo. Obljuba je bila precej nedoločena in se je nanašala samo na Istro, vtem ko ni bilo nič rečenega glede slovenskih teritorialnih zahtev do Avstrije.
Mnogo se je v Foreign Officeu razpravljalo o tem, kakšni popravki meja v korist Jugoslavije bi prišli v poštev. V teku leta 1940, preden je Italija stopila v vojno, je bilo čuti vztrajne glasove, ki so prišli na uho jugoslovanske vlade, da Velika Britanija preučuje mirovne kombinacije, ki prihajajo iz italijanskih krogov. Britanski Foreign Office je ob tej priložnosti posredoval poslaniku Caimbellu v Beogradu navodila, da odločno demantira, da bi v razgovorih med italijanskimi in britanskimi funkcionarji v Rimu bilo govora o čem drugem, razen o trgovinskih in gospodarskih vprašanjih.
Ti glasovi so bili morda eden od razlogov, da knez Pavel ni bil kdo ve kako prepričan, da
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bolje boste uspeli, če se boste predali intuiciji, kot pa suhemu računu. Velike spremembe čustvenega značaja. Nervoza.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se bo p>oslovno življenje razvijalo, kot je predvidevati, bo šlo vse v najboljšem redu. Popustljivi bodite do ljubljene osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V poslovnih zadevah ne bo kdo ve kolikšnega uspeha. Potolažite se z zdravjem in prijetnim razpoloženjem v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo vabljivi predlogi, ki pa niso prav nič realistični. Razčiščevati boste morali neki spor čustvenega značaja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojimi dohodki si ne morete privoščiti tega. kar si srce želi Previdnost! Iskreno razpoloženje v domačem krogu.
DEVICA (od (23.8. do 22.9.) Če se ukvarjate s trgovino ali obrtjo, bodite skrajno previdni. Ne prev zemajte si novih nalog. Zadovoljstvo
doma.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Primeren dan za poslovna razčiščevanja in za sklepanje pogodb. Vaše velikodušje bo končno doživelo ustrezno zadoščenje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne izgubljajte časa z iskanjem pomoči in sodelovanja. Lotite se raje dela sami. Braniti boste morali čast sorodnika.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nasvete, ki vam jih bodo dali prijatelji upoštevajte, vendar pa ne na slepo. Odločilno srečanje z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse svoje poslovne stike skušajte omejiti na najnujnejše. V družini zelo prijetno in veselo razpoloženje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspešna dejavnost, vendar pa ne tolikšna kot ste pričakovali. Odklonite vsako vmešavanje tujih oseb v vaše zadeve.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imate srečo, kajti rešili se boste iz finančne zagate. Skušajte najti stik >s svojo čustveno preteklostjp.
ho Velika Britanija držala kakršnokoli svojo obljubo splošnega značaja glede ozemlja, ki bi moralo biti odvzeto Italiji. Spomini pp Londonski pogovor iz 1. 1915 so Edi še zelo sveži, Britanci pa si od svoje strani, ker so to že enkrat prej storili, niso hoteli še enkrat umazati prstov. Funkcionarji Foreign Officea so bili pripravili nekakšen širši material o jugoslovanskih zahtevah, nanašajoč se na ozemlja pod nadzorstvom Italije. To je bil daljši dokument v več delih, v katerih je natančno podan potek pogajanj po končani prvi svetovni vojni ter pojasnjeni pogoji, na osnovi katerih je Italija zasedla bivša avstrijska ozemlja.
»Ta italijanska okupacija je verjetno v največji meri prispevala k naglemu zedinjenju jugoslovanske države*, je bilo zapisano v tem dokumentu, kjer je zatem podana zgodovinska analiza poizkusov predsednika VVilsona in neuspeha prizadevanj, da bi prišlo do kompromisa med jugoslovanskimi in italijanskimi zahtevami. V dokumentu so rešitve, predvidene z Rapalskim in Rimskim dogovorom, označene za okrnitev načela nacionalnosti v škodo Jugoslavije*.
En del je bil posvečen pogojem, v katerih so živeli Jugoslovani v Italiji od 1. 1919. Tu so nadrobno podane metode, katerih so se Italijani posluževali, do bi zadušili pravice pripadnikov slovenske in hrvaške narodnosti. V dokumentu je stalo: «Značilno je, da intenzivnost tega nacionalnega vprašanja Italiji ni preprečevala, da bi ne postala drugi največji dobavitelj jugoslovanskih proizvodov med 1. 1920- 1940, razen v obdobju sankcij*. V enem od za-
ključnih delov dokumenta je dalje rečeno: »Nemogoče je reči,
v kakšni meri je italijanskim o-blastem uspelo zatreti nacionalna čustva Jugoslovanov na svojem o-zemlju. Vendar se zdi malo verjetno, da bi jugoslovansko nacionalno čustvo moglo biti eliminirano v osemnajstih letih. Te krivice, storjene Jugoslaviji, pa zahtevajo sprejetje ukrepov za njihovo odpravo*.
Zaključki tega dokumenta so formulirani v povzetku, kjer je med drugim rečeno: »...Jugoslavija ima pogo je za predložitev zahtev, temelječih na načelu nacionalnosti, glede nekaterih italijanskih ozemelj. Ta obsegajo celotno avstrijsko obalno področje (Gorica, Trst, Reka), razen ravnine zahodno od Tržiča, širše področje mesta Trsta in zahodno obalo I-stre, kakor tudi pas bivše Kranjske, ki ga je Italija anektirala po vojni. K temu je moč dodati tudi zahtevo po mestih Zadru in Reki, ki predstavljata italijanska otoka, osamljena sredi ozemlja, ki ga naseljujejo Jugoslovani, ter o-toke Krk, Lošinj in Lastovo, od katerih je samo na enem, Lošinju, obstajala italijanska večina 1910. leta.
Poglavitne težkoče, na katere , so naleteli v poizkusih prilagodit-
ve italijansko - jugoslovanske meje v skladu z nacionalnostjo, so bile naslednje: 1.) Mesto Trst, ki je italijansko po kulturi in gps-podarskem življenju, a je obkroženo od ozemlja, ki ga naseljujejo Jugoslovani, in ki je ali bi moglo biti največjega gospodarskega pomena za širše področje osrednje Evrope. Predlaga se, da Trst ostane italijanski; 2.) Obalno področje zahodne Istre, ki je prav tako italijansko, toda i-zolirano od jugoslovanskega zaledja. Meja, ki bi se skladala z etnično črto bi bila docela mogo-•ČH7 vendar bi odsekala PH1J* od dobrih železniških zvez s Trstom ter pustila premalo Jugoslovanov v Italiji za končno izmenjavo prebivalstva. Mejo v Istri bi bilo moč potegniti v korist Italije nekako vzdolž Wilsonove linije od 14. aprila 1. 1914; 3.) Glede mesta Gorice ostaja odprto vprašanje, ali bi ga bilo treba priključiti njegovemu zaledju, naseljenem od Jugoslovanov, ali ga prepustiti Italiji. Zdi se, da je opredelitev za eno od obeh alternativnih vprašanj odvisna od tega, ali bi bila bolj v korist miru etnična ali ekonomska meja. Dolina okrog gornjega toka reke Soče, severno od Gorice, je popolnoma slovenska. Če bo dodeljena Jugoslaviji, bo njen ekonomski interes zahteval, da se na enak način postopa tudi z Gorico, in sicer da se
z novo obmejno črto omogoči, v okviru Jugoslavije, železniška zveza med Gorico in Reko. Je pa Gorica vendarle italijansko mesto. V celoti se zdi, da je bolje Gorico pustiti Italiji.
Postopanje Italije z jugoslovanskimi podaniki je bilo izrazit primer nasilne denacionalizacije, verjetno še bolj surove kot z Avstrijci na Južnem Tirolskem. Lahko bi rekli, da je Italija zaigrala pravico, da še naprej vlada tem Jugoslovanom*.
Ta material je bil samo informativnega značaja in ni predstavljal uradne britaiiske platforme, a ditskusija o njem se je nadaljevala vse do konca vojne. Funkcionar Foreign Officea, P. L. Rouse, je 24. avgusta 1941. leta zapisal: »Po mojem mnenju bo absolutno potrebno pobrigati se, da bo Trst v gospodarskem pogledu tesno povezan s svojim naravnim zaledjem v Sloveniji, zakaj čeprav njegovo večino sestavljajo Italijani ni nikdar bil italijanska luka in sploh ne predstavlja sestavnega dela Italije.* K temu je Pearson Dickson dodal: «Mi smo se vedno branili sprejeti obveznosti v odnosu do Trsta in vsekakor moramo za zdaj ostati pri tem stališču*.
V sklopu kasnejših dogodkov, kot je znano, so na britanska stališča o rešitvi za to področje vplivale po vojni tudi druge o-
koliščine, med katerimi britansko reagiranje na situacijo hladne vojne, kot tudi takratno prepričanje, da bo Jugoslavija ostala sovjetski satelit. Nemogoče je reči, ali bi britanska politika v odnosu do T rsta bila drugačna, če bi v Jugoslaviji 1. 1945 bila nekomunistična vlada ali če bi se bilo vedelo, da bodo Tito in narodi Jugoslavije v teku naslednjega četrt stpletja ohranili svojo neodvisnost.
Vprašanje slovenskih meja je bilo načeto paleti 1. 1941, ko je slovenski član begunske vlade zbudil zanje pozornost britanske vlade. Dotlej (avgusta 1941) je vlada že obnovila delo v Londonu, vendar je bila pod močnim vplivom svojih srbskih članov. Britansko vlado je motilo pomanjkanje nacionalnega ravnotežja v sami jugoslovanski vladi in v odnosu na vse vidike njene dejavnosti, vključno obveščevalno službo in oborožene sile, ki so bile v fazi ustvarjanja, kakor tudi jugoslovansko sekcijo BBC. Opaženi so bili znaki, da je «general Simovič morda pripravljen odpisati Hrvaško in se preveč koncentrirati na idejo Velike Srbije.* Kmjevid je že bil začel zahtevati posebne razgovore z odgovornimi funkcionarji britanskega Foreign Officea brez predhodnega sogla-
(Nadaljevanje na 6. strani)
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Mortati: Oseba, država in vmesne skupnosti; 19.20 Za najmlajše; 20.00 Šport;
20.35	Slavko Grum: «Josipina»;
21.35	Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 »Tretja stran*; 15.10 Literarna oddaja;
16.00	Radijska igra.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 14.30,
17.30,	18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.00 Orkester Eddie Barclay; 10.15 Z nami je...; 10.35 «Od melodije do melodije*; 10.45 15 minut z Rifi Record; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Orkester Fritza Berlippa; 12.00 Glasba po željah;
13.30	Marlboro mušic hali; 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Zbor »S. Giorgio di Nogaro*; 14.46 «Počitek ob glasbi*
15.30	«Z nami je...*; 16.05 Plošče; 16.20 «Fumorama»; 17.00 Deželni program; 18.00 Mladinski klub; 18.40 Glasba po željah; 19.10 Nepozabne melodije; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Iz priljubljenih oper; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Operna glasba; 22.30 »Orkestri v noči*; 23.00 Plošče;
23.35	Ansambli; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
ČETRTEK, 10. AVGUSTA 1972
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 »Vi in jaz*; 12.10 Plošče; 13.15 Plošča za poletje;
14.00	Ital. popevke; 16.00 Spored za otnoke; 16.20 Poletni program za mladino; 18.20 «Kako in zakaj*;
19.30	Francoske pesmi; 20.20 Ital. folklorna glasba; 21.00 »Stari in novi pirati; 21.30 Klavirska glasba; 22.20 «Povratni listek*; 23.10
Koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7 49 Pojeta: Guido Pu,zi in »La Formula 3»; 8.40 - 9.30 Orkestri;
9.50	Radijska nadaljevanka; 10.05 »Plošča za poletje*; 10.30 Polet ni program; 12.40 Alto gradimen to; 13.50 »Kako in zakaj*; 15.00 «Discosudisco»; 18.00 Radio Olimpia; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 »Povratni vozni listek*;
20.50	Supersonic ’2.40 Radijska nadaljevanka; 23.05 «ženska 70».
III PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 Violončelist Pablo Casals; 13.00 Medigra; 14.00 Baritona; Riccardo Stracciari in Giangiacomo Guelfi; 14.30 Plošče;
16.30	Klavirske skladbe; 18.00 Lahka glasba; 18.15 F. Valenti na klavicembalu; 19. ,5 Večerni kon cert; 20.00 Opera.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.10 Anton Dvorak; 10.20 Baletna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Children’s Corner; 13.20 Opera.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 11.00, 14.00,
16.00,	20.30, 23.00 Poročila; 9.10
Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 11.20 «Pri vas doma*; 13.10 Iz jugoslovanske simfonične literature; 13.30 Kmetijski nasveti;
15.10	Pesem iz mladih grl; 15.30 Z ansamblom Silva Štingla; 16.40 Tenorist Albert Lance; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Arturo;
18.10	Koncert po željah poslušalcev; 19.15 «Klavir v ritmu*; 19.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 20.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 21.00 »četrtkov večer domačih pesmi in napevov*;
22.00	Literarni večer; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 24.05 Literarni nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 TV za otroke; 19.15 «Ob odprtem morju*; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.30	Buster Keaton: «Bilov sin s parnika*; 22.15 Glasbeni spored; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Telefilm: Galeški suženj; 22.15 Ženska danes: Coretta King.
JUG TELEVIZIJA
19.00	Obzornik; 19.25 Gospod Pi-per - film; 19.55 Mozaik; 20.00 Boj za obstanek - serijski film; 20.25 Jugoslovanska mesta: Mostar; 21.00 TV dnevnik; 21.30 G. Neveux: Vidoco (Človek s sto i-meni) II. del: 22.20 Sodobniki: Anton Ingolič; 22.55 Vohuni, agenti, vojaki; 23.30 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Kotiček za otroke: Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Admiral je nenavadna riba - celovečerni film; 23.00 Francoščina.
MATIJA MAJAR.ZILJSKI:
v	__
OdZabnicdo Trsta v septembru L1843
Prevod «Putovanja po Goriškom, Mletaekom i Tarštjanskom» iz zagrebškega «Kola» I. 1847,
4.
Motiv iz Nadiške doline
Iz Gorice nadaljujem svojo pot naravnost proti Trstu. V Mirnu zavijem s ceste in po stezi na Kras (Karst), ki se začenja dve uri pod Gorico in se dviga od tod preko vsega Slovenskega primorja, nato se spusti na Tržaško in se steguje v smereh proti Istri ifl Kranjski. O Krasu vam ne bi veliko govoril, saj veste, kakšen je! veste da je gol kot prst, a kamenit kot kjerkoli na ostalem jadran; skem primorju. Tu ni zemlje več kot je črnega za nohtom, tudi vode ni, ker je Kras votel in luknjičast; zato morajo ljudje dežju zbirati kapnico, da imajo vodo za svoje potrebe. Tisto malo zemlje, ki tukaj vendarle je, je v globelih in treba jo je ogradib s kamenito ogrado, če hočeš, da ti je veter ne odnese. Ta vihar pa, kot po vsem Primorju, kličejo burja, ki spomladi in v pozri jeseni jase svojega divjega zelenka in na vrat na nos divja pr°h sinjemu morju. Ko se posebno hudo razjezi, prebiča in podira vse. ker sreča na svoji poti, pa če so tovori še tako težki. Tudi mene je nekajkrat krepko ošinila s svojim ostrim bičem. — Kraševci so Slovenci, imajo lepo narodno nošo, in prav gotovo ničesar drugeg3 ne sadijo kot samo vinsko trto.
V Kostanjevici sem bil v cerkvi in tam sem videl kroj v vsej ,*voji raznolikosti, Žepske .nosdja ng glavi belo pečo kot po Štajerskem. Kranjskem in Goriškem (razen v Belcu [Bovcu — op. ur.], kjer s3 moški oblačijo po nemško, pri ženskah so bele peče redke, največkrat nosijo na glavah pisane robce). Bela peča na glavi je znak Slovenke. Srajca, ki jo tukaj kličejo kamižol, je za moške in ženske rdeča kot cvet divjega maka, le pri moških najdeš še tu Pa tam kako belo. Hlačice so iste barve (rdeče) kot po Goriškem in Kranjskem. Enako nošo najdemo tudi že v Brdih (goriških). Ko sem tako gledal ljudi, ki so bili tako lepo opravljeni, sem sam pri sej# razmišljal, kako potrebno in važno bi bilo, če bi kdaj kdo od naših pričel slikati raznovrstne noše ljudi in jih potem izdal s kamnoti' skom razmnožene in z barvami pobarvane. 9) Tako bi tudi opis kroj3 vsakdo razumel, kar brez slike pravzaprav ne more; potem pa 33 pritožuje čez siromake pisatelje, češ da so jim besede nejasne.
9) Glede tega se je pisateljeva želja do neke mere že izpolnila. ^ neutrudnim prizadevanjem je pokojni Korptko zbral bogato zbirko narodnih noš iz raznih koncev Kranjske. Ta čudovita zbirka J3 (če se ne varam) sedaj v ljubljanskem muzeju, nekoliko pa j13 je izdal g. Blaznik kot mesečne priloge svojemu nemškemu časopisu «Carnolia» (izvod z barvami pobarvan stane 24 sr. kr.). Prefl dvema letoma je izšlo v Trstu zelo lepo delo, ki prinaša slik® najpomembnejših znamenitosti Istre in tržaškega okraja. Med n]j* mi je tudi nekaj slik narodnih noš iz raznih koncev omenjeni11 dežel, slike praznovanj n. pr. hrvaška svatba, perojsko kolo 1W-vse lepo v barvah in z nemškim in italijanskim komentarjem ob' razloženo. Prekrasno delo! Tudi Dalmacija se lahko ponaša z enako stvarjo, ki je v delu s slikami: «La Dalmazia descriM. dal professore Dottore FRANCESCO CARRARA. Zadar 1845. * * * * v tem delu je 48 slik, ki predstavljajo Dalmatince v njihovih raznoličnih narodnih oblačilih.
(Nadaljevanje sledi)
Kraške narodne noše
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
10. avgusta 1972
V ZADNJIM DNEVU TEDNA TRŽAŠKE KOŠARKE
ZSŠDI ZMAGALA V MINIBASKETU JUGOSLAVIJA ODPRAVILA GILLETTE
Ameriško moštvo je bilo res hud tekmec za olimpijsko reprezentanco SFRJ
Snoči se je zaključil Tržaški te-aen košarke. Ekipa ZSŠDI je zmagala v minibasketu, med člani pa Je prvo mesto osvojila Jugoslavija, 1 je po tehnično zadovoljivi igri Premagala Gillette.
MINIBASKET
ZSŠDI — INTER 1904	26:18
ZSŠDI: Ferluga 2, Starc 2, Čuk ?* Race 2, Furlan 8, Sosič 8, škafar« Malalan, Danev, Rismondo.
INTER 1904: Grasilli, Fornasir 1, «loschion 4, Teghini 13, Pastori, ruttero, Rabba, Deani, Cknador, "atton, Cemmone.
SODNIKA: Vignanelli in Zinardi. Ekipa ZSŠDI je zasluženo osvojila prvo mesto na turnirju v mini-easketu. V odločilni tekmi je prežgala Inter 1904 s šestimi točka-[P* razlike. Slovenski košarkarji so 2*® tokrat igrali samozavestno. 4a*-eli so z agresivno obrambo in
in tehnično veljavno tekmo zbralo na stadionu «Pino Grezar*. Gillette je močno začela. Predvsem na odbitih žogah so bili ameriški igralci boljši. Jugoslavija pa je zdržala začetnemu ritmu nasprotnikov z bolj organizirano igro, in z odličnim Kapicicem, ki je že v prvem delu dosegel 20 točk. V zadnjih minutah so Američani zmanjšali razliko, kajti svetovni prvaki so zgrešili nekaj lahkih protinapadov.
V drugem polčasu so za Jugoslavijo vstopili Kneževič, Simonovič, Čermak, Cosič in Šolman. Videti je bilo, da si Cosič in Šolman še nista opomogla od poškodbe. Jugoslavija je igrala bolj umerjeno, medtem ko so Američani nadaljevali z agresivno igro. Gillette je v tretji minuti igre izenačila. Šolman pa je končno našel pot do koša in Jugoslavija je ponovno po-
^rizor s tekme Jugoslavija — Gillette. Američani so vsaj enakovredni «plavim»
vedla. Tekma je postala vse bolj izenačena. Cosič ni našel pravega ritma. Sodnika, ki pa nikakor nista bila na potrebni višini, sta zagrešila več napak in sta v večji meri oškodovala jugoslovanske košarkarje. Tudi zadnje minute so bile zelo izenačene. Jugoslavija pa je le bila boljša in samozavestnejša ter je zato zasluženo zmagala.
Po končani tekmi je inž. Gašperini dal zmagoviti ekipi pokal.
bi
im m **	f DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA prvaka v šahu
Kapetan ekipe ZSŠDI Valter Sosič, na najvišji stopnici, pokaže osvojeni
pokal
.................................."'"'''im.......................................................
CONI JE IZDAL KONČNI SEZNAM
239 atletov bo zastopalo Italijo na olimpijskih igrah v Miinchnu
Največ predstavnikov je seveda v lahki atletiki - Italijani bodo nastopali v vseli panogah
RIM, 9. — Italijansko olimpijsko reprezentanco v Miinchnu bo sestavljalo 239 atletov. Do te odločitve je prišlo po dveh sestankih olimpijskega odbora, ki je danes objavil tudi dokončni seznam vseh reprezentantov. Zanimivo je, da bo Italija zastopana v vseh disciplinah, razen v tistih, kjer je bila izključena v kvalifikacijskih tekmova njih.
V Mtinchen bodo odpotovali:
ATLETIKA
Moški: Mennea (100 m, 200 m, štafeta 4x100 m), 5 atletov za štafeto 4x100 m, Fiasconaro (400 m in štafeta 4x100 m), Ballati (400 m ovire in štafeta 4x100 m), 4 atleti za štafeto 4x100 m, Arese in Del Bu/noo (oba 1500 m), Cindolo (10.000 m), Acerbi, Buttari, Liani (110 m ovire), Fava (3000 m zapreke), Brutti, De Menego in Martini
(vsi maratona), Carpentieri, Pa
!° nekoliko zmedli nasprotnike, ta-® da so imeli že v začetku pred-šestih točk. To prednost so v ratvu tU(ji obdržali do konca sre-jjJŽ V zadnjih dveh časih so Njmreč plavi zavlačevali igro in *° tudi zmagali.
naših predstavnikov so na sploš-vsi zadovoljivo igrali, vseeno _ ^ zasluži posebno pohvalo ka-lS1 Valter Sosič, ki je strumno jj tudi v ključnih trenutkih svo-
pJzid prvega srečanja: cneatori — Servolana
mich, Višini (vsi hitra hoja), Dio nisi in Fraquelli (oba skok s pali co), Del Forno in Schivo (oba skok v višino), Gentile (troskok), Cra-merotti (kopje), De Vincentiis, Simeon (oba disk), Vecchiato (kladivo).
Ženske: Grassano, Molinari, Nap pi, Orselli in še ena (neznana)
28:9
Končna lestvica:
3	^creatori
4	*nter 1904	I
•“»volana	(
j 0 končanem turnirju je občin
da) Svet°valec za šport Gašperini
kom ?°ka* slovenskim predstavni-1,1 in čestital vsem udeležencem
a- “ cesniai vsem udeležencem da P°2rtvo,valno igro in jim želel, Dl še tako nadaljevali.
ČLANI
^'GOslavija - GILLETTE 76:74
n “U.G°SLAVIJA: Tvrdič 8, Simo-Pirilf' Kneževič 8, Damjanovič, Ka-čaj ■JI. Cosič 4, Šolman 18, Ple-Vac K Čermak 6, Marovič 6, Jelo-
elLLETTE:	Dewitt, Dearmon,
li,._ nt 15, Carlesimo, Corson 5, Sul-Pleick 23. Creighton
(ta, ■ Pleick 23, Creighton 11, Žnlon 2, Phillips 2, Chiidress 16. “°DNIKA: Rosada in Jurman.
lette^trna med Jugoslavijo in Gil-tio 1' ie seveda navdušila števil-
občinst
ki se je za to lepo
^llllllll*IIIU*|lllBllllllllllllllflllllllllllllBIIIIIIIII|IIBI|IIKIIIiaiiaillll|||l|ll||l|g,g,g,la|lllllglgglgq||gg|gg|k|lggg|gg|||||
%
OLIMPIJSKE
TfTRF -
\munchen72
ŠE 16 DNI
V Parizu so uradno potrdili, da bo francoski predsednik Pompidou odpotoval 9. septembra v Miinchen, kjer bo prisostvoval nekaterim tekmam. Zelo verjetno se mu bo ob tej priložnosti pridružil še za-hodnonemški kancler Brandt.
Jugoslavija. Skupno naj bi Jugoslovani kupili 47.000 vstopnic. Italija je šele na osmem mestu.
Trener ameriške boksarske re prezentance Bobby Leivis, je na tiskovni konferenci izjavil, da Z DA računajo v letošnjih olimpijskih igrah na šest zlatih kolajn. Največ težav bi na vsak način morali imeti s sovjetskimi in kubanskimi boksarji. V ameriški vrsti je najbolj perspektiven mladi Duanne Bobick, ki je sicer jugoslovanskega porekla.
» * »
V Miinchnu so na podlagi verjetnostnega računa prišli do spoznanja, da bo največ turistov za časa olimpijskih iger prišlo iz ZDA in sicer, približno 18.000 ljudi. Na drugem mestu je v tej lestvici Velika Britanija, tretja pa
Med najbolj znanimi gledalci bo na Ol vsekakor stari Charlie Chaplin, ki že 31 let ni bil v Nemčiji. Svojo prisotnost pa so zagotovili še Richard Burton, Elizabeth Taylor, Kirk Douglas, Peter Sel-lers, Roman Polanski idr.
Romunka Lia Manoliu bo letos nastopila na svojih šestih olimpij-
skih igrah. V prejšnjih letih je
vedno prišla do finala. Leta 1960 in 1964 je osvojila bronasto odličje, v Mehiki pa leta 1968 celo zlato medaljo.
Kenijski tekač Ben Jipcko, eden izmed favoritov na 3000 m z zaprekami ,ne bo mogel nastopati na OI. Na zadnjem pripravljalnem nastopu si je namreč poškodoval nogo in ne bo mogel pravočasno okrevati.
(vse na 100 m in štafeta 4x100 m), Govoni (400 m in 800 m), Pignl (1500 m), Simeoni (višina).
Atleti za štafete bodo izbrani šele po mitingu v Viareggiu TEŽKA ATLETIKA Rokoborba:
Bognanni, Calafiore, Rami, Scu-deri (grško - rimski slog). Grassi, Maroheggiani, Taroussin (prosti slog).
Dviganje uteži:
Laudani in Silvino (srednja kat.), Tanti (peresna), Toso (bantam)’, Turcato (srednjetežka), Vezzani (težka).
Judo:
Di Palma in Tommasi.
Veslanje:
četverec brez krmarja (Baran, Rosetto, Manzini, Albini), četverec s krmarjem (Baldacci, Sambo, Chia-bai, Padoan, Cecchi), osmerec’ (Buil-garello, Noal, Pigozzo, Galiazzo, Da-nelli, Graselli, Cairminati, Rossi in Gottifredi), dvojec s krmarjem (Tronchin, Semenzato, Meli).
Kanu:
K. 4 (Ughi, Pedretti, Perri, Con giu), K. 2 (Malacame, De Santis), K. 1 (Chiostri). Kanu za slalom: D’Angelo Giuseppe, D’Angelo Rober to, Di Stazio.
Kolesarstvo:
Na stezi: Cardi, Fratangeli, Marino, Rossi, Verzini, Algeri, Bazzan, Borgognoni, Morabito, Segato (zadnji štirje v ekipnem zasledovanju).
Na cesti: Moser, Castellan,. Moretti, Tonoli (ekipno na kronometer, 100 km) in štirje za vožnjo posameznikov. (še. nbdolgčoni). Telovadba:
Moška ekipa:	Coppa, Donega’
Lampronti, Luppino, Milanetto, Pal lotti, Tomasi.
Ženska ekipa:	Alberti, Delisi
Fiammenghi, Mancuso, Marchi, Pe ri, Stefani.
Plavanje:
Moški: Mauro Calligaris (400 m mešano), Carboni (200 m), Di Pie-tro (200 m prsno), Finocchiaro (1500 m prosto), Irredento (1500 m prosto), Mingione (100 m prsno), Ni-stri (200 m hrbtno), Tozzi (200 m met.), Pangaro, Barelli, Castagnet-ti, Guarducci (4x100 m prosto), Cinquetti, Grassi, Marugo, Pangaro, Targetti (4x200 m prosto), Cagnotto, Dibiasi (skoki) in 11 igralcev za vaterpolo).
Ženske: Novella Calligaris in Sta-bilini (400 m prosto, 800 m prosto), Talpo (100 m met.), Valentini (800 m prosto), Calligaris, Stabilini, Gor-gerini, Lanfredini, Podesta (4x100 m prosto), Calligaris, Talpo, Fines so, Miserini (4x100 m mešano). Košarka:
Bariviera, Bisson, Brumatti, Ce-rioni, Flaborea, Giomo, Iellini, Mar zor a ti, Mašini, Meneghin, Serafind, Zanatta.
Boks:
Curcetti (minimušja kat.), Udel-la (mušja), Morbidelli (peresna), Capretti (lahka), Bergamasco (su-periahka), Lassandro (velter), Ca-
stellini (supervelter), Spiinello (srednjetežka).
Sabljanje:
Del Francia, Granieri, Montano, Pinelli, Simoncelli (floret), Maffei, M. A. Montano, M. T. Montano, Rigoli, Salvadori (sablja), France-sconi, Granieri, Placella, Saccaro, Testom! (meč), Bersani, Cipriani, Collino, Lorenzoni, Ragno (floret, ženske).
Konjski športi:
DTnzeo Raimondo, D’Inzeo Pie-ro, Mancinelli, Orlandi, Novo (osem konj, skoki), šest konjenikov za kombinate) še neznani.
Strel jam je:
Ceccorn, De Chirico, Errani, Fre-scura, Ferraris, Liverzani, Mezza-ni, Basagni, Scalzone, Garagnani, Lodi.
Jadranje:
Milone, Oliviero, Mottola (sling), Scala, Testa (star), Dotti, Sibello (tempest), Croce, Zinalli (FD), Pel-laschier (firm).
Pentatlon:
Catarci, Deligia, Medda, Perugi ni.
Lokostrelstvo:
Ferrari, Spigarelli.
Smučanje na vodi:
Hofer (figure in skoki), Zucchi (figure, skoki, slalom).
Predvidevanja so bila pravilna 12. partija se je končala neodločene
Strokovnjaki pa ugotavljajo, da je biI tokrat Fischer očitno bolj v zadregi kot Spasski
REYKJAVIK, 9. - Takoj po prekinitvi 12. partije se je sprožil v dvorani val komentarjev, ki pa so si tokrat tudi povsem nasprotujoči. Položaj po 40. potezi je namreč zelo zapleten, tako da je res težko v naprej napovedati zmagovalca Ravno zato pa je najbolj gotova napoved neodločen rezultat. S tem se pravzaprav vsi strinjajo, toda igro ocenjujejo povsem različno. Gligorič in Ljubojevič sta kljub vsemu izjavila, da bi Fischer lahko še zmagal partijo, čeprav je njegova prednost zelo majhna, Larssen pa je na primer poudaril, da je Fischer za/igral pod svojimi sposobnostmi in da ima Spasski še vedno možnost, da zabeleži novo zmago.
Neodločen izid bi bil konec koncev dobrodošel za oba igralca. Spasski bi s tem dokončno pokazal, da je znova pridobil svojo zanesljivost in samozavest, Fischer Pa bj napravil korak naprej proti osvojitvi naslova svetovnega prva ka.
Na vsak način pa sta oba zaigrala na zmago. Spasski je bil v začetku zelo bojevit in je prešel v naPad, ko pa je Fischer, kljub očitni živčnosti zmanjšal njegov pritisk, je ravno zanos spravil sovjetskega šahista v malo slabši položaj, sa ima Fischer vedno na razpolago nevarno napadalno kombinacijo, katero se mora Spasski stalno varo vati. Med tekmo je bilo tudi več priložnosti, ko bi lahko igralca ponudila delitev točk. če do tega še ni prišlo, pomeni da oba iščeta do zadnjega priložnost, da izrabita ka ko nasprotnikovo slabost.
Partijo so nadaljevali ob 19 uri kot predvideno. Manj predvidena je bila morda poteza Fischerja, ki je postavil kraljico na polje c6, čeprav je to varianto omenil že v jutranjih urah Larssen. Na vsak način pa je Spasski tudi to možnost očitno dobro analiziral, saj je na daljeval s svojo odločno igro, v kateri je pokazal precej več agresivnosti kot nasprotnik. Kmalu je postalo jasno, da je bila majhna Fi scherjeva premoč zelo jalova, po lepi vrsti izmenjav pa je Spasski celo prešel v vodstvo za enega kme ta (sicer je imel dva kmeta na isti liniji). Položaj pa je bil tedaj (pri
iiiiii»iiiiiiiiiiiiiiimiimiiminii|1,„l„,||llimiJI11I|||mnl|III|||(|||||I||||||||||M||||I|ln|II1|||l|lllUHlini|l||HM
na včerajšnjem sestanku
na BJtnsV
Rai-TV in nogometna liga še vedno brez pogodbe
Obe stranki sta sicer napravili korak proti sporazumu
TURIN, 9.
Danes so se na sedežu RAI-TV v Turinu sestali predstavniki nogometne lige in radia ter televizije, da bi obnovili pogodbo, ki bo orno gočala televizijska snemanja nogometnih tekem. Pogajanja so se pričela že 19. julija v Milanu, takrat pa je prišlo do spora, zaradi česar so pogajanja prekinili. Danes je RAI-TV povabila predstavnike lige na ponovni sestanek. Ti so povabilo sprejeli. Nogometno ligo predstavljajo podpredsednik Pianeili in odv. Raule. Tretji predstavnik, odv. Ceravolo, se ni udeležil sestanka, ker je moral zaradi stavke letalskih pilotov ostati v Catanzaru. Televizijsko delegacijo so sestavljali generalni podravnatelj Beretta, Gen-natrini, Boriani in Cresci.
Prvi problem, ki ga skušata predstavništvi rešiti je brez dvoma finančnega značaja. Nogometna liga namreč zahteva milijardo lir, RAI TV pa je do sedaj ponudila le 475 milijonov. Televizijski predstavniki bi hoteli tudi registrirati nogomet-
ne tekme tako, kot predvideva člen št. 21 o informacijah. RAI-TV bi hotela imeti tudi dovoljenje, da bi lahko cb koncu srečanj njeni časnikarji intervjuvali nogometaše, ne da bi jih potem nogometna liga kaznovala zaradi njihovih izjav (glej primer Rivera).
Na današnjem sestanku so pred sta v niki lige znižali denarno zahtevo od milijarde na 650 milijonov in tudi RAL TV je nekoliko zvišala prvotno ponudbo. Radio televizijska delegacija je predlagala, da bi' posvetili posebno televizijsko oddajo ekipam druge lige (kar pa so pred stavniki nogometne lige odklonili) in da bi pripravili tedensko odda jo, ki bi bila na sporedu zvečer, in bi gledalce seznanjala o nogo metnem prvenstvu.
Do prekinitve je prišlo predvsem zaradi dveh zahtev televizije, in sicer pravice, da bi predvajala ob nedeljah eno celo nogometno tekmo in ne samo polčas in pa v splošnem zaradi zahteve, da se ji prizna pravica obveščanja (kar bi avtomatično odpravilo cenzuro).
55. potezi) preveč izenačen, da bi sovjetski šahist lahko računal na zmago, predvsem ker sta imela oba igralca po enega lovca na različni barvi. Tako je prav v tej potezi prišlo do izenačenja.
Stanje je sedaj 7:5 v korist Fischerja, ta partija pa je še bolj potrdila vtis, da je naslov svetovnega prvaka vse prej kot oddan in da bodo zadnja srečanja še zelo zanimiva.
Potek partije po 40. potezi:
41. Dc6, Dc2; 42. Le5, Td2; 43. Da8+, Kh7; 44. Lxf6, gxf6; 45. Df3, f5; 46. g4, De4; 47. Kg2, Kg6; 48. Tel, La3; 49. Tal, Lb4; 50. Tel, Le7; 51. gxf5, exf5; 52. Tel, Txf2+; 53. Kxf2, Lh4-F; 54. Ke2, Dxf3+;
Rejnina oproščena vseh obtožb
MILAN, 9. — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je oprostila nogometni klub Reggino vseh obtožb podkupovanja. V razsodbi je rečeno, da ni nobenega dokaza, da bi Reggina kot klub ali preko svojih članov skušala podkupiti igralca Modene. Komisija je poudarila, da je do poizkusa podkupovanja res prišlo, da pa ga ni izvedel član društva, tako da obstaja vsaj močan dvom o krivdi Reggine, ki mora biti tako po 4. členu nogometnega pravilnika oproščena vseh obtožb.
55. Kxf3, Lxel remi
iiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiimmiiiiiinimiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiu
ŠE ENA POLEMIKA PRED MUNCHNOM
Catapole 550 res obstaja!
Sta Seagren in Isaksson res uporab!:ala to skrivnostno palico, ko sta zabeležila rekordne skoke?
Ne more iti vse brez zapletov! Olimpijske igre v Mehiki je označila ostra polemika glede konkurence dveh nemških tovarn sprinteric «Adidas» in «Puma», ki sta si zadali kot cilj predvsem osvojitev ameriškega trga. Konkurenca se je izvajala z baje velikimi vsotami raznim znanim atletom, da so obuli te ali druge sprinterice.
Afera letošnjih iger zadeva skok s palico, oziroma palico samo.
Sovjetski športni dnevnik «Sovjet-ski šport* je namreč objavil neke vrste obsodbo svetovnih rekorderjev Seagrena (ZDA) in Šveda Isaks-sona, češ da sta med fantastičnimi skoki uporabljala palico, ki še ni naprodaj za vse. Palica naj bi bila pravi prototip in izdelovalec jo je «posodil» obema skakalcema v poskusne namene. Nov pripomoček naj bi bil zgrajen iz ogljikovih vlaken in veliko bolj donosen od sedanjih palic iz steklenih vlaken. Cena današnjega prototipa naj bi bila 4.000 dolarjev (približno 2 milijona lir), torej nedostopna za amaterje.
Seveda ni šla sovjetska obtožba mimo brez reakcije. Mednarodna atletska, zveM _ je prepovedala upo rabo palic, ki niso v prodaji vsaj že eno-leto, tako Isaksson kot' Sea gren pa sta izjavila, da sta pri svojih .rekordih uporabijala povsem normalne- palice in da ne poznata nikogar, ki bi uporabljal neko fanto-mntsko palico z oznako «Catapole 550».
Do tu samo zainteresirane izjave.
Če vso stvar bolj podrobno analiziramo se nam porodijo razni dvomi.
Športne kronike iz spomladi pra vijo, da sta Seagren in Isaksson na tekmovanju v Formii nekam skrivnostno skrivala po voakem skoku čudne palice plave barve. Bivši svetovni rekorder Nordvvig (NDR) je po letošnjem prvem po razu proti Isakssonu izjavil: «Ne-tnogoče ga je premagati Ima izvrstno palico.*
Po svoji strani je Seagren skočil 5,59 in 5,63 po treh letih roprečja m po hujši poškodbi, za MUnchen pa .je celo obljubil zmago 5,80. Gre 'e za teatralno izjavo ali za samozavest, ki izhaja iz zmogljivosti nove palice?
Pri svojih izjavah, da ne poznata nikogar s palico «550» sta Seagren m Isaksson mislila na palico z ogljikovih vlaken. O tem ni dvoma.
Grob obema skakalcema pa je izkopala ameriška vodilna atletska revija «Track and Field News» že pred začetkom polemike. V prvi junijski številki (po skokih 5,59 m) družba «Pacer American Divi-Ki fantomatsko palico izdeluje objavila reklamni oglas, ki se
glasi: «New world record! The first man over 18*4” (5,59 meters). Made on a Catapole 550+» (ali po domače: Nov svetovni rekord. Prvi človek nad 18’4” (5,59 m). Po zaslugi Catapole 550+).
Po samotnem rekordu Seagrena 5,63 pa še oglas v drugi julijski številki «Another new world record 18’5J" (5,63 meters). The on!y man over this height used a Catapole 550 Plus . . . of course!» (prevod: Ponovno nov svetovni rekord 18*53’* (5,63 m). Edini človek čez to višino je seveda uporabljal Catapole 550 plus).
Če Seagren in Isaksson ne poznata nikogar, ki uporablja «550» naj se drug drugemu predstavita!
Koliko ta palica velja in od kdaj je v prodaji se ne ve, gotovo pa je, da se o njej prvič govori komaj po letošnjih rekordih 5,59 m 5,63 m.
So sedaj izmišljene izjave Isaks-sona in Seagrena ali pa ima prav ^Sovjetski šport*?
Bruno Križman
• wa?yo©®š»d!

mem
G®)
©SsOspsi1©
o o
i*W£iSj»	Mn
1.(Hanini plakat, ki poudarja prednost palic Catapole 550 in omenja, da sta jih uporabljala Seagren in Isaksson
Mladostni dnevnik
3* SIMONA RUTARJA
Februvarij
Stai sem vsega vkup samo štiri ure, enkrat kot «ehmposten» namestnikom in enkrat kot «schnarposten». 376) To je zla-Sitno mesto, ker vedno veliko ljudi mimo hodi in je vedno ?ati treba, da se ne opusti kakemu oficirju predpisano čast ska-jjJt Včasih se pa tudi skoro primeri, da bi človek kakemu ali kakemu drugemu individuvu v uniformi preaenitiral! Božični prazniki so še precej veselo minoli.
1873
Junuvarij.
Staro leto mimo, še precej veselo preteklo, ravno tako ° nastopilo.
“• Dobil sem pismo od J.losipal K.lumarjal. Dasiravmo
-• (jodu sem pismo oa j.Losapaj jv-uMinaijaj. uasiravno Sajalo mojem o ponosu, vendar nesem bil zadovoljen ž njim, me je spominjalo marsdčesar, kar bi najpreje pozabil.
—	------, — — —pozabil.
D- Sli smo streljat. Na 200 korakov naredil sem 46 in na
26 enojk. Po tem takem sem mej najboljšimi strelci.
2o- Prvi sneg. Mehka zima, da še nikoli tako. Skoro nič Za. malo burje.
2s- Bil sem drugikrat na straži.
28-	Do zdaj razdeljena unterofficiers — in officierscour-zedinili so zopet v enega.
29-	Prijel sem prvo pismo od doma (po štirih mescih!). j° mi: pazi, da ne prideš v kak «štraf».378) Mati se ve
Joče in pravi, pomagaj si v bolji stan. Oče pravi, da 'i''* vse njegove stopinje zastonj in da vedno upa, da poj-
v seminišče. Imej sv. Alojzija za izgled. 379) Mati zmerom ^ da pojde za teboj.
1.	Prišel je ukaz, da po retiradi380) ne smejo korporali Izostajati. Tudi enoletni prostovoljci morajo doma biti. Splošna nevolja med šarže.
2.	Dobil sem «dan» nepričakovano in izvan vrste po milosti in prijaznosti g. korporala. Zadelo me je to toliko huje, ker sem bil namenjen k besedi v Rojan. 382) Zarad te besede so bili zagnali Kuhnovi častniki velik hrup, ker se je bilo več vojakov pri predstavi in sploh na odru udeležilo. A zgodilo se nij nobenemu nič, razen Resmanu, kterega je njegov stotnik, vendar tudi zaradi drugih rečij; precej ostro prijel.
10. Bal enoletnih prostovoljcev v gledališču «Armooia». Priprave so se delale uže dolgo časa poprej zanj. Bil je zares eleganten, polen luxusa, sploh eden prvih balov, ktere Trst daja. Stal je pa tudi prostovoljce 812 fl.lorintovl 87 kr.lajoar-Jevl! (Jaz nesem nič plačal zanj). Povabljeno je bilo vse, kar ima Trst mogočnega in imenitnega, zlasti pa vse vojaštvo od častnika navzgor. Sobana je bila prav okusno opravljena, vsa z bršljanom preprežena. Zlasti lepo okinčene so bile stopnice in vhod v dvorano, med drugim tudi z vojaškim orožjem. Vse pa Je prekosil oder. Tukaj je bal v pravem pomenu vrt narejen z najrazličnejšimi in najdrazjimi cvetlicami ter zelenjem sploh, vmes pa iz maha narejeni kipi Venere, Amorov itd. Tudi skakajoči studenec je bil postavljen, a nij deloval. Okoli In okoli so bili stoli razdeljeni, kteri so vabili nežne ude utrujene in dehteče plesalke h kratkemu počitku. Krasotic je bilo obalo in lepih, jako elegantno opravljenih. Plesalo je toliko parov, da so se komaj gibali. A kvadrilje in koti-ljon 383) so večidel nesrečno izpadle. Ob 1 uri po polnoči počila je v eni loži III. reda petarda, izpuščena od neznane roke in iz neznanih uzrokov. To je obiskovalce precej osupnilo in mnogi so tudi odšli, a plesalke se neso dale ostrašiti. Plesalo se poslej, kako poprej.
Kako drage so te veselice! Koliko daruje neumni človek, da se en sam večer zabavlja, in še ta zabava je jako navezana
na etiketo, brez familiamosti.
14. Ples Kuhnovih podčastnikov pri «Monte verde». 383a) Veliko povabil je bilo slovenski natisnjenih. Sploh je imel menda ta ples najbolj slovenski značaj, kar je je bilo kedaj v Trstu, tudi ne izvzemšd one v čitalnici. Nad vhodom k garderobi je bil slovensk transparent: «Za dom in za cesarja!« Soba je bila precej lepo okinčana. Zlasti top pod odrom obračal je oči gledalcev nase. Med počitkom pele so se v bližnjih sobah slovenske pesmi. Ples je bil jako živ, precej familjaren. Lepo je bilo videti vojake vse v belih «waffenrockih». 384 Tudi nij bilo toliko plesalcev, da bi se ne bilo mogli izogibati eden drugemu. Lepo so se plesale kvadrilje, ktere je vodil mladi častnik. Zato so pa imele vojaški značaj (po dva, po štirje, po osem vkup).
18. Uebungsmarsch 385) na Prosek. Imeli smo razpostavi j e ne poljne straže proti postaji Prosek. Po tem skalovjl patrulje vati bila je ena največjih muk. Nazaj grede so peli vojaki furlanske pesmi jako navdušeno.
20. Debeli četrtek. Po pohodne ob štirih pa^rt [pustni! «korso» na Corsu. Udeležili so se ga večidel le otroci in služ-beništvo. Straža javne varnosti je pridno patruljirala krog kočij.
22.	Bil sem tretjič in upam, da zadnjič na straži.
23.	Ob treh po poludne začel je jako živ korso. Videlo se
je veliko lepih šem, zlasti dva voza polna koles, žei<y*ni&>jh ^ šin in zastav, ki sta raprezentovala Loško in Predelsko železnico. 386) Železnica loška se je razdrla zato sta oba voza precej izginila. Bila je to velika satira na vlado in judovsko aristokracijo, češ, da obe uganjata le «švindel» 387) z ljudstvom, da je to le velika krinka, za ktero se skrivata, kar se je	posneti
iz sonetov, kret so se pri tej priliki med ljudstvo R«»nn V elegantnih kočijah sedele so tržaške krasotice, večidel zraven svojih mater, kteoim je le redka priložnost dana tako javno pokazati se. Otroci so bili našemljeni In različno oblečeni kot manderjarke, kot poljski ulani 388) itd. Zanimali sta me’ zlasti dve šemi, ki sta predstavljali jezuvite. Pogovarjali sta se:
pr°gresso?» ~ «Si, progresso, ma...»38»
6notorn ’ ^ ^ tudl ^ biJo treba- Korzo je trajal sti	spremeinUo vse v nek kaos: tako da so se
mnOV 10 ob°)e8a ««» » pravem
376) Ehrenposten (nem.):
„	-	.	--- častna straža; Scharrposten (nemi— n.
n b€se<k) namestnik se verjetno omenja baron Ceschi a Santa Croce, ki je bil namestnik cesarjeve oblasti v
377)	S sedežem v T«11* srede leta 1872. U
m	« «-1 <*«•
3(9) Sv. Alojzij (1568-1591) je zavetnik mladine; njegov oče plemič
380) R^a J? zel(:1_SUla f™1! 0(1 duhovniškega poklica. P
etirade (nem.)— umik; mišljena je verjetno karantena v
^lez“i°. P" živalih m ljudeh (koze), ki je bi ‘a. v .ofcoKci Trsta (Novice, str. 45-6, 1873).
383)	: r^TkAa inA ples>- pri katerum obuar'jo plesalke sople-£nSaStag1" * bll° na piazza delle le*nc (da-
383a) Restavracija na Piazza delle legne.
384)	(Nem.)= vojaških suknjah.
385)	(Nem.)= pohod za vajo.
386)	P™	M železniški povezavi Trsta z avstrijskim zaledjem
Loška zdezmea ta v Trst peljala iz škofje Loke preko Raz-drt^ttpavske dohne in Krasa; predelska pa iz Beljaka, preko
387)	P?nce; Nob“ načrt ni bil uresničen.
387)	Schvvindel (nem.)= goljufija, sleparija.
388)	Madirijerka= prebivalka tržaške okolice. Beseda izvira iz italijanščine (mandra= ograja, ograjen prostor). Mandrila je po Pleteršniku »kmečka hiša v okolici Trsta*. Ulan (der Ulahne)= konjenik s suUco oborožen. Ta rod vojske ima izvor na Poljskem (16. stoletje).
389)	(Ital.) = «Ti so napredni?* - «Da, napredek, toda ...»
(Nodaljevanie sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82
Xp:ava.	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Oglasni oddelek TRST	Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
10. avgusta 1972
Za SFRJ	tekoči račun pri Narodni ba-ki v Ljubljani 5UI-3-2/0/I
«ADIT» . DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožaha 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraimo se naročajo prt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPL
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT * Trst
NA ZADNJEM POLITIČNEM PROCESU V PRAGI
SINDIKALNI SPOR V VELIKI BRITANIJI SE ZAOSTRUJE
VEČ KOT 23 LET ZAPORNE KAZNI & 22 pristaniščnikov v zaporu PROF. SABATI IN SOOBTOŽENCEM
Pred sodiščem se je zagovarjalo sedem obtožencev Obtožba: tiskanje in širjenje ilegalnih letakov
Stavka bo trajala vsaj še tri tedne
PRAGA, 9. — Pred praškim sodiščem se je končal proces proti prof. Jaroslavu Sabati in drugim šestim soobtožencem. Ta proces je že osmi seriji procesov, ki so se začeli 17. julija proti skupinam ljudi, ki so bili tako ali drugače povezani s političnim dogajanjem na Češkoslovaškem v časih, ko je bil Dubček na oblasti in ki so še pozneje na ta ali drugi na čin izrazili svoje nezadovoljstvo za radi nove politične usmeritve, ki je sledila intervenciji oboroženih sil Varšavskega pakta.
Včeraj so bili obsojeni: prof. Vaclav Sabata na šest let in pol zapora, Alfred Cerny na tri leta zajx>ra, An-tonin Rusek na 5 let, Zdenek Prikryl na štiri leta. Karel Cejka na dve leti, Karel Fridrich na eno leto in pol in na prav tolikšno kazen tudi Jiri Zaoral. Temu so sodniki odmerili pogojno kazen ter mu zato ne bo treba v zapor, če se bo seveda «dobro» obnašal.
Najpomembnejši osebnosti v skupini teh sedmih obtožencev sta bila prof. Jaroslav Sabata in Alfred Čemy. Prvi je bil svoj čas sekretar mestnega komiteja v Brnu, drugi pa deželni sekretar stranke za južno Moravsko.
Vest o obsodbi je sporočila uradna češkoslovaška časopisna agencija «četeka», ki pa ni pojasnila, zakaj so bili obtoženci obsojeni. Znano pa je iz nekega prejšnjega procesa, da so prof. Sabato dolžili, da je sodeloval pri tiskanju in širjenju ilegalnih letakov pred političnimi volitvami v novembru lanskega leta. V teh letakih se je opozarjalo volivce na njihove ustavne pravice, kot na primer, da zbrišejo imena z list, ali pa da ne glasujejo. Na letakih je bilo tudi napisano, da so bile volitve razglašene, da bi se opravičila okupacija češkoslovaške 1. 1968 po vojaških silah Varšavskega pakta.
Zdi se, da so se sodnijske oblasti znesle posebno na družino prof. Vaclava Sabate. Dva njegova sinova sta bila obsojena že na nekem nedavnem procesu, in sicer na dve leti in pol, oziroma dve leti zapora. Zdi se, da je bila obtožnica enaka, to je, da sta tudi Jan in Vaclav sodelovala pri tiskanju in širjenju omenjenih letakov. V zaporu pa sta tudi Sabatova hčerka Ana in žena enega od sinov, Ivana. Proces proti obema ženskama bi se moral začeti v prihodnjih dneh. Od Sabatove družine je na svobodi samo profesorjeva žena.
Od zadnjih obsojencev samo eden ne pripada krogom češkoslovaških intelektualcev, ki so se postavili na Dubčkovo stran ter mu skušali pomagati pri izvajanju reform s ciljem, da bi na češkoslovaškem zgradili naprednejši tip socializma. Dubček je vključil Alfreda čemyja v centralni komite stranke, toda po okupaciji češkoslovaške in zlomu novega kurza je bil izključen iz same partije.
Ne izključuje se možnost, da ne bi prišlo v prihodnjih dneh do drugih procesov proti raznim drugim manj znanim osebnostim. Na vsak način pa iVV posta morala zagovarjati prihodnji luesec časnikarja Jiri Hochman in Vtadimir Nepras. Oba sta sedaj na začasni svobodi, ker sta resno bolna.
Pozno zvečer se je zvedelo, da K je začel v Brnu 9. proces proti ljudem, ki so obtoženi, da so sku šali s svojim prevratniškim delo-vaniem omajati temelje sedanje družbene in državne ureditve na češkoslovaškem. Vest je sporočil danes brnski časopis »Rovnosl*. ki je pojasnil, da obravnava zadeva Vlastimilo Tesarovo in «druge». Kdo so ostali obtoženci, se nc ve. Prav tako ni znano, kdo je Tesarova. Domnevajo, da gre morda za ženo, ali sorodnico zgodovinarja Jana Tesarja, ki .je bil obsojen prejšnji mesec na šest let zapora. Proces proti Tesarovi se je začel včeraj, torej istega dne, ko je bil obsojen Sabata. Doslej je bilo obsojenih na raznih procesih na Češkoslovaškem 38 ljudi, a niti en obtoženec ni bil oproščen.
sporočilo v katerem sporoča, da je naslovil na češkoslovaško veleposlaništvo poziv v katerem potrjuje svojo solidarnost z intelektualci proti katerim so naperjeni procesi v teku v Pragi. Združenje je prosilo češkoslovaškega veleposlanika, naj posreduje pri svoji vladi, da bi se napravilo kraj tem procesom.
Politični urad KPI obsoja procese v ČSSR
RIM, 9. — Politični urad KPI je izdal uradno sporočilo, v katerem ugotavlja, da se pričenja na Češkoslovaškem vrsta političnih procesov, med katerimi so se nekateri že končali s težkimi obsodbami. Ti procesi zastavljajo nova resna vprašanja o političnem položaju v ČSSR po štirih letih vojaške intervencije iz avgusta 1968 ter istočasno tudi zastavlja vprašanja načel gradnje socializma. Gre za vprašanja ki prizadevajo vsako komunistično partijo in je torej povsem upravičeno in nujno, da se sprejmejo ustrezna mnenja in stališča.
V poročilu političnega urada K Pl je nadalje rečeno, da je italijanska partija preko tiska, z izjavami vodilnih predstavnikov in na svojih zadnjih kongresih podčrtala svoje stališče tako o češkoslovaški krizi kot tudi o splošnem vprašanju socialistične demokracije. Sodno preganjanje ljudi, ki so bili 1968. leta kvalificiranj predstavniki komunistične partije in češkoslovaške kulture, katere so poleg tega odstranili z njih profesionalnih mest in jim onemogočili kakršnokoli obliko vpliva, opozarja na vedno resnejši položaj Češkoslovaške. Še zlasti zaskrbljujoče je zaostrovanje prega-ganjanj na vsen ravneh proti predstavnikom novega političnega kurza, ki so se uveljavili 1968. leta. Iz tega tudi izhaja kritika italijanske komunistične partije.
V poročilu političnega urada K Pl se v tej zvezi ponovno ugotavlja važnost spoštovanja socialistične zakonitosti, kamor spadajo tudi zločini proti mišljenju, javnost procesov in predvsem možnost odprte politične in ideološke razprave kot edinemu načinu borbe proti resnično nevarnim in negativnim stališčem.
Italijanski komunisti ponovno poudarjajo, da hočejo v Italiji skupaj z drugimi socialističnimi silami zgraditi novo družbo, ko se bo lahko svobodno razvijalo bogastvo tradicij in utrdilo demokratične dosežke italijanskega ljudstva ter to s širokim in aktivnim sodelovanjem množic ob polnem jamstvu spoštovanja mnenj na osnovi razprav ter odprte politične in ideološke borbe.
Politični urad KPI pa istočasno tudi zavrača groba izkrivljanja in antikomunistične napade desničarskih sil, ki že 25 let vladajo v Italiji. Te sile so se vedno posluževale represije, kot to dokazujejo škandalozni sodni procesi, izkoriščanje fašističnih zakonov, preganjanje svobodnega izražanja mnenj itd. Ti krogi nimajo nobene pravice, ne politične ne moralne da se postavljajo na piedestal zaščitnikov demokracije in cenzorjev težavnih izkušenj socialističnih držav.
Zrušil se je most v Boki Kotorski: dve osebi izgubili življenje
SPLIT, 9. — Dve osebi sta umrli in 20 je bilo ranjenih v Boki Kotorski. Gre za skupino turistov, ki si je hotela danes zjutraj ogledati znamenito trdnjavo Mamula. Ko so bili turisti sredi mostu, ki povezuje trdnjavo z zemljo, je srednji obok nenadoma popustil in ljudje so zgrmeli v morje.
V TOREK ZVEČER PRI CATANZARU
NEZNANCI UGRABILI LEKARNARJEVEGA SINA
To je že peta ugrabitev v istem kraju
Spopad med policijo in demonstranti pred vhodom v scunthorpsko pristanišče.
CATANZARO, 9.	—	V kraju
Sambiase pri Catanzaru so neznanci danes ponoči ugrabih 22-letnega sina domačega lekarnarja Filippa Caputa. Trjie zakrinkani možje so počakali Caputa, ki se je s svojim bratom vračal s plesa, da je prišel do hišnih vrat. Izstopil je iz avtomobila ter hotel odpreti vrata, v tistem trenutku pa so se pojavili ugrabitelji, ki so mu z naperjenim samokresom veleh, naj jim sledi. Tedaj je izstopil tudi njegov brat, ki ga je poskušal osvoboditi, vendar pa ga je eden izmed ugrabiteljev udaril po glavi. Takoj nato so se ugrabitelji oddaljili z avtomobilom fiat 124 z evidenčno tablico iz Cosen-ze, v katerem jih je čakal še četrti malopridnež. Kaže, da so zlikovci govorili s tipičnim krajevnim naglasom.
Karabinjerji in policija so takoj začeh preiskavo. Postavili so cestne blok« in zaslišali več ljudi, vendar doslej niso odkrili ničesar. Zdi se, da je davi neznanec telefoniral Caputovi materi in zahteval odkupnino 100 milijonov lir, vendar te vesti še niso potrdili.
Caputov oče je, kot že rečeno, lekarnar in sodi med premožnejše sloje. Poleg lekarne ima namreč veliko posestvo, hišo v me-
stu in vilo na deželi, kjer je sinoči prišlo do ugrabitve. Bilippo študira na univerzi v Neaplju, kjer je vpisan v četrti letnik inženirske fakultete.
To je že peta ugrabitev v bližini kraja Lamezia Terme. Do zadnje ugrabitve je tam prišlo marca letos, ko so neznanci ugrabili industrijca Francesca Grandi-nettija, katerega so izpustih že po 24 urah. Vse ugrabitve so potekale na enak način, žrtve pa so ugrabitelji kmalu izpustih. Policija in karabinjerji so že pred časom aretirali pet sumljivih oseb, kasneje pa še tri. Vendar kaže, da niso popolnoma onesposobili delovanja tolpe, ampak da je na svobodi še kakih pet članov. Zato je možno, da je ista tolpa u-grabila tudi Caputa.
Po neuspehu cestnih blokov je policija začela natančne preiskave, pri katerih ji pomagajo posebne skupine dresiranih psov in tudi oddelek helikopterjev. Verjetno pa bodo tudi te preiskave zaman ker so, po nepotrjenih vesteh ugrabitelji že precej daleč od Caputovega doma.
LONDON, 9. — Stavka britanskih pristaniščnikov bo trajala še tri tedne. To je verjetno najvažnejša današnja novica, čeprav so predstavniki sindikata, vlade in vodstva pristanišč pozitivno ocenili današnji tričlanski sestanek, se pristaniščniki ne bodo vrnili na delo. Na sestanku so baje precej napredovali, niso pa dosegli sporazuma in prav tako ne kake kompromisne rešitve, katero so hoteli izsiliti delodajalci. Glavni odbor sindikata pristaniščnikov se bo tako sestal v petek, skupščino pristaniščnikov pa so napovedali za prihodnji teden, če se bodo razgovori ugodno razvijali.
Medtem se bo ravnatelj londonskega pristanišča Lord Aldington posvetoval z vodstvi ostalih pristanišč možnostih rešitve krize kljub uvedbi prevozov s kontejnerji. V zvezi s tem vprašanjem je tajnik sindikata pristaniščnikov Jack Jones danes dejal, da ne bo sklical skupščine, ki je edina pristojna, da odredi prekinitev stavke, vse dokler ne bodo delodajalci pripravili konkretnih predlogov o uporabi kontejnerjev.
Danes popoldne je policija aretirala 22 pristaniščnikov med spopadom, do katerega je prišlo pred vhodom neko zasebno pristanišče pri Scunthor-pu v Lincolnshiru. Pred pristaniščem je kakih 400 delavcev demonstriralo, ker so uslužbenci nekega zasebnega podjetja kljub stavki razkladali ladjo. Vhod v pristanišče je branilo 500 policistov. V spopadu je bilo več poli-
iiimiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
RIM, 9. — Svobodni sindikat italijanskih pisateljev je danes objavil
.........................IIMIIIIIIIIIIIIII..Ulili......1111111111111111...1......Illlllllllllllllllllll........................................................................................II Milili....III......
BONN, 9. — V 68. letu starosti je danes umrl nemški pisatelj Ernst von Salomon.
DAKA, 9. —- Bangladeška vlada je uradno zanikala govorice, po katerih naj bi se tam kmalu začeli procesi za vojne zločine.
• * »
KARTMANDU, 9. - Plazovi in poplave, kj so prizadele Nepal, so povzročile zelo hudo škodo; življenje je izgubilo nad 100 ljudi.
* # #
AOSTA. 9. — Francoski gorski vodnik Dominique Mollaret se je danes ubil med plezanjem na Mont Blanc.
« « •
NICA, 9. — V Nici so danes aretirali nekega Italijana čilskega rodu, ker je prekupčeval z ukradenimi luksus avtomobili.
« « »
CIUDAD MEXICO, 9. — 80 italijanskih vseučiliških profesorjev je prišlo v Mehiko na turistično - kulturni izlet.
* • •
LAGOS, 9. — Nigerija je paralizirana zaradi stavke 35.000 uslužbencev državnih železnic.
NOVOST NA BRITANSKIH CESTAH
LONDONSKI AVTOBUSI NISO VEČ RDEČE BARVE
Propagandne agencije jih lahko najamejo in prebarvajo ■ 11 milijonov lir letno najemnine
LONDON, 9. — Britanska javnost se mora počasi privajati na novost, zaradi katere so se marsikateremu konservativnemu Angležu naježili lasje. Londonski avtobusi, ki so bili vedno tradicionalno rdeči, spreminjajo barvo.
Pobudo za to je dala neka tovarna barv in lakov, ki je iskala izvirno zamisel, da reklamizira svoje proizvode. Prosila je zato vodstvo londonskega avtobusnega podjetja, naj ji «ptoda» zunanjo površino petih avtobusov. Nanje so nato tovarniški uslužbenci narisali menjavo straže pred kraljevo palačo, zraven pa seveda z velikimi črkami napisali ime tovarne. To se je zgodilo leta 1969 in propaganda je tako uspela, da so se je začeh posluževati še drugi. V Londonu sedaj krožijo avtobusi vseh barv.
Londončani, ki so doslej pravili, da so le tri gotove stvari na svetu, in sicer smrt, davki ter rdeča barva avtobusov, se bodo morah odslej zadovoljiti s smrtjo in davki.
Sprememba je prizadela tudi taksije, ki niso več črni, kakršni so bili od vsega začetka. Tudi londonske kočije so bile črne. Sedaj pa po britanski prestolnici krožijo zeleni, oranžni in rumeni taksiji. Barve avtobusov pa so nedvomno bolj vznemirljive. Do te spremembe je prišlo seveda iz finančnih razlogov. Tudi londonsko avto prevozniško podjetje mora namreč kriti iz leta v leto večjo izgubo. Katerakoli propagandistična agencija lahko sedaj »najame* avtobus za 7.500 funtov šterlingov letno, približno 11 milijonov lir. Pogodba dovoljuje a-gemciji, da prebarva avtobus kot
želi in nanj napiše kar se ji zdi potrebno. Ob koncu leta pa mora avtobus zopet prebarvati v rdečo barvo.
Kaže, da so uspehi, ki jih je ta pobuda dosegla, izredni. Tega ne potrjuje le dejstvo, da se je povečala prodaja tako reklamizk-a-nih proizvodov, ampak celo, da se Londončani raje vozijo z na novo prebarvanimi avtobusi. Na njih so namreč zabeležili za približno 10 odstotkov višji inkaso kot na običajnih rdečih avtobusih.
Beli avtobusi reklamizirajo avtomobilske nadomestne dele, rumeni telefonski imenik, avtobusi poslikani s konji pa organizacijo, ki sprejema konjske stave. Neko podjetje propagira svoje proizvode kar z britansko zastavo.
Vrsta podjetij čaka, da jim vodstvo londonskih avto prevoznikov izroči avtobus, da ga bo lahko poslikalo. Oblasti pa temu niso preveč naklonjene in so zato število precej omejih. «Sicer je res, da je to zelo donosen posel, pravijo v Londonu, vendar mi nismp pripravljeni opustiti svojih običajev.* Vodstvo prevozniškega podjetja tudi nadzira barvanje in mora na barvo pristati, sicer avtobusa ne vključi v redni promet.
Tradicija, o kateri smo govorih, izhaja že iz leta 1855, ko je podjetje »London general omnibus transport* določilo, da bodo njegovi u-službenci nosili rdečo uniformo. To barvo so ohranili tudi leta 1933, ko je vlada podržavila podjetje in je bila doslej neizogibna, kot smrt in davki.	j
cistov ranjenih, delavci pa so se oddaljili šele pozno zvečer.
Stanje v britanskih pristaniščih je še vedno zelo kritično. 600 ladij čaka ob pomolih, na njih pa gnijejo tisoči stotov sadja in zelenjave. Danes je združenje pristaniščnikov uradno zavrnilo prošnjo vsedržavne zveze trgovcev s sadjem in zelenjavo, naj raztovorijo vsaj kvarljivo blago. To pomeni, da bodo morali z ladij odvreči v morje milijonske vrednosti sadja in zelenjave, med drugim tudi za 700 tisoč funtov šterlingov banan.
Danes so začeli z letali oskrbovati prebivalstvo otokov Orkney in Shet-land ob severni obali škotske. Prepeljali so tudi večjo količino krme, da ne bo treba poklati živine.
LONDON, 9. — Britanska zbornica je danes odobrila izredno stanje, ki ga je proglasila vlada. Med diskusijo je vladni glasnik
dejal, da se nameravajo opirati na zakon le če bo to nujno potrebno, notranji minister Robert Carr pa je dejal, da ne predvide va povišanja cen.
KARAČI, 9. — Preteklo noč so policijske oblasti aretirale v pokrajini Sind več političnih osebnosti Bratranec pakistanskega predsednika, sindski prvi minister Muntaz Ali Buto je sporočil, da so bili aretirani med drugimi: predsednik političnega gibanja «Jeay Sind Ma-haz* G. M. Syed, generalni tajnik narodne stranke Awami (ki je pro sovjetsko usmerjena) Mahmud Ul Haq Usmani, dva člana opozicije v deželnem parlamentu ter generalni tajnik «stranke pakistanskega naroda* Mohamed Baksh skupaj z dvema drugima članoma te stranke.
ZAOSTRITEV POLITIČNIH RAZMER V SEVERNI IRSKI
Protest ob 1. obletnici izrednih ukrepov v Ulstru
Aretiran voditelj skupine «Provisionals» Spopadi med demonstranti in angleško vojsko
BELFAST, 9. — Vsaj en človek je bil danes popoldne ubit v Ulstru. Gre za nekega moškega, ki je izgubil žvljenje pri atentatu na bencinsko črpalko v Newryju. Ne ve se še, če je moški izgubil življenje, ko je skušal onesposobiti bombo ah pa če gre za enega od treh atentatorjev, ki so bombo zalučali. V Belfastu pa so vojaki streljali na nekega moškega, ki je malo prej streljal na njih. Gre za 55-letnega Jamesa Mulle-na, ki je bil zadet vendar pa se ne ve, če je umrl. Zadnji dogo dek spada v okvir aretacije nekega znanega voditelja skupine «Pro-visonals*. ki so ga angleški vojaki aretirali v katoliški četrti Ardoyne, kamor se je bil zatekel. Martin Beehan, star 26 let, je bil že pred časom priprt, toda posrečilo se mu je, da je zbežal iz za-visionals*. ki so ga angleški vo-sko. Pozneje se je vrnil v Ulster, kjer so ga danes ponovno aretirali.
Politični položaj v Ulstru se je v zadnjih urah zelo zaostril. K zaostritvi je predvsem prispevala napovedana parada za prihodnjo soboto, ki jo pripravljajo člani organizacije «Apprentice Boys». Gre za manifestacijo v kateri nameravajo ulstrski protestanti ponovno proslaviti zmago nad katoliškimi silami v Londonderryju. Angleški minister, ki vodi britansko upravo v Ulstru Withelaw, je že ukazal, da naj se protestanski pohod o-meji le na vzhodne četrti mesta, tako da ne bi demonstranti prišli
jgffT fflMMPiki
m.m.:
v stik s katoličani. Omenjena proslava je že v prejšnjih letih vedno povzročala hude izgrede, ker so jo katoličani smatrali za izzivanje.
Danes so katoličani manifestirali v vsej belfaški pokrajini proti izrednim ukrepom za internacije, ki so stopili v veljavo pred letom dni. Demonstranti so obkolili številne pohcijske postaje. V Belfastu je gruča mladeničev lučala kamenje in opeko na vojake neke vojašnice v sredini msta. Kakih sto demonstrantov je obkolilo policijsko postajo v Armaghu, v nekem drugem kraju pa so postavili simbolično internacijsko taborišče. Kot je znano, so pred letom stopili v veljavo ukrepi, ki pooblaščajo varnostne organe, da internirajo brez procesa vsakogar, ki je osumljen, da je sodeloval z gverilsko organizacijo IRA. Za časa današnjih demonstracij je prišlo do streljanja med vojaki in demonstranti. Tako v Londonderryju, kot v Belfastu in drugje so demonstranti zažgali številne avtobuse.
Blizu Lurgana je deset mladeničev ustavilo tovorni vlak. Potem, ko so prisilili osebje da je izstopilo iz vlaka, so z molotovkami zažgali številne vagone.
KANAZAVA, 9. — Japonsko sodišče je danes obsodilo na skoraj 300 milijonov lir globe neko tovarno, ki je s spuščanjem odpadkov v reko povzročila zastrupitev 14 ljudi.

PO PREKINITVI PROCESA PROTI DANIELU ELLSBERGU
Vlada ZDA ne nasprotuje odložitvi sodne obravnave
Tega ne namerava storiti, ker noče, da bi državni tožilec objavil vsebino nekaterih telefonskih pogovorov
WASHINGTON, 9. — Ameriška vlada ne bo nasprotovala odložitvi procesa proti Danielu Ellsbergu za daljšo dobo. Možno je tudi, da bo vlada ZDA raje opustila obtožbe, kot pa objavila vsebino nekega telefonskega pogovora, zaradi katerega je vrhovno sodišče prekinilo proces za vsaj tri mesece.
Do prekinitve sodne obravnave proti Ellsbergu in Anthonyju Rus-su, ki sta obtožena vohunstva, ker sta posredovala dnevniku «New York Times* in drugim časopisom vojaške tajnosti o vojni v Vietnamu, je prišlo, ker so preiskovalci ugotovili, da so funkcionarji ministrstva za pravosodje prisluškovali nekaterim telefonskim pogovorom. Gre za pogovore med obtožencema, njunima odvetnikoma in še nekaterimi drugimi osebami. Ker pa je tak način poizvedovanja prepovedan, bi moral državni tožilec sporočiti vsebino pogovorov in osebe, ki so bile v pogovore vpletene, če bi hotel, da se obravnava takoj
SK0F
škof je cerkveni dostojanstvenik. Njegovo vedenje mora biti svetniško in ne sme se brigati za običajna človeška vprašanja.
V Angliji so ljudje večinoma pripadniki anglikanske cerkve. Tudi tam pa imajo škofe.
Minili so časi, da bi škofi morali hoditi peš. Sedaj si lahko kupijo avtomobile. Tudi ni res, da mora biti škof zaprt in vedno samo moliti. Nasprotno! Srečevati se mora z verniki, se z njimi stalno sestajati in jim pomagati reševati njihove, sicer posvetne težave.
Naslednji primer pa nas tiči, kaj se lahko zgodi, če škof vzame ta nauk preveč dobesedno. škof, o katerem govorimo, se imenuje Charles Hop-per. Britanski policaji, ki so vedno nepristranski, so mu odvzeli vozniško dovoljenje za eno leto, ker je v pivnici preveč vestno «pomagal» svojim vernikom in je sedel za volan že popolnoma vinjen.
USMILJENJE
Pri nas so se maturitetni izpili že končali, marsikje po Italiji pa se dijaki še vedno mučijo in potijo pred komisijami. Dijaki se vsem prav v srce smilijo. Sredi avgusta smo, pa še vedno čakajo na izpite. Smilili so se tudi prof. Berlocu, ki pa je svoje u-smiljenje pokazal na dokaj čuden način. Nekemu dijaku je namreč obljubil, da bo izdelal, če...
Da, seveda, ta obljuba ima svoj če. Da pa ne bi mislili kaj slabega, vam takoj povemo, da bo dijak izdelal, če izplača profesorju 2 milijona lir. Bi si še kdo upal trditi, da profesor ni bil usmiljen?
telefonskih pogovorov, ki so jim prisluškovali pred dvema letoma med mirovnim pohodom v ŠVashington, katerega se je Baconova tudi udeležila.
Ne Trsta ne Gorice
(Nadaljevanje s 4. strani)
nadaljuje. Tega pa vlada noče, ker so v «zadevo Ellsberg* verjetno vpleteni tudi visoki funkcionarji, ki so časnikarju posredovali vse dokumente o Vietnamu.
To so razlogi, zaradi katerih bo treba čakati tri mesece, da se ponovno sestane vrhovno sodišče, ki bo sklepalo o prizivu, ki ga je državni tožilec včeraj zahteval, to je, da se proces lahko nadaljuje, ne da bi bil on dolžan objaviti vsebino pogovorov. V Washingtonu pa se širijo govorice, da je vlada že opustila namen, da kot tožilec sodeluje pri procesu. To se je dalo razbrati tudi iz nekega tiskovnega poročila, v katerem je glasnik Bele hiše sicer dejal, da se bo proces »verjetno nadaljeval*, vsebina poročila pa je precej dvoumna. v Do podobnega dogodka je v ZDA že prišlo. Zadnjikrat je bilo to pretekh teden, ko je tožilec opustil proces proti 19-letni Leslie Bacon, ki je bila obtožena dinamitnega a-tentata proti sedežu ameriškega senata v Washingtonu. Tudi takrat je tožilec storil ta korak raje kot da bi objasnil vsebino nekaterih
Osumiti zažganega avtobusa V središču Belfasta.
sja generala Simoviča. Čok je. zastopajoč slovenske interese, delal isto stvar in isti primer je bil s podpredsednikom jugoslovanske vlade dr. Krekom.
Tako je novembra J. McDonald, zunanjepolitični urednik «Timesa»; prejel pismo dr. Kreka, v katerem je ta izražal zaskrbljenost v zvezi z dejstvom, da V. Britanija baje, ni dala nobene garancije glede povojnih meja Slovenije, i* še večjo zaskrbljenost v zvezi z glasovi , ki jih je on - dr. Krek -čul, a po katerih se Velika Britanija pripravlja, da bi se pogodila z Italijo na škodo Slovenije. Te glasove je v resnici širila Neto' čija, zlasti v ZDA, da bi onemogočila podporo tamkajšnjih Slovencev zavezniški stvari. McDonald je to pismo poslal nekemu svojemu prijatelju v ministrstvu za informacije, ki ga je potem posredoval Foreign Officeu, kjer Pa so to obračanje do urednika nekega časopisa sprejeli z nezadovoljstvom.
P. L. Rouse je ob tej priložnosti izjavil: «Dr. Krek igra neumno in ne povsem pošteno igro. Če so mu potrebna zagotovila glede teh vprašanj, bi bilo zadostovalo, da se je obrnil do nas, namesto da je širil neosnovane govorice prek časnikarskih urednikov. Sicer na smo že nudili jugoslovanski vladi določena zagotovila prav V zvezi s temi vprašanji, zaradi katerih dr. Krek izraža svojo tako veliko zaskrbljenost*.
V uradni noti, ki jo je jugoslovanskemu poslaniku v Londonu poslal 11. junija zunanji minister Eden je ta prav tako izjavil: »želel bi izkoristiti to priložnost, da obvestim vašo ekscelenco, da smatra vlada njegovega kralje''' skega veličanstva te postopke nemške in italijanske vlade (tj aneksijo Slovenije, ustanovite'' neodvisne Hrvaške itd.) za ni*" ne in brezvredne in nudi ter nudila podporo vladi njegove#* veličanstva kralja Petra, kot e-dinemu polnopravno akreditirane* mu predstavništvu Hrvaške in Slo* venije, kakor tudi ostalih delov Jugoslavije*.
Še prej so britanskemu posl*' niku v Beogradu, Cambellu, bil* dana diskrecijska pooblastila, d* obvesti vlado kneza Pavla, da N* britanska vlada »pripravljena zaV' zeti se na mirovni konferenc* za revizijo italijansko - jugoslt/ vanske meje v Istri v korist Jugo-slavije*. Kasneje, po državnem *' daru, je britanska vlada v iste*1 smislu obvestila novo vlado, * ta zagotovila so bila potrjena h*' di jugoslovanski vladi v Londonu-
«Dr. Kreku so ta zagotovila g0-tovo bila poznana. Natolcevanje' da vodimo tajna pogajanja z B*' lijo, ki bi utegnila biti v škod* Jugoslavije, je očitno absurdno J* bi dr. Krek napravil bolje, d* bi ne verjel preveč takšnim g18' sovom.	.
Pearson-Dickson umirjenejši °° Rouseja, je dodal še obziren k</ mentar: «To nikakor ni prvi P*1’ mer, da dr. Krek izraža zaskr bljenost glede bodočnosti Slove* cev in predpostavljam, da mu d*' jansko niso pomena naša zagotf vila jugoslovanski vladi glede *' stre. Ni izključeno, da ga kot vod1, telja slovenske manjšine Ninčid •* general Simovič namerno nista se*' nanila s pravim stanjem stvaj1' zaradi tega smatram, da bi gali, da si umažemo prste, V/ bi na svojo roko dajali taka °D vestila dr. Kreku. Največ kar bi uj®" gli storiti, bi bilo, da zahteva*1" od g. Randella (britanskega P°j slanika pri begunski vladi), *” obvesti g. Ninčiča, da dr. K*6* že mesece širi po Londonu sv0^ žalospeve, in mu predloži, *“H bi ga on, Ninčič, rešil Žale*” na tak način, da bi ga seznani našimi obvezami glede Istre*.
K temu je nakandno dodal: <••• J® naša stvar, da seznanimo \ Kreka z obveznostmi, o kate*1* je obveščena jugoslovanska vi**8, kakor tudi ni potrebno, da to *D' javimo preko «Timesa*, labK bi se pa dr. Kreku reklo, da D glede na vse okoliščine verjel bilo bolje, če bi on taka vpraša*1, najprej obravnaval z g. Ni*®1 čem*.
Švici primanjkuje delovne sile
ŽENEVA, 9. - že drugi* J zadnjem času je zvezno zdrU**v£ lastnikov švicarskih hotelov i* m stavracij zahtevata, naj švic**!^ vlada popusti pri svojem sta* glede najemanja tuje delovne Združenje hotelirjev trdi v sVOj/fft» pozivu vladi, da je stanje na ie}. področju tragično, če ne cele 8 tastrofaJno.