NOVO MESTO, 13. februarja 1953 Cena 6 din STEV. 6. LETO IV rSDNlK za POLITIČNA, gospodarska II* KULTURNA VFBaSANJA LastnlJa m izdajatelji-. OkralDJ odbor) OP Črnomelj. Kočevje iti Novo mesto • Lzliaja tiak peten • Odgovorni urednia Ton* ivosnik * Uredništvo in aprava: Novo mesto Cesta KomandmU Staneta ti * Postni predal M • Telefon aredniStva in oprave 121 • TekočI račun prt Narodni ban Id • Novem meatu: «18-T-181 * Letna naročnina 400 din. polletn« 100 din. četrtletna 100 din » Tisk tiskarna .Lludslra ora^ce* a LJubljani Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV POTRJEN JE DRU2BENI NAČRT in sprejet okrajni proračun r 196 milijonov za proračun, 74 milijonov za investicije v letu 1953 V petek 6. februarja sta se sestala na skupni seji oba Zbora okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Glavni točki dnevnega reda seje sta bili potrditev družbenega načrta in sprejetje okrajnega proračuna za leto 1953. V Zanimiva je izpolnitev družbenega načrta v posameznih podjetjih. Tako je »Keramika« izpolnila le 20 % predvidenega načrta, opekarna Prečna 111 %, opekarna Prelesje le 64 %, tovarna igrač 125 %, mestna tkalnica 98 %, Kremen 108,9 % itd. Družbeni stinstvo in trgovina z 10%, ostale panoge pa skupaj z 11 %. Predlog okrajnega proračuna je podal predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Viktor Zupančič. Za okrajni proračun je predvidenih 195,738.000 din dohodkov in toliko izdatkov, poleg tega skoraj sedemurni seji je okrajni ljudski „^J, ™alimi popravki potrdil pred- i načrt so presegla tudi trgovska in go- ( pa za proračune občinskih ljudskih od- odbor z m___ toženi družbeni načrt in sprejel okrajni proračun. Hkrati je rešil več drugih vprašanj upravnih in organizacijskih zadev ter sprejel zaključni račun za leto 1951 za bivši okraJ Trebnje in Novo mesto. Iz obširnega in utemeljenega predloga družbenega načrta, ki ga je podal podpredsednik OLO in predsednik Gospodarskega sveta tov. Maks Vale, je razvidno, da je v letu 1952 industrija na območju okraja izpolnila družbeni načrt z 101,4%, kmetijstvo pa samo s 74,5 %, kar gre predvsem na račun slabe letine in elementarnih nezgod. Navzlic manjšemu pridelku pa so kmetje lani prejeli v okraju okrog 150 milijonov dinarjev več za prodane pridelke kot v letu 1951, ker so se cene posameznim pridelkom znatno dvignile. Od tedna do tedna Čeprav se je grški zunanji minister g. Stefanos Stefanopulos že o nedeljo, 8. t. m., ornil iz Beograda v Atene, vendar ne bo odveč, če zapišemo po njegovem obisku še nekaj besedi. Po uradnih obiskih g. Kdpruluja in Stefanopu-losa je namreč že dozorela situacija za skorajšnjo ostvariteo sporazuma med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, ^ kajti državniki teh treh balkanskih držav so se sporazumeli v bistvenih vprašanjih, nadaljnjih poteh, smotrih in načinih sodelovanja. Potemtakem je očitno, da bo uresničitev formalnega sporazuma le še potrdilo ttvarnofti in odnosov med tremi balkanskimi deželami. Tak sporazum, ki ga bodo — kakor je izjavil g. Stefanopulos — sklenili konec februarja, bo nakazal skupne poti in utrdil mere za uresničitev postavljenih smotrov, to je, zagotovitev neodvisnosti in nadaljnjega razvoja Turčije, Grčije in naše države. Seve, da tak balkanski sporazum ne bo nikogar ogrožal pa tudi ne bo nekakšen zaprti krog, v kater ga se ne bi mogla več vključiti • nobena dežela. Ponekod sodijo — n. pr. v Italiji — da vse, kar so doslej dosegle balkanske države, ni nič vredno brez prisotnosti Italije. Tam namreč mnogi menijo, da bi se Italija že pridružila naporom Balkana, če ne bi Jugoslovani to preprečevali (bržkone mislijo s tem Trst, ki jim ga ne damo!). Če bi bil na italijanski strani le stoti del iskrenosti in poštenih namenov, ki smo jih pokazali mi, bi bila Italija v našem krogu! Navsezadnje pa je to odvisno od nje same in od nikogar drugega. Na Zahodu še ni potihnila burja, ki jo je vzdignil Eisenhomerjev odlok o >dcnevtralizaciji< Formoze, pa so se že pojavili na horizontu novi oblaki, ki napovedujejo še hujši vihar. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Washingtona, večina v odboru za zunanje zadeve ameriškega senata meni, da je treba čimprej blokirati kitajsko obalo. >De-neotralizacija* Formoze in blokada kitajske obale ter še kaj podobnega je preračunano na to-le: Peking se ne bo mogel upreti močnemu pritisku in bo zaradi tega prisiljen popustiti zlasti pri razpravljanjih o premirju na Koreji. No, to pa je račun brez krčmarja, saj je kitajski zunanji minister Ču En Laj na Eisenhomerjeoo -»denevtralizacijo* Formoze odgovoril s starim ruskim predlogom o zaključku korejske vojne. Planirana blokada kitajske obale bi potemtakem še bolj zaostrila nasprotovanja Mao Ce Tunga — LR Kitajska bi videla v njej novo sovražno dejanje, dejanje, ki bi bilo usodno za perspektive miru na Koreji in sploh na Daljnem vzhodu. Sicer pa je vprašanje, če bi bila napovedana blokada tudi učinkovita? Glede na razsežnost kitajske obale si je težavno zamisliti učinkovito blokado, torej bi bila le-ta bolj v domišljiji kakor v realnosti. Naposled naj p našem zunanjepolitičnem pregledu omenimo še načrte za združevanje Zahodne Evrope, o kntrrih zadnje dni nemalo razpravljajo. Osnovna politična vlosa fph načrtov je prav krepitev nazadnjaških, konservativnih sil na Škodo naprednih gibanj. Ta politika se čudovito ujema z vatikanskimi načrti o klerikalni Evropi, ki bi slonela na trozvpzdjv De Gasperi-Adenauer-Bidault. Združenje Evrope jP načelno sicer napredna reč. do katere bo bržkone moralo priti, toda v sedanjem zoženem okvirju je le orodje politike evroprke reakcije, ki bi hotela ostvariti močan jez zoper napredne sile, hkrati pa povzroča praznino in nenehen vir trenj in nevarnosti v Srednji Evropi. stinska podjetja, obrtništvo in gradbena podjetja. Pri ustvarjanju akumulacije je industrija udeležena v okraju s 59 %, kmetijstvo z 20 %, obrt, go- borov 50,426.000 din in za investicije 74,216.000 din. Sredstva iz okrajnega proračuna se dele: za prosveto in kul-(Nadaljevanje na 2. strani) Sprejeti okrajni proračun govori o krepitvi gospodarstva Dele krajine Na drugi redni seji je okrajni ljudski odbor Črnomelj 7. februarja med drugim sprejel tudi okrajni proračun, katerega osnutek je predložil odbornik Alojz Hutar, utemeljil pa podpredsednik OLO in predsednik Gospodarskega sveta Niko Bclopavlovič. Letošnji okrajni proračun predvideva 160,000.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov ter je znatno višji kot lanski. Narodni dohodek v Beli krajini je razmeroma zelo nizek napram drugim okrajem v Slo veni j L Okrajni proračun je zato odraz prizadevanja okrajnega ljudskega odbora za večjo gospodarsko dejavnost, zlasti pa za razširitev industrije iz lastnih virov. Zato predvideva proračun največ investicij v to svrho. Tako je za razširitev okrajne opekarne določenih 10 milijonov dinarjev, za elektrifikacijo podeželja 5 milijonov dinarjev, za dograditev prosvetnega doma v Črnomlju 4 milijone, za dom v Metliki 3 milijone, za dograditev šole v Ziljah en milijon dinarjev. Osrednji problem Bele krajine je preskrba z vodo, to je gradnja vodovoda večjega obsega. Ta načrt bo zahteval težke milijone, gradili pa ga bodo postopoma več let. Za pripravljalna dela novega vodovoda je okrajni ljudski odbor predvidel v letošnjem proračunu 3 milijone dinarjev. Za prosvetne ustanove je določenih v proračunu 39 milijonov dinarjev. Ta denar je predvsem namenjen za gradnjo dijaškega internata v Črnomlju, šole na Vinici in v Dragatušu in za ostale izdatke kulturnoprosvetnih ustanov. Ker je za Belo krajino določen precejšen Investicijski kredit iz republiškega proračuna za razširitev industrije, nekaj pa bodo v to svrho prispevala podjetja sama, se bodo letos obstoječa podjetja močno razširila. Tako se bo povečala proizvodnja v rudniku Kani-žarica, tovarni učil, okrajni žagi »Zora«, invalidsko podjetje »Pletilstvo« pa bo zidalo novo tovarno, ki bo zaposle-vala štirikrat toliko ljudi kot jih ima dosedanji obrat. S tem se bo močno povečala proizvodnja. Tudi belokranjska livarna bo povečala svoj obrat za 100%. Večji krediti so določeni tudi za kmetijstvo, za gradnjo gnojnih jam, silosov, rlgolanje vinogradov in sadov- njakov in pod. Lanska suša je povzročila kmetijstvu v Beli krajini za 120 milijonov dinarjev škode. Za občinske ljudske odbore je predvidenih v okrajnem proračunu 25 milijonov dinarjev, poleg tega pa bodo deležni dotacije na plačilu zaostankov dohodnin iz prejšnjih let do višine 80%. O predloženem proračunu so odborniki živo razpravljali in so bili edini v tem, da je treba razvijati in krepiti gospodarstvo na vseh področjih; zato so predloženi proračun v celoti potrdili. S proračunom se ni strinjal edinole odbornik Lovro Rems, privatni obrtnik iz Črnomlja, češ da privatni obrtniki ne bodo zmogli svojega deleža, ker so baje že sedaj veliki reveži in si ne morejo kupiti niti polovice spodnjih hlač, jedo pa samo dvakrat na dan žgance. Temu privatnemu obrtniku so dostojno odgovorili delovni kolektivi »Zore«, rudnika Kanižarica in strojno pletilstvo, ki so si sami zvišali prispevek za skupnost. V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali tudi o drugih problemih, kot n. pr. o škodi po divjačini, o prekomernem izsekavanju gozdov in drugih gospodarskih zadevah. Mnenja so bili, da je treba divjega zajca proglasiti za nezaščitenega po lovskem zakonu, da bi ga vsak kmetovalec lahko pobijal na svojem posestvu, ker dela veliko škodo po polju in sadovnjakih. O predlogu za zvišanje zakupnine za lov bodo razpravljali na prihodnji seji. Sprejet je bil sklep, da je treba izsekavanje gozdov omejiti in preprečiti vsako tesanje lesa v gozdu, ker se s tem dela velika škoda in gre pri tem velik del lesa v odpadke. Seja je bila razgibana zaradi vsestranskega sodelovanja odbornikov, ki so dokazali, da razumejo pomen nujno potrebnega gospodarskega razvoja Bele krajine na vseh področjih. Dejstvo je, da bo lahko Bela krajina upravičeno zahtevala pomoč lz republiških virov, če bo sama izkoristila sleherno možnost, da z lastnimi sredstvi dviga proizvodnjo in razširja proizvodne možnosti svoje mlade industrije, kmetijstva in ostalih vej narodnega gospodarstva. Janez Vitkovič Smučarske mladinske tekme v Kočevju D??.£ in 8l fftbruarja bo bile v Kočevju republiške smučarske tekme mladincev in mladink za naslov prvaka Smučarske zveze Slovenije. Organizacijo tekem je prevzel TVD »Partizan« Kočevje, ki jo dokazal, da je kos pripravih tudi prireditve večjega obsega. Tekmovalne progo za vse oddelke so bile izpeljane po lepih terenih pod vznožjem Mestnega vrha. Snežne in vremenske prilike so bile izredno ugodne. Za teke se je .javilo sodniAkemn zboru, katerega je vodil tov. Fa.idiga Milan za zvezo in tov. Čuk Tone za Kočevje, 64 mladincev, in mladink iz cele Slovenije, ki so se borili za naslov prvaka. Uspehi »o bili sledeči : Mlajše mladinke na 2 km: 1. Rekar Marija, »Partizan*. Do v je-Mojstrana, 13,1« 2 Oregorčič Ljuba .»Ilirija«. Ljubijana ' lfi •>« 3. Kopitar Tatjana, »Partizan«, Kočevja, 17)21' Mlajši mladinci na I km: 1. Jane Andrej »Partizan«, Žirovnica, 15,23. 2. Komel Pave! »Ilirija«, Ljubljana, 17,14. 3, Miknš Marijan' »Rudar«, Idrija, 17,54. Starejše mladinke na 4 km: 1. Belaj Amalija, P- D- Celje, 18,49. 2. črne Marija »Gozdar«, Gorje, 19.57, 3. črne Cilka, »Janko Rs«, Bled, 20,16. Mlajši mladinci na t km t 1. Kordež Franc, »Partizan«, Kropa. 23,21, 2. Pogačar Marijan, »Gozdar«. Gorje, 23,22, 3. Lakota Franc. »Partizan«. Dovje-Mojstrana, 23,28. Starejši mladinci na 10 km: 1. Pavčič Cveto, »Enotnost«. Ljubljana, 35,41. 2. In 3. mesto si delita Vadnjav Pavel, »Gozdar«, Corje in Svet Bogdan, »Enotnost«, Ljubljana. 35,44. V nedeljo so bile tekme v fttafetnih tekih mladincev na progi 8X6km. Tudi ta proga Jjf bila speljana po lepih predelih vznožja Fridrihsteina. Sodniškemu zboru *e je prijavilo 13 fttafrt po tri tekmovalce t. j. 39 najboljših mladinskih smučarjev. Konkurenca je bila zelo ostra, kar je razvidno tudi iz posameznil uspehov: ' T. »Enotnost«. Ljubljana - Pavčič Cveto, Svet Bogdan in Ovčak Janez — 1.M:'3. II. »Gozdar-., Gorje — Urovc Milan, Vodnjav Pavel in Posračar Marijan — 1.05:53, Tli. »Ilirija«, Ljubljana - fttupar Janez, Lenarčič in Brezovšek Viktor — 1.(16:04. Popoldan so se pričele tekme v amuških skokih, katerim je prisostvovalo veliko Število meščanov, ki so z navdušenjem spremljali borbo najboljših mladih skakalcev. Skakalno tekmo je vodil tov. šramel Bogo od Smučarske zveze. Za skoke se je prijavilo 2fi tekmovalcev. Skakalnico je otvoril domači skakalec Andlovic Janez, ki je tudi uredil celotno organizacijo za skakanje. Za tem je pričelo tekmovanje. Uspehi so sledeči: 1. Stajer Dušan, »Rus«, Ried, 183,8 točk (skoki 18, 17.5 m). 2. Oman Miro, »Enotnost«, Ljubljana, 181,5 točk (skoki 17, 17 m), 3. Vi-dovič Edi, »Enotnost, LJubljana, 177 točk (skoki 17, 17 m). Prireditev je pokazala, da je tudi v tem predelu naše ožje domovine možno prirejati kakovostne smuške prireditve večjega obsega. Tereni so ugodni, odbor TVD »Partizana« Kočevje pa je pokazal že mef) |6tom, da je krepko poprijel in razgibal telesno vzgojo v vseh panogah! ŽREB JE ODLOČIL V petek 6. februarja dopoldne je bilo v sejni dvorani OLO Novo mesto javno žrebanje daril novoletnega nagradnega žrebanja Dolenjskega lista. Izžrebani so bili: I. skupina: 1. kuhinjska oprema — Požek Jože, Doblička gora, p. Črnomelj; 2. divan — Grabrijan Ivan, Dragoši št. 4, p. Gradac v Beli krajini; 3. 3,40 m kamgarna — Zafred Milica, Brod 17 pri Novem mestu; 4. 3000 kosov zidne opeke — Turk Ana, Smihel št. 1. pri Novem mestu; 5. prašič — Bovhan Francka, Ostrožnik 6, p. Mokronog; 6. Zložljiva vrtna garnitura — Švarc Gvidon, Metlika 257; 7. sobna lončena peč — Lušin Stanko, nameščenec, Črnomelj; 8. ročni voziček — Gazvoda Jože, Pristava 2, p. Stopiče; 9. par moških gojzarjev — Cvetkovič Jože, Novo mesto, Okrajna zadružna zveza; 10. par ženskih čevljev — Zupanič Josipina, učiteljica, Podzemelj, p. Gradac v Beli krajini; 11. dve moški srajci — Fabijan Viktor, Gor. Sušice 9, p. Toplice na Dolenjskem; 12. 100 kg krompirja — Zugelj Martin, Trdinova 15, Novo mesto; II. skupina: 1. dva prašička — Trček Anica, Primostek 23, p. Metlika; 2. par moških čevljev — Valant Miroslav, ul. komandanta Staneta št. 26, Novo mesto; 3. par ženskih čevljev — Miklič Franc, Liebenau — Nienburg, Zah. Nemčija (darilo dobi plačnik: Miklič Antonija, Mačkovec 22 pri Novem mestu); 4. ženska volnena jopica — Muhvič Vladimir, Bezgarji, p. Osilnica; 5. otroška volnena jopica — Reitz Alojz, urar, Novo mesto, Glavni trg št. 19; 6. pletena košara in otroški stolček — Zagore Frank, 8625 E. Live oak San Gabriel, California, USA; 7. košara za perilo —- Stamfeij Jože, 2urge 12 p. Osilnica; 8. moška srajca — Rus Jože ml., Žužemberk 147; 9. knjigi: Marx, Kapital, Terčak, Živi zid — Bučar Anica, Selišče 7, p. Dol. Toplice; 10. moška srajca — Nahtijral Ana, Trebelno 16 pri Mokronogu; 11. moška srajca — Gruden Ivan, Novo mesto, Sukljetova 19; 12. dve steklenici pelinkovca — Adlešič Niko, Perudina 20, pošta Vinica v Beli krajini. Tolažilne nagrade: 1. kompletna dojenčkova oprema — Škofijski ordinariat, Ljubljana, Pred škofijo štev. 4; 2. moška srajca — Trgovsko podjetje »Prehrana«, Novo mesto; 3. dve knjigi: VI. kongres KPJ, Hainchelin: Izvor religije — Simonič Janez, Podreber 4, pošta Semič; 4. steklenica pelinkovca — Hočevar Boltežar, Višnje 12, p. Zagradec. Člani komisije — naročniki Dolenjskega lista: Jeraj Jože, Veliki Gaber 56 Fir Regina, Metlika Kovačič Marija, Trška gora 16, p. Otočec ob Krki. Uredništvo in uprava KOMUNISTI OBČINE SO PREGLEDALI SVOJE DELO V nedeljo 1. februarja so se zbrali k drugi občinski konferenci ZKS člani osnovnih organizacij iz območja veliko-laške občine. Tu deluje 11 osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije, Najboljše delo v občini so doslej pokazali komunisti v Krvavi peči, kjer se njihova aktivnost pozna na vsakem koraku in uživa zaupanje vseh prebivalcev. Tudi osnovna organizacija v Velikih Poljanah dobro utrjuje svoje odnose. Pred kratkim je imela odprt partijski sestanek, na katerem je bilo 120 ljudi kljub mali naseljenosti tega predela. — Na konferenci so delegati poudarili, da se nekatere organizacije še vedno niso osamosvojile v svojem delu. Zanemarjen je tudi odnos do sprejemanja novih Članov v vrste ZKS. predvsem iz vrst mladine Člani osnovne organizacije ZKS iz Karlovice so med ostalim poročali, da so z aktivnim delom v kratkem času uspeli izboljšati politično in ostalo dejavnost v kraju. V novo ustanovljenem kulturno-umet-niškem društvu sodelujejo vsi mladinci. V Krvavi peči je uspela osnovna organizacija ZKS zaaktivizirati vse prebivalstvo za gradnjo šole. Na konferenci so komunisti sklenili, da bodo z vsestranskim izobraževanjem in s stalnim političnim delom med množicami dvigali lik ljudstvu predanega komunista. Pomagali bodo občinskemu ljudskemu odboru pri gospodarskih nalogah kraja, z aktivnim sodelovanjem v kulturnoprosvetnem delu pa bodo nudili pomoč mladini. — Izvoljen je bil novi 15-članski občinski komite, ki si je izbral za sekretarja Slavka Purkarta. nosilca spomenice 1941, za člane sekretariata pa tovariše Branka Golobica. Ivana Bucika, Jožeta Gačnika in Toneta Mileka. -gb- RAZPIS SLUŽBENIH MEST Ljudski odbor mestne občine Novo mesto raspituje; mesto ohčinvkrva tajnika. Zaželena predizobrazha re pravna fakulteta in vsaj petletna pisarniška praksa; rop>to gradbent-ga referenta * srednje-tehnično izobrazbo in petletno prakso v operativi; mesto finančnega referenta. Izobrazba srednješolska (gospodarska). Prednost imajo prosilci z davčne prakso. Plača po zakonu o državnih uslnž-bencih. Nastop službe s t. marcem 195V ProSnje morajo biti pisane lastnoročno, priložen naj bo kratek življenjepis. Prošnje morajo biti predpisno koleko-vane. Smrt fašizmu — svobodo narodu! loanetič Alojz, 1. r. Predsednik: Na povabilo indijske vlade je v začetku decembra 1952 odšla, na prijateljski obisk v Indijo jugoslovanska misija dobre volje. V delegaciji je. bila med drugimi tudi poslanec novomeškega okraja v Zvezni ljudski skupščini, tovari-šica Vida Tomšič. — Na sliki: otroci neke indijske vasi recitirajo jugoslovan- akim gostom pesmico. I Obiščite sobotno prireditev I TVD »Partizan« Novo mesto . Kal list je že poročal, da »o priprave 1 za prireditev dne 14. t. m. v polnem tekn. I Od prirediteljev smo izvedeli, da priprav-j Ijajo marsikatero presenečenje za udele-žence. Ker pa ne smpmo vsega v naprej I povedati, vas vabimo, da se v soboto zvečer zanesljivo udeležit« prireditve v vseh prostorih doma JLA in se prepričate o iznajdljivosti novomeških fizkulturnikor. Pridite, ne bo vam žali Vremenska napoved za čas od 12. do 22. februarja 1953 Okrog 12. februarja sneg. V naslednjih dneh jasno in izredno hud mraz, ki bo od' 16. februarja dalje postopoma popuščal Okrog 18. in 21. februarja zopet nekaj snega. Takoj nato jasno in i poostritev mraza. Strajp 2 DCLiNJSKI LIST Stev. 6. Mesto ob vodi - brez vode S člankom tov. Petra Ivanetića začenjamo javno razpravljanje o vprašanju novomeškega vodovoda in vabimo k sodelovanju naše ..trokov-njake, zdravnike, higlenike in prebivalce mesta, da svetujejo, oziroma sporočijo svoje mnenje o tem pre-važnem vprašanju, ki se ga je odločil Ljudski odbor mestne občine v celoti rešiti. Uredništvo. i Dolenjska, polna prirodnih lepot, polna zgodovinskih in kulturnih spomenikov, zibelka slovenskih partizanov, si silno počasi utira pot iz zaostalosti. Res je, da je v mnogih vaseh zasvetila električna luč, da so bile zasilno popravljene prometne Žile, da je bila obnovljena maloštevilna industrija. Res pa je tudi, da človek na vsakem koraku sreča rane pretekle vojne, ki še niso zaceljene. Kogar je zanesla pot v ta del Slovenije, se je o tem lahko prepričal na lastne oči. Vsekakor bo lahko ♦udi ugotovil, da prav to zaostalo Dolenjsko ni zajela doba naše splošne industrializacije in izgradnje oziroma, da se bolj točno izrazim: le malo v primerjavi z ostalimi predeli naše države. Ni moj namen o tem razpravljati na Široko, še manj pa iskati vzrokov za to. pač pa bi hotel napisati nekaj misli v zvezi s preskrbo prebivalcev Novega mesta in bližnje okolice z vodo. Novo mesto je dobilo vodovod leta 1903 s črpalno postajo v Stopičah. Voda je pritekala po 5 km dolgem cevovodu v rezervoar na Grmu, od koder se je razlivala proti mestu. Takratni račun je predvideval oskrbo Novega mesta in okolice z 2000 prebivalci z dnevno uporabo do 80 litrov na osebo. Projekt je predvideval, da bi bile vodovodne naprave maksimalno izkoriščene po 30 letih, ko bi število potrošnikov narastlo na 4100. Praksa pa je pokazala povsem drugačno sliko. Zaradi povečane potrošnje so se že leta 1924 začele težkoče b preskrbo prebivalstva z vodo. Na-daljni razvoj mesta je primoral takratno mestno občino, da je leta 1936 nabavila novo črpalko z zmogljivostjo 1200 lit/min, s čimer pa je bil le zasilno rešen problem preskrbe mesta ter okolice z vodo. Prišla je vojna, črpalne naprave so bile razstreljene in mesto večkrat bombardirano, vsled česar se je vodovodno omreže močno razrahljalo in je postalo pretesno. Kljub prizadevanju ljudske oblasti, Uprave mestnega vodovoda ter posameznikov od osvoboditve pa do danes ni uspelo vzpostaviti vodovodne naprave v predvojno stanje, zaradi česar dve tretjini mesta trpita pomanjkanje vode, v poletnih mesecih pa so nekateri predeli mesta sploh brez nje ali pa so Je deležni le kakšno uro sredi noči. Tako ima danes Novo mesto z okolico vodovod z zmogljivostjo 1200 litrov na minuto kot leta 1936, ter enako glavno dovodno in razvodno omrežje kot pred 50 leti. Razlika je le ta, da se v tem iztrošenem omrežju izgubi približno 40 % od celotne načrpane količine. Pripomniti je treba, da so se zahteve potrošnikov po vodi zelo povečale in da ima mesto z okolico danes 6200 potrošnikov, pri tem pa niso všteti potrošniki Bršljina in železniške postaje Z okolico, ker se ti oskrbujejo zasilno z vodo iz Krke in preko železniške črpalke, ločeno od ostalega omrežja. Ne glede na to, da si danes ne moremo zamisliti napredka v pogledu osebne higiene in zmanjšanja bolezenskih okužb človeka, niti ne čistoče mesta kot celote, se dela naši skupnosti občutna gospodarska škoda zaradi pomanjkanja vode. Vzemimo sam® čas, ki ga porabijo naši delovni ljudje v poznih nočnih urah, da si nalovijo nekaj litrov vode namesto da bi počivali. Ce vzamemo, da le 1000 prebivalcev izgubi po 2 uri za preskrbo z mini- malno količino vode, potem predstavlja to v enem letu 734.000 ur popolnoma izgubljenega časa, pri tem pa se je tudi zmanjšala delazmožnost ljudi. Ne bom navajal, kakšne težkoče dela pomanjkanje vode v bolnici in drugih obratih in ustanovah, kajti že gornje navedbe dovolj jasno govore, da je treba slej ko prej rešiti vprašanje preskrbe mesta in okolice z vodo temeljito in perspektivno. Kakšne možnosti obstajajo za rešitev tega vprašanja? Vsekakor obstaja mnogo zamisli in predlogov tako iz predvojne in povojne dobe, ki jih ima uprava vodovoda v Novem mestu. Pripomniti pa je treba, da predvidevajo vsi predlogi ogromne investicije, vsled česar tudi niso realizirani. V bistvu pa gre predvsem za dve zamisli: Prva zamisel obstaja v tem, da se zajezi še ostali rezervni izvirek v Stopičah, s čimer bi se povečala dobava vode na 1600 lit/min. Nadalje bi bilo potrebno položiti 5 km dolg nov cevovod od Stopič do Novega mesta, izpopolniti in razširiti razvodno omrežje v Popravki k družbenemu planu okraja Novo mesto za leto 1953 Družbeni plan OLO Novo meeto, ki je bil ▼ osnutka objavljen v Dolenjskem Hetu dne 23. jan. 1158, je bil sprejet na II. eeji OLO 6. febrnarja 19S3 potem, ko so bili sprejeti naalednji popravki ozir. dopolnila: /. poglavje: Skupni družbeni bruto prorlnkt (v tisoč dinarjih) £<*Kpt>darHtvn v okraju znaša 8.37«.168 din, od teira: amortiz.n-i ja .35'.).437 din, sklad plad I.v.i.v.ks din in akumulacija a Akladi 1,194.743 din. Sprememba je nastala zato, ker se je iz dosedanjo lesne industrije Izločila eksploatacija gozdov ler znašata postavki za: Lesno industrijo 102.038 din (skupni družbeni bruto produkt), za gozdarstvo pa 93.060 din. //. poglavje: Na področju OLO se bodo formirala v letu Ml naslednja sredstva: Akumulacija in skladi drž. podjetij: 853.607 din, prometni davek 79.804 din, dohodnina 196.000 din in ostali dohodki 17.600 din, skupaj 1.117.011 din. Popravek Popravljamo pomoto, nastalo v članku o gasilstvu v novomeškem okraju v 5. številki našega tednika. Gasilski dom si je postavilo prostovoljno gasilsko društvo v Repčah, krompir, nabran za gradnjo gasilskega doma, pa je bil zaplenjen gasilcem v Račjem selu. 195.738 50.426 74.216 ///. poglavje: Ker ostane okraju v celoti dohodnina kmetskih gospodarstev, znafia le-ta v okrajnem proračunu IHO.000 din. IV. poglavje: Sredstva, razpoložljiva na področja okraja, bodo razdeljena takole: 1. Skupna sredstva: 320.380 2. Razdelitev: Da ilru/.hono sklade 246.164 od toga: okrajni proračun skupaj v tem: prosveta in kultura 58.645 ljudsko zdravstvo 7.590 soelalna zaščita 48.400 državna uprava 72.308 proračunska rezerva 8.795 Proračuni občin: Investicije (iz sredstev okraja) V. poglavje: Skupna vrednost investicijske graditve tnala 74.216 din (v tisočih din) in gre v celoti v korist družbenega standarda. Investicije OLO zhasnjo 46.438 din In so namenjene: M —le 20.000. zn elektrifikacijo 10.000. za rosrulncijo voda 3000. za komunalno dejavnost 7000 in za investlc. rezerve 6438 din. Poleg teh investicij, namenjenih r.n presveto in komunalno dejavnost podeželskih občin, pa bo razpolagal ljudski odbor mestne občine Novo mesto z zneskom 27.778 din za stanovanjske in komunalne potrebe mosta. VI. poglavje: Stopnja akumulacije In družbenih skladov se spremeni oziroma določi pri naslednjih podjetjih: LIP Novo mesto — na 149, Oozrino gospodarstvo Novo mesto - na 88, Mizarstvo Novo mesto — na 65. Mehanična delavnica, Trebnje — na 55. Gospodarski svet OLO Nnvn mestu mestu ter zgraditi nove večje rezervoarje za vodo. Na ta način bi krili potrošnjo vode v perspektivi z razvojem mesta za dobo 15 do 20 let. Vendar pa bi v tem slučaju ostale vse vasi ob strugi Težke vode" v poletnih mesecih brez vode (zaradi povečanja zajezitve). Druga zamisel obstaja v tem, da bi črpali vodo iz Krke nekje nad železniško postajo ter jo po 1—1,5 km dolgem tlačnem cevovodu vodili v velik rezervoar na Klcmenčičevcm hribu, od koder bi se voda razlivala po bližnji okolici in mestu. V tem primeru bi bil problem preskrbe vode perspektivno rešen. Slaba stran rešitve pa je v tem, da bi bile za izvedbo te zamisli potrebne večje investicije, kajti zgraditi bi bilo treba hladilne naprave za vodo. Te večje investicije pa bi se po mojem mnenju izplačale, kajti pri tej izvedbi bi napram prvi nastali ogromni prihranki na električni energiji in vzdrževanju vsled krajšega tlačnega cevovoda. Po tem načinu bi bila tudi dana možnost, da bi z vodovodnimi napravami, ki obstoje v Stopičah, lahko re-Mli problem oskrbe l vodo vseh podpor janskih vasi, kar bi pomenilo ogro-nen napredek za nadaljnji gospodarski razvoj teh pre-ielov. Ni moj namen o teh vprašanjih dajati ocen, pač pa cm hotel pokazati, da tu ne gre za male stvari, pač pa v enem kot v drugem primeru za ogromne vsote denarja in dela. Iz vsega, kar sem navedel, sledi, da bo moral Ljudski odbor mestne občine ali Okrajni ljudski odbor Novo mesto pristopiti k perspektivni rešitvi tega problema in si zagotoviti potrebna finančna sredstva na ta ali oni način. Želel bi, da bi se k mojim pomanjkljivim navedbam oglasili tudi drugi, tako prizadeti kot strokovnjaki in zdravniki, skratka vsi, ki jim je pri srcu napredek mesta in želja, da bi s svojimi predlogi pomagali rešiti to težavo. Peter Ivanetič, študent TVS Predsednik republike maršal Tito v Sloveniji Povsem nepričakovano je v nedeljo prispel v Ljubljano predsednik FLR.J tovariš Tito. V nekaj minutah se je zbrala pred vladno palačo v Ljubljani velika množica ljudi, ki ga je prisrčno pozdravljala. Visokega gosta je najprej pozdravil predsednik Izvršnega sveta LB Slovenije tovariš Marinko, nakar se je predsednik tovariš Tito v prostorih vladne palače razgovarjal s političnimi in kulturnim delavci ter predstavniki delovnih kolektivov in Jugoslovanske ljudske urmade. Zvečer si je tovariš Tito ogledal v ljubljanski Operi predstavo Verdijeve >Travinte«. Se ves naslednji dan je ostal v Ljubljani. Dopoldne je maršal Tito odšel na lov pod Begun jščieo, popoldne pa se je vrnil v Ljubljano. V spremstvu tovariša Mihe Marinka je napravil kratek sprehod po mestu. Povsod so priljubljenega gosta ljudje zelo prisrčno in navdušeno pozdravljali. V torek je tovariš Tito zapustil Ljubljano in se vrnil v Beograd. V vsako hišo dobro knjigo V nedeljo, 8. februarja, je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Prešernove družbe. Naloga te družbe bo, izdajati čim boljše slovenske knjige, tako da bo dobra knjiga prišla v sleherno slovensko hišo. 2e doslej je mnogo podjetij, ustanov, organizacij in posameznikov pristopilo t ustanovnimi prispevki ter tako pomagalo ustvariti družbi osnovna obratna sredstva. Za predsednika družbe je bil izbran tov. Boris Ziherl, predsednik Sveta za znanost in kulturo LRS,^ za podpredsednika pa književnik Miško Kranjec. Prešernova družba bo gotovo mnogo pomagala k razširitvi slovenske knjige in k razvoju slovenske kulture sploh. Volitve zveznih poslancev bodo najbrž 24. maja Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Moša Pijade je pretekli teden na tiskovni konferenci seznanil novinarje z načrtom zakona o volitvah ljudskih poslancev v zvezno skupščino Omenil je, da bo najbrže konec februarja skupščina razpuŠčena. Nove volitve bodo bržkone 24. maja, volitve v svete proizvajalcev pn bi se končale do 31, maja. Nova Ljudska skupščina bi se tako sestala prve dni junija. Važen znanstveni zavod smo dobili V nedeljo, H. februarja, so odprli v Ljubljani Fizikalni inštitut, ki se imenuje po znanem slovenskem fiziku Jožetu Štefanu. Ta inštitut pomeni nov korak v razvoju znanstvenega dela na področju sodobne fizike. Vremenska katastrofa v severozahodni Evropi Ves svet je pretekle dni pretresla novica o velikih poplavah v Angliji, Belgiji in Nizozemski. Silen vihar je butal visoke valove čez nasipe in morska voda je v kratkem preplavila skoraj 200.000 ha plodne zemlje. Najhuje je prizadeta Nizozemska, kjer je po nepopolnih podatkih izgubilo življenje nad 1400 ljudi, v valovih je utonilo okoli 30.000 plav govedi. 60.000 prebivalcev pn je izgubilo vse premoženje. Ker jo bil v tem času hud mraz, so ljudje mnogo trpeli. Nevarnost poplav še ni popolnoma minila. Z vso vnemo zdaj popravljajo poškodovane nasipe, da bi zmanjšali nevarnost novih poplav. Vremenoslovci napovedujejo, da je verjetnost za nove viharje okoli 16. februarja. Kmetje so močno prizadeti zaradi tega, ker pokriva področje, s katerega je odtekla voda, debela plast soli. Taka polja pa so primerna za obdelovanje Šele čez dve leti. Pozdravite a^ojce * tujini e "Dolenjskim Ustom"' Naročite jim ga - hvaležni Vam bodo za pozornosti »Električni« ribolov Člani instituta za oceanografijo in ribarstvo vlade FLRJ so pred kratkim izvedli poskusni ribolov na Jadranu s posebnimi električnimi aparati. Dve ribiški ladji, na katerih so bili montirani ti aparati, sta ujeli veliko množino rib. Vse ribarske zadruge in podjetja na Jadranu se zanimajo za ta novi način ribolova, ker so prvi rezultati pokazali, da bo zelo rentabilen. Z električnimi aparati natančno ugotovijo, kje so velike skupine rib. j Z 2. seje OLO Novo mesto (Nadaljeimnje s 1 strani) turo 58,645.000 din, za ljudsko zdravstvo 7,590.000 din, za socialno zaščito 48,400.000 din, za državno upravo 72 milijona 308.000 din in za proračunsko rezervo 8,795.000 din. Iz proračuna investicij, ki znašajo 74,216.000 din, je predvideno: za elektrifikacijo podeželja 10 milijonov din, za šole 20 milijonov, za komunalna dela 7 milijonov, za regulacije In melioracije 3 milijone, za komunalne in stanovanjske gradnje v Novem mestu 27 milijonov 778.000 din in za rezervo 6 milijonov dinarjev. Po poročilih in predlogih se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali člani obeh zborov. Po predlogu družbenega načrta in predlogu dohodkov je predvideno, da je okrajni ljudski odbor udeležen do višine 50 % fonda za prosto razpolaganje, ki ga ustvarijo podjetja. Zastopnik tekstilne tovarne, član Zbora proizvajalcev tov. Janko Kastelic je predlagal, da bi v tem oziru napravili pri njihovem podjetju in jim pustili ves fond za prosto razpolaganje, ker nameravajo graditi stanovanja oziroma jih že grade. Ta fond znaša letos 6 milijonov dinarjev. Njegov predlog je bil pozneje pri glasovanju zavrnjen Proizvodnja strešne opeke v okrajni opekarni Zalog je odvisna od kredita 4—5 milijonov dinarjev, ki jih potrebujejo za postavitev sušilnih lop, zato jo njihov zastopnik tovarne predlagal, naj bi okrajni ljudski odbor dal ta sredstva iz svojega proračuna, ker bi se ta znesek povrnil že v dveh letih. Ker so okrajna investicijska sredstva že tako skromna, temu predlogu niso ugodili pač pa priporočili podjetju, da najame potreben kredit pri Narodni banki Ce bodo pravočasno postavili sušilne lope, bodo lahko že letos dali na trg okrog 800.000 komadov strešnikov, kar bi zadostovalo za potrebe okraja, opeka pa bi bila znatno cenejša kot uvožena iz drugih republik. S povečanjem produkcije bi lahko dali zaposlitev tudi večjemu številu novih delavcev. Člani ljudskega odbora so pozdravili prizadevanje delovnega kolektiva za razširitev produkcije. Predsednik občinskega ljudskega odbora Dolenjske Toplice tov. Sobar se je zavzemal, da bi njihovi občini pustili večji odstotek dohodkov, ker imajo še nekaj del nedokončanih iz lanskega leta. Nasprotno pa je predsednik občinskega ljudskega odbora Šentjernej tov. Dodo Majzelj bil mišljenja, da so Toplice že lani veliko dobile in naj pride sedaj na vrsto Šentjernej. Menil je, da je sredstva za obnovo Toplic v lanskem letu dal okraj, kar seveda ni točno. Ta sredstva je preskrbel Glavni odbor Zveze borcev. Na splošno so posamezni odborniki, ki so se oglašali v razpravi, zastopali predvsem lastne lokalne interese in so premalo upoštevali skupne interese okraja kot celote. To se je zlasti videlo pri razpravi o davkih. Vsak je trdil, da je v njihovi občini davčni predpis višji kot v sosedni občini. Ljudski odbornik tovariž Rajer iz Straže je trdil, da je predpis v njihovi občini mnogo višji kot v pre-čenski, v Dolenjskih Toplicah pa spet trdijo, da so davčni zavezanci v občini Straža mnogo manj obremenjeni kot pri njih. Zastopnik občine Šentjernej je trdil podobno za Prekopo, ki je pri lanski reorganizaciji prišla v okraj Krško. Povedal je tudi, da se veliko gospodarjev na Prekopi, zlasti pa množične organlzaciiie ne strinjajo s tako razmejitvijo med okraji in zahtevajo, da se priključi njihova vas k občini Šentjernej. Na prošnjo prebivalcev Prekope je dal predlog, da okrajni ljudski odbor to zadevo ponovno predloži ljudski skupščini Slovenije v proučitev. V razpravi o kmetijstvu so posamezni odborniki predvsem predlagali podporo kmetijstvu za nakup umetnihr so bili mnenja, da je treba predvsem gnojil po znižani ceni. Odborniki pa dobiti kredite za gradnjo gnojišč in gnojnih jam ter pričeti z melioracijami travnikov in pašnikov, ker bi s tem* pridobili več dobrih domačih gnojil in več krme. V nadaljevanju seje je bilo sprejetih več sklepov in predlogov. Okrajne lekarne v Novem mestu, Trebnjem in Mokronogu postanejo ustanove z lastnim flnansiranjem, prav tako okrajni Zdravstveni dom ter kmetijski šoli Grm in Mala Loka. Ustanova s samostojnim vzdrževanjem je tudi novomeška bolnišnica. Ustanovljena je okrajna Uprava za ceste in imenovan okrajni cestni odbor in šef cestne uprave. Sprejet je bil sklep, da se v okraju do nadaljnjega pobira po dva dinarja od kilograma prodanega mesa za fond za zatiranje živalskih kužnih bolezni, vendar pa se meso v prodaji ne sme podražiti. Prav tako je bil sprejet sklep, da trgovska podjetja prispevajo po 1,5 % od plačnoga fonda za izobrazbo strokovnih kadrov v trgovini. Ukine so okrajno podjetje Zaga na Dvoru, predlog za ukinitev gostinskega podjetja v Trebnjem pa je bil zavrnjen. Studijska knjižnica v Novem mestu se preimenuje v »Studijsko knjižnico Mirana Jarca«. Za šefa cestne uprave je bil imenovan tov Slavko More, za upravnika Zdravstvenenn doma tov. dr. Tone Hočevar, za upravnika kmetijske šole na Mali Loki pa ing. Metod Koprivšek. Rešenih je bilo še več manjših upravnih in osebnih zadev. PRANCEK SAJE PREZIR IN OBUP - usoda belih emigrantov Sedaj pa Kožnimi za zbližnnje emigrantov z izseljenci svetuje svojim ljudem, naj poglobe psihološko znanje in se na nove načine skušajo približati sfnronnseljcncem. V ta namen so njegovi sodelavci v Argentini lani ob sastdesettetalei prvega katoliškega shoda v Ljubljani organizirali »slovenski katoliški shod v izseljenstvu«, ki pn je po pisanju goriškega »Katoliškega glasu« ostal le »katoliški •hod begunskih Slovencev v Argentini«. Drugače se tudi ni moglo zgoditi, ker so bili prireditelji in govorniki le slnhoglusni beli emigranti: dr. Odar. dr. Lenček, dr. Ahčin. Rudolf Snotsu, Frane Kremžar in Bogomil Remec. Kazen jpločoega zaničevunjn, osamclosfi, bede in negotovosti razjeda bele emigrante še druga nadloga — razdori in zmešnjave v njihovih redkih vrstah. Dele se po starem med klerikalce in liberalce, ti zopet med »stare« In »mlade«, znotraj teh skupin pa je še precej raznih frakcij, da se je v tem novodobnem Babilonu kar težko znajti. Stari voditelji klerofašistične Slovenske ljudske stranke in beloganlistične »protikomuni-stične skupnosti« okrog dr. Kreka so b&t dolgo- letni »narodni voditelji« in »vladni ljudje« hoteli tudi v emigraciji zasesti nove »vladne■ pozicije. Zato so se v Ameriki in Argentini po-lastili raznih katoliških lig in klerikalnih časopisov, V njih ta skupina širi svojo belogardi-stieno propagando in po pisanju »Taboru^ »obračunava s tistimi, katere ima zn svoje nasprotnike in tekmece«! To so predvsem stražarji okrog dr. Cirila Zcbota, ki jim dr. Krek meče v obraz, da so »že med vojno skušali rušiti slovensko demokratično protikomunistično skupnost in nadaljujejo tn posel v emigraciji«. Dekan Skerbcc jih pa celo razglaša za nacistične špijune. Stražarji, ki so meti okupacijo zagovarjali ustanovitev katoliške srednjeevropske federacije, so 1946. leta pod vodstvom dr. Cirila Ze-bota ustanovili v Rimu »Akcijski odbor zn samostojno in suvereno slovensko državo«. Po preselitvi čez »veliko lužo« so 1990. leta v Chi-cagn začeli izdajati listič »Slovenska država«. Nekaj stražarjev -v Trstu z Mirkom Jnvorni-kom pn je predlanskim izdalo zbornik »Tabor«, v katerem so izpovedali četvorno razočaranje: ind »sedanjim vodstvenim slojem« v emigraciji, nad svojo dosedanjo politično usodo, nad slovenstvom in nad Zahodom. »Katoliški glas« v Gorici je sodelavce »lahora« sprva [»ozdravi! in pohvalil, nato pa jih je s tržaško liberalno »Demokracijo« krepko lopnil po glavi. Kljub temu pa je tržaška skupinica stražarjev z novimi zavezniki pred kratkim spet stopila na plan z zbornikom »Stvarnost in svoboda«, ki so ga uredili stražar Vinko Beličič, krščanski socialec in dezerter Franc Jez« .r januarja letos v svezi z organizacijo KTt v Semiču. Dopifl v celoti ni resničen razen tega. fin res obiskuje nestanke in delovne akcijo le fl—7 žena. Krivda ni na nas, ampak je odvisna od pasivnosti ostalih žena v kraju, ki nt nje Ob strani in mislijo, da je dovolj, če samo kritizirajo naše delo. Res je, da je večma /ena v Semiču aktivno sodelovala v N'OIJ t v pa te žene danes ne delajo več. naj iščejo v/.roke drugod, oziroma naj same sebe vprašajo o vzrokib svoje nedelavnosti. Nihče jim ne zapira ▼rat, najmanj pa pravic do dela in aktivnosti. Zato je neresničen očitek, da se na sestanek vabi samo 6—7 žena. Povabljene •o vedno vse žene, a žal ne pridejo. 31. januarja smo sklicale izredni sestanek glede sporeda in proslave S. marca, na katerega smo povabile med drugimi tudi naše Učiteljice. Navzlic tako važnemu sestanku se ic-te nisn odzvale vabilu, ker so se nekaterim ženam-učiteljicam zdele bolj važne plesne vajo. Ni nobenega monopola v naši organizaciji, kot to napačno prikazuje dopisnik, kajti dobro £e zavedamo same, kakšna so načela naše organizacije. Zato svetujemo vsem kritikom, da stopijo v naše vrste in pomagajo z delom, da bomo dosegle več uspehov kot smo jih dosedaj. Ženska sekcija, Semič Soteska V nedeljo 1. februarja je bil redni občni zbor gasilskega društva, ki je prav dobro uspel. Naše mlado gasilsko društvo se kar lepo razvija in je v tekmovanju z ostalimi devetimi društvi našega sektorja doseglo tretje moato. za kar je prejelo pohvalo od sektorskega poveljnika tov. Gregorca iz Toplic. Na občnem zboru so sprejeli delovni načrt za le to«. Sklenili so, da si urede orodjarno, kupijo cevi in trobento, z zamenjavo pa nameravajo priti do motorne brizgalne. V svoje vrste bodo vključili več starejših članov, ki bodo posredovali 6voje izkušnje mlajšim. B. Sodrožica Na volitvah 7. decembra 1052 so bili v Občinski LO Sodražica izvoljeni naslednji člani: Samsa Danilo, nameščenec iz Sodražice 153; Ivane Dora, učiteljica iz Sodražice 43; LuSin Lojze, učitelj v pok. iz Sodražice 7D; Piro Vlado, oficir JIjA v pok. iz Zimaric 84: Mndio Viktor, delavec iz Zimaric 67; Arko Kdvard, kmet iz (Jlobel 1; Sega Anton, cestni nadzornik iz Podklanca 26; Vesel Jože, kmet iz K racal 18: Arko Anton, kmet iz Gore Krželi 31; Turk Ivan. kmet iz Hojč 8; Škulj Jože. kmet iz Črnec 4; Cvar Franc, šef lesnega odseka KZ iz Zamosteca: Arko Alojz, delavec Iz LipovŠčioe 7; Žlindra Jože, kmet iz Vinc 21: Stare Jože, delavec iz Za-potoka 23; KoSrnrlj Franc, gozdni delavec iz Preske 2 in Sile Franc, kmet iz Zamosteca 3S. Za predsednika občinskega LO je bil lavni ion Samsa Danilo, uslužbenec, nosileo »spomenice 1941« iz Sodražice. Za predsednika Sveta za gospodarstvo jo bil izvoljen Cvar Franc, šef lesnega odseka KZ Sodra-žiea, za predsednika Sveta za komunalo in gradnje LuSin Lojze, učitelj v pokoju, za Vredsednika Sveta zn knlturo in prnsvnto vanc Dora, učiteljica osnovne ftolo v 8o-drnžioi, za predsednika Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo pa je bil izvoljen Pire Vlado, oficir J L A v pokoju iz Žimario. Podgrad To zimo se je pri nas razmahnilo kultur no-prosvetno delo. Člani KUD »Majda Silo« eo nafitiiri i rali ljudsko igro Jurčičevega »Domna« in jo nprjzorll! ter na splošno ieljn prebivalcev tudi ponovili, vsakokrat z lepim uspehom. Čeprav je bilo mod Igralci veliko novincev, so se vsi potrudili. Vlogo Domna je dovršno podal Jože LukSič. Prav tako prepričevalno je odigral vlogo grasčaka Sove .Jože Klopčar. Odličen je bil Lojze Staniša v vlogi Urha berača. Dragica Koftmrlj je dorasla vlogi Anke, prav tako Bina Umek v vlogi stare Mete. Ivan Turk in Ivan Kralj pa sta zelo naravno prikazala lik Jurce in župana. Pohvaliti moramo vse igralce, ki so večer za večerom redno in disciplinirano prihajali na vajo tudi iz oddaljenih vasi. Z igro bodo gostovali na sosednih odrih. Z uspehom deluje tudi ljudska knjižnica, ki pa žal razpolaga le z majhnim številom knjig. V okviru Ljudske univerze smo organizirali več predavanj za kmetovalce s področja živinoreje in kmetijstva. Do sedaj smo imeli dve taki predavanji, ki se jih je udeležilo vsakikrat nad 70 hvaležnih poslušalcev. Razprava je pokazala, da se naš kmet zelo zanimn za boljše .opravljanje dela v krnotijstvu In živinoreji. Takih predavanj si žalimo Se več. Zdravstveni tečaj obiskujejo dekleta redno in z zanimanjem slede snovi, ker jim bo pridobljeno znanje vedno koristilo. Imamo tudi tečaj za ročna dela. mladinci pa pridno obiskujejo šahovski krožek. Tako s pridom izkoriščamo zimski čas za splošno izohrazbo, ker nam jo kulturni dvig vasi stalna skrb Loški potok J. A. Na decembrskih volitvah mi bili izvoljeni v občinski ljudski odbor Loški potok sledeči tovariši: Vesel Alojzij, delaveo iz Hriba; Bamhič Jože, kmet iz Travnika: Bartol Alojzij, kmečki sin iz Hriba; Bartol Ciril, kmečki sin iz Hriba; Levstik Franc, kmet iz Travnika; Strle Alojzij, delavec iz Travnika; Vesel Janez, kmet iz Srednje vasi; Baraga Alojzij, kmet iz ftegove vasi; Turk Emil, kmečki sin iz Retja; Košir Jože. kmet iz Retja; Car Ivan. kmet i/. Retja; Turk Janez, kmet iz Malega Loga: Mohar Franc, kmet iz Malega Loga. Na prvi seji je bil za predsednika izvoljen tov. Vnsel Alojzij It Hriba, za njegovega namestnika pa Bambič Jože iz Travnika. Čatež Dne 1. februarja leto« je poteklo 75 let, odkar n je v Razborah pri Čatežu rodil kmetu Mikličn eln Matija. Po dokončani ftoli je nadarjenega dečka poslal oče v Novo mesto, kjer jo dokončal gimnazijo, nato pa d je po odsluženju vojaščine, kjer je bil nekaj časa tudi aktivni oficir — posvetil železničarski službi. Vsled politike JRZ, s katero nI mogel soglašati, je bil predčasno upokojen v činu višjega svetnika ljubljanske železniške direkcijo. Mod drugo svetovno vojno se je v začetku aprila 1!)43 I družino vred umaknil preganjanju okupatorja v avojo hišico na Čatežu, kjer je takoj stopil v stik s partizani, ki so pri njem vedno našli odprta vrata, roke in srce. Marsikateri borce se ga še danes spominja in se rad oglasi pri njem. Vse svoje moči jo posvetil osvobodilnemu gibanju — ostrasil ga ni niti prestani italijanski zapor. Ob nemški ofenzivi oktobra 1948 je lo za las ušel smrti z obešenjem, 46 drugih talcev pa so Nemci pobili. Takoj po osvoboditvi je bil od partizanov izvoljen v odbor OF, ki je tedaj opravljal velike nalogo. V avgustu leta 1945 Je bil poklican v Trebnje, kjer Je delal na okraju do 31. maja, 1952. Kot poverjenik za zdravstvo in socialno skrbstvo jo pripomogel do prepotrehne ambulante v Trebnjem. Čatežu in okoliškim vasem je izposloval elektrifikacijo z znatno gmotno podporo okraja, mnogo truda je vložil v izgradnjo zadružnega doma v Čatežu, za ustanovitev K Z pa je sam zbral prvih 100 članov. Sedaj so vneto trudi za postavitev prepotrehne nove šole. Za svoje požrtvovalno delo je prejel Red zaslugo za narod in odlikovanje Osvo-hodilne fronte Slovenije. Cil in gibčen se nlavljenec danes udejstvu-je z nezmanjšano agilnostjo v raznih funkcijah, vsem ljudem in svojim vnukom pa daje lep vzgled vneme za izgradnjo socializma. Prebivalci Cateia, znanci In prijatelji, pa tudi Dolenjski list mu žele so mnogo zdravih in zadovoljnih let! Nevaren vlomilec pod ključem Konec novembra minulega lcla so sc pričeli vrstiti v Novem mestu vlomi in tatvine, /Insti v gostilniških lokalih, ki stoje na najbolj prometnih krajih mesta, kakor v gostilni Murn na Bregu, Kosa k no Ločenski cesti, I Imej,i Kandija. gostilni Novak, Drenik. Kump ter v pisarno Okrajne obrtne zbornice na Ljubljanski cesti in čevljarsko delavnico Moškona Jožeta. Povsod je *lo vlomilcu v cluvnem za denar, zadovoljil pa se je seveda tudi s cigaretami, vinom, žganjem, salamo, likerjem, kruhom in sirom. Vlomi so bili izvršni tako rafinirano, da n. pr. pri Lampretu tih Bregu dalj časa ni bilo mogoče sumili, da krade kak zunanji človek, ker je znal vlomilce sled /n sabo tako fino zabrisati. Vlomilec se je posluževal najbolj preproste metode: z nožem je odstranil / okna kit. vzrl ali razbil Sipo iz okna. nato pa T. roko skozi nastalo odprtino odprl celo okno ter tako prišel v lokal, kjer je po mili »olji počel, kar je hotel. Vse mestno prebivalstvo je stalo ves t« čas pori neprijetnim vtisom, da opravlja to delo večja vlnmiLka tolpa. Nih'c se ni več počutil y«r-neea in *c skrbne je so se zaklepali. Prijave vlomov in vlomilskih tatvin pa so se množile iz dneva v dan. Naenkrat pa so vlomi prenehali. Kmalu te je razvrdclo, da so organi javne var- nosti prijeli nekega mladega človeka, ki je že takoj pri prvih zaslišanjih priznal, da je vse vlome in tatvine izvršil sam. Mladi, komaj 21 let stari vlomilec jr domačin, Jevščck Branko, doma iz Gotne vasi pri Novem mestu, in nui je torej teren dobro poznan. Da je krenil na tako pot, je veliko krita njegova vzgoja. Njegova mati je med zasliševanji sama povedala, da je imel fant veliko potuhe pri svojem pokojnem očetn. Mladi levšfrk. ki bi sicer lahko sebi in družbi dosti koristil. I« postal delom rznež ter pričel krasti kar nekako iz POcle. * 24. januarja je bil prvič v dvorani zadružnega doma predvajan poučni film, kako se varujemo nesreč pri elektriki, manjkalo na ni rodi drugih zabavnih slik. Predvajanje je bilo brezplačno. Komaj nekaj tednov imamo električni tok, pa bt Že kmalu povzročil nesrečo. 24. janaurja je bil ves (lan spuščen tok zaiadi predvajanja filma v Zadružnem domu. Delavci, ki napeljujejo elektriko v stanovanja, z delom niso preneliali. Mlad vajenec-električar je stal ua lestvi vrh strehe in je po neprevidnosti prijel 7a žico. Tok ga je vrgel na tla, kjer je v mehkem snegu obležal np/avesten. Njegov mojster gn je z umptnim dihanjem hitro obudil in je fant kar kmalu spet nadaljeval delo. Vidimo, da elektrika res ne pozna šale. * Posamezniki, ki pridejo iz gozda Grafičica, pripovedujejo, da so videli večje črede jelenov. Pred dnevi sta prišla čez GraSČico iz Spodnjega loga logar Peter Bižal in Pavel Majerle. Na Pargi pori kapelico sta videla skupino 14 jelenov, od katerih jih ie pet imelo |rpo razvito rogovje. Sli so v vrsti drug za drugim, na čelu pa največji jelen. Tudi Anton Kavran, državni lovski čuvai, je povedal, da je videl v omenjenem gozdu skupino 1R jelenov in košut. Ker ta divjad ne dela večje škode, bi bilo prav, da bi jo lovci zaščitili. * Poštnu služba je pri nas urejena tako, da nam trikrat tedensko, to je v ponedeljek, sredo in petek, pošto prinaša in odnaša pismonoša iz Starega trga. Prihod pismonoše pa ni vedno reden. Želimo, da bi pismonoša prihajal redno in ob določeni uri. kajti tudi mi smo željni novic, ki jih prinašajo naši časopisi, pa tndi pisma marsikdo težko prčakuje. /. S. C OBVEtTILA ) OBJAVA Iftčemo za takojšen nastop črpal kar ja »a prodajo naftinih derivatov na poslovalnici Jugopetroln Novo meato. Interesenti morajo imeti najmanj nepopolno srednjo solo im nekaj prakse v trgovini, ali pa morajo hiti i7,učenj v trgovini. Prednost, imajo tisti, ki obvladajo kakčem tuj jezik (nemški, italijanski). Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je vložiti prj Jugopotrolu. Ljub Ljama, Cankarjeva ulica 5-I.I. PREKLIC Preklicujem vse žalitve in neresnične besede, ki sem jih govoril jiroti Kranje Mirku iz Kočevja v Mozlju dne 21 novembra 1*>52 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopka. — O ž b o 1 t Franc, Crni potok U, P- Kočevje. ZAHVALA Podpisana se zahvaljujem neznanemu najditelju za vrnjeno denarnico in denar. — Zamida Marija, CcšČa vas. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so spremili mojega moža Martina Ucmana na njegovi zadnji jioti, darovali vence in cvetje, pevcem in govornikn. Srčna hvala direktorju tovarišu Kovariku in celotnemu kolektivu Industrije čevljev v Novem mestu za vso skTb in pomoč. Žalujoča iena * sinčkom KINO NOVO MESTO PREDVAJA Od 13. do 16. februarja: avstrijski film »Potepuhi«. Od 17. do 19. februarja: francoski film »Otro-fiki vrtec«. Od 20, do 23. februarja: mehiški film »La Malnuerlda«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA Dne 14. in 15. februarja: JORoslovanski film »Deček Mita«. Og&osL HISO S KLETJO, hlevom in kolarsko delavnico ter 1,25 ha zemlje (njiva, sadni vrt), prodam Cena 450.000 din. Ponudbe na Je lenec Jože, Zgor. I.akenc 43, po^ta Mokro-nog na Dolenjskem. 2GANO 001-It; (11.000 kg), primernega *a kovače, ima na razpolago Zadružna eko nomija Laze pri Hrenih H^iij,. Cena normalna. Kupci naj ee javijo na ekonomiji Laze. VEC ZIDARJEV, zidarskih in tesarskih vajencev sprejmemo v marcu na delo na naših gradbiščih. Plača po tarifnem pravilniku. SGP »Pionirt, Novo mesto, Tavčarjeva ulica 12, telefon 45. Obisk na letošnjih eplošnlh gospodinjskih In Izobraževalnih tečajih je v Beli krajini prav lep. Pretekli teden so zaključile iene v Bell krajini tri zadružne šiviljske, en pfetlljskl in 1 pletarsk) tečaj. Razstavo ročnih del si je n. pr. samo v Črnomlju ogledalo nad 12M ljudi. Zveza zadružnle ho nadaljevala s prepntrehnlm izobraževalnim delom med svojimi članicami, ki so hvaležne predavateljem In organ I za ter jem teh zimskih tečajev. — Na sliki: Udeleženke zadnjega gospodinjskega tečaja v CmomJjn Odlok 0L0 Novo mesto o višini dnevnic... Na podlagi t. t. 126. čl. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-89/25} razglaša predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, ki ie bil sprejet na .kupni seji odbornikov obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Novo me«to dne 6. febr. 105'* na osnovi 15. in 1. t. 69. čl. Zakona o okrajnih ljudskih odborih in 7. in 28. čl. Urdehe o potnih in selitvenih stroških (Ur. 1. FLR J št. 59-695/52) in ki se glasi: Odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. t. Dnevnica za službena potovanja uslužbencev in delavcev državnih organov ia zavodov v mejah okraja znaša: 1. za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor 525 din; 2. za uslužbence od IX. do V plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 450 din: 5. ca drage uslužbence in delavce 575 din. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS, uporablja pa se od 10. dec 1952. Smrt fašizmu — svobodo narodni Predsednik OLO: Zupančič Viktor. L t. Obrazložitev odloka o višini dnevnic za službena potovanja v mejah 0L0 Novo mesto Vlada KLIM je de 4. decembra 1952 Izdala uredbo o potnih In selitvenih stroških, ki Je bila objavljena v Uradnem listu FLTtJ. dne 11» decembra 195! — stev. 5» ter je stopila ▼ v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu. Uredba o potnih In selitvenih stroških velja za uslužbence In delavce državnih organov In aavodov, ne pa za uslužbence In delavce državnih gospodarskih podjetij. Za uslužbence državnih gospodarskih podjetij se uredi plačevanje potnih stroškov s tarifnim pravilnikom. Dnevnico za službena potovanja so nekoliko zvišane In znašajo za iislu/henre od IV. plačilnega razreda navzgor 700 din. za uslužbence od IX. do V. plačilnega razreda In visokokvalificirane delavce 690 din, za drn-uslužbence In delavce 506 din dnevno. Clon 7. In 2R- Uredbo o potnih in aelitvenlh stroških določata, da za služhena potovanja v mejah okraja predpiše visino dnevnic ljudski odbor, dnevnica pa lahk.i znaša do 75 odstotkov dnevnic, katerih višina Je bila nravkar navedena. Opirajoč se na navedeni določili Uredbe o potnih In selitvenih stroških določa tnk. odbor v predležečem osnutku odloka višino dnevnic v območju okraja. Dnevnice ▼ območju okraja so znižane za 25 odstotkov od predpisanih dnevnic. Znižanje dnevnic v mejah okraja Je utemeljeno s tem, da potovanje normalno nikdar ne Iraja polnih 34 ur in ee nslužbenrl vračajo zvečer domov. Zato uslužbenci nimajo stroškov za prenočišče. Ker Imajo uslužbenci za potovanje v mejah okraja manjše stroške, je zaradi splošnega varčevanja umestno, da se višina dnevnic zniža v mejah okraja za 25 odstotkov. Odlok 0L0 Novo mesto o proračunu... Na podlagi 64. člena Zakona o ljudskih odborih (Ur. 1. LRS ši. 19R9/32) ter 2 in 28 člena Zakona o proračunih (Ur. I. FLR J »t. 58-570/51) Okrajni ljudski odbor Novo mesto na sknpni seji obeh zborov dne 6. februarja 1955 izdaja odlok o proračunu Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1955. t. Čllll Okrajni proračun za leto 1953 s posebnim1 prilogami obsega: 1. Okrajni proračun: t, dohodki v zneskn 195,758.000 din c izdatki v znesku t95.758.000 din 2. Predračune ustanov s samostojnim financiranjem : z dohodki v zneskn 85,980.000 din z izdatki v zneskn B5.980.000 din 2. člen Število uslužbenskih mest sc lahko poveča po predlogu odredbodaralca za izvrševanje okrajnega proračuna v soglasju s sekretariatom za proračun in državno administracijo LR Slovenije v okviru odobrene sistematizacije, če so za taka mesta zagotovljena finančna sredstva. 5. člen Novi uradi in ustanove se smejo med letom ustanavljati, če so v planu za izvajanje proračuna zagotovljena finančna sredstva. 4. člen Odrcdbodajalec za izvrševanje okrajnega proračuna ima pravico ustaviti izplačilo osebnih izdatkov, ki niso v skladu z zakonskimi predpisi. 5. člen Vodje računovodstev odgovarjajo odredboda-jalccm za izvrševanje predračunov in proračuna, vsi skupaj pa okrajnemu ljudskemu odboru in državnemu sekretariatu za proračun in državno administracijo LR Slovenije. 6. člen Ta odlok velja od dneva, ko je sprejet po okrajnem ljudskem odboru, izvaja pa se od do* 1. januarja 1955. leta. Novo mesto, 6. februarja 1953. Predsednik OLO: Zupančič Viktor, L r. — Kar dol masko, sem vas že spoznali Vi »te doktor. (Iz >Totega liista<) » TOTI LIST IZHAJA « NASA ZAHTEVAJTE VSAKO SREDO IN SAMO b DIN! PRI- ŠALK Z DOLEN ISKKf GA POVSOD! »Ah, ko bi dobila kamgarn — Ce pa tega ne, pa vsaj prašička .« je po-modrovala v preteklih tednih prene-katera izmed naših naročnic pred izložbo »Opreme« na novomeškem Glavnem trgu, kjer je vabilo 28 daril k sodelovanju v velikem novoletnem nagradnem žrebanju. In ko je vendarle napočil težko pričakovani dan, se nas je zbralo nekaj nad 200 v Rdečem kotičku stavbe OLO Novo mesto. Lep pogled se je nudil po množici bralcev Dolenjskega lista, ki so prihiteli v petek 6. februarja k žrebanju, da vsaj malo zadostijo svoji radovednosti, kako bo ta reč z nagradami potekla. Izkoristili smo priložnost in se najprej pogovorili, kako nam list Ugaja, ka* od njega Se pričakujemo in kje bi lahko svoje strani naredil Se bolj pestre. Dobrih nasvetov in vzpodbud kar ni hotelo biti konec. Naj vam naštejem samo nekatere: »Popotnemu Janezu ne strižite peruti! Naj se oglaša čimvečkrat, radi ga imamo! Sc več drobnih, zanimivih novic iz naših domačih krajev, pa tudi raznoterosti iz sveta! Kar napise Sa-jetov Franček, se tako lepo bere — naj se v Dolenjskem listu še večkrat oglasi! Pa o zc0 članov, ker je le pri takem številu pevcev delo uspešno. Z osebnim prepričevanjem bi lahko v samem Novem mestu, kakor tudi v bližnji okolici, pridobili zadostno število pevcev, zlasti profesorjev, pa tudi pevcev iz drugih poklicev. Vse priznanje zaslužijo oni učitelji, ki so prišli na tečaj iz oddaljenejših krajev Tečajniki se iskreno zahvaljujejo tov. JurČecu, upravniku dijaškega internata v Smiheln, ki jim je postregel z okusno hrano in prenočiščem. Večer «mo priredili v gostoljubni Košakovi gostilni. Ob kapljici trškogorskega cvička se je razmahnila živahna debata o delu bodoče učiteljske igralske družine. Predlogi so bili za Finžgarieve drame in Cankarjeve »Hlapce«. V poštev bi prišel tudi Gogoljev »Revizor«. Z dobro izbrano in vzorno podano igm naj bi učitelji novomeškega okraja šli gostovat v oddaljene kulturno manj razgibane vasi Dolenjske, kjer bi razgibali tamkajšnje ljudi, jim nudili kulturno razvedrilo, igralci-nčitelji pa bi se med- ZASLUŽILA STA NAGRADO Na predlog Tretje sekcije za vzdrževanje proge iz Karlovca sta dobila od železniške direkcije v Zagrebu po 5000 dinarjev nagrade tov. Nikola Jelenčič in Branko Zvonarič iz Zaloke pri Ozlju, ker sta preprečila železniško nesrečo. 3. januarja letos se je nad progo Metlika—Karlovac v bližini postaje Zaloka odkrušila stena in je ka- menje zasulo progo. To sta opazila iz I veške žrtve. nasprotnega brega Kolpe oba navedena. Hitro sta vzela čoln, odveslala z njim preko narasle Kolpe in obvestila železniškega čuvaja o plazu na progi. Čuvaju se je posrečilo, da je v zadnjem trenutku ustavil osebni vlak, ki je že vozil iz Karlovca in tako preprečil nesrečo, ki bi zahtevala prav gotovo poleg velike materialne škode tudi člo- »Poljudno predavanje Govornik: »... Neminovno bo priMo do tega, da boste vsi spoznali, da je ta stvar pozitivna, ker bazirajo naše postavke na dejanskih analizah, ki kažejo našo pasivnost v strukturi naše ekonomike, kmetijska produkcija pa ne sme iti v anarhičnost ..« Janez Pepetu: »Ti, kaj hoče tale?« sebojno zbližali teT izpopolnili svoje znanje in izkušnje v dramatiki. Vsekakor je treba toplo pozdraviti dejavnost dolrnj^kega učiteljstva, ki hoče = kvalitetnim pevskim zborom in 'grami širiti kulturo in prosveto med Dolenjci. Začel se je šahovski turnir za prvenstvo Novega mesta V torek, ». februarja, se je v mestni kavarni začel šahovski turnir za prvenstvo Novega mesta. Za turnir