\ f JUG OMAVUA i ’ GLASILO DELAVCEV TOSAME Leto izdajanja XXI Volitve so za nami Na volitvah 13. marca so bili delegati v samoupravne organe, delegacije za zbor združenega dela in delegacije za SIS izvoljeni s potrebno večino glasov. V TOZD Saniteta se je od 643 volilnih upravičencev volitev udeležilo 549, v TOZD Filtri od 105 upravičencev 92 in v DSSS od 291 upravičencev 252. To pomeni v TOZD Saniteta 83 °/o udeležbo, v TOZD Filtri 88 % in v DSSS 87 %. Samoupravni organi so že imeli konstutivne seje, na katerih so bili izvoljeni predsedniki in namestniki ter imenovani izvršilni organi. Prav tako so se delegacije sestale na skup ni seji, ki je bila obenem tudi druga kandidacijska konferenca. Delegati so izvolili vodje delegacij in se seznanili z gradivom za 2. občinsko kandidacijsko konferenco in 1. sejo občinske skupščine. Delegati 2. občinske konference so bili Merlin Danica, Drčar Marta in Osolin Joži, delegati na 1. zasedanju občinske skupščine pa Videnšek Tončka, Drčar Marta in Osolin Joži. Izvršilni organi še niso imeli konstitutivnih sej, predvidevajo pa se v naslednjih dneh. Prav tako se bodo vodje delegacij v naslednjih dneh odločili o sklicateljih za posamezna področja, zato več o tem v prihodnji številki. Izvršilni organi SDS: Gospodarski odbor: Murn Maruša Orehek Marjan Miš Franc Potočnik Avgust Batič Ivanka Pavlič Andrej Urbanija Marinka Pižmoht Janez Bučar Milica Komisija za nagrajevanje: Gornik Franc Hribar Lojzka Gorenc Vojko Tomažin Stane Drolc Janez Kosirnik Franc Merlin Danica (nadaljevanje na naslednji strani) DRAGI SODELAVCI Letos bo že peto srečanje TO-SAMOVCEV na Studencu. KOOZS je že imenovala pripravljalni odbor, ki bo delal v naslednji sestavi: Borštnar Dušan, Merkužič Marjan, Vodlan Feliks, Zebovec Olga, Belcijan Bernarda, Grošelj Angelca, Štrukelj Marjan, Kerč Jože, Kremič Marko, Lubinič Marjana. Ker je kakršnakoli informacija še prezgodnja, vam, dragi sodelavci zagotavljamo le, DA SREČANJE BO. O vsem ostalem pa boste sproti obveščeni preko oglasnih desk, razglasne postaje in po pošti. Vabljeni bodo tudi upokojenci in štipendisti. NASVIDENJE NA STUDENCU I Odbor za splošne zadeve: Pirnat Mimi Kerč Helena Pišek Nada Stupica Franc Pervinšek Anton Ravnikar Francka Domitrovič Vanda Cerar Tone Štempihar Majda Komisija za inventivno dejavnost: Podpeskar Jože Merkužič Marjan Kočar Peter Novak Franc Domitrovič Vanda Komisija za odpis materiala in osnovnih sredstev med letom: Zupančič Miran Gorenc Vojko Kerč Jožica Repnik Marinka Rozman Štefan Izvršilni organi Delavskega sveta TOZD Saniteta: Poslovni odbor: Morela Stane Arnuš Betka Klopčič Slavko Kreč Mihela Mavsar Marija Sajevic Helena Markovič Milena Komisija za delovna razmerja: Svetlin Marjan Zule Bojan Gorenc Vojko Grošelj Angelca Urbanija Irena Zalokar Ani Uštar Janez LM Pozornost kvaliteti Vprašanje kvalitete polizdelkov, izdelkov in storitev so v Tosami vse pomembnejša in glasnejša. Kvaliteta postaja ena izmed naših najzanimivejših in najštevilnejših poslovnih tem. Na žalost so nas šele neugodne razmere na trgu prisilile k razmišljanju o večji kvaliteti. Razmere na trgih so se v 1. 1985 precej spremenile in tudi na Tosamo delovale dokaj negativno. če sedaj zanemarimo druge tržno-,ekonomske vplive, se lahko vprašamo: si še naprej zatiskati oči pred kakršnokoli, ali celo slabo kvaliteto? S tem je treba prekiniti, pa čeprav je vedno toliko pripravljenih izgovorov na razne težave, ki da to ovirajo, da je to nemogoče .. . Kakorkoli, tržišče zahteva kvalitetne izdelke! Pred leti je bila v Tosami akcija »Leto kvalitete«, z namenom, da bi se na področju kvalitete proizvodov in storitev naredilo nekaj več in da bi se to delo intenzivno nadaljevalo. Pa se ni, zato smo se del te široke problematike ponovno lotili. Tokrat predvsem na področjih, ko gre za proizvodnjo in kvaliteto naših polizdelkov. Problematika kvalitete in kontrole kvalitete je zelo široka. Poleg vseh proizvodnih oddelkov in sodelujočih strokovnih služb, je vključena tudi Služba za organizacijo dela. V marcu 1986 je izdala nalogo z naslovom: »Problemi kvalitete proizvodnje polizdelkov v belilnici«, ki je kompleten prikaz in analiza sedanjega poslovanja v belilnici in vključuje problematiko proizvodnje polizdelkov — predelava in beljenje vlaknin. Proučuje doberšen del poslovanja v tem oddelku, vpliva na kvaliteto in kontrole kvalitete. Naloga je poiskus razlage pomanjkljivosti, ki jih ni malo. Opremljena je tudi s pripombami in predlogi, kot pomoč pri nadaljnjem delu — oblikovanju dela. NIVO KVALITETE? Kakovost Tosamovih polizdelkov in končnih izdelkov tržno dolgo časa ni bila zanimiva! Časi, ko smo prav vse prodali še »toplo« in so kupci na rampi pri ekspeditu čakali v vrsti in veseli prevzeli vse kar smo proizvedli, ne da bi kar koli spraševali o ceni in kvaliteti; so počasi, a zanesljivo minili! Se kako je kupec sedaj pozoren na droben odmik pri cenah, na prodajne pogoje, na lično komercialno embalažo, na spremenljivo propagando in seveda na kvaliteto samega (sanitetnega izdelka, ki ga je, kupil, uporabil.. . To zadnje je najvažnejše in odločujoče, ali se bo pri naslednjem nakupu spet odločil za Tosamo, ali ne? Od tega pa je odvisna uspešnost DO! Nihče iz našega kolektiva ne želi, da bi zaostali za drugimi in da bi Tosamo izpodrinili naši konkurenti. Toda bitka je na zahtevnih konvertibilnih trgih lahko kaj hitro izgubljena, tja pa naj bi kar največ izvažali. Pa tudi za domači trg ne gre biti prevelik optimist, saj je minulo leto prineslo mnoge spremembe. Ko postane izbira izdelkov dobra in vse bolj široka, cene blaga visoke, je tudi kupec- npr. sanitetnih izdelkov, postal izbirčen kupec. Napori, da se ustvari kvalitetna proizvodnja človekovaga dela so stari toliko, kolikor časa že človek dela in proizvaja. Kvaliteta nastaja iz prepričanja, da je mogoče vsak polizdelek, izdelek, storitev ...., napraviti še boljše! KVALITETA v industrijskem smislu pomeni najboljše za določene potrebe in želje kupcev naših izdelkov. Kaj je to »najboljše«, pa je izraženo v NIVOJU KVALITETE polizdelka, izdelka. To pa je ključni problem v DO, pri zagotavljanju kvalitete in vseh ostalih temeljnih vprašanj kvalitete. Nivo kvalitete pa je najpogosteje v povezavi z: a) Zunanjimi faktorji: (dejanski namen uporabe našega izdelka, njegova prodajna cena...) b) Notranji faktorji (človeški potencial — delavci, tehnološka razvitost, proizvodna in materialna oprema, surovine, materiali, načini kontro-le . . .) Zato bi moral biti cilj vsake DO, seveda tudi Tosame: določiti in izbrali optimalni nivo kvalitete svojih polizdelkov, izdelkov, glede na zahteve trga in notranjega potenciala DO! Ustrezen — enoten nivo kvalitete pa v Tosami še ni določen! Nivo kvalitete mora biti na nivoju, ki ga zahteva kupec, oz. vsaj tak nivo, ki ga nudi tudi konkurenca. In prav konkurenca je »kriva«, da se nivo kvalitete polizdelkov, izdelkov, storitev, vse bolj dviga. Na YU tržišču pa Tosama nikakor ni edina proizvajalka sanitetnih izdelkov, izdelkov za otroško in žensko higieno, ali pa bolniških programov. Konkurenca je že doma kar številna, še dosti hujša je na zahtevnih svetovnih tržiščih. Povsod tržišče zahteva kvalitetne izdelke! Proizvodni ciklus se običajno prične s kupcem, zato se tudi problematika kvalitete prične s kupci, saj zanj delamo, njemu prodajamo! Tu pa je znani nivo kvalitete, št. 1! Npr.: pogodbeni nivo kvalitete proizvodov pri prodaji, merila za reševanje reklamacij, poslovne informacije . . . To je odločitev DO: kako bomo proizvajali, koliko kvalitet upoštevali, po katerem postopku delali, odločitev o °/o slabe kvalitete v določenem oddelku za polizdelke, končne izdelke, kako bomo organizirali kontrolo kvalitete, konstrukcijska in tehnološka dokumentacija ter tehnični pogoji za kontroliranje, delovna dokumentacija in navodila . . .? Vse to in še več je pomembno pri zagotavljanju ustrezne kvalitete polizdelkov, izdelkov in za določitev ustreznega nivoja naše kvalitete. To pa nam v Tosami manjka. Pojem kvalitete se v naši vsakdanji delovni praksi na ža- lost še vedno prijavlja le kot deklera-tivna zahteva. Prav nedoločen in različen nivo kvalitete je v Tosami velik problem, saj nivo kvalitete ni vedno določen in jasen, ali pa ga nočemo določiti in poznati in zavestno delamo po več različnih postopkov! Ne smemo se slepiti: običajno delamo po več postopkih! Temu bi lahko rekli: izvozni in domači postopki. Ugotavlja se, da je precej vseeno kakšne so npr. partije za domači trg, ki se delajo po krajših postopkih, s slabšimi surovinami, vsem vrstam kontrol ne posvečamo toliko pozornosti kot npr. izvoznim, ipd . .. Pri izvozu smo nekoliko natančnejši, postopki so popolnejši — daljši, izbiramo bolše surovine, kontrole kvalitete so doslednejše, natančnejše .... Vendar pa je zaradi tega tudi produkcija manjša. Pa vendar iz prakse vemo in poznamo, da se tudi pri izvoznih izdelkih in kvalitetah še vedno kaj zatakne. O tem pričajo nekatere reklamacije, ki delujejo kot negativne povratne informacije o kvaliteti. Ne samo nizka cena YU izdelkov, tudi in predvsem kvaliteta izdelkov, igra na zahtevnih tržiščih pomembno vlogo in pri tem so zelo dosledni. Razlike pri proizvodnji in kontroli domačih in izvoznih partijah, polizdelkov, izdelkov, so pri nas očitne! Smo mar cepljeni z (napačnim) mišljenjem, da je za domačega kupca vse dobro? To vse bolj postaja pretekli čas. Problematika kvalitete polizdelkov, izdelkov, mora biti prisotna v celotnem proizvodnem ciklusu: od razvoja (to nam še kako manjka!), preko proizvodnje, do prodaje in raziskave trga. V ta širok ciklus je vključenih precej delavcev, sodelavcev, ki lahko le s koordiniranim delom dosegajo začrtano in planirano kvaliteto, oz. določen nivo kvalitete. Odgovornost za kvaliteto je odgovornost vsakega posameznika na katerem koli delovnem mestu v DO! Kvaliteta se lahko dosega, če je vtkana v sam proizvod in zavest vseh proizvajalcev! Kako pa vgraditi kvaliteto v sam proizvod, odpira mnogo vprašanj v vsaki delovni praksi. To pa nam nalaga nove in nove naloge, da to rešujemo, če ne želimo, da bo zaostanek za razvitimi že čez leto dni še precej očitnejši kot je sedaj. CERAR Tone, org. Kritično o letu 1985 Komunisti smo tudi kritično premleli poslovanje v letu 1985. Po oceni, ki je bila, so bili že sprejeti določeni ukrepi, ki jih je začel kolegij. Seveda pa je bil dan jasen očitek strokovnim službam (zlasti komercialni sektor in ekonomsko-računski sektor), da niso pravočasno reagirali na novo zakonodajo o revalorizaciji, zalog surovin in polizdelkov. Tudi zaradi sorazmerno visokih zalog (in ostalih vzrokov), je zlasti TOZD Saniteta beležila dosti slabše poslovne rezultate, kot bi jih smela. Posebno še zato, ker je proizvodni in tudi prodajni plan izpolnjen. ZK bo zato zahtevala analizo ukrepov najpozneje ob 1. četrtletju, se pravi ob periodičnem obračunu. Govora je bilo tudi o Gospodarskem načrtu za 1986. leto. Osvojen je bil predlog, da se plan investicij za letošnje leto ponovno pregleda in uskladi s finančnimi sredstvi. To je seveda posledica slabših poslovnih rezultatov. Dotaknili smo se tudi volitev, za katere smo ocenili, da priprave nanje potekajo v skladu z Volilnim zakonom in v predvidenem tempu. Predlagani delegati so iz vseh delovnih sredin, primerna zastopanost pa je tudi članov ZK. Ponovno pa smo opozorili na potrebo po boljši organiziranosti strokovne službe (splošno-kadrovski sek-otr), za pomoč ne samo samoupravnim organom ampak tudi delegatom skupščin SIS. Problemska konferenca o delovanju delegatskega sistema je pokazala slabosti zlasti na tem področju. Organizirati je treba tudi komunikacijo delegacije za SIS in samoupravnimi organi. To pa zato, da se ne bomo spotikali ob delegatski sistem, temveč mu nudili vso moralno, materialno ter strokovno pomoč, da opravi funkcijo, ki jo v naši družbi ima, še bolje mora imeti. Drčar Milan ing. Viljem DOLENC Mikroračunalniki in Tosama Kakor je bilo že zapisano, bi modernizacija Tosaminega skromno avtomatiziranega strojnega parka zahtevala ogromn ) denarja. Ker trenutno nimamo denarja za posodobitev vseh strojev in naprav hkrati se ponuja le možnost postopne modernizacije - posodobitve posameznih izdelovalnih postopkov. Razvoj v svetu kaže, da je uporaba mikroračunalnikov odločilno omogočila avtomatizacijo proizvodnje — torej modernizacijo. Avtomatizacija strojev bi nam potem omogočila uvedbo procesnega računalnika za učinkovito vodenje celotne proizvodnje v Tosami. Tak računalnik bi nam dajal podatke o delovanju posameznih strojev in jih krmilil po naših zahtevah. V prvi stopnji uvajanja mikroraču-nain kcv v Tosamo bi ti nadzorovali, krmilili, ter regulirali delovanje posameznih strojev, šele potem bi prešli na posredovanje podatkov o delovanju in sprejemanju podatkov za delovanje strojev z uporabo nadrejenega računalnika. Tako bi dobili prave podatke namenjene komercialnim obdelavam, in potem vsem nadaljnim obdelavam s katerimi bi dobili podatke o: izkoriščenosti strojev, proizvodnji v celoti, kvaliteti, proizvodnji v določenih časovnih obdobjih, o gospodarnosti glede na stroške, ki proizvodnjo bremenijo itd. Dobili bi tako resnične podatke o izvršeni proizvodnji in primerjavo med dejanskim in p aniranim stanjem v proizvodnji. Z računalniško obdelavo je torej mogoč celovit pregled nad delovanjem proizvodnega sistema. V Tosami smo se odločili v »temeljih srednjeročnega plana 1986 - 1990 za nakup nove linije za vlaknovino novega tipa, za novo zgradbo, ter nakup večjega števila različnih izdelovalnih strojev. Pet let bo hitro minilo, že sedaj je treba začeti s pripravami in študijem za modernizacijo v obdobju po letu 1990 in to naj bo obdobje modernizacije na osnovi uvedbe procesnih mikroračunalnikov na vseh strojih in postopkih, ki imajo za to pogoj. Ne smemo čakati računalniškega inženirja, da bo to naredil namesto nas. (Članki so napisani z uporabo prispevkov predavateljev mariborske Univerze dipl. ing. S. Perocija, ter dipl. ing. F. Čeriča.) — nadaljevanje Dogodivščine (mojega) delegata (Moj) delegat se je spomnil, da bi bilo dobro kaj več povedati o (svojem) delu v delegaciji. Pokazal bi rad na drobne stvari ki (po)kvarijo sicer dobro zamišljen delegatski sistem. Zadnjič je bil (moj) delegat vabljen na sestanek delegacije v Tosami. Kot velikokrat prej je bil s sklicate- ljem osamljen na sestanku. Kajti ostali (moji) delegati so bili (neopravičeno odsotni. Torej je bil (moj) delegat več ali manj samoupravno (prisiljen) vzeti poverilnico za sejo skupščine SIS v uporabniških vrstah. Samoupravno se je dogovoril, da bo (moj) delegat zastopal (moje) mne- nje na skupščini, dobil je ustrezen »Špeh« gradivo in (ne)natančna navodila o čem bo v skupščini govora in kako naj (ne)glasuje. Dobil je tudi dovoljenje za izhod z ustreznim žigosanjem kartice. Toda (moj) delegat je bil s svojim avtomobilom in nameraval po skupščini priti nazaj na delo (!!!???). Odšel je lepo na parkirišče, v gozdu avtomobilov našel svojega. Toda samo našel, odpeljati se ni mogel — bil je zaparkiran. Zato je (moj) delegat zahteval po ozvočenju, da mu umaknejo avtomobile. Ampak (jaz) nisem umaknil avtomobila, ker obvestila nisem slišal, ali pa se nisem zmenil zanj. Hahljal sem se obenem, kaj neki se gre, da hodi med delom ven, saj mora vendar delati na delovnem mestu, ne pa se iti nekakšno samoupravo. Čas začetka seje Skupščine se je bližal, zato je (moj) delegat prosil za (moj) tovarniški avto, ker je bilo za hojo paš že (pre)pozno. Toda avtomobila ni bilo, vozili so se tisti, ki so delali, ne pa se šli nekakšno samoupravo. Tako se je tudi (moj) delegat odločil, da gre delat in ne na Skupščino SIS. Zato je (moje) delegatsko mesto ostalo prazno, ker sem se (jaz) odločil, da ne bo zastopal (mojega) stališča in ga zapakiral. Naj kar lepo dela in ne misli na nekakšne samoupravne neumnosti! »No«, je zavzdihnil (moj) delegat, »pa govorimo, da delegatski sistem (ne) funkcionira. Zdaj razumem, zakaj je toliko skupščin (ne)sklepčnih.« Ampak (jaz) bom poklical (mojega) delegata na odgovornost, ker se ni udeležil skupščine, pa je vendar imel (moje) stališče in (moje) pooblastilo! Kako neki se upa, pa ne udeleži skupščine! PS Dogodek je resničen, ostalo pa vzemite kakor hočete — zlasti vozniki osebnih avtomobilov in upravljalci (mojega) parkirišča! ( Samo )upr avl jalec Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Merlin Danica, Sonja Rode, Silva Mežnar - blagajnik, Vladka Berlec, Stane Tomažič, Milan Drčar, Vida Vodlan, Tone Stare Križman Brigita — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — — glavni urednik. Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško * Morda vas zanima Naša DO spada med večje delovne kolektive, ki zaposlujejo že preko 1000 delavcev. Naš proizvodni program je zelo obširen, saj proizvajamo preko 300 različnih izdelkov, ki jih po namenu uporabe razvrščamo v: — izdelke za zdravstvo — izdelke za žensko higieno — izdelke za otroško nego in — cigaretne filtre Poglejmo koliko posameznih izdelkov smo prodali na domačem trgu v preteklem letu. Priznajmo, da nas je večina takih, ki poznamo bolje le svoj ožji delokrog, celotne pogodbe pa nimamo vedno pred očmi, kljub temu, da redno dobivamo najrazličnejše podatke. Je že tako, da nas ob koncu leta zanima le »en podatek«, vse ostale pa kratkomalo spregledamo ali se zanje ne zanimamo. Pa kljub temu preberite članek do konca in boste videli, da so tudi podatki o prodanih količinah lahko zanimivi. Prikazali bomo samo prodajo pomembnejših izdelkov in izdelkov masovne proizvodnje. MIKALNICA — higienski vložki (izdelujemo jih v petih različnih kvalitetah) — dnevni vložki Vir 30 — tosama plenice nočne a 20 — tosama hlačne plenice a 20 — bebi palčke (vse v škt pa 100 kos) — vata I.a in v traku — vata cik cak in higienska vata PRODAJA 1985 17.619.843 pkt a 10 286.704 škt 1.006.540 pkt 914.100 pkt 1.376.445 škt 131.609 kg 396.176 kg TKALNICA OVOJEV — kaliko ovoji tkani — stanični ovoji tkani — bombažni krep ovoji — tkani in pleteni elastični ovoji — virfiks a 25 m 2.769.250 kos a 5 m 2.453.350 kos a 5 m 1.698.920 kos a 5 m 450.360 kos a 5 m 29.599 škt SANITETNA KONFEKCIJA — gaza v balah a 100 m, šir. 80 in 100 cm — gaza sterilna (1/4, 1/2 in 1 m) — komprese steril. in nester., operac. in trebušne komprese — gaza za tampone (tri dimenzije) — muli ovoji rezani — ovoji za prvo pomoč — ovoji tip — micropor — vatiranci (tri dimenzije) — avto apoteke — omarice za prvo pomoč in rezer. komp. — priročne lekarne in rezervni komp. — sanitetne torbice 41.444 bal 1.991.138 kos 31.090.190 kos 4.856.800 kos 497.480 kos a 5 m 161.250 kos 119.803 kos 52.858 škt 1.694.195 kos 169.395 kos 9.494 kos 1.737 kos 1.635 kos OTROŠKA KONFEKCIJA — tosama plenice dvoj. in enoj. nina — hlačke (vseh pet kvalitet) — standardni zavitek Ika- 175.514 pkt a 10 kos 707.797 kos 28.776 kos FILTRI — mavčevi ovoji — celulozna vata (1 kg in 5 kg) — podloge za bolnike (dve dimenziji) — bebi predloge — bolniške in zdravniške kape (bele, zelene) — operacijske maske (bele, zelene) — Bistrica krpe — prevleke za vzglavnike — ženske hlačke — virkol 2 in 3 — urinske vrečke — hig. tamponi Vir tamp — polnili vložki v 000 kos — tosama fitlri v 000 kos 716.525 kos 203.270 kg 300.930 kos 497.310 škt 1.210.600 kos 1.389.550 kos 264.900 kos a 10 4.804.600 kos 48.564 kos 417.550 kos 101.800 kos '466.420 škt 53.476 kos 509.285 kos Naši pripravniki IGOR ANTONIJEVIČ je končal srednjo strojno šolo. V TOSAMI je kot pripravnik za vodjo izmene v vlaknovinskem oddelku. Delo je zanimivo, vendar poteka v treh izmenah, kar je naporno. Njegova želja je, da bi opravljal svoj poklic. Kakorkoli mu je bolj všeč delo v proizvodnji kot delo za risalno desko. Prijetno je presenečen nad vsestransko podporo, ki jo dobi kot novinec, posebej mu pri tem pomaga njegov mentor tov. Gornik. Tekstilna industrija mu ni poznana, zato je delo zanimivo, ker vsak dan poznaš kaj novega. Problemi, ki jih srečuje pri delu, so težave zaradi nekvalitetne surovine, vlakna, ki motijo proizvodnji proces ter s čistočo oddelka. V vlaknovinskem oddelku letos načrtujejo novo proizvodno linijo za izdelavo netkanega blaga. To bo za njih nov tehnološki postopek — tako po tekstilni kot strojni plati, zato bo treba mnogo truda, da bo proizvodnja stekla. »Škoda, da ne bom prisoten, ko se bodo stroji montirali, kajti čaka me še služenje vojaškega roka.« Igor bi rad zaradi bližine doma po končanem pripravništvu dobil svojo redno zaposlitev v TOSAMI. ANDREJA GABERŠEK je končala srednjo tekstilno šolo. Najprej se je zaposlila kot šivilja v Rašici. Pripravniško dobo bi lahko opravila v An-gori, pa je zaradi oddaljenosti zaprosila v TOSAMI. Njeno pripravništvo obsega delo vhodnega kontrolorja. »Pri delu se seznanjam z jemanjem vzorcev surovin in repromate-rialov, kontroliranjem kvalitete po zahtevah normativov surovin, beleženjem podatkov in obveščanjem vod-jim služb o stanju pošiljk materialov. Z veseljem delam delo vhodne- ga kontrolorja, in si želim, da bi lahko ostala na tem delovnem mestu za nedoločen čas.« JOŽE KERČ je končal poklicno kovinsko šolo. Sedaj pri praksi vidi, da je težko opravljati delo samo s teorijo in je prava ta trditev, da le teorija in praksa usposobita človeka za delo. Ker je pred dnevi opravil pripravniški izpit, je ta skrb za njim, ima pa že vozniški izpit in upa, da ga bo tudi uspešno naredil. MELITA POŽEK je višji upravni delavec in sedaj pripravnik za organizacijo dela v TOSAMI. »Mogoče je šest mesecev še prekratka doba, da bi lahko dobila celotno sliko o Tosami, vendar pa sem spoznala veliko novih ljudi in mislim, da je delo v kolektivu prijetno. Kar se tiče mojega dela v času pripravniške dobe, si želim, da bi si v okviru programa pridobila čim več no- *----------- vega znanja, ki bi mi omogočil kvalitetno samostojno delo po opravljenem pripravniškem izpitu. Ker delam v službi za organizacijo dela, mislim, da to ne bo težko, saj ta služba pokriva izredno široko področje delovanja, vse od proizvodnje pa do računalniške obdelave podatkov. Mislim, da je to zelo potrebna služba, ki omogoča boljšo organiziranost dela na vseh področjih. Ko so me nekateri spraševali, kaj mi v Tosami ni všeč, moram pravzaprav povedati, da me moti predvsem fiksni delovni čas od 6 — 14 ure, kajti, je pač tako, da zjutraj težko vstajam in mi dan za dnem jutranja »rekreacija« predstavlja problem. Mislim, da bi tudi z uvedbo premakljivega delovnega časa zagotovili kvalitetno opravljanje delov, dolžnosti pri »zamudnikih« in tudi pravočasno prihajanje na delo. Na koncu moram poudariti, da sem bila zelo lepo sprejeta v kolektiv in da se bom vedno spominjala na preživeti čas pripravništva v TOSAMI s prijetnimi spomini. Sestavljanje križanke V želji, da bi pridobili nove se-stavljalce križank posredujemo nekaj napotkov za sestavljanje križanke. Vsak sestavljalec se mora opirati na knjižno besedje in zavračati izrazje npr. TRSICA, vulgarizme RIT in popačenje besed FLASA, ŽAJFA. Držati se je treba sorazmerja domačih in tujih besed, sorazmerja znanih in neznanih pojmov. Sestavljalec tudi pazi, da ni v križanki posameznih polj, najmanj sta dve polji. Enolična je lahko križanka, ki vsebuje menjavanje samoglasnikov in soglasnikov: AVA, ANANAS, NARAVA . . . črkovno razgibane besede so neprimerno bolj cenjene: VRČ, BRDAVS, BRŠLJAN. Najpogosteje so črke v križankah E, najred-keje pa črka F. Črke W, Y se navadno opušča zaradi težjega sestavljanja križanke. Slab in neustrezen opis otežuje reševanje. Za izraz BOR je lahko opis: iglasto drevo, oz. slovenski pesnik in dramatik ali rudarsko mesto v Srbiji pa tudi kemijski element. Pri slikovni križanki so prva in najbolj vidna posebnost slikovni vložki, ki predstavljajo sestavni del grafične mreže. Na njih so različne osebe, kraji, predmeti in pojmi, ki jih mora reševalec prepoznati in vpisati v vrstice ali stolpce križanke, kot kažejo puščice. In še nekaj osebnih izkušenj se-stavljalke slikovnih križank Vide Vod-lan. »Leta 1969 sem sestavila prvo križanko in jih več ali manj nadaljevala do sedaj. Če ocenjujem svojo prvo križanko danes, menim, da sem jo izboljšala v tem, da ne vstavljam več toliko grškah bogov in imen tujih filozofov in pisateljev, vendar je zato križanka zahtevnejša brez tega za sestavljanje. Za delo vzamem karo papir in si načrtam 16 vodoravnih in 12 navpičnih kvadratkov. Navpičnih je lahko več, tudi do 20, a vodoravnih ne sme biti več zaradi čitljivega branja besedila in izdelave klišeja. Nato si zamislim motiv slike in najprej vpišem vodoravno ali navpično izraz za sliko. Npr. Bled je lahko pojem jezero, turistični kraj itd. Iz te besede pričnem iskati navpične in vodoravne primerne besede, ki bodo imele pomen ter so slovnično pravilne. Tu se prične radiranje, iskanje najbolj primernih besed in pogosto je potrebno poseči po Slovenskem pravopisu in Enciklopediji. Kajli, če se beseda prične s KA je lahko izpeljava KABALA, KABARET, KABEL, KABINET, KABUL, KABRIOLET itd. odvisno kaj mi bo pri naslednji besedi vezave bolj ustrezalo za oblikovanje nove besede. Zato je potrebno pri sestavljanju imeti še največ potrpežljivosti, a včasih se kljub tej lastnosti ne ustvari križanka in se mora odložiti do naslednjega dne. Moje izkušnje so takšne, da mi najbolj uspeva križanka ob nedeljah popoldne in po štirih, petih urah je križanka gotova. Veliko dela je s pisanjem izrazov, ki pa jih s tehnično roko oblikujejo naprej moji ustvarjalci križanke. Vsako sestavljeno križanko večkrat preverim, če se ni vtihotapila napaka, ker takšna križanka izgubi ves pomen. Za sestavljanje križanke prejmem tudi honorar v znesku od 400 do 500 din. Pri žrebanju je prva nagrada 800 din, druga 600 din in tretja 400 din. Seveda se hitreje križanka rešuje, toda tudi sestavljanje ima svoj mik. Pri žrebanju ne sodelujem, a vedno rada pregledam, kateri so izžrebanci križanke. Najbolj me razveseli, če me kdo pocuka in reče: ti ali je ta črka pravilna. Saj se ne gre za nagrado, bolj za veselje do sodelovanja. In včasih ko pravi urednica, dajmo posvežimo križanke z novimi idejami vem, da je meni moj način sestavljanja zlezel pod kožo in da bi sveže ideje prišle od novega sestav-Ijalca. In v upanju da tako bo, smo dodali nekaj napotkov za zadnjo stran.« Življenje teče Skupna seja 00 Z K ERNA JANEŽIČ dela v sanitetni konfekciji skrajšani delovni čas. Njena prva služba je bila v Duplici, kjer je na dvorišču zlagala deske, šestnajst let pa je tudi Tosamina delavka. Če se spominja svojih let nazaj, ko so bili problemi s stanovanjem, je sedaj vsaj to bolje. Rodila je štiri otroke. Osemletni fantek se ji je ponesrečil v prometni nesreči. »Še sedaj mislim, da bo kar od nekod prišel. Ta otrok je bil tako prisrčen.« Hčerka se ji je poročila v Zagorje in ji je kar žal, da ni v njeni bližini, bi si lahko ena drugi pomagali. »Dočakaš ta leta, pa če si bolan, moraš vse to premagovati in samo tisti ve, kako je to, ko ponoči zaradi bolečin ne moreš spati.« Erna rada dela, v prostem času tudi plete in upa, da bo tudi v prihodnje lahko in da je ne bi zdravje bolj zapustilo, pa bo. SREČKO KLOPČIČ je razen tega, da je Tosamin delavec šestindvajset let, delal že tudi v Induplati in Papirnici. »Tega ne bom pozabil, kako sem se s kolesom vozil iz Moravč v Jarše na delo.« Sedaj mu toliko več pomeni vožnja z avtom in bi bil prav nesrečen, če bi mu rekli: Avta pa ne boš več vozil. Delo v belilnici ima rad, posebno pa je zadovoljen na delovnem mestu, če so dobri medsebojni odnosi. Zadnje dneve ima občutek da ni tako, ker vsak svoje debatira okrog VIP-ov in se nič prijetnejšega ne pomenijo med malico. Ustvaril si je družino, sezidal hišo in rad odide tudi v svoj vikend. Najbolj nerad se spominja vojne in trpljenja zato želi tudi za prihodnje mir in pa zdravja, pa bo še tako najboljše. Za prisrčne čestitke ni nikoli prepozno in zato ob tej priliki obema jubilantoma izrekamo vse najboljše in še veliko zdravja. • Gospodarjenje u letu 1985 Podano je bilo poročilo o gospodarjenju v letu 1985. Tov. direktor je poudaril, da bi bili poslovni rezultati lahko zelo dobri, če ne bi bilo vpliva revalorizacije zalog surovin in najemanje kreditov, kar nam je zmanjševalo dohodek. Nadalje je navedel še vrsto vzrokov, ki so imeli negativen vpliv na naše gospodarjenje v letu 1985 in dejal, da se moramo resno zavedati nastalih težav, predvsem člani ZK, kot vsi delavci DO in resno pristopiti k izvajanju ukrepov, ki so bili osvojeni na strokovnem kolegiju. V primeru neizvajanja ukrepov bodo odgovorni delavci poklicani na odgovornost. Postavilo se je vprašanje, zakaj strokovne službe niso hitrejše reagirale na zmanjševanje zalog (predvsem komercialni sektor in ekonomsko -račun, sektor), preveč širokogrudno odobravanje prodajnih pogojev, zlasti dolžino plačila. To je bistveno poslabšalo gospodarski učinek, zlasti TOZD Saniteta, ZK bo zahtevala analizo ukrepov najpozneje ob I. kvartalu (ob periodičnem obračunu). Valči Bolhar v spomin Vsi tvoji prijatelji, znanci, sodelavci in vsi, ki smo te poznali, ne moremo še v popolnosti dojeti, da te ni več med nami, in ti ki si nas še pred nekaj dnevi razveseljevala s svojo vedrino in prijaznostjo. V času, ko si se pred 35. leti zaposlila med nami, je bila tedanja tovarna še v povojih in nihče ni pričakoval, da bo iz nje nastalo to, kar je danes Naj v teh težkih trenutkih slovesa iskreno priznamo, da si med drugim tudi ti v mnogočem doprinesla današnjemu stanju in modernemu razvoju. V začetku petdesetih let, ko si se zaposlila v konfekciji so ti v roke prinesli ovoje, katerim si p.o čudnih poteh usode ostala zvesta do zadnjega diha. V tistem času so se pričeli vza-jati prvi delavski sveti in samoupravljanje je zaživelo v vseh pozah našega življenja. Kot mlado, bistro in na- darjeno dekle nisi nikdar odklonila dela tako v konfekciji, kot kasneje v tkalnici ovojev pa naj bi bilo to delo v različnih izmenah v materialni proizvodnji ali v takrat popularnem in potrebnem udarniškem delu. Samo takšni ljudje, ki so z vedrino in veseljem povsod prijeli za delo so resnični ustvarjalci naše sedanjosti. Med nami, tvojimi sodelavci, bo ostala opazna vrzel tam, kjer si jo ti zapolnjevala. Težave in problemi se pojavljajo iz dneva v dan, vendar ne bo več tebe Valči, da bi z vedrino in pogumom uresničevala začrtane cilje in premagovala ovire. Na široko bi morali tu opisati tvoje delo s katerim si gradila prihodnost za svoje naslednike, tako v družini kot tudi širši družbeni skupnosti, vendar na žalost vseh nas, teh zadev ne boš nikdar sama uživala. Mladi rod, ki prihaja, med njimi sta tudi tvoji hčerki, bi moral nadaljevati delo tam, kjer si ga prekinila ti, če želimo, da ves trud ne bi bil zaman. Pota usode so nepredvidljiva. Tako si pred 35. leti doživela prve zametke delavskih svetov, tako je danes, ko se poslavljamo od tebe nastopila svoje delo ekipa delegatov, ki smo jih izvolili včeraj. Malo vemo o tvojih tegobah, ki si jih imela v življenju, kajti o svojih težavah si nerada govorila rekoč 1 sak človek naj najprej sam rešuje svoje probleme* in na podoben način si osvojila vse nas okoli sebe. Z možem sta si zgradila topel dom, v katerem sta vzgojila dve mladi bitji, ki le bosta še pogrešali, kajti tvoji nasveti so bili za vse brezplačna nagrada. Za vse tvoje iskreno in predano delo se ti resnično toplo zahvaljujemo. • Obravnava planskih dokumentov V javni obravnavi je II. del GN za leto 1986, s programi dela DSSS, ter srednjeročni plan za obdobje 1986 - 1990. Tov. direktor je podal predlog, da se plan investicij za leto 1986 ponovno pregleda in uskladi z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. ® Volitve Priprave na volitve so pričele potekati v letu 1985. Sindikat je oblikoval koordinacijski odbor za pripravo volitev, ki je delal tudi s pomočjo kadrovske službe. Delegati, ki bodo voljeni v mesecu marcu, so izbrani iz vseh delovnih sredin, zadostno je zastopano tudi članstvo ZK. Nekaj predlaganih kandidatov je sicer zavrnilo podpis izjave (2), vendar je bilo to zamenjavo lahko nadomestiti. Odločili smo se za prvo listo. Na problemski konferenci sindikata o delovanju delegatskega sistema in še na nekaj drugih mestih (nazadnje ob sprejemanju temeljev planov SIS) se je izkazalo slabo delovanje prav delegatov SIS. Strokovne službe se morajo (SKS) organizirati tako, da bodo dajala podobno pomoč kot samoupravnim organom. Organizirati pa je treba tudi komunikacijo delegacije SIS — samoupravni organi. To pa zato, da se ne bomo spotikali ob delegatski sistem, temveč mu nudili vso moralno materialno ter strokovno pomoč, da opravi funkcijo, ki je v naši družbi še ima. Predsednik akcijske konference Franc Gornik Osebni dohodki v februarju v din Razredi OS O H H C TOZD W m SANITETA c/: OK ►J > VOD SKU- PAJ TOZD FILTRI ERS TRS DSSS oc US ^ c/2 US VOD SKU- PAJ DO TOSAMA do 50.000 3 6 4 1 14 2 2 16 50.001-60.000 8 16 12 82 48 15 181 39 2 3 9 25 1 40 260 60.001-70.000 8 24 21 3 46 27 23 ] 1 154 32 3 6 5 19 33 219 70.001-80.000 3 1 6 6 3 5 9 33 3 4 13 7 11 35 71 80.001-90.000 3 2 10 12 3 1 2 2 1 36 1 12 17 3 6 3 41 78 90.001-100.000 4 i 5 4 1 2 1 18 4 4 15 5 7 31 53 100.000-110.000 2 i 2 2 2 1 10 1 5 7 2 6 20 31 110.001-120.000 i 1 4 3 1 2 12 1 1 3 2 4 1 11 24 120.001-130.000 1 1 4 1 6 11 12 130.001-140.000 3 1 4 4 140.001-150.000 1 1 1 1 1 1 4 5 150.001-160.000 1 1 1 2 160.001-170.000 1 1 1 1 2 170.001-180.000 / nad 180.000 1 1 1 SKUPAJ 29 48 50 26 153 84 49 17 5 461 82 32 74 35 87 7 235 778 TOZD TOZD Saniteta Filtri DSSS Skupaj Najnižji OD 44.827 49.973 50.413 44.827 Najvišji OD 160.435 156.722 181.147 181.147 Povprečni OD 63.656 63.472 80.563 68.442 Poročilo vsebuje podatke o gibanju osebnih dohodkov po oddelkih, sektorjih, TOZD, DSSS in za celotno delovno organizacijo. V poročilo so zajeti osebni dohodki delavcev za poln delovni čas in za nadurno delo ob normalnem dosegu delovnih rezultatov. Ravno tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov. Podatek o poprečnem OD po TOZD, DSSS in DO pa vsebuje prejete osebne dohodke in tudi nadomestila do 30 dni (metodologija izdelave RAD obrazca). Služba za delitev po delu: Arnuš Franc Zamudniki (ce) in nezamitdniki (ce) o sebi • zamudnik sem priznam. Moj bioritem je pač takšen, da težko vstajam zjutraj. Če bi hitel bi me bolel želodec, znerviral bi se, zato grem v službo vedno nekoliko pozneje. A ob 14. uri, ko dopoldanski delavci hitijo domov, me obveznosti prisilijo, da ostanem uro ali dve v službi, pa se m!i nikjer v dobro ne šteje. Nato še popoldne doma v mislih urejam delovne zadeve, nikoli nisem odklopljen iz svojih delovnih skrbi. Zato se mi zdi nesmiselno, da se še vedno pogovarjamo o gibljivem delovnem času in ga ne vpeljemo, kar bi bilo najprimernejše. • nisem zamudnik. Moji živci me od dveh do petih zjutraj neprestano opozarjajo na delovno mesto, ki je moja mora in zato me jutro odreši nočnega premetavanja in rad vstanem ter grem v službo. Po dnevi so vsi problemi manj črni, kot ponoči. • zamujam, res je. In to kar pogosto. Ne znam hiteti, pa toliko stvari imam opravka krog sebe, čas pa hiti. Nas zamudnike obravnavajo kot kriminalce. Pa vprašam: Le koga oškodujem v teh parih minutah. Ko prideš na delovno mesto, kamor koli, le kdo dela že ob šestih. Kaj pa tisti, ki stojijo četrt ure pred koncem delovnega časa pred urami? Človekovo delo se gleda v celoti, ne pa teh nekaj minut zjutraj, ko si v zamudi. 0 ja, spadam med zamudnike kot nekaj mojih sodelavk zaradi avtobusnega prevoza. Dobro bi bilo, da hi bile ure naravnane na tak čas, da mož ki pride in žigosa kartico pri vratarju ni zamudnik, žena, ki gre v konfekcijo pa je zamudnik. • nisem zamudnik, ker hodim od daleč v službo. Zamudniki so najbližji. • zamudnik sem redko, a kadar sem, je zaradi otroka, ker hoče ob odhodu še enkrat lulat ali pa mi je bruhal v vrtcu. • nisem zamudnik. V dvajsetih letih sem dvakrat zaspal, pa sem rajši vzel dopust, ker ne bi mogel tisti dan zbrano delati. Takšni smo ljudje, vseh vrst. • nisem zamudnik, ker uživam v jutranjih urah. To je nov dan, ki mi je namenjen. Zato poskrbim za svojo zunanjost in ne hitim sto na uro, lahko le štirideset in ob glasbi ter kozarcu soka se dokončno predramim in odidem na delo. • ne, nisem zamudnik pa tudi moj sodelavec ni, ko je danes ves upehan prihitel in se opravičil, da je zaspal kot polh in ni slišal budilke. Sef uslužbencu: »Sem redkobese- den. Ko vam bom pomignil s prstom, morate takoj priti k meni.« Uslužbenec šefu: »Tudi jaz sem tak. Ko boste videli, da bom odkimal z glavo, me ne bo.« ZAHVALE Ob smrti mame Angele Žavbi se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka filtrov, sanitetne konfekcije, be-lilnice iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, cvetje, denarno pomoč ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zorka Baloh, Zvone Žavbi, Angelca Gostič Ob nenadni izgubi najine drage mame VALENTINE BOLHAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Tosame za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujeva tudi govornici za poslovilne besede ter oktetu To-sama za lepo zapete žalostinke. Erika in Tanja IO OOS SANITETA se najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost v času moje bolezni. Sodelavkam in sodelavcem želim OSEBNE VESTI ® Rojstni dan praznujejo v mesecu aprilu 1986 TOZD SANITETA Pripravljalnica Dolinar Franc, Narobe Marija, Vodstvo sanitete Kurnik Dragica, Podpeskar Jože dipl. ing.. Sanitetna konfekcija Babič Stanka, Gabrič Marija, Gregorin Danica, Heine Mira, Hrovat Marija, Keršič Ema, Kurent Marija, Marinček Justina, Miklič Monika, Novak Jana, Peterc Cveta, Rojc Dragica, Tepež Angelca, Adlešič Darinka, Mikalnica Bajde Francka, Cerar Marija, Cerar Mirko, Gregorin Milena, Kerč Alma, Kovič Elizabeta, Klemenc Dragica, Kos Bernarda, Lavrič Stanka, Limoni Vlasta, Novak Slavka, Pavli Ivana, Pernuš Joži, Rogelj Marija, Rožič Ana, Smolnikar Ivanka, Žnidaršič uspešno delo in vse lepo pozdravljam. Sodelavka Albina ZAJC Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam v otroški konfekciji zahvaljujem za darilo, ki mi je drag spomin nanje, pri nadaljnem delu pa jim želim še veliko uspehov in medsebojnega razumevanja. Mislej Štefka Sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije se iskreno zahvaljujem za spominsko darilo, poklonjeno ob mojem odhodu v pokoj. Obenem se zahvaljujem za podarjeno knjižno darilo DO in vsem skupaj želim medsebojnega razumevanja in veliko delovnih uspehov. Milena KERŽAN Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem sanitetne konfekcije in sindikalni organizaciji za izraze sožalja in denarno pomoč. Lojzka HRIBAR Alenka, Gorta Martina, Podbrežnik Tončka, Otroška konfekcija Križnik Ivanka, Milič Ivanka, Vozel Marija, Žebalc Antonija, Ložar Vera, Tkalnica ovojev Belcijan Pavla, Kočar Angelca, Ora-žem Marjan, Sajevic Helena, Belilnica Dimič Mitar, Uštar Janez Vlaknovinski oddelek Jere Miro, Klopčič Slavko, Merkužič Jože, Rode Peregrin Tkalnica širokih tkanin Cerar Božidar, Lipovšek Marija, Pe-stotnik Ivan, Urbanija Ana, Žankar Antonija, TOZD FILTRI Kovač Dragi, Pavovec Olga, Prašnikar Marija, Švare Sonja, Trlep Marija, Varaždinac Antonija, DSSS — SKUPNE SLUŽBE Babnik Janez, Belcijan Bernarda, Blatnik Branislav, Frankovič Boris, Pivec Peter, Štempihar Franc, Vasilev-ski Blagoje, Dakmanovič Srdad, Bol-har Erika, Bokal Franc, Cerar Marko, Černohorski Vukosava, Drobne Ljuba, Dolinšek Ciril, Kerč Franc, Kotnik Jože, Kremi. Marko, Merkužič Danica, Rožič Stane, Repnik Marinka, Štrukelj Zdravko, Šlibar Herman, Urbanija Anton, Volčini Jelka, Ves Viktor, '> • Prišli v delovno organizacijo: — Šobak Marinka — SKS — Klopčič Brane — belilnica — Dolinšek Marjan — TRS — Rusjan Silvo — PO — Grčar Marko — belilnica — Herman Avbelj — KS — Rahne Marta — mikalnica —- Rožič Elizabeta — mikalnica — Lekan Suzana — mikalnica — Zibelnik Silva — vlak odd. — Krnc Natalija — mikalnica — Moneta Janez — mikalnica — Mulec Iztok — TŠT — Jeršek Mateja — mikalnica • Odšli iz delovne organizacije: Mislej Štefka — upokojena Keržan Milena — upokojena Škrlep Maja — sporazumno Bolhar Valentina — umrla NASVETI • Kruh ostane svež nekaj dni, če ga skupaj z opranim dn osušenim korenom zelene pustimo v plastični vrečki. • Če je sol postala vlažna, dajte v posodico v kateri hranite sol nekaj zrn riža. Riževa zrnca dobro vpijejo vlago in sol se ne bo strjevala v kepice. • Madeži črnila se odstranijo iz sintetičnih tkanin tako, da tkanino namočimo v mlačno milnico in madeže zdrgnemo s pralnim milom. Volnena oblačila očistimo tako, da zamazani del namočimo za uro ali dve v mleko. Svila pa se najlažje očisti, če uporabimo limonin sok in malo soli ter nato oblačilo izperemo v mlačni vodi. • Mudi se vam v službo, kava ali čaj pa se nikakor nočeta ohladiti. V skodelico položite kovinsko žličko in kava ali čaj se bosta veliko hitreje ohladila. • Črna kava, ki ima veliko količino črne goste pene, je mnogo težje prebavljiva kot tista, ki ima prosojno peno, ko jo skuhamo. rebusi - Nagradni rebusi - Nagradni rebusi - Nagradni Ime in priimek Oddelek