Leto LXV
Poštnina plačana v golo vini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 3. oktobra 1937
Štev. 227 a
Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja c» loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/HI
SLOVENEC
Telefoni uredništva ia nprave: »-92, 29-95, 29-94, 29-95, 29-9« —• Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana It 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Patriotizem
Bog ni ustvaril človeka samega, ločenega od ostale narave in neodvisnega od dogajanja, ki se vrši izven njega v času in prostoru, temneč ga je postavil na določen prostor, ga bitno včlenil v narod, ki ima svojo preteklost in iz roda v rod stremi v bodočnost, in ga je po neštetih vezeh krvi, dednih o9obin, domačega izročila in načina življenja, oziroma dela, tesno povezal z vso živo in neživo prirodo pa z vso človeško zgodovino.
Tudi država, ki je najvišja stopnja obče-stvenega življenja, težečega za časovnim narodovim blagrom, je naravna tvorba in najvišja naravna vrednota našega družabnega življenja in prizadevanja. Zato je patriotizem, to je ljubezen do lastnega naroda, do njegovega življenjskega prostora in zgodovine, do politične luoči in kulturne ter gospodarske tvornosti, najvišja čednost državljana. Ta patriotizem ne pozna samoljubja, sebičnosti in dobičkaželj-nosti, ki zasleduje lastni prid posameznika ali kakšne posamezne skupine v škodo skupne blaginje, marveč ima pred očmi le korist, srečo in blagostanje ter gmotni napredek in duhovno rast celote. Naši zapadni omiki je ta patriotizem bil sporočen v najvzornejši obliki od Grkov in Rimljanov in Plutarhovi življenjepisi .velikih mož grške zgodovine bodo na vse veke ostali vir, iz katerega bodo tudi bodoči rodovi človeštva črpali idealizem za nesebično službo narodu in državi. Rimljani pa so nam predali kot najvišje moralno vodilo civilnega življenja izrek, da bodi vsakemu državljanu vrhovni zakon blagor države: salus reipublicae suprema lex esto!
Krščanstvo in njega kultura je ta zakon človeške družabne prirode potrdilo in njegovo obveznost še poglobilo v božjem razodetju kot zakon samega Boga, ki človeka milostno izve-ličuje in ga povišuje na osnovi prirode, očiščene dednega greha in gledane v luči večnosti. Krščanska država v svojem zamislu m v svojem uresničenju, kolikor je možno, obsega vse človeštvo, ki je po svojih narodih razdeljeno v posamezne države, tako da vsak narod živi svoje neodvisno državno življenje v kakršnikoli že obliki, da svojo svobodo brani in se more na svojem življenjskem prostoru dostojno preživljati in svoje sile koristno udejstvovati, ne da bi trpela na medsebojni pravičnosti sloneča družnost vseh omikanih narodov sveta, ki med seboj žive v miru: pax Cliristi in regno Christi. Kakor mora vsak kristjan stremeti za takim soživljenjem vsega človeštva v miru in pravici, tako mora tudi biti patriot, rodoljub jn domoljub z vsem srcem in vso dušo tudi s i svojo večnostno usmerjenostjo kot izveličani (otrok božji in član večne nebeške družine; kristjan je v resnici najboljši patriot zato, ker injegovo rodoljubje in domoljubje, njegova povezanost z državo ni zgolj prirodno dejstvo, ampak je utemeljeno po krščanski veri tudi v nadnaravnem religioznem svetu božjega bitja in bistva v njega najpolnejšem razodetju. Kakor je božji zakon brezpogojno obvezen in sloni iia večnih temeljih, tako ima tudi krščanski patriotizem brezpogojno veljavo in neizmerno vrednost ter je v skladu z vsem moralnim redom in njega zakoni kakor jih je postavil Bog. Le patriotizem odkritosrčno krščanskega kulturnega človeka varuje človeštvo pred zmotnim pojmovanjem in delovanjem v narodnem in državljanskem duhu, to je pred skrajnostjo današnjega pogansko - nacionalističnega totalitarizma, ki odvezuje lastni narod slehernih moralnih zakonov in ozirov v škodo človečanske skupnosti, in pred skrajnostjo socialističnega internacionalizma, ki je neuresničljiva proti-naravna blodnja.
Zato je očitek liberalnega svobodomiselstva, ki versko vezanega človeka ne smatra kot polnovrednega člana narodne in državne skupnosti, brez vsake podlage in upravičenosti. Narobe je res: kristjan in katoličan je tem bolj vrašcen v svoj narod in državo, jo tem bolj ljubi in se tem bolj čuti moralno z vsem bistvom z njo združen, njej odgovoren in njej obvezen za vse dobrine časnega značaja, čim bolj živi v krščanski veri in čim bolj dela v njenem duhu ter po njenih zapovedih, čim bolj ravna v soglasju z večnim namenom svojega življenja, ki poveličuje tudi vse prirodno mišljenje m delovanje kristjana. Kristjan je tudi zmozen največje žrtve za narod in državo prav zato, ker pravilno vrednoti svoje časno življenje, ki je v službi občestva zaradi večnega božjega zakona, in ga je vedno pripravljen žrtvovati za svojce, za svoj narod in državo po prelepih besedah Izveličarja, da nihče ne more bolj izkazati pristnosti in globine svoje ljubezni, kakor tisti, ki rarlevolje da svoje življenje za svoje brate. Osebno versko prepričanje in življenjska usmerjenost kristjana je narodu in državi v največji prid tudi zato, ker kristjan tudi narodno celoto in njeno državno organizacijo z vsemi njenimi zakoni postavlja pod večno in brezjx>gojno veljavni vesoljni božji zakon, zato da bi tudi civilni, državljanski zakon ne prihajal v nasprotje z večnim moralnim redom in njegovimi zahtevami, ki edine jamčijo za obstoj in pravi napredek vsakega človeškega občestva, ze stari so to vedeli in zato verskega življenja niso ločevali od civilnega: patria, domovina je bila zanje vrednota, ki je bila bistveno povezana z religijo, z božanstvom in njega vladstvom nad vsem zasebnim in javnim življenjem.
Medtem, ko resničnega kristjana navdihuje in vodi ta patriotizem, ki vsega človeka podreja skupnosti, kroti njegove sebične nagone, vsako skupino in stranko veze z narodno in državno celoto ter vse njeno delovanje usmerja po zahtevah obče blaginje, pa patriotizem, ki je odtrgan od religije, od njenega moralnega in družabnega reda, ni pravi, ampak po-tvorjeni patriotizem. Ta krivi patriotizem je le krinka, za katero posamezniki in stranke skrivajo svoja sebična stremljenja in namene, in ljubezen takega lažipatriotizma pozna državo kot najvišjo vrednoto in dobrino prirodnega na-r<,dove»» >ivlienja samo tako dolgo in v toliko, kolikor" konkretna državna oblika, njena vlada j,o njen vrhovni predstavnik odgovarjajo nje-
Kominterna pripravlja vojni požar
na Daljnem vzhodu, in že vali krivdo na druge
Pariz, 2. oktobra. TG. Francoska poročevalna agencija >Havas< je razširila silno značilno brzojavno vesit, ki jo je sprejela iz Šanghaja o namerah sovjetske Rusije v kitajsko-japoneki vojni. Vest 6e dobesedno glasi:
»Nenadno potovanje sovjetskega poslanika i» Nankinga v Moskvo je predmet mnogih razmotri-vanj. V političnih krogih smatrajo, da je vzrok njegovega potovanja želja, ki jo je sovjetska vlada izrazila, da se s poslanikom posvetuje o vlogi Kitajske in sovjetske Rusije v sedanjem sporu med Kitajsko in Japonsko. Politični krogi menijo, da bodo uspehi teh posvetovanj tudi v kratkem vidni. Sedanji položaj sili Kitajsko in sovjetsko Rusijo dosledno k temu, da skleneta med seboj zvezo in nredita sodelovanje. Po mnenju japonskega vojaškega vodstva imata jaj>onska vojska in armada glavno nalogo, da pobijata komunizem. Po mnenja številnih opazovalcev dogodkov je sedanja vojna Japonske proti Kitajski samo priprava na veliko večjo vojno, Ki jo Japonci smatrajo kot neizbežno. Sieer pa je znano, da se v Tokio bojijo, da ne bi sovjetska Rusija za svoj napad na Japonce čakala na trenutek, ko bo mislila, da jo Japonce vojna s Kitajci iačrpala. Zaradi tega je naziranje, da bo Japonska sama prevzela pobudo za nastop proti Rusiji, zelo razširjeno in tudi verjetno.«
»Drugo znamenje zelo hude napetosti, ki je nastopila med Japonsko in sovjetsko Rusijo so tudi neprestane odprave japonskih čet v Mandžurijo. Tukaj se celo širi mnenje, da bi bilo Japonski prav, če bi prišlo do svetovne vojne, ker bi bil del sovjetske armade vezan na evropska bojišča in bi bil tudi pritisk velesil na Tiliem morju mnogo manjši. Pod temi pogoji je prej ali slej gotovo, da bo prišlo do bolj tesnega sporazuma med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. Ta sporazum bo po tukajšnjih vesteh mnogo bolj jasen in stvaren Kot je bil nedavno objavljeni nenapadalni pakt med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. Tukaj tudi prevladuje mnenje, da bo potovanje sovjetskega poslanika v Moskvo razvoj dogodkov še pospešilo.«
Tako govori brzojavna vest agencije Ilavas. K tej vesti objavlja »Echo de Pariš« sledečo razlago: Ni se mogoče izogniti vtisn, da je bila ta vest narekovana v sovjetskem poslaništvu v Nankingu samem, ali da jo je celo pred svojim odhodom v Moskvo sovjetski poslanik Bogomolov sam izročil dopisniku Havasa. Vest napoveduje resne dogodke na Daljnem vzhodu. Oeivid-no pa sovjetska Rusija polaga veliko važnost na to, da je ne bi obdolževali, da je ona zakrivila kakšne večje spore, ampak skrbno odlaga vso odgovornost na Japonsko, ki bo kriva, če bi bila sovjetska Rusija prisiljena s Kitajsko skleniti vojaško obrambno ivezo, odnosno, že bi prišlo do oboroženega spopada tudi med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Kominterna pripravlja vojni požar na Daljnem vzhodu.«
Tokio, 2. oktobra. AA. (DNB.) »Ašahi Simbun« poroča, da je sovjetska vlada vzlic pomislekom maršala Blucherja preselila glavni stan daljnovzho-dne armade iz Habarovska v Irkutsk. List pravi, da to ne pomeni nikake spremembe stališča Sovjetske umije naspToti Daljnemu vzhodu, temveč samo podčrtuje moskovski namen, da bo sovjetska Rusija uporabila zunanjo Mongolijo kot operacijsko oporišče proti Mandžuriji.
Vorošilov pripravlja „mirovno armado"
Moskva, 2. oktobra, b. Po velikih sovjetskih manevrih je maršal Vorošilov nagovoril v Minska vojake, ki so se udeležili manevrov ter dejal: Nikdar se nismo bili tako blizu vojne kakor danes. Na naših mejah grmijo topovi. Vsakdo izmed nas se mora pripraviti na velike dogodke in na obrambo svoje domovine.
Japonci že v Šanlungu
Tokio, 2. oktobra. AA. (Reuter.) JajHjnske čete, ki operirajo ob železniški progi Tiencin-Pukao, so prekoračile mejo med pokrajino Hopej in Šantung, nato so pa zavzele Sangjuan. Podprte s topništvom in z letali so japonske čete napadle Tehao v pokrajini Šantung. Opozoriti je treba na to, da Japonci upajo, da bo guverner pokrajine Šantung ostal nevtralen. To je prvič v zgodovini razmerja med Japonsko in Kitajsko, da so japonske žete vkorakale v pokrajina šantung.
Tudi Anglež se boji prevelike Japonske
Irfindon, 2. okt. AA. (Havas). Archibald Sinclair, vodja liberalne ojx>zicije, je snoči imel govor, v katerem je izjavil, da bi bilo nujno potrebno, da začno Velika Britanija, llolandska, Francija in Zedinjene države Severne Amerike izvajati bojkot japonskega blaga kot najprimernejše sredstvo, da se preprečijo nadaljnji jajx>nski napadi na Kitajce. Potrebno je, jo dejal, da se uniči to barbarstvo, ker bi sicer moglo dovesti do uničenja naše civilizacije, naših ognjišč in naših družin. Najx>sled je ostro kritiziral zadržanje angleške vlade, ki se noče odločiti za energične ukrepe, dasi jih želi ves angleški svet.
Tokio, 2. oktobra. AA. (DNB.) List »Niči Niči« se obširno bavi s pošiljanjem orožja in streliva na Kitajsko. List trdi, da se je nankiška vlada, ko so se začele sovražnosti med Kitajsko in Japonsko, obrnila do Nemčije, Anglije, Italije, sovjetske Rusije in Amerike zastran nakupa orožja in streliva. Nemčija, Italija in USA so odklonile kitajsko željo po dobavi vojnega materiala, pač pa dobavljata vojni material sovjetska Rusija in Anglija čez Hongkong. List pravi, da je od 19. septembra pristalo v Hongkongu 11 britanskih ladij z orožjem in municijo in strelivom za Kitajsko.
Azijsko klanje
Šangaj, 2. okt. b. Boji na vseh hribih okrog j Šangaja se odločno nadaljujejo. Nobena stran še ■Si mogla doseči prave odločitve. V Capejtu, ki gori se vodijo krvave borbe na nož. Po noči so na bojišču pri Lotijemu dobili Kitajci močne okrepitve. Najhujše borbe pa se vodijo okrog Liuhana,
kjer so japonski pionirji dvignili v zrak kitajske jx>ložaje ter nato izvršili napad s tanki. Na tem sektorju se od včeraj Kitajci le omejujejo na obrambo, v zraku pa so še vedno ofenzivni. Kitajski ajmrati so uspešno bombardirali razne ja-jx>nske jioložaje, ter povzročili veliko razdejanje med jaj>onskimi četami.
Jap>onski generalni štab poroča, da je v zadnjih borbah okrog Šangaja padlo okrog 20.000 Kitajcev, 50.000 pa da je ranjenih. Po teh poročilih so imeli Japonci le 10.000 mrtvih in ranjenih, pri čemer pa niso vštete izgube pomorskih strelcev, ki pa so bile izredno velike v teku zadnjih dni. Kitajci trdijo, da jih takšne zgube prav nič ne strašijo in da bo še vedno ostalo razmerje 1 : 4. Kitajci pa so prepričani, da se bodo v nekaj tednih Jaj>oncem takšne izgube j»znale precej drugače kakor Kitajcem.
Policija razpisuje nagrado
V noči od 23. na 24. septembra t. I. so bili v Misijonski tiskarni v Grobljah pri Domžalah poškovani tiskarski stroji. Kdor izsledi storilce, prejme nagrado 10.000 dinarjev. Uprava policije v Ljubljani.
Upravnik policije: Dr. Hacin.
Zalezovani Trocki
Pariz, 2. oktobra, b. Po vesteh iz Mehike so agenti GPU skovali novo zaroto proti Trockemu. Mehiška policija je pravočasno preprečila umor
Trockega, ki 60 ga pripravili člani GPU.
*
Budimpešta, 2. oktobra. AA. Madžarska brzojavna agencija poroča: V kratkem bo letonski vojni minister Valodis uradno obiskal Budimpešto. V madžarskih političnih krogih 6e širijo glasovi, da bo govoril i madžarskimi zastopniki o sklenitvi ma-džarsko-letonskega dogovora o akciji proti boljševizma.
»Socialnost" francoske vlade na umiku
Pariz, 2. oktobra, b. Seja vlade v Rambouil-letu, ki je bila pod predsedstvom predsednika francoske republike Lebruna se je končala okrog 1. ure pojx>ldne. Takoj je bilo izdano uradno j>o-ročilo o doseženem sporazumu o vseh sjxjrnih vprašanjih, ter da ni nobene vladne krize več. V zadnjem trenutku se je posrečilo odstraniti vse ovire med radikalnimi socialističnimi ministri. V zbornici ni prišlo do ostrejših nastopov. Seja se pričela okrog 10. ure, ter so na njej proučili zelo važna finančna in socialna vprašanja, da bi se v Franciji povrnilo zaupanje v delo vlado in v njene ukrepe. Radikali so zahtevali jx>večanje proizvodnje, da se zniža pasivnost trgovinske bilance, ker je le na ta način mogoče doseči boljši finančni in gosj>odarski uspeh. Okrepitev oziroma jiovečanje proizvodnje pa gre lahko samo na račun socialnih zakonov, zlasti kar se tiče delavnega časa. Tu so pa ogroženi interesi socialistov, ka-
Blagodejno vplivajo na nežnokožo
ELIDA MI
"t
^	ELIDA CVETIC MILO
I
posebno blogo in učinkovito čudovitega vonjo
govemu posebnemu strankarskemu zamislu in njega strankarskim koristim. Dobro je neki nemški mislec za časa absolutizma označil ta »patriotizem« s krilatico: >... und der Kiinig aDsolut, solang' er unser'n Willen tut,« to se pravi, takratni nemški patrioti iz konservativnega veleplemstva so svojemu vladarju dejansko priznavali vso oblast in mu vzdajali vso čast in slavo, dokler se je ravnal po njihovi volji in je ščitil njihove politične in stanovske interese, naj je ljudske želje, obči blagor in narodovo voljo še tako zapostavljal in zanemarjal. Kakor hitro pa je najvišja državna oblast začela krotiti njihov pohlep ter interese, pa se je »patriotizem« teh elementov kmalu shladil in se [»okazul v vsej svoji pravi obliki golega strankarskega egoizma. številnih zgledov iz zgodovine za tak la/ipatriotizem. ki je včasih lastni državi, domovini in narodu obrnil hrbet, ker državni ustroj ni več deloval po njegovih željah in v njegovo izključno korist, ne bomo
navajali, saj so splošno znani. Le to naj še navedemo, kako se tak ^patriotizem«, ki se v nasprotju s pravim in pristnim, res srčnim patriotizmom rad kaže v najbolj kričavi obliki, zna v primerih, ki zahtevajo največjo požrtvovalnost v korist države in njenega ljudstva, spretno izogniti svojim dolžnostim in prepušča »preprostemu narodu«, da se za državo žrtvuje do zadnje možnosti... Tudi to je omembe vredno, kako rad ta krivi patriotizem ime vladarja, države in njenih simbolov ob vsaki pravi in nepravi priliki izrablja v to, da za njim skriva svoje strankarske cilje in da političnega nasprotnika osumi »nedržavnega in protinarodnega mišljenja«, zato da bi lažje okoristil sebe in svoje strankarske pristaše ter državni celoti narekoval svojo absolutno voljo.
Mislimo, da tudi posebne razmere, v katerih živimo m i, opravičujejo ta naša razmišljanja o palrinli/mu. ki morebiti ne bodo brez koristi.
terim bi lahko komunisti odvzeli mase, če bi pristali na vse zahteve radikalov. Verjetno je, da bo dosežen kompromis, ki bo v celoti zadovoljil radikale in socialiste tako, da bo sedanja vlada lahko nadaljevala delo za obnovitev in okrepitev zaupanja. Francoski ministrski predsednik Chau-temps je imel včeraj ves dan jx>lne roke dela za dosego tega kompromisa. Ob 5. uri jjopoldne je prišel v f>oslopje Matignon, kjer je bila konferenca ministrov. Po skupni konferenci, na kateri jo finančni minister j>oročal o jioložaju, so se umaknili radikalni in socialistični ministri k jx>-sebnemu {»svetovanju.. Obe skupini ministrov sta bili v neprestani zvezi. Med njima je jiosredoval sam ministrski predsednik g. Chautemps, ki se je razgovarjal zdaj s predstavniki ene, zdaj s jiredstavniki druge skupine. Nekaj časa je prisostvoval tej zelo zanimivi seji socialističnih ministrov, ki je bila jkkI predsedstvom g. Itlnma. prisostvoval ji je tudi generalni tajnik splošne delavsko zveze Jouhaux. Po konferenci je bila j>o-sebna seja, med Cautempsom in Blumom. Ko so ministri prišli iz jx>slopja so bili socialisti zelo rezervirani in niso hoteli dati nobenih izjav. Radikalni krogi trdijo, da so se jx>gajanja dobro razvijala in da je dosežen jx>poln sporazum, jx> katerem bo prišlo do spremembe delavnega časa in delavnih jiogojev. Po njihovih izvajanjih se je moglo ugotoviti, da bodo socialni zakoni nekoliko spremenjeni, ne pa v tolikšnem obsegu, da bi delovali na delavne mase. Važnejše je bilo vprašanje delavnih pogojev za j>ovečanje proizvodnje. Predsednik zbornice je imel v zvezi s tem sinoči govor, v katerem je poudarjal, da se gospodarska in finančna vprašanja ne morejo reševali z znižanjem delavnega časa, temveč samo s j>ovečano proiavodnjo. On je bil zadnje tedne v številnih ev-roj>skih državah in se prepričal, kako delajo tam delavske množice, ki same vedno bolj uvidevajo potrebo povečano proizvodnje.
London, 2. oktobra, b. »Times« poročajo, da pogajanja za dolgoročno posojilo Franciji ugodno napredujejo. Posojilo bo Francija najela za okrepitev francoske valute. Obenem je to i>osojilo tudi dokaz, tesnega sodelovanja med Vel. Britanijo in Francijo.
Proglas francoske vlade
Pariz, 2. oktobra. (DNB). Vsi današnji listi pišejo, da bo z uradnim sporočilom o današnji seji vlade objavljena tudi miroljubna izjava francoske vlade. Naslovljena Im> na vse države sveta brez razlike na njiii notranjepolitični režim. »Petit Pa-rieien« naglasa, da Francija in francoski narod ne želita niti prolinemškega miru, ker je Nemčija nacistična, niti protiitalijanskega miru, ker je Italija fašistična, pa tudi ne protisovjeskega miru zato, kor je Rusija komunistična.
Dunajska vremenska napoved: Lepo, prijetno jesensko vreme bo trajalo dalje. V nižavah megla.
Zagrebška vremnska napoved: Prevladovalo to toplo vreme, južni vetrovi.
Narod sebi!
Obletnica bolesti, obletnica koroškega plebiscita
Vstopamo v mesec oktober, ko bomo Slovenci z žalostjo praznovali zopet Bpominski dan na koroški plebiscit, ki se je vršil 10. oktobra leta 1920. Za vsak narod pomeni nesrečni moment v njegovem življenju spomin, ki ga ne sme v svoji duši zatreti, nasprotno, pomeni spomin, ki ga mora krepko oživiti in tudi javno pokazati, da ga krepko oživlja in doživlja. Tak trenutek je za nas koroški plebiscit. Sličen je bil spomin na kosovski boj!
Slovensko ljudstvo na Koroškem se je že pred svetovno vojno borilo za svoj narodni obstoj. Vse sile so morali napeti naši koroški rojaki, da so se branili pred ponemčevanjem. To raznarodovanje že tedaj ni prinašalo časti nemškemu narodu; tem manj mu je v čast še silovitejša gerrnanizacija po svetovni vojni, a zlasti še po neugodnem izidu ljudskega glasovnnja. Našim rojakom v Korotanu so godijo vnebovpijoče krivice v narodnem, šolskem, cerkvenem in gospodarskem pogledu. In teh vrstic ne moremo na noben način prenašati. Naša ljubezen do slovenstva bi bila prazna beseda, ako bi »e ne kazala v dejanju. In to naše mišljenje naj se pokaže v dejanju na ta način, da zopet in zopet poudarimo to velike kriviee, da javnost, slovensko, jugoslovansko in sploh evropsko, opozorimo nanje. Ne moremo in ne smemo mirno gledati, kako preganjajo našega koroškega kmeta, kako naše učitelje, kako nam jemljejo župnijo za župnijo in kako zasedajo slovenske župnije z nemškimi duhovniki. Naj se slovenski Korošci odpovedo besedi božji in tolažilom svete vere v domačem jeziku? Nikakor nel Predvsem pa to: nočemo mirno prenašati, da se v šolah [KJtujčujejo slovenski otroci. Nemška šola za slovenske otroke, to je pač najhujše in najgrše sredstvo za raznarodovanje. Sovražnikom slovanstva, koroškim Nemcem in ponemčencem niso dovolj drugi načini in metode, da sledijo svojim imperialističnim težnjam in pohlepu po slovenski zemlji, tudi sem, tudi na kulturno področje, v šolstvo, segajo. Tu po načrlu vzgajajo in šolajo slovensko otroke v nemškem jeziku in mišljenju. In če se Slovenci upirajo temu nekulturnemu ravnanju, temu raznarodovanju, jih imenujejo iredentiste in hujskače. Slovenci niso ne eno ne drugo in tudi ne bodo. Zadovoljni bodo, ako bodo mogli doseči svoje pravice v šolah, uradih in drugih področjih
javnega življenja in tako ohraniti svoj narodni obstoj.
Mi pa trdimo, da je njih sveta dolžnost in narodna ter obče človeška pravica, du se branijo narodnega uničenja. Za kulturnega človeka evropske države jo to samo po sebi umevna stvar, za koroškega Nemca nel Žalostno! Prav v tem bi
pokazala njih prava kultura. Pravica, a ne jemanje, kratenje pravic! In vse brezvestno in nekrščansko nasilje nad našimi koroškimi rojaki ne more biti ne pravna, ne moralna podlaga, da nam uničujejo naš narod.
Ko se bližamo leto* zopet plebiscitnemu dnevu, 6ino zvedeli iz zaupnih okrožnic nemškega društva Heimatbunda, ki ima v rokah glavno protislovensko delo, da nameravajo letos v Celovcu kar tri dni praznovati plebiscitne, t. j. protislovenske slavnosti. Ni9o se umirili, ne uvidevajo nekulturnosti svojega dela in preganjanja Slovencev, marveč hočejo zopet pohvaliti svoje delavce-ponemčevalce, pregledati svoje dosedanje delo, nameravajo razvneti podeželsko nemško in ponem-čeno inteligenco, ki biva po slovenskem delu Koroške, zlasti pa učlteljstvo, za novo »delovanje« proti Slovencem. Glavno pa. kar namerjajo, je to, da naberejo ob tej priliki denarnih prispevkov za raznnrodovalno delo med Slovenci. Te prispevke bodo pobirali od 8.—10. oktobra. In nabrali bodo dovolj, ker so Nemci za take »nacionalne« zbirke zelo požrtvovalni. A izsilili bodo dosti tudi iz slovenskih hiš in od slovenskih otrok, kar so delali tudi že doslej. Nabirali bodo ljudskošolski otroci, srednješolci, visokošolci, in to dečki in deklice.
In mi Slovenci, ki živimo v narodni državi v Jugoslaviji? Tudi mi bomo praznovali spomin na koroške Slovence na svoj način. Spominjali 60 bomo rojakov v srcih z žalostjo, a spominjali se jih bomo še na drug način. Narodno-obrambno društvo »Branibor« l»o pa od svoje strani priredilo denarno zbirko z geslom »Za Slovence v tujini«. Mladina bo zbirala prispevke za obrambni sklad tega društva v Ljubljani in po podeželskih mestih in trgih. »Branibor« je naše nadstrankar-sko narodno-obrambno društvo in zasluži, da vsak Slovenec krepko poseže v svoj zaklad in daruje.
Dan nabiranja bo društvo objavilo v nekaj dneh.	Gr.
Domači odmevi
Se enkrat nazaj v Belgrad
Zagreb, 2. oktobra, b. Razgovori med dr. Mačkom, iiiž. Košutičem in Jakobom Jelašičem^ ki so trajali včeraj do noči v navzočnosti Večeslava Vilderja, Save Kosanoviča in treh delegatov bel-grajske združene opozicije, Milana Gavriloviča, Lazice Markoviča in Vlajiča, so se nadaljevali danes ob 9 dopoldne ter so trajali do 11. Ob 11 je bilo sklenjeno, da se razgovori nadaljujejo ob 6, kar je povzročilo precejšnje presenečenje, ker so bili vsi prepričani, da bo zadeva sporazuma popoldne končana. Tudi danes ni bilo izdano za javnost nobeno poročilo. Kakor pa se iz razgovorov s posameznimi predstavniki, ki sc pogajajo, izve, je dr. Maček stavil neke opazke, zaradi katerih je potrebno, da delegatje belgrajske združene opozicije obvestijo zopet svoje šefe v Belgradu in potem še enkrat pridejo nazaj v Zagreb k dr. Mačku, da se že končno sporazumejo z njim. Ako bodo nocojšnji razgovori končani, bo jutri dr. Maček odpotoval zopet v Kupinec. To vse kaže, da se bodo morali razgovori za načrt sporazuma nadaljevati, dokler se končno ne skristalizirajo z ene in druge strani pojmi, ki sc morajo strniti v končno obliko sporazuma.
Zborovanje Križarjev v Zagrebu
Danes imajo hrvatski Križarji v Zagrebu svoje veliko zborovanje za organizacije iz vse Hrvatske. Imeli bodo dve veliki prireditvi, eno dopoldne, drugo popoldne, obakrat v glavni dvorani zagrebškega velesejma. Zborovanje se bo začelo s sveto mašo ob 9 dopoldne v cerkvi sv. Katarine. Potekalo bo v znamenju zvestobe do idej škofa dr. Mahniča in do naukov njegovega učenca dr. Merza, kateremu je ves dan še posebej posvečen.
O vzrokih smrti patriarha Varnave
List »Ogenj«, glasilo istoimenskega društva za upepeljevanjc mrličev, priobčujo govor predsednika tega društva dr. Kujundžiča, ki ga jc imel ob žalni slovesnosti za umrlim patriarhom v sa-borni cerkvi. Pravi:
»Verjetno je, da je patriarh nosil klice tuberkuloze v prebavnih organih, ker je imel tak napad že pred dvemi leti v Mostarju. Rekel sem verjetno, ker iz zdravniškega poročila ničesar ni bilo mogoče spoznati. Najbrž niti točno vedeli niso, ker je sam metropolit prav do smrti patriarha vedno govoril Rusu Leonidu Matvejevu, da se no ve, kakšno bolezen ima patriarh Varnava. Po drugi strani pa je serološka diagnoza ugotovila, da je patriarh imel bolezen »haematoporfi-raemia«, neka vrsta razpadanja rdečih krvnih telesc. Kaj je bilo na tem, se brez razteleseuja ne more točno ugotoviti. Glavno je, da je bil zadnji vzrok njegove smrti vnetje pljuč. To izjavo prosim, da sprejmete kot neovrgljivo resnico in da vsem in vsakomur poveste, da so govorice o nekakšni nasilni smrti popolnoma in zlobno izmišljene.«
Državljani in verniki v številkah
Znani belgrajski knjižničar GOzn Kolin, ki izdaja marsikaj porabnega tn neporabnega, Je te dni izdal »Profesorski koledar-: za leto 19:!8. V tem koledarju jo priobČena tudi neka statistika prebivalstva države po verah. Po tej statistiki jc bilo leta 1021. v državi 5.593.057 pravoslavnih, 4,708.067 katoličanov, 1,345.271 muslimanov, 40.338 grko-katoličanov, 229.517 protestantov, 61.74(1 Židov, ostalo drtigovercl in brezverci. Leta 1931. pa jo bilo pravoslavnih 0,798.201, katoličanov 5,220.363, muslimanov 1,558.270, grkokatollčanov 45.960, Židov (»7.722. Torej je narasllo število pravoslavnih za 1,200.144, katoličanov za 511.706, muslimanov zn 213.008, grkokatoličanov za 5022, Židov za 2976.
Statistika pa seže še, naprej in prerokuje, kako bo 1 januarja 1038. Tnkolo: Pravoslavnih bo
DANES
KRANJ
na
lonsoLO
Cesta Radeče-Krško
Belgrad, 2. oktobra, m. Za graditev deviacije banovinske ceste prvega razreda Radeče—Krško, nadvoza na tej deviaciji na km 12, petrov 250 proge Št. Janž—Sevnica je prometni minister odobril kredit v znesku 2 milijona din.
Brazilija se otepa komunizma
ttio de Janeiro, 2. okt. TG. Danes popoldne je brazilski senat sprejel in uzakonil naredbo, s katero je čez vso brazilsko zvezno državo proglašeno vojno stanje. Predsednik republike je od parlamenta in senata zahteval ta.ukrep, ker smatra za potrebno, du se država z vso odločnostjo brani proti komunističnemu rovarjenju, ki je po nekaterih zveznih državah postalo že zelo nevarno. Vargasov dekret je zelo odločen in predvideva hitre ukrepe, s katerimi se bodo komunistična gnezda razpršila. Vojno stanje naj traja samo tri mesece, — Ta ukrep za Brazilijo ni nič novega. Brazilija je obnovila ustavne pravice šole 16. Junija letošnjega leta. Od 25. novembra 1935 pa do imenovanega dne je skoraj nepretrgano vladalo obsedno ali vojno stanje v državi, In sicer zaradi poskusne komunistične vstaje, ki pa jo bila v nekaj dneh zatrta. Predsednik Vargas je izjavil, da bodo trije meseci zadosti, da državo očisti poklicnih rušiicev, nakar bodo ustavne pravico zopet v polni meri obnovljene.
Dvakrat se je zastrupil
Ljubljana, 2. oktobra. Nocoj ob pol 6 so bili poklicani reševalci v Florijansko ulico 32, kjer 6e je zastrupil Kirhnel Anton, prodajalec sadja na trgu. Kirhnel je najprej izpil lizol, potem pa je za-žgal oglje in se tudi s strupenim plinom od oglja zastrupil. Samomorilca 60 prepeljali v bolnišnico, njegovo stanje je nevarno. Vzrok poskušenega samomora ni znan.
Taji vojaški dostojanstveniki so se poslovili
7,680.000, katoličanov 5,576.000, grkokatoličanov (ki jih za 1. 1938. imenuje uniate) 49.000, protestantov 246.000, muslimanov 1,700.000 in Židov 70.000. Za bližnjo bodočnost torej navaja le okrogle številke.
Ne bomo preiskovali, v koliko je ta statistika zanesljiva, saj je precej očitno, kaj hoče povedati. Vsekakor pa je bolj zanesljiva, kakor pa poročilo Ludovika Naudeaua, dopisnika sicer ugledne in zelo znane francoske revije »LTllu-stration«. Ta je v številki z dne 7. avgusta L 1.,' ko je bila pozornost vse Jugoslavije obrnjena na dogodke v Belgradu. objavila članek omenjenega dopisnika, v katerem je tudi številčni jiregiefl državljanov po verah in jezikih. Glede verstev priobčujo iste številke kakor zgoraj Goza Kobn za i. 1931, po jezikih pa je Jugoslavijo razdelil takole: srbskohrvatskemu jeziku pripada 10,776.115, slovenskemu 214.261, ostalim slovanskim jezikom 134.514, romunskemu 495.509, nemškemu 465.800, madžarskemu 478.640. Po takem štetju bi bilo Slovencev v državi veliko manj kot Madžarov, Nemcev ali Romunov! Ne vemo, odkod jo g. Lu-dovic Naudeau dobil te številke, članek je bil poslan iz Belgrada, žal tudi ne vemo, ali jc kateri izmed naših tiskovnih ali poročevalskih uradov, ki jih imamo dovolj tu in v inozemstvu in ki stanejo iepe denarce, opozoril njega ali pa uredništvo to revije, da so taki podatki popolnoma napačni.
Izgubljena zaščita
Divjad dela škodo po polju, to menda ni nobena skrivnost niti senzacija. Če pa je ta divjad še zaščitena, da je kmet ne sme lopniti po požrešnem gobcu, pa postane še bolj predrzna. Ako pa to zaščito izgubi, pa deloma iz užaljenosli, doloma iz strahu za svojo bodočnost zarjove in po-slcdnjič zdivja, Medvedi na Kočevskem in Ribniškem, ki grabežljivo kradejo kmetu poljske pri-delke, so še zaščiteni in sj: jim ni bati, da bi izumrli, zato niso nič kaj zbegani. Jutro« v Ljubljani pa je zaščito izgubilo in sedaj ne ve več, kaj bi počelo, zato divja vsevprek. Največkrat se seveda zaleti v nas, ker misli, da smo mi največ krivi, če bo njegov rod izumrl.
Pred nekaj dnevi smo objavili kratek dopis iz Ribnice, v katerem smo slovenskemu svetu razglasili, da se po ribniški dolini vlačijo medvedje. Povedali smo, da po polju delajo veliko škodo, kakor da so brali »Službeni list , v katerem je bila ukazana njihova zaščita. Rečeno je bilo tudi, da jih je letos veliko več kakor druga leta, ker jih je divje streljanje okrog Kolpe in Gorjancev ob zadnjih manevrih prepodilo sem gori. V še-gavi obliki smo tudi- opisali, da so ljudje le nekoliko preveč preplašeni, če se sosed soseda v koruzi boji. Vsak pa jo iz dopisa mogel spoznati, da Ribnica še stoji in da Je medvedjo no bodo končali, čeprav bo trt ali ona njiva precej ob pridelek.
Pa se Jo oglasilo Jutro«, ki ni več zaščiteno. Ne ve, kako bi so zneslo nad nami, ki pravimo, da ni vredno lake zaščite kakor jo je še pred leli uživalo in da ne sme tako nemoteuo divjati po Sloveniji kakor zaščiteni medvedje po Ribniškem. Očita nam laž, vse mogoče slabe namene. Strašno trda mu mora presti, da se je sedaj še zaščitenim medvedom skušalo prikupiti, ko pravi, da no delajo take škode, kakor vpijejo »klerikalci«. Rib-ničanl pa lo nič kaj ne marajo no zaščitenih medvedov, ne zaščitenega »Jutra«, oboje Jim namreč hodi v Škodo.
Se k „Našim pogledom"
Pisci »Naših pogledov« z znano dialektično spretnostjo razčlenijo razne svetovnonazorne skupine v tri labore: v katoliškega odnosno »klerikalnega«, nacionalističnega in idealno slovenskega. Začudo pa nikjer ne omenjajo še neke posebne skupine, ki dela sicer tiho iti prikrilo, a zato nič manj žilavo, ki je svoj čas že svoje zastave izobe-šala na univerzi, izdajala več listov in šc vedno številne plakate.
Čudno, kako da g. Drago Janč. ki to vprašanje obdelava v »pogledih«, o tem popolnoma molči oziroma ga preiuc i ugotovitvijo »Skupine neorganiziranih akademikov« — pa so presneto organi-
Belgrad, 2. oktobra. AA. Ob odhodu iz naše države so poslali šefi vojaških odposlancev, ld so se udeležili naših manevrov na Kolpi, načelniku generalnega štaba generalu Miljutinu Nediču te-le brzojavke:
»Izrekam vam svojo zahvalo za izredno prisrčen sprejem, ki sem ga doživel, in vam želim kar največ uspeha.« Geueral Pariani. •
»V trenutku, ko zapuščamo jugoslovanska tla, vas prosim, da sprejmete zahvalo grškega odposlanstva in naše želje za veličino vaše države in vaše vojske. Živela Jugoslavija!« Getieral Papagos.
»Zelo sem bil srečen, da sem mogel prisostvovati manevrom na Kolpi in neposredno ugotoviti veliko veljavo hrabre jugoslovanske armade. Ganjen nad iskrenim sprejemom, ki sem ga doživel za svojega obiska v vaši dragi državi,: se prisrčno zahvaljujem vaši eksceleucl in vaši gospe, ki je bila tako ljubezniva, da je spremljala mojo ženo na izletu po vaši domovini, prosim vas, gospod
general, da sprejmete izraze mojega iskrenega spoštovanja.« Maršal Fevzi Čakmak.
Vojni minister general Ljubomir Marič je dobil tole brzojavko:
Turn-Severin. Generalu Maričn, ministru vojske in mornarice. »Ko zapuščam vašo prekrasno državo, vas prosim, da izvolite sprejeti vi, kakor tudi general Nedič, mojo toplo zahvalo za sprejem, ki ste mi ga izvolili izkazati, jaz pa pošiljam svoj najprisrčriejši pozdrav slavni jugoslovanski vojski.« General Gamelin.
General Ghie vodja italijanskega vojaškega odposlanstva, ki se je udeležilo naših manevrov na Kolpi, je poslal po odliodU iz naše države vojnemu ministru generalu Ljubomirju Mariču tole brzojavko:	j
»Ko zapuščam Jugoslavijo, Tiri je drago, da ponovim vaši ekscelenci svojo zahvalo za ljubeznivi sprejem'italijanskemu vojaškemu odposlanstvu.« — General Ghie.
Plačevanje
kmetskih dolgov
Projcii smo;	■ •	- f;
Belgrad. '2. oktobra. AA. Dnevniki so pisali,1 da je Privilegirana agrarna banka sklenila podeljevati z meničnimi .posojili in s posojili na zaloge pšenice in koruze kredite poljedelcem, da jim tako olajša plačevanje anuitet v smislu določil uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, ki jih imajo plačati na podlagi prenosa dolgov na PAB. Na podlagi že mnogo prej sprejetih pklepov dovoljuje PAB- že nekaj let nujna posojila zadružnikom preko njihove zadruge, lombardna posojila na zastavo poljskih pridelkov, spravljenih v zadružnih skladiščih in manjša menična posojila nezadružnikom - kmetom. Tako je kakor prejšnja leta tudi letos ustregla potrebami kmetov z nabavo denarnih sredstev in jim je tako omogočila, da v ugodnejših okoliščinah vnovčijo poljske pridelke iz prejšnjih in iz letošnje žetve in (»ravnajo nujne potrebe. PAB ugotavlja, da ni razen zgornjih sklepov izdala nobenega novega, ne formalnega ne stvarnega sklepa glede podeljevanja kreditov.
Iz Privilegirane agrarne banke d. d. Belgrad, 2. oktobra t. 1.
Gimnazija v Kočevju
Belgrad, 2. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel kralja Petra II., z ukazom kr, nainestništva in na predlog prosvetnega ministra se odpreta popolni realni gimnaziji v Gornjem Milanovcu in v Kočevju, in sicer postopno od šolskega leta 1938-39 dalje.
Za vinske kleti
Belgrad, 2. oktobra. AA. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo kredite za ustanovitev vinskih kleti, in eicer v moravski banovini 1 milij. din. v vardarski l>ol milijona, v zeteki in dravski po pol milijona, v savski en milijon in v primorski pol milijona din.
Rodbinske doklade ločene žene
Belgrad, 2. oktobra. AA. Finančno ministrstvo ' je izdalo pojasnilo o pravici do 'rodbinske doklade za otroka, če je žena ločena, pa ni ne aktivna ne upokojena državna uslužbenka. 'Takšna žena, ki je veljavno ločena od moža državnega nairiesčenjja, a se Je potem vnovič poročiln in vzdržuje otroka iz prvega zakona, nima po teui pojašrtflU pravico do rodbinske doklade za otroka temveč Ima to pravico oče. Pri likvidaciji njegovih prejemkov se bo doklada zadržala v depozitu in poslala, materi, dokler bo otrok pri njej na vzdrževanju. To pa ne volja, če je žena banovinska ali občinska uslužbenka e pravico do doklad, pod pogoji, ki veljajo za državne uslužbence. V tem primeru ima rndbinsko roklado za otroka likvidirati pristojna banovinska (občinska) oblast po določilih, po katerih Izplačuje svojim uslužbencem rodbinsko doklado za otroka.
Osebne vesti
Zn sekundarne zdravnike VIII. skupino v splošno državno bolnišnico v Ljubljani so imenovani: dr. Fajdiga Pleivveis Len, dr. Kušar Valentin lil dr. Sonc Anton.
Za tajnika VI. skupine pri zavodu zn pospeševanje zunanje trgovine je Imenovati df.' MIlan Vitez, šel odseka za rudarstvo.
zirani. Ali pa jc morda gledal le naprej in videl le te skupine, ob stran ali nazaj pa ni pogledal in zato njihov pogled te skupine ni dojel.
Sicer pa ima večina akademikov »ama dobre-oči in nc rabi teh » pogledov«.
Razrešena je državne službe Lelija Fermevc, profesorica na državni gimnaziji v Ptuju. :'.. V cerkvi Kristusa Kralja je prof. Toma? Ulaga poročil danes Franca Degleva, člana belgrajskega slovenskega , prosvetnega društva ter Julijano Kiaus, Zk priči sta bila Anton Senica, referent v prosvetnem ministrstvu ln Joško Kirdšclf, belgrajski .dopisni!?. »Slovenca«. Čestitamo!
Belgrad. 1. okt., AA. Upravnik narodnega gledališča v Ljubljani Oton Župančič je pomaknjen, iz druge v prvo stopnjo tretje položajne skupine.
Belgrad, 2. oktobra. AA. Bolgarski kralj Boris je odlikoval z redom sv. Aleksandra tretje stopnje dr. Antona Le va k o v i <5 a, prof. kmetijsko-gozdarske fakultete, dr. Josipa Balona, prof. gozdarsko - kmetijske fakulteto in dr. Žarka M i 1 e t i č a , načelnika ministrstva za gozdove in rudnike; z redom sv. Aleksandra 4. stopnje ing, Ivana Mar ti c i j a, ravnatelja gozdnega ravnateljstva na Sušaku, ing. 11 i,j o C l i j e p če v i* e a. inšpektorja gozdnega ministrstva, ing. J cm vati a K ral jeviča, inšpektorja gozdnega mi< nistrstva, i n g. A n d r o j a P r e m u ž i 6 a, in-< spektorja gozdnega ministrstva in inž. Orestia Krsti ča, višjega tajnika gozdnega ministrstva; 7, redom za državljansko zasluge 3. stop. dr. Andreja P e t r a 5 i o a , prof. gozdareko-kmetijsko fakultete, dr. Dragoljuba Petroviča, višjega svetnika gozdnega ministrstva in ing. Bo« r i s 1 a v a N i k o 1 i č a , višjega svetnika gozdnem ga ministrstva.
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na 'predlog prometnega ministra je upokojen Jo si p Pri n c, višji kontrolor v šesti skupini železniškega' ravnateJjstva v Ljubljani.
Predsednik vlade v Zenici
Belgrad, 2. oktobra m. Kakor jo »Slovence: žo poročal, bo jutri v Zenici volika slovesna otvoritev novih tovarniških zgradb žolezarno. Danes so v Zenico odpotovali predsednik vlado in zunanji minister dr. Stojadinovič, minister za gozdovo in rudnike Djura Jankovič, trgovinski minister Vr-banič in guverner Narodne banko dr. Milan Ra« dosavljcvič.
Belgrajske vesti
Belgrad, 2. oktobra. AA. Z odlokom finančnega ministra imajo davčne upravo dovoljenje, da smejo sprejemati kupone loterijske VA% državno rente za vojno škodo na račun odplačil za davke, pristojbine in trošarino in za anuiteto kmetskih dolgov« Tako bodo v bodoče vso davčno uprave sprejemale vse dospele kujiono toga ptisojila, vendar se davčne uprave opozarjajo, da teh kuponov ne smejo izplačevati v gotovini, temveč jih smejo sprejemati od lastnikov samo za plačilo davkov, pristojbin in trošarin ter za anuitete za kmetskfc dolgove.
Belgrad. 2. oktobra, m. Oddelek za državne dolgove finančnega ministrstva bo v sredo 6. t. m. oddal PAB-u prvi del 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov v skupnem nominalnem zrtesku 200 milijonov dinarjev. PAB bo razdelila te obveznice bankam in zadrugam sorazmerno njihovim terjatvam od PAB-a.
Belgrad, 2. oktobra, AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. CvetkoviČ se je včeraj odpeljal ra sejo upravnega odbora mednarodnega delovnega urada. Prvo zasedanje tega odbora bo od 6. oktobra t. 1. dalje v Pragi. Na dnevnem redu je več ko 20 vprašanj o tekočih zadevah mednarodne delovne organizacije, zlasti mednarodna ureditev skrajšanega delovnega časa in O 40 urnem tedniku v vsej industriji.
Belgrad, 2. oklobra. AA. Finančni minister je odredil, da pridejo 1. oktobra v promet novi kolki po 50 din. Dosedanji kolki po 50 din se bodo zamenjali v roku 90 dni, to je od 1. oktobra do vštetega 29. decembra.
[To bo pd nažd [jedilnica
Oh.oh,moj predpasnik//),
Nit zato, gospa soseda, \ v pralnici imam \§redstvo, ki pomaga/
Ljubljana za revno mladino
Otroška zavetišča v Ljubljani
Načrt novega otroškega zavetišča v Trnovem
Sodobni, s tehniko in visoko organizacijo izvedeni način življenja ustvarja našemu človeku vedno novih, do sedaj neznanih poti za pridobivanje življenjskih sredstev. Kakor pa industrializacija in tehnika koristita podjetniku in delavcu, tak<5 puščata obe strani številne uboge, ki si zaradi pomanjkanja možnosti ali duševne nenadarjenosti ne morejo pomagati, ali vsaj ne pomagati toliko, da bi mogli zadostno preskrbeti svoje številne družine. So pa tudi družinski očetje, ki bodisi po svoji vzgoji, bodisi po posebnih prilikah, v katerih živijo v borbi za življenjski obstoj, ne najdejo pravega smisla in tudi možnosti za družnsko vzgojo, ali pa jo iz malomarnosti in drugih vzrokov zanemarjajo in prepuščajo otroke ulici.
Zato je med socialnimi nalogami mestne občine čedalje bolj pereče vprašanje skrbstva za zapuščeno in zanemarjeno mladino. To vprašanje postaja e hitrim in izpreminjajočim 6e tempom sodobnega življenja vedno bolj komplicirano in zato postajajo naloge sodobne mestne socialne politike, zlasti na polju mladinskega skrbstva, vedno bolj nujne in neodložLjive. Le budna in smotrna socialna politika, ki vestno zasleduje vse škodljive socialne pojave, more pravočasno dohiteti zlo in o pravem času preprečiti njegove usodne posledice za bodočnost. Iz vrst zanemarjene mladine se rekrutira pozneje največ delomrznežev in zločincev; naloga prave, daleč vidne socialne politike je tedaj, da v naprej prepreči to zlo in da vzgoji iz zanemarjene mladine poštene in vredne člane človeške družbe.
Tudi Ljubljana je bila v toku novega časa in socialnih razmer, ki se po vojni sem čedalje bolj zaostrujejo, prisiljena posvetiti več pozornosti in skrbi mladinskemu skrbstvu. Do zadnjih let je bilo mladinsko skrbstvo v Ljubljani le delno izvedeno. Sedanja mestna uprava pa zaznamuje tudi v tem oziru velik korak naprej ter skuša vestno m sistematično rešiti vsa mestna socialna vprašanja, zlasti še vprašanje mladinskega skrbstva. V pobudo in zgled ji služijo zgledi drugih evropskih mest, predvsem socialna ureditev mesta Prage, kjer se vsa mestna sociaLno-politična vprašanja dokaj vzorno rešujejo. Zato je ljubljanska mestna občina poslala vodilnega uradnika svojega socialno-političnega urada študirat socialne ustanove v mestu Pragi, zato je povabila lansko zimo v Ljubljano dr. Petra Zenkla, sedanjega praškega župana in enega največjih evropskih socialnih reformatorjev, ki nam je v nekaj nazornih predavanjih pokazal, kako Praga rešuje svoja mestna socialna vprašanja.
Kakor že rečemo, je bilo vprašanje mladinskega skrbstva v Ljubljani do zadnjih let le deloma, bolj zasilno kot sistematsko izvedeno. Sedanja uprava je od prejšnje mestne uprave prevzela tri dnevna 'dečja zavetišča, fei pa so zelo pomanjkljiva in zlasti v higienskem oziru malo primerna. Zdi se, kot da je bivši mestni upravi bila bolj pri srcu usoda poslopi j, v katerih so ustanovili ta zavetišča, kot pa skrb za zavetišča sama. Kajti z neodpoved-ljivimi pogodbami so zagotovili gospodarjem teh poslopij za dolgo dobo visoko letno najemnino, za katero bi bilo mogoče urediti dokaj lepša zavetišča, kot so le-ta. So to zavetišča v Sokolskem domu v Zcornji Šiški, na Taboru in v bivših prostorih šentjakobskega odra v Florjanski ulici. Tako mora mestna občina, vezana po tej pogodbi, plačevati za ejio ozko sobo s kuhinjo v Šiški, podobno prej va-conu ko sobi, letno 53.000 din najemnine. Sokolske-niu domu na taboru plačuje 1870 din mesečne najemnine (v pogodbi imenovane -»podpora« Sokolu) ter 15 ton premoga. (Primerjaj: ljubljanski Zvon« plačuje za dve prostorni, lepi sobi v Mestnem domu mestni občini 2400 din letne najemnine!)
Prostori v navedenih zavetiščih pa nikakor ne ustrezajo zahtevam sodobnih dnevnih zavetišč.. Zato je začela nova mestna uprava misliti na nova, boljša in moderna dnevna dečja zavetišča po vseh okrajih mesta. V kolikor jih za sedaj še ne more sama zgraditi, pa podpira privatno iniciativo dobrodelnih društev in organizacij. Spomladi prične mestna občina sama graditi novo, veliko moderno dečje zavetišče v Trnovem. Letos pa se je ze osnovalo otroško zavetišče v krasno urejenih prostorih na bežigrajski šoli.
Pretekli teden je to zavetišče ob navzočnosti otrok in njihovih staršev in ob udeležbi vodilnih osebnosti socialno-političnega odbora in mestnega socialno-političnega urada ter vodstva šole in zavetišča odprl mestni župan g. dr. J ur o A d le bi c.
Ob tej priliki je imel na zbrane zastopnike in otroke, kakor tudi njihove starše lep nagovor načelnik mestnega socialno-političnega urada g. H e -ribert Svetel, ki je razvil nekaj važnih misli o pomenu in namenu sodobnih dnevih dečjih zavetišč. Naj navedemo tu glavne misli iz njegovega govora.
Napačno mnenje o dnevnih zavetiščih
>Ne vem, e kakšnim občutkom izgovarjajo otroci besedo >dnevno zavetišče,< kadar je govor o njem; bojim se pa, da vzbuja ta beseda mogoče neprijetne občutke ali mogoče celo odpor. Prav razumljivo bi bilo to, ako bi dnevno zavetišče pomenilo ta otroke nadaljevanje šole in omejitev prostosti. Zakaj znano je, da otroci kaj radi zapuste šolske eobe, kjer morajo po več ur prebivati, ko bi se do-eti rajši zabavali na prostem, v prosto izbrani tova- I rišiji. Ako bi morali iti iz šole zopet v podoben za- ! vod in pod podobno disciplino, bi šli gotovo tja ze- j
lo neradi.	i
Bojim se, da taka čustva navdajajo otroke, ko tovore o dnevnih zavetiščih, toda zdi sc mi, da bi I mogel bojazen napačnega razumevanja te ustanove
razširiti tudi na odrasle in mogoče celo na vzgojitelje.
Čul sem, da imajo o tem tudi odrasli čisto napačne pojme. Danes, ko odpiramo to novo dnevno zavetišče, je čas, da o tem nekoliko spregovorimo in razjasnimo pravi pomen te ustanove. V6e predsodke in vsa napačna naz.ira.nja moremo ovreči hitro in gotovo s kratkim stavkom:
Zavetišče otrokom drugi dom!
V tem je ves pojem in vsa veljava dnevnih otroških zavetišč. K temu bi dodal še prav tako jasno misel: Vsi, ki imajo v dnevnih otroških zavetiščih opravka z mladino, morajo delati tako, kakor delajo najboljši starši s svojimi otroki.
Ako gledamo delo dnevnih otroških zavetišč s tega vidika, morajo pasti vsi predsodki in vsi neprijetni občutki, ki 6icer morda spremljajo to ustanovo.
Otroško dnevno zavetišče mora biti otrokov drugi dom. Mestna občina zbira v teh zavetiščih predvsem one otroke, ki podnevi na svojem domu nimajo nikogar, ki bi jih nadzoroval, vodil in vzgajal. Pri tem ne vprašuje občina, ali starši otrok ne morejo nadzorovati, ali nočejo. Večji del so starši čez dan z doma, ker imajo tako službo, ali pa si iščejo dela. So pa tudi primeri, ko ima družina mnogo otrok in kateri pri najboljši volji ni mogoče vseh nadzorovati, tudi če ni z doma. Tretji 6o oni, ki zanemarjajo dolžnosti dobrih staršev iz brezbrižnosti. Za vse te otroke je tu drugi dom, druga domača hiša. Tu se zbero, tu delajo domače naloge, tu se uče, tu morejo vprašati učitelja ali učiteljico o nalogi, ki je ne razumejo, tu 6e igrajo, tu se zabavajo in tudi skupilo jedo. Ta dom mora biti topel in prijeten. Treba je, da se prilogodi otrokovi naravi in njegovi potrebi. Otroci se morajo tu čutiti dobro, tu naj vlada veselje, in ako se to veselje kdaj skali po krivdi katerega članov te velike družine, naj vsa družina to pravi, kajti vsaka družina teži za tem, da je življenje doma prijetno.
Zavetišče vzgaja otroke telesno in duševno
Druga misel narekuje dnevnemu zavetišču posebno delo. Vsi, ki imajo opravka v dnevnih zavetiščih, morajo delati, kakor delajo najboljši starši. Napredek otrok, njih zdravje ter telesni in duševni razvoj je izročen skrbi vzgojiteljev in vodij dnevnih zavetišč. Ta skrb mora biti prava, iskrena in prisrčna, tako prava, iskrena in prisrčna, kakor je skrb dobrih staršev. Zavetišča morajo pospeševati telesni razvoj otrok. Ni vseeno, ali otroci uspevajo ali hujšajo, ali hirajo. Zavetišča naj vzgoje zdrave otroke, katere naj privedejo do tega, da bodo pazili na sebe, da bodo imeli veselje nad lastnim napredkom, da se bodo privadili snagi in da bodo vedeli, da je umito telo lepo in lepota tudi v zunanjem svetu cenjena. Lepota, pa naj se v tein primeru tika le zunanjosti, je vedno pojem, ki vodi človeka k plemenitosti. Pravilno pojmovanje telesne lepote more vplivati tudi na delo za lepoto duše. Saj ee oboje dopolnjuje. Plemenitost duše napravi tudi telesni pojav lep in prikupen.
Pa ne samo telesna vzgoja, tudi duševni razvoj spada v delo zavetiščnih vzgojiteljev. Tudi v tem morajo nadomestovati dobre starše, torej one, ki se trudijo, da otroke kar najboljše vzgoje in dobro pripravijo za poznejše življenje. Tu sem spada, kot že omenjeno, izdelovanje domačih nalog in učenje ter pomoč pri obojem. To nalogo more zavetišče dosti lažje izvršiti kot pa mnogokrat starši, ker ima otrok za potrebno tolmačenje tu strokovne učiteljske moči. Čujemo pritožbe, da dobiva otrok v šolah preveč domačih nalog. V interesu občini zauj>a-nih otrok je treba poudariti, da ni prav, če morajo
zavetiščni vzgojitelji uporabiti ves čas le za pregled domačih nalog in za iiistrukcije. šole morajo uvideti, da potrebuje otrok tudi odmora in tudi druge zaposlitve, ne samo šolske. Kajti zavetišča imajo še druge težke naloge. Vzgajati morajo otroka tudi splošno in ne samo v šolskih vedah.
_ Naši otroci naj postanejo dobri ljudje, ki bodo v življenju stali v pravem in plemenitem razmerju do soljudi; prejeti morajo v dnevnih zavetiščih to-Hko moralne sile, da ne bodo v življenju proti sočloveku nikdar pozabili, da smo vsi ljudje ustvarjeni po božji podobi in da si moramo drug drugemu pomagati kot dobri bratje. Smo v dobi, ko kaj rada zmaguje misel, da je vredno boriti so in oboževati le materialne dobrine, tedaj pospeševati le telesni užitek. Ne bo srečen rod, ki bo prisegel le takim mislim. Zato moramo kot dobri starši vzbuditi v otroku, ki prihajajo v dnevna zavetišča, ljubezen do idealov, do pravičnosti, do plemenitosti in lepote. Pokazati jim moramo, da morajo ljubiti tudi stvari, ki ni60 le telesni blagor; napraviti moramo iz njih za poznejše življenje dobre državljane in dobre člane naroda. Učiti jih moramo ceniti in spoštovati tujo imovino in pri tem prav posebno še javno imovino. Ali je prav, da se čuje tolikrat misel: Ah, 6aj tega ni škoda, 6aj je mestno ali pa državno! Dober državljan tega ne bo nikdar rekel in naši otroci morajo biti dobri državljani.
Zavetišče mora imeti čas, da otroka tudi raz, vedri, da mu nudi priliko za otroške igre, za petje, za nastope in podobno. Učiti mora otroka lepega vedenja v družbi, ljubeznivosti nasproti tovarišem in starejšim ljudem. Za vse to potrebuje zavetišče časa in sredstev. Sredstva daje z zadostnim razumevanjem na razpolago občina, čas mora pa najti zavetišče samo, pri čemer ga redna šola ne sme ovirati.
Starši naj sodelujejo!
Toda delo zavetišč ne bo doseglo polnega uspeha, če ne sodelujete tudi starši pri njihovem delu. Danes, ko smo prvič zbrani v tem zavetišču, vas poprosim, da poidprete delo vzgojiteljev zavetišča s tem, da navajate svoje otroke, ko jih imate doma, na iste čednosti in na iste lastnosti, kakor jih hoče zavetišče ustvariti v njih. Trud zavetišča bo imel le polovičen uspeh, ako ne bomo imeli v starših opore in ako ne boste 6tarši nadaljevali našega dela ,in ravno tako, ako ne bomo mi nadaljevali vašega dela.
Otrokom 6e tedaj zavetišča ni treba bati in etaraa naj mu zaupajo svoje otroke mirno, saj je zavod otroku drugi dom in njega vzgojitelji namestniki dobrih staršev. Ime dnevno zavetišče po vsem tem ne more več vzbujati neprijetnih občutkov, ne v otroku, ne v starših in ne v učiteljih. Delo v zavetišču je lepo, vzvišeno in četudi težko, plemenito.
Za g. Svetelom je spregovoril mestni župan, g. dr. Juro Adlešič in v svojem krasnem govoru razvil obširen program mladinskega skrbstva mesta Ljubljane. Iz tega govora odseva velika skrb mestne občine in sedanje njene uprave, da reši najbolj pereča socialna vprašanja mesta Ljubljane, med katerimi je gotovo najvažnejša 6krb za zanemarjeno in zapuščeno mladino.
Ena najvažnejših nalog mestne občine
Izmed številnih dolžnosti mestne občine je socialno delo gotovo med najvažnejšimi. To delo pomaga lajšati trpljenje onim občanom, ki jim usoda ni podelila brezskrbnega življenja, temveč 6e v obupu in v pomanjkanju bore za goli obstanek iz dneva v dan. Tem občanom pomagati je plemenita in lepa dolžnost občine. Poleg onih, ki si več ali manj morejo iskati sredstev za preživljanje sami, je pa mnogo takih, ki sami še ne morejo skrbeti za svoje življenje. So to revni ljubljanski otroci onih družin, ki morajo iskati pomoči pri-, mestni občini. Njim pokaže že v zgodnji mladosti usoda trnjevo pot pomanjkanja in trpljenja. Skrb za te naše male prebivalce, nega ubogih otročičev, njih telesna in duševna vzgoja je pač najljubše delo občine. Koristi ljubljanskega otroka je posvečena velika 6krb občine in nje prizadevanje gre za tem, da svoje nebogljene, male občane reši telesnega propada in duševn ■ okv: re.
Da doseže ta namen, je občina že pred mnogimi leti pričela ustanavljati tako zvana dnevna zavetišča. Sedanja občinska uprava posveča razvoju dnevnih zavetišč veliko pozornost. Za današnjo Ljubljano so bila dosedanja dnevna zavetišča deloma premajhna, deloma neprimerna. Zato 6e trudi mestna uprava, da prenovi postopoma svoja dosedanja dnevna zavetišča in ustvari take zavode, da bo mogla deca tam resnično zdravstveno in umstve-no napredovali.
Dnevno zavetišče, ki ga danes odpiramo, je prvi korak na tej poti. Otroci niso tu več stisnjeni v nehigienskih in zatohlih prostorih; tu imajo luči in zraka dovolj. V tem zavetišču otroci ne bodo imeli občutka, da so zaprti v pustih šolskih sobah, temveč, da prebivajo v ljubeznivem in prijetnem
Gtročaa med malico v nOtčni otroškem tavtUšui

dobro sredstvo!
I
stanovanju. Otroci bodo našli tu zavetje, kakor da bi bili doma.
Potreba dnevnih zavetišč
Toda takega doma ne potrebujejo le otroci bežigrajskega okraja, temveč tudi otroci mnogih drugih okrajev. Ko bo minila zima, bodo pričeli kopati temelje za lepo, veliko novo dečje zavetišč« v Trnovem, ki bo vzorno in ne samo v čast tamošnjemu okraju, temveč vsemu svetu. V Trnovem bo zraste) zavod, ki bo omilil marsikateremu otroku bedno življenje in ga rešil pred pogubnim vplivom slabe družbe. Sto in stotisoči, ki bodo zazidani v stavbo, bodo bogato vrnjeni, ker bo zavod pomagal vzgojiti zdrav in dober rod.
Pa ne samo v Trnovem, tudi po drugih okrajih se že gibljejo marljive roke, da bodo postavile ubogi deci primerne domove. V Zeleni jami, v kraju, ki se je zdel doslej kot odrezan od mesta, že rasto lepo in ponosno dečje zavetišče, ki ga gradi Vin-cencijeva konferenca Srca Jezusovega. Mestna občina je rade volje priskočila konferenci na pomoč v zavesti, da je v Zeleni jami zavetišče potrebno in da ga mora gmotno podpreti.
Tudi Moste in Kodeljovo 6e gibljejo in tudi tam bo pomoč občine podkrepila delavnost za postavitev potrebnih otroških zavetišč. Ne smemo pozabiti tudi Viča. Tam že deluje lep otroški dom, ki je pa premajhen. Izkazala so je potreba po razširitvi. Mestna občina je že letos mislila nanj in bo to delo tudi primerno podprta. Njena soseda, okraj Šiška, pa ni nič manj potrebna otroškega zavetišča. Tam je sicer že mostno zavetišče, vendar je premajhno in skoro neprimerno. Ne bo dolgo trajalo, ko bo tudi tam postavljeno novo moderno zavetišče.
Tako raste delavnost na polju mladinske zaščite vsepovsod in vedno je mestna občina ona, ki ali sama skrbi za nova zavetišča, ali pa podpira delavnost zasebnih ustanov. Mesto vzdržuje sedaj štiri lastna dnevna zavetišča, in sicer: pri Sv. Florijanu, na Taboru, v Sp. Šiški in v bežigrajski šoli, ter žrtvuje zanjo na leto okroglo 290.000 din. Za podporo zasebnih zavetišč pa izda na loto okroglo 160.000 din.
Šolske kuhinje
Toda šolska mladina s tem še ni rešena vseh težav, še je toliko in toliko učencev, ki prihajajo v šole zjutraj brez zajtrka. Prišel je klic: Pomagajte ubogim šolarjem, ki ne zaužijejo od zjutraj vse. tja do slabega kosila nobene hrano! Mestna občina je s podpor« omogočila, da so se na 14 šolah v Ljubljani odprle šolsko kuhinje, ki nudijo svojim revnim učencem topel in zdrav zajtrk s kruhom. Tako podprt učenec vse laže sledi pouku, kakor pa oni, ki ga opozarja želodec neprestano na glad. šeststo ljubljanskih učenrev prejema tako po uvidevnosti mestne oličine vsak dan tečen in zadosten zajtrk. Ta pomoč stane občino na leto 60.000 din.
Toda, kaj s temi otroci, ko neha šola? Ali naj v počitnicah stradajo in čakajo dobra dva meseca, da se šole zopet prično, da se odpro dnevna dečja zavetišča, in da prično delovati šolsko kuhinje?
Počitniške kolonije
Tudi za lo dobo misli občina na svojo ulvogo deco. Počitniške kolonije so one, ki sprejmejo mnogo oddiha in okrepčila potrebnih otrok »
(Nadaljevanje na četrti strani.)
Kaj pravi modra teta nato : ''\j praliuti je dobila seveda kos
MILA DELEN
Kajti to opeft vse zopet snežnobelo/
Drobne
Koledar
Nedelja, 3. oktobra: (20. pobinkoitna, roien-
venska nedelja). Terezika Deteta Jezusa; Felicija,
devica.
Ponedeljek, 4, oktobra: Frančišek Serafi.n«ki,
spoznavalec; Edvin. Mlaj ob 12.58. Herschel napoveduje veliko deija.
Osebne pesti
—	Poroke. V sredo, 29. sept. t. 1, sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani Jurgela Lojze, poštni uradnik pri direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani z gdč. Zofko Sedejevo iz Sv. Jošta pri Kranju in Jurgele Franc, čevljarski mojster pri firmi Bata v Kranju z gdč. Teodoro Čadeževo iz Stražišča pri Kranju. Iskreno čestitamo!
—	Poroka. V soboto se je poročil v tržiški farni cerkvi g. Stanko Hladnik, prometni uradnik v Vršiču, z grič. Milo Snoj iz ugledne tršižke rodbine. Mlademu para želimo obilo božjega blagoslova!
PREIZKUSIT? I
CTMEAN
neguje,
CIMEAN
čisti.
CIM E A N
ohranja zobe zdrave!
—	Občni zbor Prosvetne zveze. Prcevetna zveza v Ljubljani sklicuje XXXVIII. redni občni zbor na dan 7. oktobra 1937 ob 9 dopoldne v belo dvorano hotela »Uniona«. Poleg običajnega dnevnega reda je na programu troje predavanj, in 6ioer: 1) Prosvetna društva in socialno delo v naši vasi (ravn. Fr. Gabrovšek); 2) Prosvetna društva in sanacija naše vasi (dr. Ivo Pire); 3) Zakon o tekem vzgoji (dr. Karel Capuder). Vsako včlanjeno društvo ima pravico, da se v smislu § 15. udeleži po svojih zastopnikih občnega zbora. Za vsakih začetih 50 članov naj pride po en zastopnik. Ti zastopniki morajo imeti s seboj pismeno pooblastilo društvenega odbora. Ker se isti dan zvečer vrši ob 17.30 komemoracija na Krekovem grobu in zvečer ob 20 spominska svečanost v veliki dvorani hotela Uniona, zato se društva vljudno vabijo, da gotovo pošljejo svojega zastopnika. Žalna služba božja za pokojnim ustanoviteljem Prosvetne zveze dr. J. Ev. Krekom bo v petek. 8. oktobra, t. j. na dan smrti, ob 8 v frančiškanski cerkvi. Na to žalno svečanost se vljudno vabijo vsa ljubljanska prosvetna društva 6 sodelavci in prijatelji pokojnega Evangelista.
—	Spominske slovesnost ob 20 letnici dr. |an. Ev. Krekove smrti. V pc'ek, 8. oktobra, poteče 20 let od onega velikega dneva, ko 6e je v Št. Janžu na Dolenjskem 6redi osvobodilnega narodnega dela
BLIZU
65 milijonov dinarjev
znašajo dobitki prihodnjega 35. kola državne razredne loterije, katerega prvo žrebanje se Trši
20. in 21. oktobra 1937. GLAVNI DOBITEK:
2 milijona dinarjev
Že s 1/t srečke morete zadeti 500.000 dinarjev!
Opozarjamo naše cenj. čitatelje na prilogo znane glavne kolekture drž. razr. loterije A.Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica H in Ilica 15, katero smo priložili današnji celotni nakladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno poslovanje te kolekture je tako poznano naši javnosti, da jo moremo tudi mi 7, naše strani našim čitateljem priporočati.
novice
zgrudil naž Evangelist. Naže prosvetne organizacije 6e bodo tega dne spomnile z vso pieteto m
hvaležnostjo. V Ljubljani bo v četrtek, 7. oktobra, ob pol šestih zvečer na Krekovem grobu pri Svetem Križu spominska slovesnost, pri kateri bo govoril predsednik Prosvetne zveze veeučiliški profesor gotsp. dr. Fran Lukman. pel pa bo moški zbor »Ljubljane«. — Istega dne ob osmih zvečer bo v kinodvorani hotela »Uniona« spominska akademija s petjem, simboličnimi prizori, govorskim zborom in govorom g. dr. B rumena. Vstopnice za to akademijo so že sedaj na razpolago pri blagajni kina »Uniona«. Na 6am dan smrti bo t frančiškanski cerkvi zjutraj žalna služba božja. Vabimo čliistvo vseh slovenskih katoliških organizacij v Ljubljani in okolici, da se v manifestantaem številu udeleži vseh slovesnosti te spominske proslave. Zlasti vabimo vse, da 6i pravocano oskrbi te vstopnice za spominsko akademijo.
Preskrbite se za zimo Lutz peči, tovarna Ljubljana VIL
— 100-letnica skladatelja Foersterja. Letos meseca decembra poteče 100 let, od kar se je rodil skladatelj Anton Foerster. Slovenske glasbene ustanove in organizacije, kakor Glasbena Matica Ceciliiansko društvo. Pevska zveza in ljubljansko Narodno gledališče pripravljajo za mesec november večjo vrsto proslav. Tako bodo prirejeni koncerti ▼ unionski dvorani, v operi bo vprirorjen »Gorenjski slavček« v novi predelavi, r nedeljo, dne 14. novembra ob 11. pa bo odkrit Foenster-jev spomenik pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici. Od 7. do 14, novembra pa bo v mali Filharmondfcni dvorani prirejena Foersterjeva razstava, ki jo pripravlja v imenu Glasbene Matice vodja folklornega instituta g. France Marolt.
Spomenike, grobnic«, kapel«, cerkvena dela, oblog« v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju
Frainjo Kunovar
pokopalliU S*. Kril • UU8UMM
— »Naša zvezda«, dijaški kongregacijski list je izšel in ga bo uprava te dni razposlala dosedanjim naročnikom. Prosimo vse, naj poravnajo takoj letošnjo nizko naročnino m za nazaj, če jo morda še dolgujejo, da bo list mogel izhajati. Vabimo poleg gimnazij tudi meščanske šole, naj list naroče. Številka čekovnega računa je 16.098.
Pri revmatizmu, iši-jasu in prehladu pomagajo Togal tablete. Pazite na zaščitno ime :
TOGAL
Din 21'~v vseh lekarnah
Dr. Bteranorl« 1 Pyk Beograd Registrirano S. br. J8088/1086
no obliko. Razkošni tisk krasi podoba pokojnikove maske. Čeprav obravnava že odmaknjeno dobo, je vsebina razprave na moč aktualna, ker bo čitatelj v njej dobil prepričljive odgovore na vprašanja, ki si o njih nekateri še danes niso na jasnem. Prav zaradi tega bi moral delo poznati vsak slovenski izobraženec. Ker je Cisti dobiček namenjen postavitvi spomenika, je upati, da bodo ljubitelji naše knjige in častilci pokojnega učenjaka tem rajši segli po njej. — V sub&kribciji je cena razkošno opremljeni, v «do platno vezani knjigi, če se naroči pri Slavističnem društvu v Ljubljani (Mestna ženska realna gimnazija), 60 din (po pošti 64 din). Pripominjamo, da bo knjigotrška cena nekoliko višja. Prav tam je na razpolago še nekaj izvodov »Duševnih profilov« po znižani coni za 40 din.
—	V Ameriki je nmrl Martin Stajiged, doma baje iz Podgrada. ki je imel v Ameriki tudi brata Ivana. Sorodniki naj sporoče svoje naslove izseljenskemu nadzorniku v Ljubljani.
—	Uredništvo »Duhovnega življenja«. Upravo in uredništvo revije »Duhovno življenje« r Buenos Airesu je prevzel za trajno slovenski izseljenski duhovnik Hladnik Janez. V bodoče prosimo da se v ta namen naslovljena pošta pošlje na: Hladni« Janez. Caseros 278 — Buenos Aires.
—	ZdraviliUe tn kopaHile v Kamnik* (prej Kneippovo zdravilišče) je na dražbi v soboto dne 2. oktobra kupila Zdraviliška gradbena zadruga >Neptun<, ki je bila nedavno zato osnovana, da kupi ta kompleks ter ustanovi fizikalno-dietično zdravilišče v Kamniku. Zadruga je kupila vse objekte po Izklicnt ceni.
—	Krajevna protifuberkulozna liga za gornjo mežiško dolino razglaša, da se bodo v proiituber-kuloznem dispanzerju v bolnišnici v Crm zoj>et pričele redne preiskave vsak četrtek od 3 (15) dalje
Naleieganlsiejši jesenski plašči in površniki
Prvovrstni kroji in blagovi po nizkih cenah
Lukli. Sfrilarleva ulica
—	Sadni sejem v Litiji. Letos imamo v litijski okolici še precej dobro sadno letino, posebno jabolka so dobro obrodila. Vendar pa jih morajo kon-zumenti v mestih in trgih zaradi prekupčevanja še vedno drago plačevati. Od tega pa nima sadjar nobenega posebnega haska. Sadni sejem, ki bo v litijski šoli 3. in 4. oktobra (nedelja in ponedeljek), pa hoče oba zadovoljiti. Dobili boste zdravo, enotno, v normalne zaboje pakovano sadje po prav ugodnih cenah. Polovična voznina!
Lepo je pozimi na toplem
Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
—	Slavistično društvo v Ljubljani namerava
iKisiaviti na univerzitetnih tleh pok. univ. profe-sorju dr. Ivanu Prijatelju spomenik po zamisli prof. Plečnika, ki naj bo pomnik pokojnikovega deJa za slovensko kulturno in literarno zgodovino. V ta namen je pravkar izdalo eno najznačilnejših razprav velikega pokojnika »Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848— 1857«. Tudi ta knjiga ima kakor njegovi »Duševni profili Slovenskih preporoditeljev«. izšli o priliki prof. Prijateljeve 60 letnice, krasno, reprezentativ-
(Nadaljevanje s tretje strani.)
svoje varstvo. Letos je mestna občina vzdrževala dve počitniški koloniji, in sicer eno v Mednem pri Ljubljani, drugo v Metliki. Prva se je odlikovala [>o dobrem gorenjskem zraku, druga je pa deci nudila mil belokranjski zrak in toplo Kolpo za kopanje. Otroci so sf>oznali nov, njim še čisto neznan del naše lef>e domovine. Tako je mestna občina kot dobra mati oskrbela v času počitnic UHO otrok s hrano, stanovanjem in nadzorstvom, ter je izdala v ta namen preko 100.000 din. Otroci so 6i nabrali za novo šolsko leto moči in zdravja in prinesli s seboj lepe spomine na počitniško dolK).
Prehodni otroški dom
Vsi ti otroci, ki obiskujejo dnevna zavetišča in so deležni počitniških kolonij, so sicer reveži, jx>trebni varstva in f>odfx>re, toda imamo na žalost v Ljubljani še dosti nesrečnejših otrok. So to otroci, ki so njihovi starši nepridipravi, ki izrabljajo svoje otroke le za pridobivanje denarja in jih popolnoma zanemarjajo. Kolikokrat srečamo na cesti otroka, ki ponuja celo v večernih urah cvetlice na prodaj. Kolikokrat se dožone, da silijo starši ulK>gega dečka ali deklico, da mora beračiti in jim nositi denar. Ako denarja ne j>ri-nese. kaznujejo otroka kruto in neusmiljeno. Tem staršem je treba otroke vzeti. Zato goji mestna ol)čina načrt, da bo ustvarila prehodni otroški dom, v katerega bo dala vse otroke, ki jih bo zalotila na cestah pri beračenju, ali ki jih starši ie v zgodnji mladosti zavajajo na slnba pota. Ti olrooi so mestni občini še prav posebno pri srcu. 1'patn, da ne bo dolgo, ko bomo mogli vsakega olroka, ki ga bomo našli na cesti pri beračenju, dati v prehodni otroški dom in nato izbrati pravi način njegove vzgoje.
Podpore v blagu in hrani
Mestna občina pomaga revni deci tudi 7. obleko, obutvijo, s podporami v mleku in denarju, s pod|x>rami za šolske takse in šolske potrebščine ler podobno, za kar izda na leto prilično 150.000 'dinarjev.
Zasebni zavodi
S tem pa ni še izčrpana skrb mestne občine ljubljanske za uboge otroke. V raznih zasebnih tavmlih vzdržuj«1 nn lastne stroške 11(1 otrok in , družinski vzgoji ima HO otrok, kar jo Mane letno pol milijona dinarjev.
Preiskave bo vršil specialist za tuberkulozo g. dr. Simoniti iz Slovenjgradca.
Vremenska napoved. Evropa: Zračim pritisk Z zahoda ee približuje hladni tal z oblačnim in deževnim vremenom. Na Balkanski polotok
Ta strošek žrlvuje mestna občina za ljubljansko mladino rada, ker ve, da prepreči s tem marsikatero zlo, marsikatero bolezen, osuši marsikatero solzo, ki jo je rodila revščina, ter pomaga tako lajšati življenje mnogim ljubljanskim otrokom. Da je to dosti veliko delo, naj priča dejstvo, da uživa mestno socialno pomoč v razni obliki t celem povprečno 3400 otrok, za kar izda občina že sedaj približno dva milijona in pol dinarjev na leto.
Dečjja igrišča
Občina snuje za bodočnost še nove načrte in bo čimprej napravila na raznih krajih mesta prava deija igrišča ter zajela v svojo skrb tudi dojenčke in predšolsko deco. kolikor ni zanjo preskrbljeno že v raznih otroŽkih vrtcih. Tudi na telesno pokvarjeno in manj nadarjeno deco misli že sedaj in bo, čim bo imela sredstva na razpolago, tudi 7-atije ustanovila primerne zavode.
Bežigrajsko zavetišče
Prisrčno sem vesel, da morem odpreti to dnevno zavetišče. Bil je že skrajni čas, da je dobil bežigrajski okraj svoje lastno dnevno zavetišče, ki leži v njegovem središču in ima deca lahek doslop vanj. Veseli me tudi da morem odpreti zavetišče, ki nudi deci lepo in ]>rijetno prebivališče. Prepričan sem, da bo to zavetišče v polni meri izvrševalo svojo nalogo, da bodo otroci uspevali telesno in duševno, v radost in jionos svojih staršev, v zadoščenje učiteljev, ki bodo deco tu vzgajali in nadzorovali, ter v zadovoljstvo mestne občine ljubljanske, ki bo videla, da je njen namen dosežen in žrtev poplačana.
A ne samo mladinsko skrbstvo
Mladinsko skrbstvo pa je le del, četudi važen in velik del socialnega skrbstva mostne občine. So še druge in j»rav tako važne ter nujne veje socialnega skrbstva, tako delavsko skrbstvo in skrbstvo za odrasle, skrb za onemogle in brezposelne. V tem oziru je storila mestna občina v preteklem in tekočem letu velika in uspešna dela, ki so mnogo odpomogla socialni bedi v molu, predvsem v zimskem času. Pa tudi tu ni smer socialne politike obrnjena le na trenuten uspeh, temveč je privzela v svoj načrl sistematično ureditev vseh socialnih vprašanj, urnlilev. ki ie preračunana mi trajnejši uspeh, na bodočnost.
min .»1 uc^cviu., —--------—--------.	.
prihaja še nekaj zraka z morja, ki ima za posle dico oblačno in deževno vreme t sredini balkanskega polotoka in v Panonski nižini. Po vsej Evropi se vreme počasi kvari. Jugoslavija: Zjasnilo sc je na Primorju in na skrajnem severozahodu. V drugih krajih oblačno., Dežuje tu in tam v sredini in na vzhodu. Temperatura se je nekoliko zvišala; Ljubljana 7, Mostar 25 stopinj. Napoved xa danes; Pretežno oblačno na zahodu. Na vzhodni polovici dež. Temperatura brez velikih sprememb.
—Pri lenivosti črey ta slabem želodcu z nerazpoloženjetn za jed vsled zapeke, naj
se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ogi. res. B. br. »474/».
—	Mihaelov semenj r Litiji. V ponedeljek, t. j. 4. oktobra, bo dobro znani Mihaelov 6emenj. V vseh letih ie dobro znan po številnem obisku od strani prodajalcev in kupcev. Obenem je prilika, da si okoličani ogledajo razstavo, ki je v ljudski šoli poleg sodnije.	'
—	Ogromna solnčna pega 6e je pojavila na vzhodu severne poloble. Vzšla je dne 28. septembra. Do danes je narastla v smeri S-J na 76.000 km in v smeri V-Z na 160.000 km. Ima 31 jeder. 4.-5. oktobra se bo pega nahajala skoraj v sredini solnčne oble. Zaradi ogromnih dimenzij (216") pege, jo lahko opazujemo s proslim očesom 6 pomočjo po-teirmelih stekel. Zahajala bo na zapadoem soln črnem robu 10.—11. oktobra. — —ec.
—	Vlom v Ambrusu. Nocoj, gotovo po polnoči, so tatovi vlomili v trgovino Marije Miklič v Ambrusu. Napravili so škode nad 10.000 din. Odnesli so predvsem cigarete, manufakturno in konfekcijsko blago. Vlomili 60 pri izložbenem oknu s tem. da eo štrli ključavnico. — Nocoj so tatovi pokradli obleko tudi na Kalu Jožefu Miš-mašu._
Izdržlllvost Vašega perila
je odvisna od načina pranja in kvalitete mila.
Dobro operete s kvalitetnim
HUBERTUS
milom, ki je domač, slovenski izdelek
—	Spored priljubljenih irlelnn >Pulnika* v Mariboru: 7. oktobra: Gradec, vključno vizum 100 din; 9.—10 oktobra: Mariazell, vključno vizum 200 din: 10. oktobra: v Slovenske gorice, vključno kosilo na Kapeli 75 din. Izleti z luksuznimi avtobusi! Prospekti, informacijo in prijave. »Putnik*, Maribor.
—	Tehniki, dobro orodje — dobro delo! Oglejte si: risalna orodja, logaritme in računala prizmalična ravnila, trikotnike, krivuljnike, šablone, risalne deske, risalni papir, nalivnn peresn itd., itd. pri Nori zaloibi (Kongresni trgi. Naj večja izbira, konkurenčne cene. Tehniki —- slu šntelji univerze imajo popust.
—	Za spomin Vernih dni priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster A.. Op. 80: Missa pro Defunctis za 4-glasni moški zbor, 8 din: Hiadnk Ig., tip. 52: Kequicin za en glas in orgle, Iti din; Hladnik Ig., Op. 34: Missa
Nevarno ponesrečen kolesar
Litija, 1. oktobra. V četrtek sta b« peljala g. St. Kvaternik, poslovodja v Smartnem, in g. B. Rajner v poslovnih zadevah v Stango pri Litiji.
Zvečer sta se vračala proti domu. Na strmi cesti pred Zavrtnikom je Kvaterniku naenkrat pri kolesu odpovedala zavora. Kolesar se je z vso silo zaletel v zadnje kolo voza, ki je stal na cesti. Obležal je nezavesten v obcestnem jarku, ves v krvi. Njegov tovariš g. Rajner je hitel klicat sosede, ki so ga za silo umili in ga jioložili na voz ter ga odpeljali na dom. Poklicani zdravnik je ugotovil hud pretres glave, nad desnim očesom prebilo kost in izgubo devetih zob.
Njegovo stanje se je danes nekoliko zboljšalo. Želimo požrtvovalnemu delavcu na prosvetnem polju skorajšnjega okrevanja.
pro Defunctis za 3-gla«nii mešan zbor ali za en glas z orglami, din 10; Kimovec Fr., Requiem za en glas in orgle, 14 din; Kokošar L, Requiem za en glas in orgle, 12 din; Mav Alojzij, Requiem za en glas in orgle, 16 din; Premrl St, Requdem za en glas in orgle, 20 din; Vodopivec V., Requietn za en glas in orgle, 28 din; V urnik M., Requiem za en glas in orgle, 15 din; Premrl St., Usmili »e me Bog (po koralu) za mešani ali enoglasni zbor, 25 din; Foerster A., Sedem pogrebnih pesmi za mešan zbor, 10 din; Jobst A-, Tri nagrobnice za moški zbor, 5 din; Hainer Lorro, Blagor jim. Deset na-grobaic za moški zbor, 12 din; Marolt F, Dvajset nagrobnic za moški zbor (domačih in tujih skladateljev), 20 din.
—	Cenjene Hlalelje opozarjamo na današnji oglas tvrdke Sehuster na Mestnem trgu.
—	Igra »Grobovi« je kar najbolj primerna za uprizoritev okrog vseh svetih in tja do božiča, ko se spominjamo umrlih. Društvo, ki kupi najmanj pet izvodov, je tri leta tantijeme prosto. Naroča se na naslov: Samozaložba Janez Jalen, Ljubljana, Vič. Je pa na razpolago tudi pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Isto velja tudi za norčavo burko »Lesena peč«. Obe igri sta uprizorljivi na vsakem, še tako preprostem odru. Izvod je po 20 din.
—	Kožo je treba negovati, da Vam ostane dolgo časa lepa, gladka in mladostna. Poizkusite s CIMEAN kremo za kožo in veselili se bodete učinka!
—	Zanimiva razstava ženskih ročnih del v
vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja izdelanih z M e z prediva za ročna dela, ▼ Mariboru, Pivovarna Union, bela dvorana, odprto od torka 5. oktobra do vključno petka 8. oktobra 1937 dnevno od 10. do 18. ure nepretrgoma. Vstop prost! Ne prodaja sel
—	Po tovarniških cenah prodaja manufakturne ostanke za moške in ženske obleke, flanele itd. »Textilo6«, Miklošičeva cesta 17 (palača Vzajemne zavarovalnice).
—	Še se dogajajo čudeii na sveto. Ali ni to čudež, da človek, ki je imel redke lase, nekega dne vstane z gostimi lasmi? Pa vendar ni bil čudež, ako je on svojo plešo spremenil v svojo korist. On je samo v pravem momentu uporabljal Silvikrin, to prirodno hrano za lase ter spoznal vse prednosti, ki so zvezane, ako se isti strokovno uporablja. On se ni zadovoljil samo s tem kar zna, temveč je svoje znanje tudi praktično izkoristil. To dokazuje, da bi še mnogi in mnogi moški, lri jim izpadanje las deta »krbi, mogli pričakovati pomo&
^OSJfCKA UEVAONICA
UlStlA i TVdRNICA StROJEVA D. D.
Bamoprodata za »a
Ljubljano: Frane Golob Maribor: Plnter ln Lenart)
—	Potovanje r Prago aH Svieo isa 30 din. Ode-
—	Z avtobusom v Trst dne 10., 24. in 25. oktobra, in od 30 oktobra do 1. novembra. Prijave sprejema lzletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel »Slon«, telefon št. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
—	Večerni trgovski tečaj na trgovskem učili-šču »Christofov učni zavod«. Domobranska cesta št. 15, se prične 7. oktobra. Vpisovanje dopoldne, popoldne in zvečer do 8. Pojasnila ustna, pismena, br . ' " '	"	' ~ ' ' vodstva, stenografije.
Zavod je potrjen od ministretva trgovine m industrije.
Razama krema „LA TOJIT
omehča vsako tudi najtršo brado, ne da bi «as koža pek ta.
—	Center esperantskega gibanja za Slovenijo )e Klub esperantistov, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 7, I. Iu se prijavite za tečaje, tu dobite praktično učno knjigo in vsa pojasnila.
—	Za Potnikov 5 dnevni islet v Rim in Piren-ze se sprejemajo prijave do 4. t. m. Cena 950 din. Temu izletu se lahko pridružijo tudi izletniki, ki žele ostati 5 dni v Trstu ali pa Gorici t. j. od 9,—14. oktobra. Ostale Informacije pri >Putniku< in v izletni pisarni Okorn v Hotelu Slon.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozn, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežo6t.
—	Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčiee«.
ležite ee pismenega esperantskega tečaja, ki traja samo 4 mesece in stane samo 30 din. Izmed tisoč udeležencev se izžreba nagrada v znesku 1250.— dinarjev, Izžrebancem pa se jx>deli brezplačna kongresna karta za 20. jubilejni mednarodni katoliški esperantski kongres, ki ee bo vršil drugo leto v Ljubljani. Učite ee pridno esperanto. pa ee ga boste lahko udeležili še Vi. Prijave pošljite na naslov; Jugoslovanska Katoliška foperantska Liga, Jesenice—Fužine na Gorenjskem. Priložile znamko za odgovor!
Starorimske hovačnice na Ulahi
Zgodovinska raziskovanja in odkopavanja v Loški dolini
Stari trg pri Ložu, 2. okt.
Znani arheološki strokovnjak prof. dr. Valter Schmidt je ta teden nadaljeval s svojimi zgodovinskimi raziskavanji na hribu Ulaki nad Starim trgom. Že lansko leto je g. profesor odkril v ogradi posestnika Mramorja iz Podcerkve celo rimsko kovačnico. V njej so delavci poleg različnega razbitega posodja izkopali mnogo kovaškega orodja, tako klešče, kladivo, zakrivljene nože, sekiro, poleg tega pa tudi krasno, bronasto z emajlom uloženo zaponko, vse to iz zgodnje rimske dobe.
Letošnje raziskovanje se je pričelo v ponedeljek dne 27. septembra. Najprej je g. profesor odkril še eno kovačnico poleg lanske kovačnice v Mramorjevi ogradi. Kovačnica ima kamniten tlak, obseg meri 4.40 kv. m in je 2.20 globoko vsekana v skalo. Nekako v sredi kovačnice je stalo okroglo ognjišče, zidano iz zemlje in kamena. Dve bolj visoki stopnjici sta vodili iz jame na prosto. Med predmeti, ki so se našli, je treba zlasti omeniti cel topilnik za bron, dobro ohranjeno železno dleto, več ročajev iz jelenovega roga, zelo lepo ohranjeno bronasto zapono iz pozno keltske ali zgodnje zimske dobe, krasno bronasto zapestnico, zlasti mnogo pa se je našlo razbitih rimskih vrčev, takozvanih amfor. V kovačnici je ležala tudi večja kopa vara, ki ga je rabil kovač za razžarevanje železa.
Nasproti kovačnice je g. profesor ugotovil okoli 16 m dolgo in 9 m široko hišo, katere temelje so delavci izkopali. V Mramorjevi ogradi teži še več sličnih kovačnic, kadunjaste oblike, večjega ali manjšega obsega. Vrste se ob strani ceste, ki vodi čez hrbet Ulake.
V sosednji Kukčevi ogradi, tudi iz Podcerkve, je g. profesor z delavci preiskal kovačnico, ki je bila 4.50 m dolga in 3.50 m široka, poglobljena v tla pa je bila 1.70 m. V tej kovačnici pa je stalo ognjišče kar na vzvišeni skali. V njej je bival kovač, ki je po večini izdeloval bronaste okraske. Razen železne sekire sta se našli še dve bronasti zapestnici, pašna bronasta zaponka, druga zaponka v podobi ščita, velik bronast gumb, okrašen s krogi in prav lep gumb v obliki ro-zete ob robu okrašen in z emajlnimi uložki. Zlasti veliko pa se je našlo lesenih obročev ali kolačev, v katere je kovač stavi jal topilnike, dalje je nekako med mehom in ješo (ognjiščem) ležalo mnogo kosov lončene medstene z luknjami, skozi katere so bile svoj čas speljane cevi od ognjišča. Dalje je v kovačnici ležalo polno saj in prežganega žita in kamniten možnar. Nad vse zanimiv pa je lepo izstružen lesen vijček, prava redkost Ohraniti se je mogel le zato, ker je ležal v suhem oglju. Drugače se najdejo ohranjeni leseni pred-
meti le v stavbah na koleh. V kovačnici se je našel tudi majhen zaklad, ki obstoji iz 5 bronastih novcev, ki so ležali na kupičku ob steni. Ti novci datirajo iz dobe cesarja Antonina in njegove hčere Faustine mlajše od 1. 138—161 po Kr.
Končno se je tudi v Kukčevi ogradi preiskala še hiša, dolga 9 m in široka 4.70 m, zidovi pa so bili debeli 50 cm in dobro z malto vezani. V hiši je ležalo več ostankov lončenih posod, nekaj manjših bronastih predmetov in novec iz 4. stoletja.
Te dni je prišel tudi g. ing. čuček iz geode-zijskega zavoda na tehnični fakulteti, ki je prav marljivo napravil točen načrt cele naselbine na Ulaki.
Letošnja raziskavanja so se danes v soboto prav uspešno zaključila. Sedaj je ugotovljeno, da je tu na Ulaki v prvem in drugem stoletju po Kr. cvetela velika železna obrt in gotovo bodo na-daljna raziskavanja pokazala prav pestro sliko življenja ljudi, ki so tu v tistih časih prebivali.
Raziskavanja kažejo, da ima vsa naselbina nekako značaj podeželskega mesta ali večjega trga, v katerem dolga cesta v sredi veže vse obrtne delavnice v nekako mestu podobno celoto.
Kakor kažejo izkopani predmeti je tu gori vladalo najbolj živahno življenje v prvem in drugem stol. po Kr. Okoli 1. 170. pa je zadela Ulako velika katastrofa, najbrže zaradi kuge, ki so jo zanesle vojaške legije cesarja Lucija Vera 1. 168. z Vzhoda.
Zanimivo je tudi še, da je tu gori tudi stala cerkvica sv. Petra, ki je sedaj v razvalinah in ki dokazuje, da so stari kristjani radi častili tega svetnika.
Ulaka sama predstavlja nekako osrednjo naselbino v Ložki dolini. Druge naselbine se nahajajo še na Križni gori, predzgodovinski in rimski grobovi pri sv. Ani pri Križni gori, dalje se nahaja predzgodovinsko in rimsko grobišče pri Šmarati.
Nagrobni spomeniki z napisi od tu, se nahajajo v gradu Snežniku. Na Nadleškem hribu pa leži zgodnji vojaški tabor, čigar posadka je vzdrževala red in mir v ložkem okolišu.
G. prof. Schmidt se bo drugo leto zopet vrnil in bo nadaljeval a svojimi raziskovanji, seveda, če mu bodo na razpolago zadostna gmotna sredstva. Želimo, da mu v svrho znanstvenega napredka banovinska uprava ter trgovska in obrtna zbornica s svojo podporo, ostaneta še naprej naklonjeni. S to podporo je bilo namreč g. profesorju omogočeno dosedanje raziskovanje.
Gospodu profesorju samemu pa želimo pri n jegovem nadaljnem delu v tej smeri še kar največ uspeha.
Ulaka; pot, ob nji pa kadnnfe s koračnicami
Bo j za kraljevi spomenik v Ljubljani
Kakor smo že poročali, je bila v petek zvečer na mestnem magistratu seja odbora za postavitev spomenika kralju Zedinitelju Aleksandru I. Na tem sestanku je imel predsednik senator g. Ivan Hribar zelo izčrpno poročilo, ki smo ga včeraj navedli na kratko, danes pa navajamo njegove glavne misli:
Odbor za spomenik se zaveda, da ima Ljubljana redko srečo, da v njej živi in deluje na vseučilišču mož svetovnega slovesa, to je prof. Josip Plečnik. Odbor je soglasno sklenil mojstra Plečnika naprositi, naj napravi za spomenik kralju Aleksandru načrt, po katerem bi se harmonično združili arhitektura in kiparstvo. Prof. Plečnik je izjavil, da mora odbor razpisati natečaj, tako da dobi primeren načrt za dostojen spomenik. Poseben odbor pod vodstvom podpredsednika apelacijskega sodišča dr. Alojzija Gradnika je pripravil vse, kar je bilo potrebno za natečaj ter je posloval tudi kot razsodišče. Razsodišče ni nikomur prisodilo prve nagrade. Niti eden poslanih načrtov pa ni bil priporočljiv za Izvedbo. Prof. Plečnik pa je sam v prijetno presenečenje odbora izročil v brezplačno uporabo načrt, po katerem bi bil zamišljen spomenik v obliki veličastnih propilej, po katerem naj bi stal kip blagopokojnega kralja na konju.
Ožji odbor je ta načrt soglasno sprejel ter je dal izgotoviti tudi lesen model spomenika. Ne samo Ljubljančani, temveč celo tujci so občudovali to veličastno zamisel in se izražali, da bo ta spomenik gotovo največja znamenitost in prava privlačnost Ljubljane.
Pogajanja za pridobitev prostora so tekla dosti dolgo in je bilo pri pogajanjih ravnateljstvo Kazine dosti kulantno. Pred pol leta je bila dana možnost za izvedbo.
Na seji odbora pa so nastali ugovori, ceš, da podpeški kamen ni zadosti trden in da bi bilo boljše poskusiti dobiti od nekaterih tvrdk ponudbe za umetni kamen. Prof. Plečnik je bil tudi mnenja, da prostora pod Tivolskim parkom in na robu Zvezde nista pripravna, pač pa je opozoril, da utegne občinski svet v kratkem sklepati o regulaciji mestne sredine, tako da se ustvari na prostoru med Šelenhiirgovo in \Volfovo ulico nov trg, kjer bi bil prav idealni prostor za spomenik. Odbor ie zato soglasno sklenil, naj spomenik stoji
na prostoru, ki ga je označil prof. Plečnik, na kar so se pričela pogajanja.
Odbor se je odločil za Plečnikove propileje, za kip kralja pa se je sklepanje odložilo. Ožji od bor se je izrekel za masivni podpeški kamen, ker bi vsaka druga izmed nasvetovanih izvedb ne bila dovolj monumentalna.
Neki anonimni kiparji pa so se poslužili neresničnih trditev ter so napadli ožji odbor in prof. Plečnika samega.
Senator Hribar je nato prepričevalno govoril o pomembnosti prof. Plečnika, ki nedvomno zasluži vse naše priznanje in spoštovanje, saj sta ga visoko spoštovala dva tako velika moža, kakor pokojni predsednik ČS republike Masaryk in sam blagopokojni kralj Aleksander, kateremu sedaj prof. Plečnik pripravlja spomenik.
Brezmejna megalomanija je torej, če anonimni kiparji pravijo, da so projekti genialnega rojaka Plečnika bizarni in da je njegov spomeniški načrt že >z ozirom na kralja nemogoč«. Vedno skromni prof. Plečnik se ni nikdar nikjer vsiljeval in ga je kralj Aleksander sam poiskal. Ker se tiče prepotentnega očitka bizarnosti Plečnikovih načrtov, hi bilo dobro, da bi anonimni kiparji šli malo vase.
Obenem pa je s postavitvijo spomenika združen tudi načrt velikopotezne regulacije Ljubljane Ljubljana se razvija in ta razvoj zahteva iz zdravstvenih, prometnih in estetskih razlogov marsikaj korektur njene nekdanje zazidave. Ena teh korektur je tudi projekcija novega genialno zamišljenega »južnega trga«.
Odbor je vedno mislil na likovni spomenik kralju Aleksandru v kiparski izvedbi, prof. Plečnik pa je dal temu kipu primeren okvir. Kjer se arhitektura in kiparstvo družita, dosegata čudo; vito učinkovitost. Za zaveso, za katero se kiparji skrivajo, s čudovito jasnostjo štrli — konjsko kopito sebičnosti!
Tako g. senator Hribar. Mi pa pripominjamo še to: vse trditve, da novi južni trg ne bi bil primeren za kraljev spomenik, so za lase pri vlečene, če se uresniči Plečnikov načrt regulacije bloka med Šelenbtirgovo ulico in Wolfovo ulico, dobi Ljubljana najlepši trg. kar ga je kdaj imela. To je edina prilika, da Ljubljana dobi krasen osrednji trg. Nihče ne misli postaviti kraljevega
/




t®

o*



O'
umm
Zakaj
se je ta zob razmajal ?
Popolnoma zdrav je ti! te zob, vendar ga ni Mo mogoče rešiti. Vzrok je bil zobni kame«. Ktlor pra-*K*s«to ne pazi na nevarni xeW«4 Urno«, nvora računati t tem, da se bodo tvdi njegovi zoWe raamajali in morda prorano iapadJi.
Upocobifrej+e redno Sar90v Kalodont! V Jw?o*W4i vsebuje samo Sargov KaJodont znanstveno priznani, na Wi«wUab preizkušeni suKmfain-oteat dra BraunK<ka. Odpravlja potegoma vendar zanesljivo zobni kamen, preproti njegovo ponovno tvorjon«e ter Vai oWerwto to »lWw »»varnosti.
KALOD
PROTI Z0BM1MU
.......——————
spomenika na dvorišče, kakor trdijo nekateri de-magoško usmerjeni ljudje, pač pa v središče Ljubljane. Razni kričači ne bodo učili prof. Plečnika, kaj je lepo in kaj ni. Načrt o regulaciji novega trga pa se bo nedvomno uresničil, kar je izjavil na petkovi seji župan dr. Adlešič sam. Če bodo razni politikanti in koristoljubneži nagajali Plečnikovemu načrtu, se zna zgoditi, da bo najlepši bodoči trg v Ljubljani brez kraljevega spomenika. Predlog, naj bi se kraljev spomenik postavil na Kralja Petra trg, bo moral odkloniti vsak pameten arhitekt. Ta trg je premajhen in je nemogoče kam postaviti kraljev spomenik. Povrhtega ga bo nujno potrebno regulirati in preurediti!
Popoldansko glasilo JNS nam očita, da uvajamo v to vprašanje politiko. V resnici je pa prav obratno: ne politika, temveč navadna špekulacija je, ki jo pristaši .INS iz ljubljanske Kazine uvajajo v to vprašanje. Že ko se je odbor za postavitev
spomenika sestavljal, so hoteli kratkonialo izključiti vse katoliške Slovence iz odbora, češ, da bi potem mogli (bilo je to v jeseni leta 1931) denuncirati nas, češ da nočemo sodelovati pri spomeniku. Tako danes v odboru za postavitev spomenika ni vidnih naših ljudi, ki bi o tem odločevali. Zato pa je glasovanje v petek izpadlo tako, ker so se pristaši .INS izrazili proti veličastnemu Plečnikovemu načrtu. Poslali so v boj vojake druge in tretje garniture, ki s pomočjo raznih organizacij javno sedaj prepričujejo, kako grd je kazinski vrt, kako grda so dvorišča in da bi bilo tega vrta škoda.
Ne politika, temveč bojazen pred izgubo vrta, ta je dala tistih 17 glasov, ki so v petek zvečer zavrgli krasni Plečnikov načrt. Če bi v petek zvečer odločalo resnično mnenje večine slovenskega naroda, bi bil Plečnikov načrt soglasno sprejet Pa morda še bo.
Jubileji Slovenčevih pt\\aie\\ev
Maribor, 2. oktobra.
Pred par dnevi je g. Terezija Vračko, vdova po nadučitelju, obhajala osemdesetletnico svojega življenja. Kot globoko verna žena in mati je v pravem krščanskem duhu vzgojila svoje otroke, ki se še danes radi zatekajo k svoji materi. Prvorojenec je duh. svetnik Evald Vračko, župnik v Št Ilju v Slov. goricah, Ivan je profesor v Celju, Josip, prej trgovec v št. Ilju, sedaj posestnik v Mariboru, Ernst je trgovski potnik, hči Ela pa je poročena z učiteljem v pok. V. Šeronotn v Ptuju. Sin Josip, pri katerem jubilantka živi, ji je s svojo ženo Dorico za osemdesetletnico priredil lepo družinsko slavje, h kateri so razen župnika Evalda, ki leži bolan v mariborski bolnišnici, prihiteli vsi otroci ter svoji materi k lepemu jubileju prav iz srca častitali. Častitkam njenih otrok in znancev se pridružujemo tudi mi in ji želimo, da bi jo Bog ohranil do skrajnih mej človeškega življenja.
»Naša Ivanka« jt pravimo in skoro da ne vemo, da se piše Bohinc. Pred 35 leti je kot 15 letno dekle dobilo svoj drugi dom v družini ravnatelja knjigoveznice KTD g. Ivana Dež-niann in ji je tedaj te dni 50 let življenja.
_____ Čeprav še razmeroma
^ "V" ' ^Ml mlada jo skozi 35 let « zveste službe in Ču-m, dovite vdanosti dru-......	S m žiuj zaslužila, da se jo
»Slovenec« spominja ne le kot vzora gospodinjske pomočnice, temveč tudi kot svoje vnete br.lke. Saj je ona prva, ki sleherno jutro pozdravi »Slovenca«, ko hiša še mirno sniva. Iskreno želimo, da bi gdč. Ivanka še dolgo uživala ljubezen družine, kateri je skozi 35 let posvetila svoje skrbi.
DOLENJSKE TOPLICE
ielezmska postaja Btraia-Topilo* NaluftlnkovltoJI« Radio termalno kopallSSe S8» o idravl sigurno rermatlzem sklepov ta mlSlc, bolezni »lvdnega sistema, ienske bolezni, organline motnje srca ln krvnega obtoka, razne posledice zlomljenih kosti itd. — Jesenska sezona od 1. septembra do 31. oktobra. 10 dnevna pavšalna penztja I. razred Din 600 —, 20 dnevna Din 1.100-—. V tem pavSalu le vračunana prvorazredna soba ln prebrana, kopeljl a perilom, enkratni zdravniški pregled ln vse takse. Zahtevajte pojasnila ta prospekte od uprava,
Spominska plošča inž. Gosarju
TU-SE*JE-IX-18S8R0DIL -
inž IVAN GOS AR
VOjNIDOBROVOLJECPOROČNfK j PADEL JE♦ 10 H-19 17 V BEOGRADU KOT iRTEV-AVSTRIJSKEGA-
SLAVA TO VARIŠ V-HEROjU!
VOJNI DOBROVOLICI
Spominska plošča vojnemu dobrovoljcu inž. Ivanu Gosarju na njegovi rojstni hiši v Stari Loki št. 3 je izdelana iz trdega bračkega rumenkastega marmorja, na njo je pritrjen bronast emblem voj. dobrovoljrev, |H»leg emblema je vklesan napis v živo rdečih črkah. Osnutek in bronasti embieni sla delo prof. Ant. Sevcrja, livarsko delo jo iz-
vršila tovarna Mostar, kamnoseško pa tvrdka Alojzij Vodnik v Ljubljani.
Na plošči je napis: »Tu se je I. X. 1888 rodil inž. Ivan Gosar vojni dobrovoljec j>oročnik, padel je 10. II. 1917 v Beogradu kol žrtev avstrijskega nasilja. Slava Tovarišu heroju t
Vojni dobrovoliri.
Ljubljanske vesti
1 Velik koncert slovenske glasbe dn« II. oktobra. Pel bo Ciril-Metodov zbor iz Zagreba. Vstopnice so po nizkih cenah že v predprodaji pri blagajni kina v Unionu.
1 Slovo novega misijonarja mag. Janeza Ehr-licha D. J. V sredo zjutraj odhajata preko Tista v Indijo dva nova, mlada jezuitska misijonarja: mag. Janez Ehrlich in br. Benedikt Fostač. Vstopita v jezuiteki indijski mi6ijon in se hočeta pridružiti našim jugoslovanskim misijonarjem v Ben-galiji. Cerkvena poslovilna slovesnost bo danes, v nedeljo, zvečer ob pol 8 v cerkvi sv. Jožefa. Najprej govor prevzvišenega knezoškofa g. dr. Gre-gorija Rozmana, ki je rojak misijonarja Ehrlicha. Nato slovesna izročitev misijonskega križa, rožni venec in slovesne litanije z blagoslovom. Vsak udeleženec bo dobil v slovo spominsko sličico. — Vabimo vse vernike, prijatelje m dobrotnike misijo-nov k obilni udeležbi. Kdor želi prispevati kak večji dar za opremo in potovanje novih misijonarjev to lahko odda v Misijonski pisarni (stolno župnišče) ali pa pri vratarju cerkve sv. Jožefa.
1 Trgovina krma Srečko Lap a ju« je preselila svoje poslovne prostore oa Aleksandrovo cesto 4, n. nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže.
izbran, zato je umevno, da vlada zanjo veliko zanimanje. Oskrbite si vstopnice t predprodaji v pisarni Pax et Bonum (pasaža).
1 Občni zbor »entpe trških fantov v Ljubljani.
Najbolj agilni in namočnejši fantovski odsek prosvetnega društva je gotovo žentpetrski v Ljubljani. Polna dvorana jih je bila na zadnjem občnem zboru v četrtek, 30. septembra t. 1. Br. Lado Gaj-Sek, ki je kot predsednik vodil odsek dve poslovni dobi z največjim uspehom, je v govoru razložil, za čem so stremeli, kaj so delali in koliko dosegli, čaj dela — sama borba proti komunizmu
proti tujim vplivom na kvamost slov, naroda. Pri volitvah so fantje izvolili odbor s predsednikom šali Sevetinom, podpr. Debevcem Slavkom, blag.
Čamernikom Z. in tajnikom Ostercem. Izvoljena sta bila tudi telovadni načelnik Davorin Jenko in vodja mladcev Stančič. Pred novim delom z novimi močmi, »o fantje a pesmijo »Hej Slovenci« končali zborovanje.
Tujci!
Kadar poselite Ljubljano, dobite dobro in ceno hrano v »Menzi«, Kolodvorska a lica 8
0	i 1 e j t c si t novi konfekcijski trgovini
moiko
Ljubljana, šelenburgova uHca 6 damske plašče, kostnme In obleke
1 Siam, Afrika in Amerika je naslov II. dela misijonskega predavanja, ki ga nadaljuje Frančiškanska prosveta v nedeljo, dne 3. oktobra, ob 5 popoldne v novi frančiškanski dvorani. Predava
1	g misijonar Stanko Zakelj C. M s krasnimi, novimi ekioptičnimi slikami. PTedprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski dvorani po 3 din, stojišča 2 din, člani z legitimacijami imajo
^Karitatlvna pobožnost (tretja v tekočem letu) bo prihodnji torek, 5. oktobra ob 7 zvečer Križankah. Govor bo imel mestni katehet Jane® Pintar. Po govoru bodo litanije. — Nujno vabi i ena vai člani in članice Vincencijevih in Ehzabetmh konferenc; vljudno so vabljeni tudi dobrotniki in prijatelji karitativnega gibanja in vsi verniki.
Modne tkanine
za dame in gospode
Lončar - glaska - Stare
Ljubljana, Frančiškanska 3
1 Jutri ob 8. vaja »Ljubljane* za moški zbori
1 Angleško društvo v Ljubljani prične s jxwe-
deljkom. 4. oktobra 1037, z rednimi tečaji za poučevanje angleškega jezika, in sicer s tečajem za začetnike ter tremi nadaljevalnimi tečaji. Posebej se vrši še konverzacijski tečaj. Tečaji se vrše vsak dan med 6 in 8 uro zvečer ter se ob tem času sprejemajo tudi novi učenci, ki dobe v društvenem lokalu, Kralja Petra trg 8, ob vpisu vse j»trebne informacije. Društvena knjižnica je za člane odprta vsako sredo m soboto od 6 do 7. Družabni večeri bodo kot običajno ob sredah zvečer, pri-čenši v sredo, 13. t. m, ob pol 9 zvečer.
1 Društvo katoliških mož za Bežigrad um svoj ribčni zbor jutri, v ponedeljek, zvečer v farni dvorani sv. Cirila in Metoda ob pol 8. Poleg rednih ■točk občnega zbora ee bodo obravnavale tudi važne gospodarske zadeve fare in okraja, tako farna dvorana, mrtvaška veza. tlakovanje Dunajske ceste in dr. Vsi možje vabljeni. Pred začetkom občnega zbora se bodo sprejemali novi člani.__
Zdravo, okusno in ceneno hrano
dobe abonentl
v gostilni Rokodelskega doma
v Ljubljani, Komenskega ulica 12
kjer se točijo tudi prvovrstna vina in druge pijače
1 Frančiškanska prosveta v Ljubljani začne v torek, 5, oktobra ob 8. zvečer v novi frančiškanski dvorani svojo dramsko sezijo 1937-38. Otvoritvena predstava bo ta večer »Igra apostolov« od M. Mella v Škerljevem prevodu in pod režijo gospoda Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. Delo ima prolog in epilog in je po svojem osnovnem čustvu resnejše, umetniške vrednosti ter ima poleg prelepih, globoko občutenih scen tudi mnogo živahnosti, ki jo delajo bolj prikupno in prijetno. Nekateri prizori pa so ganljivi in pretresljivi. Preskrbite si pravočasno vstopnice v predprodaji, v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, in sicer sedeže po 8, 6 in 5 drn, stojišča po 3 din. Člani z legitimacijo imajo na vseh sedežih j>o 2 din, na stojiščih pa 1 din popusta. Dijaška stojišča 2 din. Začetek ob 8, uri, konec pred 10. zvečer. Prijatelji naše prosvete vljudno vabljeni!
1 Veliki FrančiSkovi križani. Danes je za vse člane obvezna generalna vaja ob pol 11. dopoldne v frančiškanski dvorani. Vhod na oder je iz pasaže (zadnja vrata levo).
1 Počastimo včlikega Frančiška asiškega s svojo udeležbo na akademiji Včlikih Frančiškovih križarjev, ki bo jutri zvečer ob pol 8. v frančiškanski dvorani. Spored akademije je kar najskrbneje
Lep in potreben
je vsaki gospodinji gumijast predpasnik za 12 din. Mehke in bele roke imate, če uporabljate pri delu gumijaste rokavice za 8.50 din,
Drogerija Hermes
Ljubljana, Miklošičeva 30
1 Prvo »žegnanje« na Kodeljevem se praznuje danes kar najslovesaeje. Poleg cerkvenih slovesnosti v kapelica Mladinskega doma, bo takoj po večemicah slovesna akademija v veliki dvorani Mladinskega doma, na kateri bo izvajan zelo pester spored. Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za novo cerkev sv. Terezije. Vsi vljudno vabljeni!
1 Ženski odsek Salezilanske prosvete na Kodeljevem vabi vse članice na skupmi sestanek, ki bo v torek ob 8. zvečer v prosvetnem lokalu v Mladinskem domu, na katerem bo predaval g. ravnatelj dr. Tome.
Blago
za damske plašče, Širina 140 cm
od 401- do 180.- dinarjev
MANUFAKTURA, KOM. D., LJUBLJANA Mestni trg 17
1 Pomožni odbor za pomoč poplavljencem je
ugotovil, da nekdo neupravičeno pobira po Ljubljana prispevke za prizadete po povodnji. Pomožni odbor opozarja javnost, da so za pobiranje prispevkov upravičeni samo oni, ki imajo posebno pooblastilo pomožnega odbora s seznamom tvrdk ali oseb, ki jih je pomožni odbor naprosil za prispevke; pooblastila morajo biti podpisana po predsedniku ljubljanskega pomožnega odbora mestnemu županu gospodu dr. Jura Adlešič«. Pomožni odbor prosi, da postopajo vsi, pri katerih se zglasi kdo zaradi sprejema prispevkov skrajno previdno in naznanijo vsaJt primer zlorabe policiji. Za sj*reje-manje prispevkov je pomožni odbor pooblastil le zastopnice Jugoslovanske ženske zveze, Krščanskega ženskega društva- nekatere gospode člane mestnega sveta in nekatere mestne uslužbence.
I Davčni upravi Ljubljana - mesto. Z ozirom na gospodarski položaj mnogih ljubljanskih hišruh posestnikov, ki se je v zadnjih dveh letih v man>i- . čem izpremenil, 6e želi, da pridejo, kakor prejšnja ' leta, tudi letos davčne pole za odmero zgradarioe v poštev.
1 V Ljubljani so umrli od 24. septembra do 30. septembra 1937: Glavan Ana. roj. Gregorin, vd. Kramar, 52 let, žena sprevodnika drž. železnic, Hrenova ulica 17; Krapež Janez, 3 mesece, sin služkinje. Rožna dolina, G VL, 32; Preissig Edo, 67 let, mornariški major v p., Skofja Loka; Klju-čevšek Neža, 6estra Valentina, redovnica-uršulinka. Kongresni trg 18; Vidic Lovro, 47 let, vodovodni ioštalater, Zgor. Šiška, Celovška cesta 117; Setina Leopoldina, roj. Christen, 65 let, žena uradnika finančne direkcije, Prisojna ulica 3; Smrtnik Alojzija, 23 let, študentka medicine, Dravlje 129; Bučar Angela. 8 dni, hči služkinje, Pred škofijo 15; Marinko Darinka, fl mesecev, hči tapetn. pomočnika, Vič 149. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Zupan. Albin, 2T7 let. delavec, Ribniška ul. 25, Moste; Šuštar Anica, 3 mesece, hči hišnika. Gradišče 8b; Klarič Mihael, 67 let, posestnik, Drežnik 4. obč. Fara pri Kočevju; Bokavšek Frančiška, roj. Jeran-čič, 30 let, žena mizarja. Zg. Hrušica 10; Zupančič Marija. 90 let, Grosuplje 28; Cater Andrej, 2 in pol leta, sin čevljarskega mojstra, Brežice; Von-čiiia Josipina, roj. Gosler, 69 let, vdova urad. dež. vlade, Poljanska cesta 16; Bizjak Amalija, roj. Fei-gel. 40 let, šivilja, Rožna dolina, G IV, 4; Gogala Ana roj. Splichal 59 let, žena upok. inšpektorja, Vodnikova cesta 5.
1 Organizacija tekstilnih tehnikov vabi vse člane in absolvente tekstilnih šol iz Ljubljane na sestanek, ki bo v soboto, dne 9. oktobra ob pol devetih zvečer pri »Šestici«. Na sestanku poročajo delegati upravnega odbora o važnih stanovskih zadevah.
1 Dve prometni nesreči. Neznan kolesar je včeraj podrl 14-letno delavčevo hčer Marijo Ko-
Letošnji jesenski vzorci
blaga, ki jih predpisujejo inozemski žurnali so prispeli v odlični kvaliteti! Pridite! Pričakujeta Vas
BRATA VLAJ, Woifova Ul.5
larjevo s Ceste dveh cesarjev. Deklica je dobila poškodbe po obrazu. — Na Šmartinski cesti je nek voznik povozil 42-letnega delavca Ivana Jenka iz Predovičeve ulice na Selu. Jenko je dobil poškodbe na glavi,
1 Sprejemališče Tyrševa pri Sestici. Strokovno čiščenje oblek, parno likanje. Šimenc, Kolodvorska 8.
1 šentpetrsko prosvetno druStvo uprizori v nedeljo, 10. oktobra v Frančiškanski dvorani Tim-mermanovo dramo Župnik iz cvetočega vinograda. Predprodaja vstopnic je od srede dalje v trgovinah Dolinar, Tomšič in v pisarni Pax et bonum. Začetek predstave je ob 8. Cene vstopnic od 10—3 din. P. n. občinstvo opozarjamo, da si vstopnice pravočasno nabavi.
1 Kino Kodeljevo. Danes ob 5. in 8., jutri ob 8 dvojni spored: »Jetniki otoka smrti« in »Epizoda« (Warner Bacter, Pavla Wessely in Ludvik Diehl).
1 Na Mestnem trga v manufakturni trgovini A. Žlender kupite vedno dobro. Zato prosimo cenj. dame in gospode, da si ogledajo krasno zalogo modnega blaga za damske plašče in obleke ter kvalitetnega blaga za moške suknje in obleke. Izbira ogromna — cena najnižja!
Zobna ordinacija
dentist Bevc Joško
redno ordinira
Ljubljana, Gosposvetska cesta 4
v hiši apoteke Kuralt
1 Nameščence trgovin in raznih drugih podjetij, uradnike itd. opozarjamo na večerni trgovski tečaj pri Chri6tofovem učnem zavodu. Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zahtevajte pojasnila in prospekte.
1 Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Dvofakova ulica 3, tel. 24-07.
1 Trgovina s čisto svilo, Tyrševa cesta 50,
sporoča, da so dospeli najnovejši vzorci za jesenske, zimske in večerne obleke. »Svila«, TyrŠeva c.
1 Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste; v ponedeljek; dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Cerkveni vestnik
1 IL Vnanja Mar, kongregacija pri uršulinkah
v Ljubljani ima danes ob 14. shod. Jutri v ponedeljek ob 6. sv. maša in skupno sv. obhajilo. Pridite vse. Voditelj.
I Križanske moške kongregacije redni mesečni shod bo danes zvečer ob 6., h kateremu so vabljeni vsi družbeniki in po njih vpeljani možje in fantje. — Naslednjo nedeljo popoldne ob ugodnem vremenu poldnevni božjepotni izlet.
Kongregacija učiteljic in kongregacija gospo-dičen pri Sv. Jožefa V LjUbtjini imata v ponedeljek, 4. oktobra ob' pol 7. zvečer svoj prvi letošnji" shod. Vse članice iskreno vabljene!
Kongregacija gdč. učiteljic in kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani ima prvi sestanek v tem šolskem letu v ponedeljek ob pol 7 zvečer.
Gledališče
Drama. Začetek ob 20:
3.	oktobra, nedelja: »Beraška opera«. Izven.
4.	oktobra, ponedeljek: Zaprto.
5.	oktobra, torek: Zaprto. .
Opera. Začetek ob 20:
3.	oktobra, nedelja: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
4.	oktobra, ponedeljek: Zaprto.
5.	oktobra, torek: »Vrag na vasi«, balet. Gostujejo Pia in Pino Mlakar ter del zagrebškega baleta. Premiera. Izven.
6.	oktobra, sreda: »Vrag na vasi.« Balet. Gostujejo Pia in Pino Mlaker ter del zagrebškega baleta. Izven.
Trbovlje
Zvočni kino Društveni dom prične z rednimi tedenskimi predstavami to soboto, 2. oktobra, zvečer ob pol 8. in v nedeljo popoldne ob pol- 4., pol 6. in pol 8. Aparatura je najnovejšega sistema na istosmerni tok, ki daje lepo belo in mirno svetlobo, kakršne še nismo videli v Trbovljah. Film je iz modernega glasbenega življenja z znano pevko Marto Eggerth. Poleg kulturnega tednika se i>o predvajal tudi krajši šaljiv film za mladino.
V Hrastnik gredo igrat naši fantje to nedeljo popoldne lepo igro »Tri modrosti starega Vanga«. Predstava bo v dvorani ge. Logarjeve.
Farni dan v Laporja
Župnija Laporje pri Slov. Bistrici je zadnjo Slomškovo nedeljo priredila svoj »farni dan«. Kot prva v škofiji je skušala javno izraziti lepo misel, da je fara — družina. Zato se tu nehajo društva, trenja in stranke, ostane le, kar spada v družino.
Samo eno je hotel farni dan: narediti vse fa-rane za dobre otroke farne družine, kar je mogoče samo takrat, ako so verni katoličani in zavedni Slovenci, pa se je zato v to dvoje vrezala vsebina tega lepega dneva. A ob tem dvojem je hotel dan zlasti še eno: navdušiti za nov, krvavo potreben Farni dom. Vse troje se je, hvala Bogu, lepo posrečilo.
Na predvečer so 6e oglasili to piči in zagoreli so po vaseh vaški kresovi, blizu cerkve pa največji, najlepši, ob katerem 60 kresovalci iz vse župnije po 6lovesnih litanijah in opravljeni spovedi začeli svoj dan. V nedeljo je bilo 6kupno famo sv. obhajilo, dve pridigi o ljubezni do fare in darovanje za nov dom. Popoldne je bila pod kozolcem farna akademija, ki se je je razen domačinov udeležilo tudi veliko število sosednjih župljanov in deset duhovnikov. Po državni himni je bila deklamacija »Laponska fara«, pozdravni govor, petje mladinskega, mešanega in moškega zbora ter nad vse poučno predavanje domačega dekana g. Ozimiča o zgodovini laporske fare, kjer 60 ljudje šele spoznali iz preteklosti današnjo sedanjost. Silna posebnost je bil prizor iz domačega življenja, namreč ko-žuhanje, v vseh treh dialektih laporskega jezika. Fantje 60 potem prikazali slovo na vasi ob odhodu k vojakom, nastopili 6ami in z mladci 6 telovadbo in simboličnimi vajami ter zaključili 6 himno slovenskih fantov ravno ob večni luči, ko je V6a fara zapela: »Je angel Gospodov...«
Cetie
c Tečaj nemškega jezika. Ponovno opozarjamo vse tiste, ki se žele izpopolniti v nemškem jeziku, da se priglase k tečaju, ki ga priredi čez zimske mesece Katoliško prosvetno društvo v Celju. Tečajnike zbira tajništvo v Celju, Cankarjeva c. 4.
c »Odločilni dogodki v zgodovini slovenskega narodae je naslov trem tedenskim predavanjem, ki se bodo vrstila tekom meseca oktobra. Predaval bo zgodovinar g. profesor dr. Pavel Blaznik. Cas in kraj predavanja se bo pravočasno objavil.
Kino Metropol
Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »RAMONA«, prekrasen film v naravnih barvah. Ob 10.15 in 14.00 matineja »Charlie Chan na dirkah«
e Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Celju bo priredil dne 10. oktobra, v nedeljo, tombolo. V slučaju slabega vremena pa bo tombola prihodnjo lepo nedeljo. Ker je čisti dobiček namenjen najbednejšim vojnim žrtvam, vabimo občinstvo, da se te tombole s 500 lepimi dobitki v kar največjem številu udeleži.
e Fedorjevo * Maturo* bo uprizorila ljubljanska drama dne 8. oktobra ob 8. zvečer v Mestnem gledališču.-Predstava je izven abonma. Gledališka sezonazačne v drugi polovici meseca oktobra. Prijave sprejemajo v trgovini Slomškove tiskovne zadruge. Cene so običajne, abouenti pa imajo 10%,-popusta, danski abonenti naj sij- javijo čimprej,, kef so bodo pozneje prostori oddajali "poljubno.	.
Advokat
dr. Zdravko Kalan
je otvoril pisarno ▼ Celja, Cankarjeva cesta fl (Palača banovinske hranilnice)
e Pregled motornih vozil bd šele v sredo, 6. oktobra, ob 1 popoldne pri mestni garaži ha Sp. Lanovžu, ne pa 4. t m., kot bo prvotno razglasili.
e Trboveljski slavfki v Celju. Danes jih bomo imeli priliko poslušati ob pol 5 v Celjskem domu. Udeležite se tega koncerta in podprite rudarsko mladino, ki je pionir mladinske glasbe.
e Zagrebška Concordia v Celju. V nedeljo, 10. t. m., se bosta srečala na Glaziji moštvi dveh najboljših atletoy v državi,, moštvo Concordie in celjski lahkoatletiki. Za nastop vlada veliko zanimanje med Celjani.
Kranj
Člani fantovskega odseka imajo sestanek v torek, 5. oktobra ob 20. v knjižnici Ljudskega doma v Kranju.
Pomočniški Izpiti bodo v četrtek, 14. t. m. od
8 v pisarni združenja obrtnikov v Kranju. Kandidati, ki se še niso priglasili, naj to takoj store. Priglasite se je treba v pisarni združenja med uradnima urami od 8. do 14.
Organizacija tekstilnih tehnikov vabi vse zaposlene in nezaposlene tehnike iz Kramja na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 10. oktobra, ob desetih dopoldne pri »Jelenu«. Na sestanku poročajo delegati upravnega odbora o važnih stanovskih zadevah.
Prestavitev občinske pisarne r Predosljah pri Kranju. Občinski svet v Predosljah je sklenil, da se prenese občinska pisarna od Tišlarja v novi gasilski dom v Predosljah. S tem je občina dobila primerne prostore.
Tujski promet v letošnjem in lanskem leta v Kranju. Sedaj, ko bo skoro konec glavne tujsko-prometne sezone, bo gotovo marsikoga zanimala statistika o tujskem prometu v letošnjem in lanskem letu. V januarju letošnjega leta jc obiskalo Kranj 719 tujcev (izmed teh 610 Jugoslovanov), v lanskem januarju pa 488 tujcev (izmed teh 411 Jugoslovanov), v letošnjem februarju je obiskalo 499 tujcev (izmed teh 392 Jugoslovanov), v lanskem februarju 579 tujcev (izmed teh 486 Jugoslovanov), v letošnjem marcu je prišlo 638 tujcev (izmed teh 483 Jugoslovanov), v lanskem marcu 488 tujcev (izmed teh 389 Jugoslovanov), v letošnjem aprilu 807 tujcev (izmed teb 631 Jugoslovanov), v lanskem aprilu 619 tujcev (izmed teh 504 Jugoslovanov), v letošnjem maju 603 tujcev (izmed teh 495 Jugoslovanov), v lanskem maju 732 tujcev (izmed teh 619 Jugoslovanov), v letošnjem juniju 966 tujcev (izmed teh 772 Jugoslovanov), v lanskem juniju 1033 tujcev (izmed teh 553 Jugoslovanov) v letošnjem juliju 1172 tujcev (izmed teh 871 Jugoslovanov), v lanskem juliju 1103 (izmed teh 902 Jugoslovana), v letošnjem avgustu 1322 tuicev (izmed teh 981 Jugoslovanov), v lanskem avgustu 1022 tujcev (izmed teh 823 Jugoslovanov!
Skupina izletnikov OPT iz Slovenije, ki je napravila poučni izlet po Italiji, kjer si je ogledala italijanske industrijske naprave. O tem je Slovenec že poročal. Na sliki vidimo udeležence, ki so bili uradno sprejeti v častnem salonu milanske mestne palače »Faiazze Marino- . V sredini jugoslovanski generalni konzul g. Raiič, levo od njega milanski župan g. Guidi Pcssenti
Odgovori na anketo o srednjih šolahi
Naše srednje šote ni
več!
VIII.
Dejstvo, da začenjate debato o sredniih šolah in ne morda o naših sodiščih, bolnišnicah, politični upravi, o Pokojninskem zavodu, o OUZD ali o kaki drugi javni ustanovi, mi priča, da polagate na srednjo šolo večjo važnost. Toda način, kako stavite zadevna vprašanja, pa mi tudi priča, da eo Vam razmere na naših takozvanih srednjih šolah močno neznane. Če pomislimo, kak hrup zaženeta naše časopisje in naša javnost, če ukinejo en razred kake srednje šole, je nepojmljivo, kako moreta ostati tako ravnodušna, če se zavedata, da so dejansko vse naše srednje šole ukinjene, da to, kar imamo, daleko niso nikake srednje šole več.
Odgovori na anketo se gla6e, kakor vedno in kakor je bilo pričakovati: eden toži, da učenci ne znajo narodnega jezika, drugi, da ne znajo olike, tretji, da ne znajo tujih jezikov, četrti, da sploh ne znajo brati in pisati itd., skratka, če sumiramo V6e te navedbe pridemo do splošne ugotdvitve, ki ni nikaka tajnost več, da naši maturanti prav za prav nič več ne znajo, dasiravno imajo zrelostno spričevalo v žepu. In zakaj? Pač, ker profesorji ne ..., ker profesorji ne..., vsa krivda leži na profesorjih. V to obdolžitev izzvene pri nas vedno ugotovitve podobnih anket, podobno se pa zabavlja vsepovsod. Zabavlja se pri nas sicer tudi čez druge stanove, tudi čez bolnišnice, sod:"a i. dr., ali zabavljanje čez šolo je najpopularnejše in najmanj nevarno, da te zaprejo. Eno je kljub možnosti pretiravanj že jasno: da srednja šola ne odgovarja več, da propada, prave srednje šole več nimamo.
Slovenci smo po večini revui, ali 6tojimo kulturno tako visoko, da je briga za bodočnost otrok vsakemu posamezniku najvišja življenjska naloga: starši ne poznajo žrtev, ki jih ne bi bili pripravljeni prenesli, če gre za napredek in uspevanje otrok. Premoženja jim ne morejo dati, pa jih pošiljajo v šolo in tam žrtvujejo vse, da bo imel otrok »kaj v glavi«, česar »mu nikdo ne bo mogel vzeti« in 6e bo tako lahko »naprej spravil«. In ti isti starši tožijo in obupavajo.
S tem, da ee vali krivda kratkomalo pavšalno na profesorje, mislim, stvari ni pomagano. Morda bo koristno, stvar enkrat osvetliti z druge strani. Hočem navesti nekaj momentov, ki zadajajo srednji šoli smrtne udarce, pa se pri tem izogibati vsemu, kar zahteva strokovno pedagoško znanje.
Letos se je vršil v Parizu med drugimi tudi kongres srednješolskih profesorjev, na katerem 60 bili zastopniki, rekel bi vseh kulturnih držav. Dve zahtevi tega kongresa sta značilni in važni: 1. gmotni položaj prebivalstva se je v vseh državah po vojni poslabšal in starši, oče in mati, morajo danes veliko več delati, da zaslužijo kruh za družino, kakor pred vojno. Zato mora odvzeti čim več brige za učenje in vzgojo otrok staršem šola. Ker se starši torej ne morejo s svojimi otroki tako baviti, mora prevzeti čim več tega dela šola, torej: več dela v šoli in manj doma. In druga zahteva, ki je podlaga prve, da bo šoli mogoče vršiti to nalogo, mora biti število učencev čim manjše. Zastopnik Litvan-ske menda je poročal, da so tam načeloma razredi z 20 učenci. Kongres mu je k temu čestital, pa določil za najvišje dopustno število v razredu, s katerim je mogoče uspešno delati, 25. do 30. Jasnejši ti dve zahtevi ne moreta biti. In pri nas? Zavodi, M so imeli pred vojno do 300 otrok, jih imajo danes nad 1200 do 1700! In posamezni profesorji, ki eo jih imeli prej do 100, jih imajo sedaj do 300, ja, do 700. Kako more en sam človek, pa če bi bil tudi nadčloveško bitje, obvladati toliko otrok! Nemogoče !
Preden dobi gostilničar koncesijo, veččlanska komisija strogo prouči, so-li lokali dovolj zračni, ali ustrezajo vsem higienskim predpisom, zlasti, al so peči dobre. In za šole? Če bi veljali za otroke v najlepši dobi njihovega razvoja isti predpisi kakor za vinske bratce, bi morali pri nas morda razen ene ali dveh vse srednje šole zapreti, pa tudi na teh dveh bi morali število in sistem spremeniti. Otroci so natrpani v razredih kakor sardele. In ker kljub temu ne spravijo vseh na enkrat pod streho, je uveden nov sistem: popoldanski pouk. Menda je ni države v Evropi, da, na svetu, ki bi ne osvajala in izvajala načela: pouk mora biti v dopoldanskih urah. Tudi pri nae je izvedeno po osnovnih in meščanskih šolah, ne pa na srednjih; nasprotno, tu se popoldanski pouk vedno bolj širi in uvaja. Popoldanski pouk se je vršil po šolah vedno, ali to le kot dopolnilo glavnega, dopoldanskega, saj je jasno, da je človek za duševno dojemanje najbolj sposoben dopoldne. Zato so v osnovnih šolah popoldanski pouk sploh popolnoma ukinili, na meščanskih pa skrčili. Le na srednjih šolah ee uvaja. In tako imajo nešteti otroci samo popoldanski pouk in presedajo in bledijo vsak popoldan v neprezra-
Z5£
Zvedeli smo, da je vodja te ekspe-dicije znani alpinist gospod DUŠAN JAKšIČ, ob priliki vzpona na MONT BL ANC z uspehom uporabljal NI VEA
Za visoke planinske ture
Na višinskem snegu uporabljajte vedno
NIVEA ULTRA
CREirSE
eenib, zasmrajemih in pozimi nekurjenib prostorih, v dopoldanskih urah, ko bi bil njihov duh čil in dovzeten, pa ee poslanjajo doma, staršem in sebi v nadlego.
Profesorji pa so že utruzjeni od dopoldanskega dela. In to se naj imenuje srednja šola, ki naj ustvarja kvalitete. Jasno je, da tu uspeh ni mogoč. Tu ni mogoče govoriti o vzgajanju, niti ga zahtevati in pričakovati, niti realno-gininazijskega, niti humanistično-gimnazijskega, nobenega. In pri tem starši žrtvujejo vse, prav vse in otroci svoje zdravje in svojo mladost.
In učni načrt! Razprava o tem spada v strokovne revije in. na strokovne konference. Tu le par besed odnosno en jasen primer. Stremljenje pouka gre za tem, iti od znanega k neznanemu in zidati na od narave in naravnega razvoja podane podlage. Veak otrok ve, da je latinščina podlaga romanskim jezikom, tudi francoščini in ne narobe. Ze v naših šolah ee začne s francoščino in se nadaljuje z latinščino, torej čisto nenaravno. Ne gre za to, če je kdo prijatelj tega ali onega jezika, temveč za to, kateri način je najprimernejši, da se priučimo enemu ali drugemu. Mi smo zbrali najnepriinernejšega, ki stane otroke največ truda in ki najslabše oziroma ki sploh ne vede k cilju. Tega ni kriva realna gimnazija kakor jo je zasnoval njen tvorec, tako emo jo pretvorili in ekrpucali mi in sedaj pravimo, da je realna gimnazija za nič, a ne priznamo, da to nikaka realna gimnazija ni. Spominjam se še časov, ko smo imeli še pravo realno gimnazijo. Maturanti so znali krasno latinsko, pa tudi krasno francosko.
In še eno besedo o profesorjih! Ko je bil leta 1928. v Belgradu protestni kongres profesorjev zaradi mizernega gmotnega 6tanja, se je tam tolmačilo to slabo stanje s tem, da profesorji ne uživajo simpatij skupščine in da ni mogoče izglasovati ugodnega zakona za profesorje. To bi 6e reklo, ker poslanci profesorjev ne ljubijo, gre profesorjem slabo in trpi zaradi tega vsa mladina in vsi starši. Ne vem, koliko je resnice na tem, res je, da 6e profesorji bore za svoj obstanek že vseh 18 let in to vedno z manjšim uspehom odnosno z neuspehom. Snimo masko sramu in poglejmo na plačilno listo enega srednješolskega zavoda za letošnji september. Dve profesorici, veaka v četrtem letu službovanja, obe poročeni, eta prejeli vsaka po 844 din (osemetoštirideset) dinarjev plače, pa sta poučevali v preteklem šolskem letu vsaka nad 500 otrok in morali korigirati isto toliko nalog mesečno. Njuni neporočeni tovariši 60 dobili po 1139 din, večina IX) 1400 do 1700 din, le nekaj jih je dobilo nad 2000
dinarjev mesečne piače. Pred vojno mi je tožil mlad profesor, ki je prišel pravkar z univerze, koliko je tam prestradal in pretrpel, 6edaj pa, ko bi si lahko pivoščil, kar bi si hotel, pa mu je želodec bolan in ne prenese. Danes pa mora reči mlad absolvent, če dobi službo: Za zajtrk pijem v mlekarni kozarec mleka za l din in jem eno ženiljo, za več ne nese. Tako eo plačani ljudje, katerim je zaupana naša mladina in od katere zahteva javnost vse. Navedene številke govore dovolj jasno: tu ni mogoče veliko nuditi, pa tudi ne zahtevati; kako naj vrši profesor s pridom svoje delo, če je ,pa lačen in onemogel z rodbino vred. Kje more tu biti govora o nadaljnjem izobraževanju, ki bi bilo tako potrebno v interesu mladine!
Edina svetla točka, ki 6premlja uradnika v njegovem stremljenju, je možnost napredovanja in, kakor je razvidno iz dnevnikov, ee vrše ta v vseh reeorih državne uprave, le profesorji že od leta 1935. več ne napredujejo, samo profesorji ne. Je sicer v letu pičlo število napredovanj, ali ta peščica napredovanj more roditi pri veliki množici brez upa zmage čakajočih le potrtost in resignirajoč obup!
Toži se, da otroci ne znajo nobenega jezika, najmanj pa tuje, moderne. Ne vpraša 6e pa, dali je profesorju teh jezikov dana možnost se izobraziti v stroki. Bivanje v inozemstvu bi stalo kakih 30.000 din letno. Kdo bi si jih mogel izposoditi in investirati, če potem pri takih plačah ne dobi nazaj niti obresti? Skratka, jezike že morajo poučevati ljudje, ki so navezani kvečjemu samo na knjige, če jih dobe, in ki pri najboljši volji ne morejo ven. Pa štipendije! Našim ljudem je ta |>ojeni nepoznan. Osnovnošolski učitelji, ki gredo študirat na pedagoško šolo, da postanejo tneščanskošolski učitelji, dobe 2 do 4 leta dopusta z večjimi prejemki, profesorjem pa le fKKloben študij ni omogočen.
Pri lakih prilikah je jasno, da šola mora padati. Polom se ne more izvršiti čez noč, a še težji je potem dvig. Morda bi bila tendenca ta, te šole 6 časom popolnoma odstraniti, 6aj 6e vedno trdi, da je srednjih šol preveč, ali potem bi ee to pač moralo priznati in j>ovedati, da ne bo uničenih toliko upov, toliko žrtev in toliko mladih življenj, ki so kri naše krvi. Če se v osnovnih ali meščanekih šolah pojavi večje število otrok, 6e takoj otvorijo novi razredi in zida novo nadstropje, v učiteljiščih in strokovnih šolah je predpisano najvišje število učencev, pač, da bo uspeh mogoč, srednja šola pa, ki bi morala bili izbirna, mora odpirati vrata vedno bolj široko in je prepuščena svoji usodi. Morda bi komu hasnilo, če bo srednja šola nadalje tako propadala, vendar če morejo nekateri trditi, da bo takrat slabo na svetu, ko bo sleherni Pohorčan znal brati in pisati, smelo trdim, da bo za nas smrtonosno v kulturnem in materialnem oziru, če naš »izobraženec« ne bo znal več brati in pisati.
Med Kolpo in Gorjanci
Metlika, 2. oktobra.
Vojaški manevri so minili, brnenje zrakoplovov, motorjev in avtomobilov je ponehalo, vojaki so odšli na jug in sever in zopet je pri nas vse kot je bilo prej. Vendar pa je ostal med našim ljudstvom močan vtis, ki ga ne bomo kmalu pozabili. Toliko vojaštva, toliko orožja, način bojevanja, tanki, oklopni avtomobili, kanoni, nevidna vojska, prijaznost častnikov in vojakov, nedopovedljiva demokratičnost generalov in višjih vojnih oblasti, vse to nas je kar iznenadilo. Tudi naše ljudstvo se je potrudilo, da je bilo z vojaki prijazno in jim šlo povsod na roko. Žal, da so se dogajale tudi grde zlorabe, ki delajo na nas mučen vtis. Ni bilo to naše belokranjsko ljudstvo, ampak iz hribov nad nami, kjer so naravnost odirali uboge vojake. So slučaji, ko so zahtevali od navadnega vojaka osem dinarjev za en liter mleka; ali n. pr. za en zavoj »Drava« cigaret, ki stane 4 din, celo 12 din itd. Vse to se je dogajalo tam okoli Gorjancev. Vemo, da vsak rad izrabi tako priliko, toda oderuštvo je tudi pri vojakih greh in meče slabo luč na slovenski živelj. — Na drugi strani pa moramo jasno poudariti, da je imelo vojaštvo zelo strogo disciplino in da so naredili razmeroma malo škode. Tako na poljih kot na vrtovih, vinogradih in hišah. Kdor je n. pr. samo jabolka kradel, je dobil takoj sedem dni vojnega zapora.
Tudi motorizirane čete so pazile, da niso preveč poškodovale njiv in travnikov za cestami. Škoda, da je bilo vseskozi deževno, da so bili vozovi, avtomobili in vojaki vedno mokri in blatni.
Metličani sme kar skozi okno opazovali premikanje čet, boje in napade v zraku, veliki sprevod v soboto popoldne, ko je hitelo po naši cesti vse vojaštvo na Metliško polje, da se pripravi na veliki mimohod onstran Kolpe. Čudili smo se, da pri tako ogromnem prometu vojnih edinic in navalu civilnega gledalstva ni bilo nobene nesreče. Ce se je avtomobilu zagrebškega župana tik pred
proštijo zlomila os na zadnjih kolesih, je bil zgolj slučaj. Zanimivo je bilo občinstvo, ki se je nabralo skupaj iz vse države, tudi inozemcev ni manjkalo med gledalci. Nič čudnega ni, da se je med te vrinila tudi raznovrstna sodrga, ki je ali zabavljala čez vlado, vojsko in klerikalce.
Javnost mora zvedeti za tale zelo ogabni slučaj. Ko so šli naši slovenski fantje na defile, so mnogi za njimi pljuvali, jih umazano zmerjali in celo dejansko napadli. Nekdo, baje bosanski rojak, je na ovinku pred postajo izdrl nož in navalil na našega fant v uniformi z divjim krikom: »Vse Korošce je treba poklati!«~in bi ga bil zabodel, ko bi ga ne bil eden naših domačinov rešil. Seveda ga je tudi orožnik aretiral. Kakšna bo kazen, nas zanima. Dogodka ne bomo komentirali, samo pripominjamo, da je bila istočasno v Metliki sokolska slavnost in da so vsi rdeče uniformirani grdo gledali in blatili naše fante. Vsaka konkurenca naj bo lojalna in kulturna. Smo prepričani, da so domačini tu izvzeti in da niso bili krivi teh neprijetnosti. — Tudi sprejemi vojakov so čudno izzveneli po Beli Krajini, ne vemo, ali si Sokoli laste vojaštvo samo zase ali so pa zadaj kaki drugi nameni.
Toliko smo hoteli še povedali k ostalim poročilom, ki jih je »Slovenec« skozi ves potek manevrov prinašal. Nismo hoteli nič omeniti, da so bila imena krajev in vasi netočna in marsikaj pomanjkljivo. Pa o vsem tem ne bomo pisali.
V Čurilih smo pretekle dni spremili k večnemu počitku posestnika Martina Starca, ki je umrl na posledicah možganske kapi. Bil je vzgleden krščanski mož in oče številne družine. Najstarji sin je duhovnik in sedaj kaplanuje v Šent Petru. Na prvi petek v oktobru pa je Bog rešil trpljenja posestnika Janeza Kopiniča iz Radovičev. Imel je raka na ustih in v čeljustih, tako da ni mogel nič trdega uživati. Dobremu krščanskemu možu naj bo Vsemogočni obilen plačnik. — Trgatev je minila, grozdje je zadnje dni močno gnilo, pa bo le dobra kapljica.
Organizacija Ciril-
Metodovega zbora
Za izvedbo vzvišene naloge, ki si jo je 1. 1931 zastavil Ciril-Metodov zbor v Zagrebu, nujno potrebuje dobro izvežbanih pevskih moči. Da bi si teh vzgojilo prav za svoje delo, je takoj v začetku osnovalo društvo lastno pevsko šolo. Kdorkoli hoče postati član zbora, mora iti skozi to šolo in jo v vseh predmetih uspešno dovršiti. Učni načrt obsega sledeče predmete: bizantinsko-slovanska glasbena paleografija, zgodovina bizantinsko-elovanske cerkvene glasbe, staroslovenščina, njegova izreka in recitati, bizantinsko-slovenska Iiturgika in naloga petja pri njej z ozirom na cerkvene predpise. Za kandidate^ sprejema jo 6amo one, ki 60 glasbeno dobro izobraženi in imajo poleg izhornega r>osluha tudi lep izšolan glas. To eo po večini gojenci in go-jenke drž. glasbeno akademije v Zagrebu. Kandidati morajo biti pa tudi sicer neojiorečnega značaja.
Zborov repertoar obsega izključno izbrana klasična dela najboljših ukrajinskih, ruskh, jugoslovanskih in bolgarskih mojstrov.
Za širjenje temeljne ideje in izpopolnitev metod ično-sistematične izobrazbe služi društvu njegovo glasilo »Cirilometodski vjeanik«, ki je posvečen jx>leg organizacijskim zadevam izključno proučevanju problemov iz področja staroslov. liturgič-nega petja. List je danes na vsem svetu prav edini te vrete, ki izhaja v slovanskem jeziku, in šte je med sotrudnike že pisce svetovnega slovesa, n. pr. A. Gastone, VVellesz, Lorenzo Tardo i. dr. Urednik mu je od vsega začetka njegov pravi oče, ravnatelj Ciril-Metodovega zbora Vjekoslav Višoševič.
To tako podrobno, do skrajnosti pretehtano in smotrno urejeno delo rodi samo jx) sebi izvrstne uspehe. Zbor stoji pod patronatom vsakokratnega ordinarija škofije, zdaj grško-katol. škofa dr. Dio-nizija Njaradiia.
V teku 5 let obstoja je odprl nad 230 liturgij v zagrebški katedrali in priredil nad 80 samostoj-
nih koncertov po vseh večjih mestih Jugoslavije ter letos dovršil turnejo po Italiji in Franciji z največjim uspehom. Njegovo uspešno Ln vsestransko zgledno delovanje mu je pridobilo izredno čast, da je bil 1. 1935 imenovan za katedralni zbor grško-katoliške katedrale v Zagrebu.
Njegov koncert z izbranim sporedom v union-ski dvorani dne 11. oktobra bo gotovo nudil glasbeni užitek prve vrste.
Zupančič Franc 70 letnik
Te dni praznuje na svojem skromnem pa ličnem domu v Št. Lenartu pri Brežicah v krogu svoje družine 70 letnico svojega življenja Zupančič Franc, upokojeni železničar-zvaničnik. Jubilant se je rodil v Jesenjah pri Litiji. Ze v rani mladosti je izgubil svoje starše in je bil tako kmalu navezan sam nase. Kot mlad fant je odšel v svet za delom, ter delal po raznih krajih, dokler ni naposled I. 1893. vstopil v službo pri bivši južni železnici, katero je vestno izvrševal f>olnih 37 let in bil 1930 vpokojen kot kretnik-zvaničnik. Ob tej priliki je bil tudi odlikovan s srebrno kolajno za vestno službovanje. Kakor je bilo vse jubilantovo življenje eno samo delo, tako ga tudi danes vedno najdeš pri delu. Sam delaven in skrben je tudi svoje otroke, 3 sinove in 4 hčere, vzgojil v marljive in delavne otroke. Poleg delavnosti pa v prvi vrsti odlikuje jubilanta odločno katoliško prepričanje in vernost, ter je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke, ki so vsi člani in agilni delavci v naših katoliških organizacijah. Jo zvest naročnik naših listov in čitatelj, ter v njegovi hiši ni prostora za nasproten časopis. Poročen je z Marijo, r. Juvan, sestro mariborskega župana dr. Juvana. Jubilantu, ki je kljub visoki starosti se danes čil in zdrav, tudi mi iskreno čestitamo k njegovi 70-lefnici z željo naj v krogu svojih vzorno vzgojenih otrok in žene družice uživa svoj zasluženi pokoj do skrajnih mej človeškega življenja.
ŽveCite in ostanete zdravi
je NASVET ZDRAVNIKA Neki znameniti zdravnik nasvetuje svojim pacijen-tom,naj žvečijo WRIGLEY (čitaj rigli) gumo po vsaki jedi, da postanejo usta sveža, dali ugoden ter zobje čisti. Pospešuje prebavo, povzročuje svoboden pritok sline.
zavithi p« Din r-, r- m 5 -
WRIGLEY
THE FAVORITE OF HOLLYWOOD
Gnma za Zvetenle po vsahl ledi.
Generalno zastopstvo in zaloga: Agentura Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, telefon 52-80
Smrt dr, Krekovega prijatelja
Dne 30. septembra je umrl Peter Pavlič, posestnik na Prtovču, župnija Selca. V njegovi hiši je stanoval rajni dr. Krek, ko je hodil deset let na počitnice v to gorsko vas, 1000 m nad morjem visoko. V tistem času je tudi zelo veliko turistov, ki so šli na Ratitovec, dobilo v tej hiši gostoljubno streho. Vsi ti se dobro spominjajo moža, ki je zdaj umrl v 76. letu starosti. Cerkvi ua Prtovču je oskrbel lep nov tabernakelj in novo inonštranco. Sin Janez, ki naj bi posestvo prevzel jx) njem, je padel v vojni. Od takrat naprej jo zašla v hišo velika skrb in žalost. Zraven tega so prišle nadenj še razne druge nesreče. Žena mu je umrla pred šestimi leti. Teža križev, ki jih je moral nositi, in pa starost sta mu priklicali rešitev, t. j. odhod s tega sveta v boljše življenje. Naj mu bo ohranjen blag spomin, duši pa večni pokoj!
Edine akcije v Sloveniji
»Štiri najvažnejše zadeve Slovenije«, ki jih našteva člankar v včerajšnjem »Slovencu«, so: bolnišnica, železnica na morje, cesta na morje in poglobitev kolodvora. Niti z besedico ni omenjena ona ustanova, ki žc mnogo časa deluje v naši javnosti, jiosebno med izobraženstvom in mladino ter že pet let doj>rinaša žrtve za ohranitev in rast največje kulturne ustanove v Sloveniji — univerze. Čutimo, kakor da je bila namenoma izpuščena »Akademska akcija za izpopolnitev univerze«, ki naj bi med »najvažnejšimi zadevami Slovenije« ne imela mesta, ki ga jk> svojem delu zasluži. Požrtvovalno delovanje slovenske akademske mladine se z navedenim člankom zapostavlja, kakor se zapostavlja pomen ustanove, ki je za nas Slovence edinstvena, ker je osnovni predpogoj za naš kulturni in narodnostni obstoj. Ce pisec omenjenega članka ni vedel o »Akademski akciji« ničesar povedati, bi se je vsaj dotaknil z njenim imenom, da javnost ne bi dobila napačne slike. Akademska akcija ima upravičen vtis, da je bilo njeno delo v gornjem članku namenoma zamolčano. Zakaj?
Akademska mladina, zastopana jx> Akademski akciji nobenega izmed j>omembnih činiteljev našega kulturnega in javnega življenja ne zaustavlja. Isto pričakuje od drugih. Tudi zagotavlja, da bo znala vedno braniti interese in pomen naše slovenske univerze v Ljubljani.
Akademska akcija za izpolnitev univerze v Ljubljani.
in popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TDILYSIN VEDNO VZPODEJA SVOJ KODAH Z VEDO.
Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja, prhljaj ter preprečuje izpadanje las.
Prva obrtna razstava v Litiji
Danes ob 9 dojx>Idne bo odprta I. obrtua razstava v ljudski šoli pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena.
Zgodovina litijskih obrtnikov ne pozna do danes nobenega javnega nastopa. Pred svetovno vojno niso imeli stanovskih organizacij, udejstvo-vali so se pri pevskem društvu. Redno so se združevali v složnem in družabnem omizju in imeli svoj »parlament«, kjer so marsikak »problem« rešili.
Po vojnih letih so so obrtniške vrste razcepilo v posamezna združenja, katere niso mogle doseči skupnega nastopa.
Dne 11. aprila t. I. so je na jiobudo večino obrtnikov ustanovilo iDruštvo obrtnikov Litija, Šmartno in okolica«, ki šteje danes do 50 članov vseh strok. Po kratkem času delovanja je društvo priredilo današnjo razstavo. Moramo jim samo ča-stitati in želeti še mnogo uspehov za nnpredek obrtniškega stanu.
Pri razstavi sodelujejo tudi naši pridni sadjarji in čebelarji, kjer bodo tudi prodajali svoj pridelek. Tako da bo res zanimiva in pestra slika našega kraja.
V nedeljo vabljeni vsi na razstavo. Zveze* z vlakom so jako ugodne. Vstopnine ni — prostovoljni prispevki se bodo pobirali za kritje stroškov.
Novi zakon o gospodarskih zadrugah
Preteklo nedeljo sino prinesli nekatera najvažnejša določila novega zadružnega zakona iz prvih treh poglavij. Danes navajamo v izvlečku določila 4. poglavja o pravnih od noša jih med za-drugarji in zadrugo ter med zadrugo in tretjimi osebami.
Za vstop v zadrugo je potrebna pismena prijava, ki mora biti brezpogojna. Kdor se prijavi, mora tudi navesti, da so mu znana pravila, posebno glede jamstva. Pristopne izjave ne veljajo, če se vrši ustanovni občni zbor 3 mesece po dnevu prijave. 0 sprejemu v Članstvo odloča upravni odbor. Če upravni odbor v mesecu dni ne ukrene nič glede vstopa, potem pristopne izjave ne veljajo več.
Kdor vstopi v zadrugo, ki je vpisana v zadružni register, jamči tudi za one obveznosti zadruge, ki so nastale pred njegovim vstopom v zadrugo.
Nadalje mora biti o pravilih točno odrejeno, koliko znaša delež in če sme zadrugar prevzeti več kot 1 delež.
Izstop. Zadrugar more izstopiti iz zadruge, če najmanj mesec dni pred zaključkom poslovnega leta pismeno prijavi upravnemu odboru svoj izstop. V tem primeru preneha članstvo na koncu tega poslovnega leta. V pravilih je možno določiti tudi daljši odpovedni rok, vendar ne čez 1 leto. morejo pa tudi popolnoma prepovedati izstop iz članstva, vendar ne dalj kot za tri leta od dne vpisa zadruge v register. Ce je zadrugar zadrugi kaj dolžan, ji mora to plačati v dogovorjenem roku, sicer mu članstvo preneha na koncu onega poslovnega leta, v katerem je pokril svoje obveznosti.
Upravni odbor mora v teku meseca pismeno sporočiti članu, ki hoče izstopiti, če vzame njegov izstop na znanje. Ce ne vzame na znanje odpovedi, mora navesti razloge iz zakona in pravil, če pa sprejme izstop, mora navesti, katerega dne preneha njegovo članstvo in s koliko deJeži, do kdaj traja jamstvo itd. Ce upravni odbor tega ne odgovori v zakonitem roku, more zadrugar odpovedati članstvo pri registerskem sodišču.
Zadrugarja lahko tudi upravni odbor izključi iz zadruge in mu prenehajo članske pravice onega dne, ko je zadrugar s priporočenim pismom obveščen o izključitvi. Troti odloku upravnega odbora se more zadrugar pritožiti prihodnjemu občnemu zboru v teku mesec dni od dne sporočila, vendar
V avgustu so narasle vloge pri 8 slovenskih
hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah 31. avgusta 1037 1.013.019.952 din. V primeri s stanjem 31. julija opažamo torej sorazmerno nizek padec za 3 milijone din, kar odgovarja približno znesku obresti, katere pripisujejo hranilnice vlagateljem za vsaki mesec. Vloge na knjižice so narasle pri G hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 7, celotne vloge pa pri 8 hranilnicah. Tudi število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev na tekoči račun pri 7, skupno število vlagateljev pa pri 8 hranilnicah. Pri vseh slovenskih hranilnicah je bilo 31. avgusta 1937 130.282 vlagateljev. Te številke dokazujejo, da je gibanje vlog pri hranilnicah sorazmerno ugodno, in da se zaupanje vlagateljev v denarne zavode polagoma vrača.
Evropski izvoz bukovine. Iz Stockholma poročajo. da so se te dni ob priliki zasedanja evropskega lesnega odl>ora sestali tudi posebej zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Romunije. Na sestanku so 3e prav za prav nadaljevali razgovori, ki so bili doslej na Dunaju in v Pragi. Namen sestanka je skleniti poseben sporazum o izvozu bukovine. Po tem sporazumu bi bile natančno določene izvozne količine iz vseh štirih držav, pa tudi cene. Skupna kvota bi znašala 50.000 standardov. Glavni odjemalci so za buko-vino: Anglija, USA, Holandija, Italija in Španija.
Platilo kmelkih dolgov. Poročali smo že, koliko anuitet so plačali kmečki dolžniki do 18. septembra 1937. Sedaj so objavljeni tudi podatki o tem, koliko so dolžniki plačali od 18. do 28. septembra. Plačali so: 11.930 oseb 3,554.000 din, od tega pri centrali v Belgradti 14.424 dolžnikov 956.000 din, pri podružnici v Zagrebu 3215 dolžnikov 620.000 din, v Ljubljani 2867 dolžnikov 1,861.000 din in v Sarajevu 1414 dolžnikov 128.000 din. Skupno je doslej plačalo ali skupno ali delno svojo anuiteto v vsej državi 283.376 dolžnikov v znesku 77,717.000 din, od česar odpade na centralo v Relgradu 133.701 dolžnik s 40,957.000 din, podružnico v Zagrebu 78.385 dolžnikov 15,773.000 din. v Ljubljani 40.388 dolžnikov 17,636.000 din in v Sarajevu 30.902 dolžnika 3,350.000 din.
Predujmi Priv. agrarne banke. Privilegirana agrarna banka že. dalj časa izplačuje bankam in zadrugam, ki so izročile svoje dolžnike-kmete Priv. agrarni banki, na to predujme. Denarni zavodi lahko dobe do 60% prve anuitete. Do 29. septembra je Privilegirana agrarna banka izplačala predujmov za 9,960.000 din. Ostanek dobe denarni zavodi 1. januarja 1938. Računa se. da znaša anuiteta 142.1 milij. din.
Priv. agrarna banka kupuje iito. Iz Belgrada poročajo, da je upravni odbor Priv. agrarne banke odobril na svoji zadnji seji 20 milij. din, kar bo služilo za posojila na menice in zadrugam za zastavljeno žito in koruzo. S tem hoče banka pomagati kmetom-dolžnikom, da lahko plačajo prvo anuiteto.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ima slavnostni in redni občni zbor dne 10. oktobra v Celju ob 10. v veliki dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu slavnostnega občnega zbora so slavnostni nagovori, pozdravi gostov in izročitev diplom. Na rednem občnem zboru bodo obravnavali običajne točke dnevnega reda.
Dobava koksa za Varet. Pretekli mesec je bila že licitacija za dobavo 100 000 ton koksa, za potrebe državne železarne v Varešu. Na tej licitaciji sta sodelovali dve nemški firmi, dve češki in 1 belgijska. Na prvi licitaciji je bila najcenejša ponudba 640 din za tono, na sedanji licitaciji pa 571.53 din, najvišja pa 700 din. Najcenejši so bili Cehi, Nemci so ponudili po 002 in 608 din, Belgijci pa »o bili najdražji.
Mariborske vesli
najdalj 8 dni pred skupščino. Ce zadrugar ni pravočasno obveščen o izključitvi, se lahko neposredno pritoži sami skupščini ali sam ali pa kdo drug, zadrugar. Mesec dni pred skupščino upravni odbor ne more nikogar izključiti.
Upravni odbor mora skrbno varovati vse pristopne izjave, odjave itd. Imeti mora posebni seznam zadrugarjev, v katerega vpisuje kot doslej vse važnejše dogodke pri članstvu. Lahko so ti seznami pri zadrugi nad 500 članov v obliki kartoteke. Mora pa upravni odbor na koncu vsakega polletja poslati svoji revizijski zvezi izvleček iz seznama članov, katerega vsebino zakon točno določa.
Zadruge ne morejo biti včlanjene v prisilnih združenjih trgovcev ali obrtnikov pa tudi ne v trgovskih itd. zbornicah Izjemo tvorijo le obrtne produktivne zadruge.
Posebna dovoljenja za poslovanje so potrebna nekaterim vrstam zadrug, niso pa potrebna n. pr. kreditnim zadrugam in njih zvezam. Posebne ugodnosti so določene v zakonu za zavarovalne zadruge.
Ce gre za izpremembo pravil v tem smislu, da se zmanjša jamstvo ali pa izpremeni iz neomejenega v omejeno, mora to upravni odbor naznaniti trikrat. Obvestiti mora vse upnike in po 0 mesecih se šele more zaprositi za vpis izpre-membe pravil.
Glede knjigovodstva je možno uvesti tudi kartoteke, toda liste kartoteke mora overiti revizijska zveza. Zakon na to ločno določa, kako se vodi knjigovodstvo, dopisovanje itd. Podrobna navodila pa bo predpisala Glavna zadružna zveza.
Računski zaključek mora biti gotov tri mesece po poteku poslovnega leta in ga je treba predložiti nadzorstvenemu odboru, ki mora zaključek pregledati v nadaljnem roku mesec dni. Računski zaključek se mora tudi objaviti po predpisih pravil, poleg tega pa 7 dni pred skupščino dati na vpogled v zadružnih prostorih. Vsaka zadruga lahko zahteva na svoje stroške prepis računskega zaključka in poročila upravnega in nadzorstvenega odbora. Vsaka zadruga mora ustvarjati rezervni sklad, v katerega mora vnašati, če pravila drugače ne zahtevajo, najmanj eno petino vsakoletnega poslovnega presežka. Vsaka zadruga ima pa lahko tudi druge sklade. Presežek se ne sme prej deliti, dokler niso skladi dobili po pravilih predpisanih dotacij.
Vrednostni papirji
Dunaj, 2. oktobra. Ob zaključku tedna je bila tendenca prijaznejša ob mirnem poteku poslov. Tako v kulisi kot v zagradi so bili zabeleženi večinoma višji tečaji, vendar so se izpremembe gibale v ozkih mejah. Znatnejše so se znižali le tečaji nekaterih papirjev, ki že dalj časa niso beležili tečajev, kot n. pr. Prednostne delnice severne železnice, Dinamit, Austria-Email. Tako je nadalje beležila Shell-Floridsdorfer tečaj 13. V ostalem so bili tečaji naslednji (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavskosavskojadran. železnica obligacije 64.70 (64.30), delnice: Creditanstalt-Bankverein 277 (276), Lšinderbank 74, Nar. banka 165.25 (165.25), Steg 28.10 (28.10), Trboveljska 28.30 (28.35), Al-pina 50.75 (50.45), Rima Murany 94.25 (94.25), Stevr - Daimler - Puch 235 (234), Semperit 81.45 (81.25).
Živina
Živinski sejem v Mengšu £9. septembra 1937. Na sejmu v Mengšu dne 29. septembra 1937 so bile cene prašičev, pršutarji 7—8 din za kg žive teže, plemenski 6—8 mesecev stari 500—'700 din, 6—8 tednov stari 90—100 din. Prignanih je bilo okrog 1200 živali. Kupčija zelo živahna. — Cene goveji živini, voli II. vrele 6 din, III. vrste 5.50 dinarjev, telice 6—6.50 din za kg žive teže. Krave plemenske 1500—2500 din komad. Dogon goveje živine slab, bilo je okrog 90 glav.
Hmelj
Žalec, 2. oktobra 1937.
Hmeljarska zadruga poroča, da je položaj v hineljski kupčiji v glavnem nespremenjen in prav tako so nespremenjene tudi cene. Več povpraševanja je predvsem za raznovrstno, cenejše srednje blago, vendar se dobro drže tudi cene za res izbrano prvovrstno,, ki pa je že zelo redko.
Ž a t e c, 2. oktobra 1937.
Z nakupovanjem letošnjega pridelka iz prve roke se nadaljuje zopet v večjem obsegu in je prodanih doslej že nad 70%. Več povpraševanja je zlasti za cenejši srednji hmelj, vendar so se tudi za najboljše blago cene učvrstile in letošnji žateški hmelj notira sedaj za boljše in najboljše blago 13—21 Kč, to je 19—32 din za kg. Najvišje cene se plačajo vsekakor le izjemoma semtertje, slabše blago pa se trži tudi izpod cene. Hmeljarji so pri večjem povpraševanju postali zopet bolj nepopustljivi.
V tlšteku in Roudnicl je tudi tendenca prav čvrsta in se plačuje 10—16 Kč, to je 15—24 din za kg. Sicer pa je neprodano v prvi roki le še kakih 750 stotov letošnjega pridelka.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 3. in 8. zvečer in v ponedeljek ob 8. dvojni program: »Junaki Pavlove ulice« in »Jesenski manevri«. Igrajo Hane Sohnker, Leon Slezak in drugi.
m Mariborski meščani! Z nastopom zime postane zopet perečo vprašanje preskrbe številnih brez[>oselnih in siromašnih prebivalcev uašega mesta. Zato se ponovno obračam zlasti na imo-vitejše mariborske meščane s toplo prošnjo, da bi tudi letos čim izdatneje podprli Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. V tem pogledu so potrebe velike, ker je treba poleg prehrane nuditi brezposelnim in siromašnim tudi kurivo ter najnujnejše oblačilo in obutev. Mestna občina bo preskrbela, da bodo za delo sposobni zaposleni pri javnih delih, ostali pa se bodo oskrbovali predvsem z naturalnimi dajatvami in se bo z dobro evidenco in kontrolo preprečila vlaka zloraba podporne akcije. Darila v gotovini bo sprejemala mestna blagajna, Slomškov trg 11 (tel. 22-60), darila v blagu pa mestni socialno-politični oddelek, Rotovški trg 9 (tel. 27-54). Da se bodo zamogla zbrati do nastopa zime potrebna sredstva, prosim mariborske meščane, da se že sedaj odzovejo moji prošnji. Dr. Juvan, s. r., predsednik mestne občine mariborske.
Hiša sreče Vas vabi!
Nove srečke državne razredne loterije si čimprej nabavite pri glavni kolekturi, bančni poslovalnici
Bezjak, Maribor, Gosposka 25
m Znana delikatesna trgovina Uhler se je iz rotovžke hiše na Glavnem trgu preselila na Aleksandrovo cesto 13 v prostore, kjer je prej bila prodajalna Mestnih podjetij. Opozarjamo na tvrd-kin oglas v nadašnjem »Slovencu«.
m Kongregacija za gospe pri Jezusovem srcu ima svoj shod v četrtek, dne 7. oktobra ob pol petih popoldne.
m Carinski dohodki na mariborski carinarnici so znašali v septembru 8,853.561.50 din, od tega dohodki od izvoza 36.605.50 din. Depozitov je imela carinarnica 1,361.994.75 din.
m Novo tekstilno podjetje. Na prostoru nekdanje Vesnaverjeve lesne industrije in žage v Melju se gradi novo tekstilno podjetje Novak et Co. V novih tovarniških prostorih bo nameščena ročna tkalnica.
ADVOKAT
dr. Stojan Pretnar
je otvoril svojo pisarno v Mariboru, Cankarjeva ulica 6
m Spominn pokojnega kralja Aleksandra je
posvečen koncert, ki se bo vršil v petek 8. t m. ob 20. uri v frančiškanski cerkvi. Imeli bomo priliko slišati razen domače umetnice violinistke gospe Fanike Brandlove in pevskega zbora »Jadrana« tudi odličnega ljubljanskega organista g. Blaža Arniča, ki to pot prvič nastopi v Mariboru. Predprodaja vstopnic v trgovini gospe Zlate Bri-šnikove.
m 17. obletnica koroškega plebiscita. Narodno-
obrambne, prosvetne, telesnovzgojne in druge organizacije iz Maribora in okolice priredijo v nedeljo, dne 10. t m. ob pol 11. uri v Narodnem domu manifestacijsko zborovanje ob 17-letnici koroškega plebiscita.
m Trboveljski slavčki bodo peli. V torek, dne 5. oktobra nastopi v veliki dvorani Uniona ob 20 sloviti otroški pevski zbor »Trboveljski slavček« pod vodstvom dirigenta Avgusta Šuligoja. Maribor bo mlade pevčke, ki prihajajo iz revnih Trbovelj, sprejel z vso toploto.
ni Tujski promet v mesecu septembru beleži
bivanje 2800 tujcev v Mariboru, ki so imeli 7413 prenočnin.
Zobozdravnica med. dent. et phil.
Dr. Bosiljka Krajnovič
se je vrnila z dopusta in zopet redno ordi-nira, MARIBOR. Glavni trg 23 (hiša Oset).
Borza
Dne 2. oktobra 1937.
Denar
?.'a teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 8435 milij. din v primeri s 10.026, 10.077, in 6-182 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.10, London 21.575, Newyork 435.25. Bruselj 73.75. Milan 22.925, Amsterdam 240.70. Berlin 174.70, Dunaj 79.80 (81.90), Stnckholm 111.15, Osl.i 108.40, Kopenhagen 96.30, Pragu 15.23, Varšava 82.25, Budimpeita 88.25, Atene H.05, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, llelsingfors 9.54. Buenos A i res 130.
NOGAVICE: damske, moške, otroške DAMSKO PERILO - TORBICE - GALANTERIJSKI IZDELKI IN IGRAČE VSEH VRST ima v bogati izbiri in po najnižjih cenah na zalogi
EMIL DOBRIČ
Ljubljana, Prešernova ul. 9
Poleg glavne pošte. Prepričajte se brezobvezno!
linnlpi . Irartolpi voščeno platno, umetno usnje MHUIVJ RHIlVIvI „ veliU-i izbiri naieeneie nri
m Katoliška mladina začenja danes pojx>ldne ob petih svojo novo sezono. Na sj>oredu uprizoritev Finžgarjeve drame »Razvalina življenja«, govor in deklamacija. Občinstvo vabljeno, da se udeleži te prve letošnje prireditve ter podpre idealna stremljenja Katoliške mladine.
m Dekleta! Ta teden se vrši v kapeli sv. Frančiška v Frančiškanskem samostanu tridnevnica za naineščenke, delavke in za dekleta, ki delajo doma. Govori so v četrtek, j>etek in soboto zvečer ob jk>1 8. uri. Govori g. Oberžan. Sklepna sv. maša je istotam v nedeljo ob 7. zjutraj. Dekleta, udeležite se te Iridnevnice, saj hoče pokazati dekletu, ki živi sredi modernega sveta, pot v verno, pa radi tega veselo mladost in bodočnosti — DKA.
m Smrt blage žene. V bolnišnici je umrla v visoki starosti 78 let gospa Marija Rozman, vdova jx> nadrevidentu drž. železnic. Bila je blaga in sjioštovana žena ter je njena smrt globoko zadela svojce in vse, ki so jo poznali. Pogreb se vrši danes v nedeljo pojioldne ob pol 17. uri na mestnem jx>kopališču na Pobrežju. Svetila ji večna luč, žalujočim naše sožaljel
___v veliki izbiri najceneje pn
MObnova" - F. Novak
MARIBOR, JUBČIČKVA ULICA O
m Poneverbe pri pobrežki občini pred sodniki.
Včeraj se je zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča 29-letni Milan llro-vatin, bivši dnevničar občinske uprave na Pobrežju pri Mariboru. Obtožen je bil zaradi utaje, ker si je prisvojil v svojo korist znesek 1409 din občinskega denarja. Ilrovatin je bil nastavljen pri občini Pobrežje kot dnevničar v času od I. 1933 do konca februarja 1936. Vodil je evidenčne knjige o prebivalstvu in o prijavah koles. Sam je tudi inkasiral prijavne pristojbine, ki jih pa ni oddajal občinski blagajni. Radi tega je oškodoval občino za navedeni znesek. Ko so prišli njegovim nerodnostim na sled, so ga odpustili. Po Pobrežju se je tedaj širil glas, da ga je občinska uprava odpustila iz jiolitičnih razlogov kot pripadnika JNS. Da je bil pa odpust opravičen, je pokazala včerajšnja sodna obravnava, ker je bil Hrovatin obsojen na 3 mesece strogega zapora pogojno na 2 leti s jwgojem, da v treh mesecih jioravna škodo.
Damski plašči! Velika izbira!
I. PBEfiC, GLAVNI TRO 13_.
m Šiviljske potrebščine, čipke. Ribarič. Rotovž!
m Pozor, cenjene dame! Nova sezona večernih in damskih frizur. Specijelna vodna ondula-cija, morel ondulacija. Novo, prvovrstno osebje. Novi pariški in nemški žurnali. Se priporoča salon Knez, palača OUZD, Sodna ulica 9, Maribor.
Skrbno, zanesljivo in dobro izdelani tapetniški izdelki, žični vložki in vsa popravila najceneje pri
Anton Čerln ml.
Maribor, Koroška c. 8, nasproti tiskarne sv. Cirila
REPERTOAR NAR. GLED. V MARIBORU
Nedelja, 3. oktobra ob 20: »Najboljša ideja tete Olge«.
Ponedeljek. 4. oktobra: Zaprto.
Torek, 5. oktobra: Zaprto radi koncerta Trboveljskih slavčkov.
Kupčije s hišami
•	|aiv v•
fn zemljišči
Ljubljana, 2t> septembra.
V pogledu špekulacij z zemljišči in hišami je bil september še dokaj živahen, kakor to kaže zemljiška knjiga. Na deželi v ljubljanski okolici so bile prodane manjše parcele, travniki, njive ip gozdi. Cene svetu so v okolici primerne, od 1 do 20 din kvadr. meter, v mestu pa se, cene precej dvigajo in je kvadr. meter najmanj 10 din.
Člani znane plemenitaške Pongratzove rodo-vine, in sicer Oskar Pongratz, graščak v Marušev-cu, Gvidon Pongratz, graščak v Dornavi pri Ptuju, Pongratz Frančiška, graščakinja v Schoneggu pri Polzeli, grofica Flora VVurmbrand-Stuppach, generalova žena na Dunaju, in Miller-Aichholz, zaseb-nica na Dunaju, so prodali zidarskemu mojstru Josipu Mozetiču v Ljubljani, Poljanska cesta št. 47, velik kompleks ob Poljanski cesti za 890.000 din. Prodani sta bili dve nad 100 let stari hiši št. 43 in 45 ob Poljanski cesti, kakor tudi ogromen vrt, ki sega od Poljanske ceste tja do stare cukrame. Prvotna lastnica, kakor je razvidno iz zemljiške knjige, je bila Marija Pongratz roj. Maurer. Pon-gratzi so bili včasih stara patricijska rodovina v Ljubljani, ki je imela v Ljubljani mnogo hiš.
Kmetetz Katarina roj. Širok, posestnica v Ljubljani, Resljeva cesta št. 13, je prodala Antonu Mihevcu, posestniku v Spodnji Šiški, parcelo štev. 471/15, njiva k. o. Spodnja Šiška, s površino 548 kvadr. metrov za 100.000 din. Berdajs Frančiška je prodala služitelju Terglavu Štefanu in njegovi ženi Tereziji pare. št. 32/6 k. o. karlovško predmestje (mala hiša) za 61.000 din. Zasebnica Gor-janc Alojzija in njena sestra Albina sta kupili hišo št. 208 v Zgornji Šiški za 60.000 din. Na Rimski cesti št. 2 stanujoči Ivan Teger je prodal Ivanu Kuštrinu in njegovi ženi Jožefi posestvo vi. št. 935 k. o. Zgornja Šiška, obstoječe iz hiše in vrta, za 105.000 din. Ljubljanska komercialna družba je prodala Edvardu Cernicu, posestniku v Dravljah, hišo št. 72 v Št. Vidu nad Ljubljano za 43.000 din. Zasebnica Jela Wilfanova in Draško Wilfan, cand. med. v Ljubljani, Gledališka ulica št. 10, sta kupila od Petra Lombarda z Gline posestvo vi. št. 836 k. o. Vič, obstoječe iz hiše in vrta, za 80.000 din.
Vrhnika
Tukajšnje kaloliiko druUvo rokodelskih pomočnikov vabi na otvoritev gledališke sezone, ki jo začne v nedeljo, dne 3. oktobra s predstavo »Tisočak v telovniku«. Igra je nadvse zanimiva in bo slehernega spravila v dobro voljo. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnice si pravočasno rezervirajte v predprodaji v Rokodelskem domu.
Ptai
Odbor za vzgojo trgovsko obrtnega naraščaja
bo otvoril tudi leto« strokovne tečaje za strojepisje, trgovsko korespondenco, stenografijo, izložbeno aranžeretvo ter plesno šolo. Interesenti za strojepisje se naj javijo v torek, 5. oktobra v Gre-mijski pisarni od 6. do 7. zvečer. Podrobnosti za ostale tečaje so razvidne iz razglasa, ki je nabit na uradni deski združenja trgovcev.
Ptujska gora
Prosvetno druilvo no Ptujski gori priredi v nedeljo, dne 10. oktobra ob 3. popoldne veliko tombolo z mnogimi in lepimi dobitki. Cisti dobiček je namenjen za zidavo novega prosvetnega doma.
Prežganje pri Litiji
V nedeljo, dne 26. t. m., je bil v naši župni cerkvi slovesen shod Mladeniške kongregacije. Ta dan je vladalo med fanti veselo razpoloženje, kajti v družbo je bilo slovesno sprejetih okrog 30 mla-deničev. Kako ganljiv je bil prizor, ko so novi člani s »pušelici« na prsih prisegali zvestobo Mariji. Sprejem je vodil domači župnik g. Stupica. ki je imel na vse člane kongregacije krasen govor.
Fantovski odsek ima redno vsako nedeljo vaje in enkrat na teden ob četrtkih zvečer sestanek. 1'ro-crani teh večernih sestankov je pester.
K V £ T V n Ji
O plesni umetnosti Pie in
Mlakarja
Zaključni prizor iz baleta »Vrag na vasi«
Štiri leta ni6ta bila Pino in Pia Mlakar pri nas, kjer 6ta prvikrat gostovala leta 1932 in potem 1933. In odtedaj 6mo brali samo o uspehih, ki sta jih dosegala v daljnem 6vetu in množila z njimi slavo »domačega imena«. Tožilo se nam je za njima. 6aj Mlakarjeva ne pomenita 6amo najvišjega vrha slovenske plesne umetnosti, ki je do njega 6ploh nismo do6ti imeli, temveč tudi eno izmed največjih uspehov evropskega baleta 6ploh. Ples sta dvignila v svečeništvo, v najbolj napeto dramo, v muziko telesa in duše. ki nihata v i6tem ritmu, iščoč ravnotežja človeka in vesolj6tva. S svojo družico je dosegel mojstrstvo, ki mu ga je priznal svet, in s katerim prihajata zdaj po štirih letih zopet med nas, med 6 v o j e, da nam pO; kažeta v Ljubljani Evropo, da poda Pino svoji domovini »račun od hiševanja s svojim talentom«
In iz njunega pripovedovanja 6em spoznal, da sta po gostovanju v Ljubljani leta 1933 odšla na povabilo v Belgrad, kjer sta o6tala 6koraj pol leta in kjer 6fa v tem času z velikim uspehom priredila dve koreogralski inscenaciji, to je: plesni upodobitvi dveh Straussovin glasbenih del, nartireč »Legendo o egiptovskem Jožefu« ter »Tilla Eulen-spiela«. To zadnjo legendo o veseljaškem flamskem narodnem junaku je kreirala ga. Pia. da je mogla izčrpati dop olnosti vse mehke nianse Straussove muzike. ki jo je dal v to svoje delo. prvič plesno inscenirano šele z našimi plesalci. Pozneje je Ri-chard Straus6 videl to stvaritev v Ziirichu in ji dal polno priznanje, da. celo 6am je dirigiral leta 1936 na ziiriškem glasbenem festivalu Couperinovo »Suito«. ki 6ta jo tako pod njegovo taktirko predvajala v plesu Mlakarjeva. Iz Belgrada je njuna f>ot vodila v Ziirich v Mestno gledališče, ki je največje gledališče v Švici ter je »delniška družba«, kar 6e vidi najbolj pri tem. da 6e igra v njem izključno 6amo pri polni dvorani; kadar bi bilo slutiti. da bi ostalo nekaj sedežev praznih, 6e da nov privlačujoč program. Zato je po našem mnenju morda malo repriz. toda pridejo pa zato na 6j>ored res samo prvovrstna in najodličnejša svetovna dela. V Ziirichu 6ta v tem času naštudirala več predstav: tako »Robspiera & Comp.«. »Dvorakovo »Suito«, slovanske plese in »Soire«. Tam 6ta tudi prvikrat dajala »Hudiča na vasi«, za katerega jima je napisal glasbo zagrebški ravnatelj državnega konser-vatorija L h o t k e, in ki je dozdaj imel največ uspeha. To ie bilo leta 1935 in še danes se kritiki sklicujejo nanj in navezujejo nanj pri svojih ocenah. Leta 1936 sta priredila Beethovnovo skladbo »Prometheus«. ki tvori en 6tavek njegove 6lavne simfonije »Eroica«, obenem z njim pa Mozartov »Nabor«. Zlasti Beethoven je zanimiv zato. ker ni ohranjenega razen muzike nobenega scenarija, libreta, kakoi si je Beethoven predstavljal insceni-ran svoj motiv, ter 6ta se zato naslanjala na neko pismo sodobnika Beethovna, ki je pisal o svojih vtisih pri Beethovnovi prireditvi. Poleg teh sta dajala v Ziirichu tudi 6voj strejši repertoar.^ tako »Legendo o Jožefu«. »Eulenspiela« in »Punčko«, ki je znana tudi že Ljubljančanom. Nanovo pa sta v letu 1937 postavila »Srednjeveško ljubezen« na muziko dir. Lhotke. Obsega 7 slik ter zavzema celovečerni 6jx)red in je razširjen »tekst« motiva, ki sta ga predvajala leta 1932 na mednarodnem plesnem festivalu v Parizu, kjer 6ta dosegla 3. mesto v svetovni konkurenci. Sploh je celovečerni baletni sjiored svetovna posebnost Mlakarjevih 6aj ga od Čajkovskega. to je že 60 let ni bilo v svetovnem plesnem repertoarju.
Zanimalo me je. zakaj 6ta 6edaj prišla v Ljubih jano, in prifiovedovala sta mi: »Iz dveh razlogov. Prvič bi se rada odzvala vabilu gledališke uprave, ki naju je naprosila, da prirediva v operi balet »Hudič na vasi«, drugič pa. da naštudirava svoje novo delo »Lok«. Prišla 6va že maja meseca. pa se nisva nastanila v me6tu. temveč na deželi- pod Polhograiskimi hribi v gradiču na Bo-kavci. kier imava na razjx>lago veliko dvorano, da moreva vežbati. Pa tudi za to. da 6e naša mala Veronika naužije svežega zraka v prosti prirodi. da ra6te v najožjem stiku z naravo.« In tedaj se je Pino razvnel. prij»vedujoč o 6voiem novem delu in iščoč 6 poinočjo svoje gospe besede, da čim bolj markantno in nazorno pojasni svojo težnjo: »Lok — to naj bo simbol r>ovezano6ti dveh oseb. ki sta vedno v neki medsebojni napetosti, pa nikdar v tako veliki, da bi razmerje počilo, pač 6e vedno medsebojno podpirata in vežeta v eno To je iskanje dveh duš. dveh ljudi, ki hočeta živeti vsak zase pa vendar kot eno. Torej: večen odnos moža in žene. zajeto v dogajanje vsega sveta in povezano t vesoljstvom. Vezava dveh različnih te: čajev ki vzdržita vse napetosti usode, in tembolj pojeta čimbolj sta napeta. To napetost jiočem pokazati že z zunanjo formo samo: ves balet, v katerem nastopata samo dva plesalca — on in ona — naj bi napolnil cel večer, pretrgali naj bi ga samo dve kratki pavzi, kar misliva, da je zopet
novost v plesni umetnosti, ne tako, kot v kaki operi, da po ariji 6lede takti oddiha, temveč dogajanje vedno ra6te in 6e boči v lok. ki jioje, do skrajnosti napet. Tako mi je motiv razpadel v tri dele: V prvem delu si stojita oba kroga kot dva 6tebra vsak 6ebi, V6ak kroži v svojem svetu in svojem življenju s svojim različnun dojemanjem sveta in življenja. Vrtita se v krogih in kot v večnem iskanju, blodeča kroga, dokler se nenadoma ne križata njuni poti. Tedaj vztrepetata in si obstojita v 6trahu, zroč drug v drugega. — V tem položaju začneta drugo sliko. Približavanje. tijMnje, iskanje se stopnjuje v pravo jjoigravanje, narahlo se odbijata, da se zojiet približata in strneta v lirični ljubavii' razgovor, dokler se ne združita v tesnem objemu, vsa prepričana, da sta odslej eno. 6amo eno, da sta vsa prešla p>0[x>l-noma vase in živita le v drugem. V tej misli se konča drugi del. Tretji del, ki 6va ga označila
Pia in Pino Mlakar (prizor iz baleta »Srednjeveška ljubezen«.)
značilno za »ples ljubavne milosti«, je prav za prav tragika ljubezni: začenjata čutiti neko osamljenost, oddaljenost, da, naravnost nasprotje, ki. privede do pravega izbruha, ko vsaka edinjca zase misli, da ga druga jx>nižuje in omejuje svobodo in jx)sega v njegov krog. To je kriza moža in žene, nekak purgatoriuin, očiščevanje od sebičnosti. iz katere se rodi potem prava ustvarjajoča ljubezen, tvorna volja, ki hoče izoblikovati svojo lastno jjodobo- pa vendar hoteno v zvezi z drugim človekom. Milost ljubezni, ki drugega doume do dna in zaveslno z vso zrelostjo z veže svojo usodo z usodo drugega človeka. Iti če sta v prvem delu v ljubavni pesmi mislila, da sta oba eno. 6ta zdaj po veliki krizi dozorela v spoznanje, da 6ta inož in žena dva, dve osebnosti, ki sta pa vendar eno. povezana s čudovitim lokom, ki poje tembolj zveneče, čimbolj je napet. S plesno himno ljubezni zaključuieva 6voj balet. In ta balet sva študirala v v Sloveniji v teh mesecih ter ga bova predstavljala prvikrat v Ziirichu. ko se vrneva. Nisva ga še do konca izoblikovala, ker da veliko dela- kajti midva fiksirava točno vsak gib, nič ni f>ovršnega in svojevoljnega. vse mora imeti svojo trdno formo, ker zahtevava tudi v plesu neko klasičnost. trdno, nepremakljivo obliko. Godbo tudi k temu baletu je napravil mojster Lhotke iz Zagreba, ki se je nekaj tednov mudil med nama ter 6ino tako skupno ustvarjali najino 6kupno zamisel in doživetje. Kakor tudi je morda zamisel videti abstraktna, sva jo vendar skušala napolniti z V60 realnostjo življenja. z vso polnostjo doživljanja, prav tako kakor sva jx)'zkusila v »Hudiču na vasi«. Le da sva v »Hudiču na vasi« pritegnila tudi plesni zbor.«
Takos mo prišli do baleta »Hudič na vasi«- ki a bosta Mlakarjeva plesala v torek tudi v Ljub-jani. in s katerim sta imela dozdaj največ uspeha tudi v tujini Ne mislim jx»navljati vsebine. 6aj jo je »Slovenec« prinesel že pred dnevi. Vidi se že iz nje, da gre za dramo v narodnem duhu, za
usodo dveh mladih ljudi, ki ju moti hudič in skuša ločiti, dokler 6e njuna usoda sama ne razvozlja in reši na koncu drame. »Glavno je. da sva v tem baletu hotela [postaviti zopet nekaj novega: rast dveh ljudi in razvoj njunih značajev prav tako kot v pravi drami, tako, da sledimo temu razvoju kon-6eKventno od začetka, kar je neka svojevretnost. ki se je zavedava. I udi ta balet najx>lui en večerni program. Zamislila sva jo na podlagi neke hrvaške narodne prifiovedke ter svo tudi v tujini ohranila narodni značaj, ki ji daje pravi sijaj in ie eno izmed redkih jugoslovanskih sceničnih del, ti se daje v tujini. V Ljubljani ga seveda ne bova mogla priredili samo v slovenski zasedbi, temveč bodo pomogali tudi solisti in deloma zbor iz Zagreba. Omeniti moram zlasti »hudiča« g. Oskarja H a r m o š a in »hudičevko« go. O r 1 o v o. S tem se seveda težava jxxlvoji. kako doseči z dvema ansambloma organsko povezanost v celoto in enoto. Upava pa. da se nama bo p>osrečilo. zlasti, ker po-F>ol!ioma zaupava v dirigenta g. Poliča in njegov orkester. Lhotke je melodijo jx>stavil na narodne motive, toda ni nikjer mehkoben, je sicer narodno
primitiven, toda rafiniran in svojevrsten, tako da je muzika nesjx>redna in zdrava, kar je še posebej pripomoglo k uspehu. Saj pa je tudi učenec mojstra Dvoraka- ki zna. kakor on, povezati narodne motive z moderno kompozicijsko tehniko v sodobno vrednoto.«
Kaj misliš delati v bodoče in ali snuješ kakšen balet iz izrazito slovenskega folklornega življenja, kar pričakujemo od vaju? — sem mu še stavil vprašanje, ko sem ju spremljal v večernem tramvaju proti Viču.
»Zdaj delava na »Loku«, kot sva že jxivedala, pa tudi na baletu »Die blaue Blume«, zamisli Piini, ki jo je zveza švicarskih komponistov javno razpisala v glasbo, pa se je oglasilo 14 |)omjx)zitorjcv. Mojo zamisel »Cesta« ni našla tako dobrega inter-pretj. Kako pa mislim s slovensko snovjo? Po pravici rečeno, da sem že velikokrat razmišljal o tem, pa vidim, da mi, kakor Čehi, nimamo take zdrave folklorne izrazitosti kakor Hrvati ali Slovaki. Vse je 6amo sentimentalnost ali groteska, nič pa tako zdravo svojevrstnega, da bi zajelo tudi izbirčnega tujca. To, kar se tiče folklorne snovi. Zato bi se pa dala porabiti taka snov za kak nas domači jMesni ali glasbeni festival, težko pa za eksjx>rt Moderna slovenska snov j>a je že kolikor toliko internacionalna ter bi tako tie pomenila svojevrstne narodne prvine v svetovni plesni »literaturi«. Morda se irn bo |iosrečilo najti tudi tako snov, kajti želel bi vsekakor H>'i danes v možnost še dvomim.«	td.
Beseda o muzejskem vprašanju
p ij
V medsebojnem sožitju naših muzejev so veljala določila tako zvanega varaždinskega sporazuma, v katerem so razdelili zastopniki muzejskih organizacij v Ljubljani, Celju, Ptuju in v Mariboru delo in delokrog posameznih naših muzejev; kot nekako dopolnilo varaždinskega sporazuma z 1. 1925 pa je izpopolnila v zvezi z novimi muzejskimi organizacijami določila muzejskega dela na Slovenskem tako zvana kulturna konferenca slovenskih mest 1. 1935. pri kateri so sodelovali tudi predstavniki naših najvišjih znanstvenih ustanov (univerze. Narodnega muzeja) in katere sklepi 60 se soglasno sprejeli in predložili kr. banski upravi Dravske banovine, da jih upošteva kot načelne smernice pri uravnavanju muzejskih zadev na Slovenskem.
Preko teh sporazumnih dogovorov pa je izzvenel govor g. ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Jos. Mala pri otvoritvi mestnega muzeja v Ljubljani in uvodnik dr. T. Debeljaka v »Slovencu« od 24. sept. 1937. Ker so izvajanja obeh gosjxxlov v nasprotju tako z varaždinskim sporazumom, kakor tudi s soglasnimi sklepi kulturne konference slovenskih mest, smatram za svojo dolžnost, da jx>jasnim stališče mariborske province do kulturnega separatizma in do naših vsenarodnih ustanov. Storim to osebno in nekoliko jx>zno, ker 6em bil v sredi septembra iz Slovenije odsoten.
Na jasnem si moramo biti enkrat za vselej, da ni med nami nikogar, ki ne bi priznaval prvenstva Narodnemu muzeju nad vsemi bodisi jx>-krajinskimi, bodisi krajevnimi muzeji; Narodni muzej v Ljubljani ima svojo znanstveno in narodno nalogo, da zbira vse gradivo, ki je važno za splošno in celokupno slovensko zgodovino. Vedeti pa moramo pri tem najprej jasno in točno, katero jradivo je to. Ravnatelj dr. Mal je govoril, da bi 6e morale krajevne in provincialne muzejske ustanove odteči v korist osrednjega muzeja vseli predmetov, ki so kakorkoli važni za celotno našo narodno zgodovino; vzemimo sedaj za primer Slom-šekiana. ki 60 važna tako za naše Podravje in Po-murje kakor za vse Slovence. Radi njihovega jx>-mena za našo severovzhodno Slovenijo moram mirno in odkrito izjaviti, da tega Maribor ne bo nikdar storil, niti v pogledu Slomšekian in podobnega tega načela priznal. Tega mu poleg narodno-zgodovinske tradicije ne dovoljuje pokrajinski jv>-dravski in krajevni mariborski čut, pa tudi položaj Maribora kot rezidence lavantinske škofije. Ne navajam tega, da bi oporekal izvajanjem ravnatelja dr. Mala, temveč, da s tem primerom ilustri-rm težavo razmejiti jxmiembnost mtizealij za našo celotno in pa za našo krajevno ali pokrajinsko zgodovino. In v tem si mranio biti na jasnem, da tega ne bo mogel določiti nikomur kak diktat, temveč 6amo sjx>razum, kakršna že imamo v navedenem varaždinskem sporazumu ali pa v sklepih kulturne konference slovenskih mest. Za dosego takega ali novega sporazuma pa mora biti dobra volja na obeh straneh. Tu sploh ni nobenega vprašanja, ki bi zahtevalo borbene besede gg. dr. Mala in dr. Debeljaka. Narodni muzej v Ljubljani je že jk> svoji povezanosti z univerzo, 6 svojo opremlje-nstjo ter jx> kvalifikaciji svojega osebja, poleg tega pa po svojetn gmotnem zaledju tudi edini v 6tanju, da se razvija v našo osrednjo muzejsko ustanovo. Zato ne uvidim. da bi bilo na mestu govoriti o »osebni naklonjenosti« ali o »ključu« pri jiodelje-vanju f>odf>or našim muzejem. Narodni muzej odpirajo država, banovina in razne osrednje slovenske gosjx>darske korjioracije, da omeniam samo ZTOI. Od vseh teh podpira naše krajevne in provincialne muzeje f>oleg krajevnih mestnih občin edino Dravska banovina. Zato ni upravičeno govoriti v pogledu naših krajevnih muzejev o kakem ključu ali o osebnih naklonjenostih, temveč je treba hvalevredno pohvaliti krajevne mestne občine in kr. bansko upravo, ki edine omogočajo delo in razmah naših krajevnih muzejev, ki so in ostanejo tudi last celokupne slovenske kulture.
G. dr Tine Debeljak je izvajanja g. dr. Mala razširil, ko je poudaril potrebo, da se namestijo v Narodnem muzeju vsi predmeti vsenarodnega značaja Kakor 6em že zgoraj jraudaril. temu nikdar nobeden naš muzej oporekal ni. pač pa ostane odprto vprašanje, kje je meja med muzealijami vsenarodnega in krajevnega ali provincialnega značaja. Po izvajanjih g. Debeljaka je meja odstranjena s tem. da se originali n. pr. Slomšekain in jx>dobiiega hranijo v Narodnem muzeju, provinci-alni in krajevni muzeji pa se zadovoljijo s fotografijami. kopijami itd. V tem j>opledu moram zopet odkrito j-voudariti naš quod tion! Enako mogoče je, da so originali v kraievnih muzejih in kopije, fotografije i'd. pa v Narodnem. To pa jx>sebno iz kulturnojTolitičnih razlogov: krajevni čut s krajevno kulturno tradicijo je kulturni kapital, ki je izhodišče mnogih kulturnih akcij in tako tudi muzejskih in katerega zato ne sinemo niti omejevati niti odklanjati Posebej za nas v Marilx>ru pa je važno vprašanje izvirnega dela. da s tem odstranimo s'aro nemško krilatico o pomanjkanju slovenske kulturne akcije v Podravju in Pomurjti. Zaradi študija samega in to posebej od strani tujcev pa je jiotrebno jx)udariti. da ni Slovenija tafco velika da bi ne iiK>gel tuji znanstvenik, ko je študiral v Ljubljani, n pr. Emono obiskati Po-točko ziialko v Celiu. Poetovio pa v Ptuju.
Gotovo je tu dvoje stališč, katerih v doseda njem delovanju naših nnizeiev nismo jx>znali radi sporazumnega dela na jxxllagi že omenjenih sporazumov. Prvenstvo Narodnega muzeja jc za nas nesporno ter ga drage volje priznavamo; prven-
stvo Narodnega muzeja je tudi z njegovimi gmotnimi dotacijami in znanstvenim osebjem nesporno; prvenstvo Narodnega muzeja priznavamo tudi kot Slovenci. Borili pa 6e bomo proti vsakemu jx>-izkusu ovirati delo naših muzejev v provinci s kakimkoli birokratičnimi določili in predpisi, ki so se že pokazali v načrtu za jugoslovanski muzejski zakon. Muzeji živijo organsko kakor vsaka druga ustanova; usmerjajo se enkrat v eno, drugič zopet vdrugo delovno smer. hi pri tem so krajevni muzeji najboljši korelativ svojega dela. pa
Pia Mlakarjeva (»Vrag na vasU).
tudi dela Narodnega muzeja. Isto tudi izhaja iz kulturtiogeografskega položaja slovenske zemlje; enkrat bo v delu Narodnega muzeja poud a r jen aljv ski Slovenec, drugič primorski, tretjič panonski; naloga n. pr. jx>krajinskega muzeja v Mariboru pa bo, da trajno pridobiva kulturno gradivo o panonskem ali nižinskem Slovencu ter tako soileluje z Narodnim muzejem. Vez nad vsem slovenskim gradivom pa bo vzdrževal Narodni muzej baš po svoji gmotni in znanstveni moči, zaradi katere ne potrebuje nikakih birokratskih zaščit; teli tudi ne najdemo nikjer pri muzejskem delu kulturnih narodov ter se krajevni, provincialni in osrednji muzeji razvijajo organsko eden vzporedno z drugim. Muzej ni in ne sme biti pisarna, urad. muzej mora biti znanstveni institut, središče organizacije iu iniciative.
In prepričan sem, da ima naš osrednji Narodni muzej v tem jx>gledu tako široko polje dela, da mu ni treba misliti na pridobitev že zbranega gradiva v krajevnih muzejih. N. pr. z ustanovitvijo kabineta za konzerviranje 6tarin, v katerih bi se konzervirale muzealije vseh naših muzejev, bi dobil Narodni muzej evidenco o vsem našem niuze-alnetn gradivu in v zvezi s tem bi dosegel na naji bolj praktičen način to. kar želi sedaj jxitom centralizacije krajevnih in provincialnih muzealij. Tak kabmet za konzerviranje bi navezal vse naše krajevne iu provincailne muzeje tako ozko na Narodni muzej, da bi postal matica vseh ter da bi strnil vse naše muzeje okoli Narodnega muzeia v eno samo organsko in delovno edinico, katera bi segala od Novega mesta in Škofje Loke do Maribora in Murske Sobote in katera bi obsegala vso slovensko zemljo. Navajam tukaj samo la primer ter preidem vse druge, da pokažem, da ni bilo jx>trebiio načenjati problema, ki more vzbuditi ne-razpoloženje in ki se da v interesu vseh slovenskih muzejev, predvsem pa Narodnega kot osrednjega, rešiti na drug organsko in delovno bolj pozitiven način. Poudariti pa moram načelno še nekaj: Ni prvenstvena naloga muzejev pridobivati predmete za svoje zbirke; prvo nalogo muzejev vidim » vzbujanju zanimanja za kulturne vrednote, aa « iste ohranijo tam, kjer so nastale iu svojo kulturno funkcijo skozi dobe časa vršile; šele če krajevni faktorji pozabijo na kulturne funkcije posamiv.-nega sjKmienika, poleni nastopi naloga muzeja, da ga prevzame. Poudarjam to zaradi tega, ker vidim iz izvajanj tako g. dr. Mala kakor g. dr. Debeljaka načelno razliko, ki nas tukaj loči iu ki ustvarja tudi različne poglede na delovanje Narodnega, provincialnih in krajevnih muzejev.
Ne želimo, da izvajanja gg. dr. Mala in dr. Debeljaka ali pa moja odkrita beseda vzbudijo 6labo voljo. Clara pacia. boni amici! Vprašanje jc satno. ali ne držimo naših obstoječih dogovorov; če se jih ne držimo, moramo sesti zopel k mizi ter se jiogovorili in sporazumeti. Sporazumemo se lahko razen v slučaju, da bi se proti provincialuim in krajevnim muzejem nastopilo z grožnjo kakršnihkoli birokratskih predpisov iu delovnih omejitev. katere bomo znali odstraniti ali pa se jim izogniti, dokler bo obstojala privatna lastnina. Muzeji naj se razvijajo z organskim delom, vsak v svojem krajevnem, provincialnem ali narodnem delokrogu; vsem skupaj na čelu bo bodi in se razvijaj kot vzor in vodnik ostalim: !"arcsdni muze} v Ljubljani!	Fran jo Baš.
MLADI SLOVENEC
Mirko Kuniil:
Stari Briški in njegovi sinovi
Velika jo tista soba in deset visokih oken ima. Kakor je velika in so njene stene bele in lije vanjo mogočna svetloba dneva, je v njej vendar tako tiho in puščobno. Trideset postelj, trideset železnih postelj stoji v dveh dolgih vrstah, tesno druga ob drugi, na teh posteljah pa leži trideset ljudi z bledimi obrazi in žalostnimi očmi — med njimi tudi Veričin očka.
Ko je Verica prvič prestopila prag te velike bolniške sobe, je široko odprla oči in se čudila, čudila... Le kako more v tej sobi ležati toliko ljudi? Ni in ni ji šlo v glavo. Verica pač še ne ve, kako hudo je, če imajo tisti, ki odločujejo o usodi nesrečnih bolnikov, za vse tožbe in vzdihe — gluha ušesa.
>No, ali si prišla?< je rekel oče in ji gorko stisnil desnico.
Verica se je zazrla v očetove oči in pri srcu ji je nenadoma postalo tako čudno tesno in hudo. Kako svetle in vesele so bile očetove oči nekdaj 1 Zdaj so pa tako trudne in žalostne. Bolezen se je vgnezdila v njegovem srcu — in pogledala skozi oči v božji svet...
»Sedi na stol in povej mi kaj!« je zaprosil oče in še vedno rahlo stiskal Veričino drobno ročico.
Verica je sedla, a besede ji kar niso hotele iz ust. Pogled ji je z očetovega obraza splaval na bolnika, ki je ležal na sosedni postelji in potem dalje od postelje do postelje, od obraza do obraza.
>No, daj, povej kaj!« je prigovarjal oče in se nasmehnil. »Le j jo, ali si mutasta? Kako je v šoli?«
»Dobro,« je rekla Verica in hotela še nekaj pristaviti. Pa ji je v tem hipu pogled obvisel na starčku, ki je ležal vznak ne daleč od očetove postelje in od časa do časa glasno zastokal: »O Bog, o Bog!«
Oče je ujel Veričin pogled in jI pojasnil:
>To je pa stari Briški I Vsi se norčujejo iz njega, ker je že tako star in neroden. Kar ne morejo si misliti, da bodo tudi sami nekoč tako stari in nadložni. Meni se pa smili, revež.«
Stari Briški se je zdajci vzpel pokonci in proseče zaklical:
»Sestra, prosim lepo!«
Bolniška sestra, ki je šla mimo njegove postelje, je obrnila glavo in nejevoljno vprašala:
»No, kaj je?«
»Sestra, prosim lepo, kaj pravite, ali bom umrl?« jo jo Briški otroško zaupno vprašal in njegove oči so se s strahom uprle vanjo.
»Kaj boste umrli 1« je malomarno odgovorila sestra, kakor da so takemule staremu človeku smrti res ni treba prav nič bati... Zamahnila je z roko in odšla dalje.
»Lepa hvala 1« je zaklical stari Briški in spremljal sestro 9 hvaležnim pogledom. Hvaležen je bil za vsako besedo, čeprav je bila izrečena z nejevoljnim, neprijaznim glasom.
»Glej,« se je oče spet obrnil k Verici, »pet in sedemdeset let ima že, pa se vendar še tako smrti boji. Veš, zakaj?«
»Zakaj?« je radovedno vprašala Verica.
»Poslušaj!« je rekel oče in se odkašljal, potem pa je začel pripovedovati: »Ko je bil Briški še mlad, je ni bilo ceste, ki si je ne bi upal premeriti s svojimi krepkimi, gibčnimi nogami. Tako rekoč ves svet je bil njegov. Hodil je iz kraja v kraj in prodajal razno drobnarijo za majhen denar. Pregovor pravi: ,Iz majhnega raste veliko'. Kako resničen je ta pregovor, stari Briški dobro ve! Živel je skromno, vsak krajcer je dvakrat obrnil na dlani, preden ga je izdal — in tako si je počasi prihranil toliko, da si jo v prijaznem kraju tam nekje blizu Kočevja kupil majhno hišo, kravo in njivico zraven. Pozimi je s svojo robo kolovratil po svetu, čez poletje pa jc srečno živel z ženo v svojem domku. Bog mu je podaril štiri sinove in Briški je skrbel zanje, kakor ne moro lepše skrbeti za svojega otroka noben oče na svetu. Od ust si je pritrgoval pozimi, ko je krošnjaril po svetu, da bi lahko sinove šolal in jih spravil do poštenega kruha.
Leta so tekla, sinovi so rastli, Briški pa jo postajal siv in star. Glava, ki jo je toliko let nosil visoko dvignjeno po belih cestah, mu je počasi lezla na prsi in noge so se mu začele tresti v kolenih. Sinovi so dokončali šole in se poslovili od doma. Vsi štirje so prišli do kruha: dva sta postala uradnika, dva pa ključavničarska mojstra. Za sinovi so je od starega Briškega kmalu poslovila tudi žena; odšla je tja, odkoder se nihče več ne vrne: na drugi svet. Tako je Briški ostal v hišici, ki je bila nekoč dom sreče in veselja, čisto sam.
Potrkala je bolezen na vrata in starega Briškega so odpeljali v bolnišnico. Tukaj leži zdaj že štirinajst dni, a nihče se ga ne spomni, nihče ga ne pride obiskat. Sram je sinove starega, betež-nega očeta, pa so ga zatajili pred svetom — toda pred Bogoin ga ne bodo!«
Oče je končal, Verica pa si je s še večjim zanimanjem ogledovala ubogega starčka, ki je kot kupček nesreče čepel na postelji, pokašljeval in se od časa do časa naskrivaj ozrl proti vratom, ali morda vendarle ne prihaja kdo tudi k njemu ... Čudež pa se ni hotel zgoditi. Nehvaležni sinovi so starčka takoj, ko jih je spravil do kruha, izbrisali iz svojega srca.
»Ilej, hej, Briški, zakaj pa tako zijate v vrata? Saj ne bo nikogar!« je iz kota zakričal fant s kozavim obrazom.
»Bodo prišli, bodo!« je poln živega upanja odgovoril stari Briški.
»Ali ste prismojeni!« se je surovo zarežal
fant.
Stari Briški pa — naglušen in betežen, kakor jc bil — teb besed gotovo ni razumel, kajti vljudno in ponižno je rekel:
»Lepa hvala 1 Oprostite 1«
»Hej, hej, Briški, zdaj pa gredo vaši otroci!« se je fant še enkrat neusmiljeno ponorčeval iz ubogega starčka.
Starček je prisluhnil, široko odprl brljave oči in ves srečen vprašal:
»Moji otroci?«
»Sevedal Vaši otroci!« ga je vlekel norčavi fant. »Ali jih ne vidite?«
Skozi vrata so res stopili trije fantje. A niso obstali pred Briškijevo posteljo, niso ubogemu starčku stisnili roke, niso ga ljubeče pozdravili: »Pozdravljen, očel« Se prijaznega pogleda mu niso privoščili; šli so mimo njega, kakor gre popotnik mimo zavrženega kamna na cesti. Zavili -o k bolniku, k! je ležal Čisto v kotu; k njegovi postelji so sedli, njemu so «ti.-nili roko, ujega so ljubeče pozdravili: Pozdravi jeni, oče!«
Razstava „S.
Matevžck Je ustanovil svoj nogometni klub, da bi tistim svojim sovrstnikom iz Zelene jamo pokazal, kaj znajo njegovi fantje iz Kurje vasi. Matevžek jo sklical zborovanje dečkov Kurje vasi, vstopnine ni bilo in zato je bila udeležba precejšnja. Nič manj, kakor 44 dečkov so je zbralo na jiokošenem travniku, ki jo last Matevževega očeta. Matevžek je imel svečan nagovor, v katerem jo sam sebe predlagal za predsednika kluba, kar je bilo z navdušenjem sprejeto.
Nogometni klub »S. K. Kurja vas« je bil torej ustanovljen, nogometnih igralcev je bilo dovolj in iz 44 članov novega kluba, ki naj bi pokazal svoje bridke klubu »Zelena jama«, je sestavil Matevžek štiri moštva, prvo, drugo, rezervo in naraščajnike, vsako moštvo po 11 mož, kakor je predpisano za nogometne klube.
Klub in moštva so bili sestavljeni, samo vrla štiri moštva so pogrešala nekaj važnega, brez česar ne more biti noben pošten nogometni klub, ki nekaj nase drži: namreč žogo. Matevžek jo sicer imel v svojem hranilniku 15 dinarjev, vendar mu je mamica strogo prepovedala razbiti lončenega prašička. Jurček je imel tudi nekaj di-narčkov spravljenih pri svoji sestri Emi, toda, če bi Ema zvedela, zakaj potrebuje Jurček denar, mu ga gotovo ne bi vrnila, — o, ta ženska, ki toliko denarja izda za puder in rdečila! Dečki so bili ogorčeni, ko so zvedeli, da niti svojih prihranjenih dvajset, morda celo trideset dinarjev ne bodo mogli uporabiti za nakup lepe, solidne, dobro podkrpane nogometne žoge. Klub v Zelem jami ima pa kar dve žogi, čeprav je ena iz med njiju sposobna komaj še za juoioreke tekme!
Matevžek je prišel na dobro misel: »Priredimo dobrodelno razstavo in čisti dobiček bo za našo žogo!«
»Kaj boš pa razstavil, ko še žoge nimamo?« so ga vprašali neverneži. Matevžek je odgovoril, da bo razstavil velikana, divjega moža, afriško ptico inarabuja, najmanjšega pisanega tigra, kar jih svet premore, in rdečega mačka. Treba bo najti umetnika, ki zna žvižgati skozi prste, umetnika, ki bo piožiral ogenj in čarovnika, ki zna stolči zlato uro v prah ter jo zopet celo izročiti lastniku.
Člani nogometnega kluba »Kurja vas« so bili s tem programom zadovoljni. Starejši ljudje so so čudili, kaj se dečki posvetujejo toliko med seboj in zakaj so deklico toliko zaskrbljene. Seveda, Matevžek jo za obisk razstave zahteval kar po 50 par od osebo, za »specialne« razstave, kar jo videl na velesejmu, pa šo posebno vstopnino.
Ti si ptiček . •
Včeraj praznoval je god naš dobri striček;
voščil mu je Francek, zviti naš fantiček:
»Stric, izrekam vam voščila srčno lepa!«
Striček brž denarnico je vzel iz žepa.
»Francek, bistri ti računar naš najmlajši,
srebrnik glej in papir! — kaj vzameš rajši?«
»Srebrnik, ovit s papirjem mi darujte,
ljubi striček — in veselo god praznujte!«
Srebrnik s papirjem dal je dobri striček
Francku — in smeje se rekel: >Ti si ptiček 1«
(Narisal Ivan Malavaiie, Podlipa pri Vrhniki.)
Kozavi fant sc je škodoželjno zagrohotal, stari Briški pa je ves potrt sklonil glavo in debela solza mu je počasi spolzela po upadlem licu.
»Ni lepo, da se tako uorčujete iz ubogega starčka I« jo vzkliknil Veričin oče in očitajoče pogledal kozavega fanta.
»Eh, kaj,« se je zarežal fant in brezbrižno zamahnil 7. roko, »malo šale mora biti!«
»Očka, pa se vsem starim ljudem tako godi kot temu?« je Verica vprašala očeta.
»Vsem že ne,« je odgovoril oče. »Tisti, ki imnjo dovolj denarja, si še zadnje ure svojega življenja lahko marsikaj privoščijo; z bogatimi starčki so vsi tako postrežljivi in prijazni, celo zdravniki in bolniške sestre... Če pa je revež star, ga nihče ne mara, celo lastni otroci ne.«
Čudno tiha in zamišljena se je Verica ta dan poslovila od bolneg!« očeta in odšla iz bolnišnice proti domu. Vso pot so ji misli uhajale nazaj k postelji starega Briškega ... Ko pa je drugi dan spet obiskala bolnega očeta in mimo grede pogledala tudi ua posteljo, kjer je prejšnjega dnu še ležal stari Briški, se jo na vso moč začudila: namesto Briškega je ležal na postelji tuj, neznan mož.
:Očka, kje pa jo danes tisti starček?« je vprašala.
Očetov obraz, ki se je ob Veričinem prihodu vos razžarel, se je ob tem vprašanju pri priči zresnil. Narahlo jo pobožal hčerko po glavi in s tihim glasom odgovoril:
»iiUrcaa Briškega ni votf. Ponoči jc umrl.«
Kurje vasi"
Matevžek je nekaj dni pred razstavo že zbral štiri dečko, ki bi oponašali one domače fante iz Linza, nobena deklica pa se ni dala elektrizirati, da bi nastopila kot električna deJdica. Vendar pa je Matevžek skrbno varoval svojo glavno skrivnost, namreč »divjega moža«.
Prišel jo čas predstave. V nedeljo popoldne, ko sta Matevžkov oče in mati odšla na izlet ter ukazala Matevžku, da mora 6trogo ubogati kuharico v hiši. Pol ure po odhodu Matevžkovih staršev je kuharica v kuhinji blaženo zaspala, zadremal pa je v gostinski sobi tudi debeli stric, ki je že tri dni neprestano jedel, vmes pa 6pal.
Tedaj, ob 3 popoldne, ko je bilo vso varno, 6e je pričela Matevžkova razstava. Najprej je pred gručo dečkov in deklic nastopil velikan. Imel je Matevžkove čevlje in Jurčkov obraz, odet pa je bil z velikansko rjuho. (Matevžkova mama se je ix>zneje jezila, kdo more biti tako zloben, da ji rjuhe pobarva z rdečimi trakovi!) Deklice so občudovale velikana, dečki pa niso hoteli verjeti prav nič, češ da je to Ie Matevžkova in Jurčkova zvijača... Deklice 60 se čudilo afriškemu ptiču inarabuju, nekateri dečki pa so govorili, da je ta marabuj gos iz kuhinje Matevžkovih staršev, samo, da je prepasana s trakovi; najmanjši tiger na svetu jo v resnici domača mačka, rdeči maček pa samo malo prebarvan, ker je bil poprej eivl Deklice so vzklikale: »O, ne, to je res najmanjši tiger na svetu, lo je pravi rdeči maček, samo moški mislite, da se smete iz nas norčevati!«
»Kje pa je divji mož?« je vprašal deček, ki mu je bilo že žal za dano vstopnino 50 par.
»Pst!« Matevžek je odvedel dečke in deklice v sosednjo sobo, kjer jo spal in smrčal njegov debeli stric. Obiskovalci so se začudili: tako debelega moža, tako velike kosmate brado in tako košatih muštač niso videli še nikjer. »Pst!« jo rekel Matevžek, »če se ta divji mož prebudi, po dva od naju vzame za malico!«
»Škandal,« je šepnil majhen deček, »ali je to olikano, hrustati male dečke in deklice?«
»Zato pa je ta mož divji,« je šepetaje odvrnil Matevžek, »ker žre male otroke, sicer bi bil spodoben in domač! Sedaj pa vsi ven!«
Otroci so se zgubili v predsobo, Matevžek pa je naslikal hitro lepake: »Divji mož. Živi. Samo smrči! Ne vleči za muštače! Dotikati se jc policijsko prepovedano!«
Dečki in deklice so 6i med seboj izposojali po 50 par, samo da so si mogli še enkrat ogledati »divjega moža«, ki je neutrudno smrčal na postelji. Matevžek je stal pri vratih in pobiral vstopnino po 50 par. Naenkrat je spoznal, da bi bilo potrebno obesiti še en lepak: »Prosim, potiho stopajte. Divji mož tepe otroke!«
Neki deček pa je to opozorilo prezrl in potegnil »divjega moža« za muštače. Matevžkov stric se je zbudil iz najslajšega spanja, strašno zarjul, si pomel oči, tedaj pa so že vsi dečki in deklice pobegnili iz sobe skozi predsobo na dvorišče. Matevžek 6e je skril za peč.
Zvečer sta se vrnila Matevžkov oče in mati, stric pa jima je pričel razburjeno pripovedovati, kaj se mu jc pripetilo. Njegovi muštači vendar niso za to, da jih otroci javno ogledujejo, povrh tega pa šo ti nesramni lepaki krog njegove postelje! Oče in mati sta obžalovala in sta bila mnenja, da je tu pomota vmes.
Stric je še isti večer pobral svoje reči ter se z avtotaksijem odpeljal na železniško postajo.
Matevžek se je tresel, ko ga je oče izvlekel izza peči: »Ali si ti to napravil?* Matevžek jo priznal očetu, da potrebuje njegov klub denar za žogo, saj morajo vendar enkrat pokazati »Zeleni jami«. Pokazal je očetu, da jc nabral pri vstopnini 40 din. Matevžek se je stresel, ko je oče segel za pas, toda izvlekel ni ne šibe ne jermena, temveč denarnico in dal Matevžku še 20 din.« Šestdeset dinarjev volja najboljša nogometna žoga, dajn ti to, kar manjka, da si mi le nadležnega in požrešnega strica odpravil iz hiše!«
Kokun:
Čuden zajček
Skozi okno v belo sobo vtihotapil 6e je zajček, nagajiv kot gozdni škraiec, droben kot golob ji jajček.
Splezal je najprej na steno, potlej pa naravnost zviška — hopla, hop! na nos je Majdi skočil kakor drobna miška.
Grozen strah prevzel je Majdo, kakor gramofon navila jo svoj jokec... in iz njega je planila pesem mila.
Brat Amdrejček tam ob oknu z ogledalom v roki slal je: vanj lovil je sončne žarke — Majdi glasno se smejal je.
Verica je čutila, kako jo je pri srcu nekaj hudo zabolelo.
»Umrl je?« se je zavzela in kar verjeti ni mogla.
Oče je molče pokimal in po kratkem molku nadaljeval:
■>-Kar na lepem je. sredi noči vstal, vzel izpod vzglavja robec, molek in denarnico ter krenil inimo dolge vrste postelj proti vratom.
,Kam pa, kam, očka?' sem ga začudeno vprašal.
Prisluhnil je, se otroško verno nasmehnil in odgovoril:
,Prosim lepo, domov grem. Otroci me kličejo.'
Skočil sem s posteljo, ga prijel za roko in ga kakor ubogljivega otroka odvedel nazaj k njegovi postelji. Sedel sem k njemu in ga tolažil:
.Očka, bolni ste. Počakajte, da ozdravite, potem boste pa lahko odšli domov!'
,Prosim lepo, ali no bom prej umrl?' je s strahom vprašal.
,Ne boste ne!' sem odgovoril in ga skrbno pokril. ,Zdaj pa lepo zaspite, pozno je že.'
Nekaj časa je bilo v sobi vso tiho. Samo težko dihanje nekaterih bolnikov je motilo nočilo tišino iti od časa do časa se je komu utrgal iz ust globok vzdih.
Nenadoma pa sem spet zaslišal tožeči glas starega Briškega:
.Gospod doktor, prosim lepo!'
■ Kaj pa je, očka?' sem vprašal. ,Zdravnika ni tukaj. Ali bi ko* -pHiv
Stričku se je zateteto
Oni dan sc je začelo. Najprej so knjigarne postavile računice in čitanke v svoje izložbe, potem je začelo ljudi po trebuhih ščipati in mene so dve žensko ozmerjale, ker sem jim po nerodnosti 6topil na noge. Nič kaj prida se ne obeta, sem si mislil, tole je najbrž jesen. Kajti listjo pada z drevja kakor Kotičkovemu stričku lasjo z glave, težke megle so vlačijo okoli vogalov in psi žalostno zavijajo na nebu. Saj pravim, vsepovsod sama beračija. Vidite, dragi kotičkarji, takole se danes napiše, kadar hoče kdo povedati, da »narava umira«.
Mogoče sem sc malo zaletel s tistimi vogali in psi, pa kaj hočem, dolgo se že učim pri Ko-tičkovem stričku in sem videl, da se tudi on večkrat zaleti. Saj ne pravim, da se zaleti z glavo v zid. Ne, z glavo se nikamor ne zaletava, ampak samo s svojim srcem. Vidite, to je tisto 1 Napravi pa takole: gre po slovenski zemlji, gleda ljudi in kraje, na božjo pot se odpravi in zmerom kaj vidi, kar je narobe. Toliko si ljudje želijo, pa tako malo imajo in še tisto si sami kvarijo in podirajo. Vidite, in 6triček bi rad vsakemu človeku dobro, ali kakor on pravi temu, rad bi, da bi vsi imeli štruklje na mizi. (Seveda striček sam nima nobenih štrukljev, komaj ima doma staro mizo brez rož in tista miza je že tako stara, kakor pravljica o bogatinu in siromaku.) In striček razmišlja takole o teh stvareh. Najprej žalostno pogleda, potem nekaj čudnega zamrmra, ko se pa odkašlja, plane pokonci in strašno na glas misli. Tako pa se večkrat zaleti.
Najbolj pa se je Kotičkov striček zaletel pred kratkim. Kar na vsem lepem jo izginil in nobenega pisma ni pustil za seboj. Pa nas je na koncu vendar zaskrbelo, kaj neki 6e mu je zgodilo? Mogoče je dobil denar iz Amerike, 6mo ugibali, mogoče pa se je skril pred štruklji. Toda nič tega ni bilo, ampak kar od nekod smo zvedeli, da ga imajo v bolnišnici: oddelek 2, soba štev. 3. In tako ni preostalo drugega, kakor da smo ga šli obiskat
Našli smo ga v postelji in tako nekakšen so mi je zdel, kakor je bil tudi poprej: v enem očesu je sijalo sonce, v drugem pa je bilo kakor mrak. »Ali ei žalosten, striček?« sem ga vprašal. »Kaj,« je rekel, »jaz žalosten? Meni kaj takega sploh blizu ne more, dokler intain... dokler imam...« Tole je ponavljal in pri tem trkal po svojem zglavju. Spodaj jo malo zašumelo in malo zaškrtalo, toda striček ni rekel več ne bev ne mev. Potem pa sem le na skrivaj pokukal tja pod zglavje in sem takoj zvedel vse. Striček ima pod svojim zglavjem pisma svojih kotičkarjev in mu je skoraj lepo. Mogoče ga bo tudi kdo njegovih malih prijateljev obiskal, potem bo zdrav postal.
STRIČKOV KOTIČEK
Dragi strilekt —- Objavil si moje pisemce in celo sliko si priobčil! Nisem mislila, da jo boš dal v »Mladega Slovenca«. Pišem Ti danes zopet, da še enkrat s Teboj zaupno pokramljam. Tako sem bila vdana Tebi in Tvojemu kotičku, da mu bom kar težko dala slovo.
Veš, striček, Tvoja znanka Olga iz Zagorja odide v kratkem času od doma. Grem v gospodinjsko šolo na Malo Loko, da se tam priučim vsemu, kar moram znati, (čeprav še nimam 16 let.) Rada grem, vendar pa bi še rada s Teboj, ljubi striček, malo govorila. Odkar sem Ti začela pisali, si skoraj vsako moje pisemce — in sliko že dvakrat — objavil. Hvaležna sem Ti zato. Saj ne boš na Olgo iz Zagorja čisto pozabil, kaj ne da ne?
Pridi, striček, kaj k meni na obisk, preden odidem. Saj ni daleč od Ljubljane pa do nas. Piši, kdaj prideš, da te bom pričakovala na postaji.
Čo pa ne maraš priti Ti k nam, pa mi dovoli, naj pridem jaz k Tebi. V nedeljo grem v Ljubljano in če smem, Te pridem obiskat. Se še spominjaš, kako sem prvič izročila pozdrave v uredništvu zate? K Tebi pa si nisem upala, ker nisem imela darov. Tudi sedaj jih ne bom imela, pač pa bom imela s seboj veliko smeha, smeh, kakršen doni le iz ust otroka. In Ti se boš smejal kakor že dolgo ne. Torej le hitro odgovori, da bom vedela.
Iskreno Te pozdravlja Tvoja
Olga Kuri, Zagorje ob Savi.
Draga Olga! — Prav rad bi Ti dovolil, da me prideš obiskat v uredništvo, če bi se moglo izvesti. Pa so pri najboljši volji ne da. Moj koš je zdaj sam in milo joče za menoj, Kotičkovim slričkom, ki se v 3. razredu bolnišnice vozim k Bog ve kakšnemu kraju... So gospodje rekli in dejali: »Kotičkov striček je bil vse življenje tako skromen mož, zato naj sc pa še zdaj stisne v kakšen skromen kotiček 3. razreda — mogoče ga koščena žena smrt prav tam ne bo našla!«
Če prideš torej v Ljubljano, lahko obiščeš ▼ uredništvu moj koš, če pa hočeš obiskati mene. moraš stopiti v hišo žalosti na Zaloški cesti in me poiskati: tisti, ki se najbolj čemerno drži in z ljuto jezo svinčnik v roki vihti — tisti sem jaz. Prinesi tisti koš smeha e seboj, hudo sem ga potreben!
Presrčen pozdrav! — Kotičkov strilek.
,Prosim lepo, gospod, dom bi rad še videl in otroke,' jc s slabotnim, tresočim se clasom za-brbljal.
,Saj jih boste, očka!' ga je namesto mene potolažil sosed, mlad, dober fant.
In stari Briški je sklenil roke, proseče uprl oči navzgor in položil vso svojo dušo v en sam vzklik:
,Bog daj! Bog daj!'
Pol ure nato pa jc ubogi, zapuščeni starček za vedno zatisnil oči Bog ve, ali ga bodo vsaj zdaj, ko leži na parah bled in nem, prišli obiskat nehvaležni sinovi in potočili drobno solzico nad njim — — —«
Oče je končal Verici je žalostna zgodba tako prevzela drobno srčece, da so se ji zarosile oŠ. Preden je odšla, je očetu trdno stisnila roko in s tihim glasom rekla:
j Očka!«
»No, kaj je?« se je začudil očka.
»Ko boš ti star in bolan, te bom jaz vsak dan prišla obiskat!« mu je šepnila na uho, potem pa so je obrnila in »tekla Iz liolniške sobe. Ni videla, kako svetla, kako jasna luč se je utrnila v očetovih očeh---
*
Dnevi in lela našega življenja tako hitro teko. Rog ve, ali ne bo Verica kmalu pozabila, kaj je kot drobna deklica bolehnemu očetu obljubila? Bog ve... Dnevi in leta našega življenja tako hitro teko.
D K U T. I N A
ROŽNO VENSKI MESEC
MATERIN MOLEK
V naši družini je bila lepa navada, da smo opravljali rožnovensko pobožnost. Začeli smo z oktobrom in prenehali na pomlad, ko se je pričelo delo na polju.
Ob angelovem češčenju smo morali biti vsi doma. Po večerji smo odšli v sobo. Pokleknili smo ob klopi pri peči in ob stolih; najmanjši je ostal zadaj pri mami, da ni motil drugih med molitvijo. Na nizki omari je brlela lučka in razsvetljevala Marijin kip, Naprej so molili starejši, mama pa nazadnje dodala še nekaj očcnašev; za srečno zadnjo uro, za »to ljubo pamet in zdravje« v čast žalostni Materi božji iti za vse naše prijatelje in sovražnike. Svoj rožni venec je dala najmlajšemu; sama je navadno molila na velik, črn, hišni molek. Mamin rožni venec bi bili V6i radi imeli. Imel je gladke, rjave jagode in križec. Prav zaradi tega križca — ga je hotel vsak imeti. Ta križec si lahko odprl in zaprl z malim vijakom; to je bila tista privlačnost za nas! V sredini je bil listek z napisom: »Pulvis ossium Ss. Martyrum tčrra ex Sacello 6. Helenae« — »Prah kosti svetih mučencev, iz groba svete Helene,« kakor nam je razložil starejši brat, ki je hodil v gimnazijo. Mama nam je povedala, da ga ji je prinesel gospod iz Riima in ga sme nositi le tisti, čigar je.
Kadar smo molili, smo vselej molili žalostni del rožnega venca. V cerkvi in pri verouku sem slišala tudi veselega in častitljivega, zato rečem nekega zimskega večera mami: »Ali ne bi rajši molili nocoj veseli del rožnega venca?« Meni se je zdel res vesel, saj me je spominja! jaslic in drugih božičnih radosti. A mama mi je nekako zamišljeno rekla: »Ko boš velika, boš že vedela, zakaj le žalostni del molimo.«
Tudi jaz še nisem na ta molek prebirala veselih i »god.	(Z. A.)
Ruska žena in mati
S komunizmom je v Rusiji zmagalo popolnoma materialistično naziranje v obeh spolih. To se je začelo koj izražati s tem, da ni nobenih prirodnih razlik med žensko in moškim in pa tako, da je bila dovoljena brezmejna svoboda spolnega uživanja. Strašne posledice pa so zadele rusko žensko s to neomejeno svobodo. Ločitve zakonov so 6e kar tako množile in odprava plodov je ženskam porušila zdravje. Ženska je pod boljševizmom zašla v pekel, kar so spoznali tudi najbolj zagrizeni pristaši nove »svobode«.
Ruska država se je morala na tej poti »svobode« »staviti in začeti iti nazaj. In postavili ko zakon, da je splav prepovedan in razglasili so, da so tudi glede tega bolj napredni ko kapitalistične države . . Delajo se, ko da le v Sovjetiji skrbijo za otroka in mater in je le njim do napredka v družabnem življenju. Pravijo, da je zdaj Rusija že tako napredovala, da morejo imeti ženske kolikor otrok hočejo, da je po petletkah tako vse urejeno, da jim ni treba odpravljati plodu ... V tem smislu piše E. Karmanova, namestnica ljudskega komisarja za sovjetsko zdravstvo, v »Izvestjih«. Svoja izvajanja utemeljuje 9 številkami, ki naj dokažejo, kako more ruska žena bodi v neženskih industrijskih poklicih, bodi v le ženskih poklicih doseči dobro plačano mesto. Če je že rešitev ženskega vprašanja radi zaviranja družinskega življenja kočljivo darilo bolj-špevizma, je utemeljevanje prepovedi splava s »pro-letarizacijo« ženskega spola tem bolj čudno. Saj vsakdo ve, da je zaposlenost matere izven doma skoraj zmeraj škodljiva otroku. Gospa Karmanova
se hudo moti, ko piše, da je zdaj le radii boljševizma vedno več otrok v Sovjetiji, ko vendar ves svet ve, da je bil boljševizem v svojih začetkih najhujši sovražnik otrok. In po besedah Karmanove je spoznati, da tudi kazni za odpravo plodu niso zatrle tega greha. Njena izvajanja so dosti bolj v srce segajoče žalostinke o tem, kako ne more država prav nič in nič storiti za mater in otroka v Sovjetiji. Socialističnim otrokom nedostaje porodnišnic, perila, mleka — skoraj vsega. Neizmerne vsote razmečejo v ta namen, pa ni nobenega uspeha. Spoznali so, da je odgoja otrok vendarle samo naloga težko živeče sovjetske matere, ki je predvsem navezana le sama nase in ki si je z največjim trpljenjem ohranila še kak košček materinske m družinske sreče.
Za vsemi temi številkami pa stoji junaštvo ruske matere
ki jo je ruska sovjetska država zahrbtno izdala. Kakor poroča Karmanova. je v Sovjetiji otroška umrljivost neznansko številna. Državna industrija ne more zadostiti niti potrebam za zgradbe porodnišnic in dečjih domov, niti ne more oskrbovati »socializiranih« mater in »državnih« otrok s perilom in cuclji. In to ni čudno, saj dela država le za izvoz, za denarno podkrepitev svojega neskončno dragega socialističnega aparata za proizvodnjo. Karmanova torej sama pove, da ni država prepovedala odprave plodu zato, ker je zdaj blagostanje na višku. Saj pravi dalje, da naj oblasti dopovedo ženskam, kako je 6plav zdravju škodljiv. »Tiste
Šapote!j na bluzi
ženske«, pravi, »ki se same pohabijo, so potem v nadlego in nadlogo bolnišnicam in večkrat je njih bolezen neozdravljiva.« Ali ni to čisto jasno priznanje. da ie bilo napačno »temeljno načelo«, katerega je boljševizem svoj čas oznanjal? Zdaj, ko so se mogočniki že spekli v prste, pa se delajo, ko da je bil o vse le prisilna naredba radi gospodarske bede žensk! Torej so ženskam radi »gospodarskih« vzrokov prisodili, da naj bodo nečloveške in si naj kvarijo zdravje?
Vse vprašanje se vrti edinole krog temeljnega načela, ki ga mora pa zakonodavec izvajati ne glede na gospodarske pomisleke. Sicer pa, če bi bilo resnično, da so zdaj ženske v Rusiji boije preskrbljene, bi morali to dokazati s lem, da je tudi lažje zdaj skrbeti za otroke. Toda besede gospe Karmanove povedo, da nima slabo plačama ruska ženska niti te gotovosti, ali sme od matere države pričakovati zadostne higienske in živilske preskrbe svojega otroka. Socialistična država tega ne zmore, kot se je skazalo im le ruska mati je tista, ki ji dolžnost narekuje, da v pičlih prostih uricah more uživati materinsko »veselje« in s težavo in muko oskrbovati svojega otroka. Sovjetska država je s svojo »svobodo« glede na otroka in mateT popolnoma na tleh in prav nič drugega ji ne kaže, ko da mora glede na mater in družino popolnoma spremeniti svojo politiko.
Predrugačene pravice zakonske žene v Franciji
Dolgo časa so v francoskem parlamentu pre-rešetavali paragrafe o zakonskih pravicah. Vendar so dotični paragrafi izšli zdaj precej predrugačeni, kakor pa je bilo prvotno zamišljeno. Navzlic ugovorom francoskih zastopnic ženskih pravic, 06tane zakonski mož še nadalje družinski poglavar. On more preprečiti, da žena ne sme imeti izvendru-žin6ke službe, če je to v kvar družini. Pač pa sme žena odslej — česar doslej v Franciji ni smela — voditi pravne zadeve, imeti bančni račun na svoje ime in tudi 6voj lastni potni list. Tisti p>a-ragraf pa, ki pravi, da mora žena moža ubogati, je zdaj odpravljen.
Nakup v zadnjem hipu
Prodajalke se pritožujejo, da prihajajo gospe v poslednjem hipu pred poldnem ali pred šesto še kaj kupit. Zares so ženske po naših mestih, ki morajo stopiti v trgovino vprav v poslednji minuti, ko bi trgovino že zaprli in ki so v trgovini še dolgo po tisti uri, ko bi moralo biti že zaprto. Celo to se dogaja, da te kupovalke navedejo za vzrok svoje zakasnitve, da so bile tako dolgo v kavarni, ali da so morale pri šivilji pomerjati obleko... In tudi taki primeri se pripetijo, da se kupovalka Se pritoži, zakaj je treba trgovino tako brž zapreti in stresa svojo nejevoljo po trgovini. Izkušnja je povedala, da so takšne nakupovalke navadno take gospodinje, ki imajo ves dan dovolj časa za v trgovine.
Takim gospem bodi povedano, da naj se zamislijo v prodajalke in prodajalce, kako so zadnji hip, preden zapro trgovino, že utrujeni in komaj čakajo, da stopijo na sveži zrak. Naj pomislijo te »nalašč« zamudnice, da trgovskemu osebju z zakasnitvijo jemljejo prosti čas in mir in tudi — zdravje. Malo več discipline in sočutja do bližnjega, čeprav nižjega, pa bo V6em ustreženo!
Kolumb doma
Kolumbova žena: »Če boš zmeraj jajca postavljal na mizo in jih pobijal, bova morala kar naprej omlete jesti!«
Iz kuhinje v kuhinjo
Pomarančni liker
Razrežeš na proge 2 in pol dkg pomarančnih lupin in jih daš v pol litra vinskega cveta. Steklenico večkrat pretreseš. Tako dolgo naj bodo olupki notri, dokler ne izgubijo barve. — Potem opra-žiš pol kg sladkorja (brez vode), da zarumeoi, nato ga daš v tričetrt litra vode in še 25 dkg sladkorja v koščkih. To naj vrč 10—12 minut. Potem odstavii sirup in daš vanj noževo konico galuna. Ko se ohladi, daš vse skupaj v steklenico z lupinami in vinskim cvetom, dobro premešaš in pustiš 2—3 dni stati. Potem pretočiš skozi lij, kjer je papir za filtriranje, vso to tekočino v čisto steklenico, dobro zamašiš in liker je narejen.
Orehova jed. Liter nmetene smetane, ali pol smetane, po! mleka, 25 dkg sladkorja, pol stebla vanilije: prevreš. Potem vliješ v to: 6 rumenjakov razžvrkljanih v pol skodelici mleka, 6 dkg zmletih orehov in 2 dkg razmehčane želatine. Mešaš in pusiiš, da še enkrat zavre. Potem se mora vse to naglo ohladiti. Ko se že strdi, primešaš še sneg beljakov, daš v stekleno skledo in f>06taviš na h'adno.
Svetujem ti:
Če pečeš močnata jedila;
1.	Moraš dobro premešati moko, presno maslo, jajca, sladkor in vse, kar je bolj težko.
2.	Moko in sladkor moraš vedno presejati. Tako bo jed lažja.
3.	Sneg se mora nalahko primešati in šele na koncu.
4.	Shajano testo se mora ohlajati pokrito.
5.	Pekača, ki jo namažeš z voskom, se naj ohladi s pecivom vred. Šele nato jo daš nad soparo in vsakršno pecivo se potem izlahka odloči.
Sveže ribe spoznaj
po tem, ker imajo trdo meso, trdo prilegajoče se luskine, živo rdeče škrge, čiste oči in svež vonj.
Koščke toaletnega mila,
ki so že premajhni za umivanje, zbiraš v kak lonec, nakar jih zavreš na milem ognju in razrežeš ohlajeno gmoto, ki se nakuha, na večje kose, s katerimi pereš nogavice, rokavice ali si z njimi umivaš roke.
Igralne karte
očistiš, da fih daš v skledo vode, kamor kaneš žličko kafre. S krpico, namočeno v to tekočino, drgneš karte, nakar jih še s smukcem ugladHS.
Nova „1 trnja"
v tešem
Linija okrog vratu 6e končuje zadaj visoko na tilniku, 6|>redaj pa je špiča6t izrez. Popolnoma po novem je izražena linija okrog vratu in na ramenih, kar je videti na obeh modelih desno zgoraj. Vodoravno jx>ložene gube, ki se vrstijo čeznje pokončne gube, razširijo na ramenih pri-rezane rokave, ki 6o tri četrtinski in se imenujejo »zapestnični rokavi«, ker bo moda baje dala ženskam s tem priliko, da imajo" lahko več zapestnic po lakteh, ali tudi le eno. — Taki rokavi baje pomladijo žensko.
K ozkemu, ravno urezanemu krilu (podoba na levi spodaj) se prilega bogato nagubana bluza. Tudi ta model ima rokave, ki so po novem skrajšani.
Bluze bo po novem nositi vrh kril, mogoče bodo tudi malo daljše ko do pasu. Ves tri bluze, ki 6o tu na sliki, so po najnovejših vzorcih in kažejo zare6 izrazito jesensko novost ženske mode.
Gosposke popoldanske obleke so v jesenski sezoni pof>olnoma drugačne. Vse imajo križem kražem razne draperije. Z navpičnimi ali vodoravno položenimi draperijarni (po slovensko so to zavese, zastori), so jako značilno poudarjeni ro-
ELITNA KONFKKOIJA
Wastek,
MARIBOR
prinafift vedno nnJnovojfV
. h
Bel šapoteli ali bele nabrane čipke na napredku bluz so kakor zdrav smeh: vsa obleka je
poživljena in osvežena. Na sliki vidiš, kako je to najlepše doseči.
kavi in bluza. Za take obleke so seveda f>otrebni mehki volneni blagovi ali voljne 6vile, da gube ne napravijo obavtnega videza. Tudi dolžina in višina života na oblekah je spremenjena. Nekatere modne tvrdke trdijo, da mora biti život kratek,
Poročiti se — je zdravo
Amerikanski in holandski statistiki, ki so nedavno primerjali svoje izsledke, pobijajo ono mnenje, češ da oženjeni mož ne živi dalj ko neoženjeni. Dognanja iz 12 opazovalnih let so potrdila, da umrje na leto od 100.000 samskih moških 1218 moških, a od 100.000 oženienih mož jih umrje le 856. Za ženske pa velja: od 100.000 samskih žensk jih umrje na leto 1039, od 100.000 poročenih žena pa 857. Tudi podatki o boleznih dokazujejo, da
so neporočeni več bolni ko poročeni
Za jetiko umrje 66 od 100 oseb več neporočenih ko poročenih oseb. Za pljučnico jih umrje 55 od 100 več samskih ko zakonskih. Tudi hripa uspešneje žanje med neporočenimi kot med poročenimi.
Le žolčnih kamnov in sladkorne bolezni je več med zakonci ko med samskimi ljudmi. A rak ne
druge pa, da dolg. Jako značilno pokaže to pru sličica na levi zgoraj. Na navpično dra-piram zgornji del se prilega ozek životek, ki se končuje malo nad normalno črto pasu, s čimer je videti postava bolj potegnjena.
pozna nobene razlike med poročenimi ali neporočenimi, medtem ko imajo samske osebe spet v«* ledvičnih bolezni in j« tudi alkoholikov med njimi.
Stari moški ovratniki — podplati!
Dolžnost vsake gospodinje je, da uporabi in do jjodrobnosti izrabi vse v gos|>odinjstvu in ničesar ne zavrže. Neka goijxxTinja si je iz starih ovratnikov, ki so bili prej poškroblieni in niso več moderni, naredila podplate, kot vložke v čevlje. Seveda je ovratnike prej oprala, irolikala in ob robu ivešila. i ako je dobila lepe, mehke vložke, ki ii varujejo nogavice in ščitijo noge pred vlago. Uspeh dela poplača sleherni trud.
Naš
J. B. — Ž. Rana na goleni, nastala po poškodbi, gnojnim prisadom, se noče zaceliti? Hočete domačih pripomočkov, lekarniški so vam predragi. Najprej se mažite z mastjo, ki ima pridevek božja, in se ji v navadnem življenju pravi potrpljenje. Vedite tudi, da je treba mirovati z bolnim udom. Vso bolezni izpod kolen se zdravijo zelo počasi, najbolj neradi še čiri pri krčnih žilah. Če je rana še količkaj vneta, devajte nanjo obkladke s pomolženini mlekom, ki jih še obložite s kakšnim ogrevalom, najenostavneje z vrečo vročega peska. Za spiranje rane rabite ali mleko ali zavrelico pre6lice ali pleš-ca ali sleza ali bezgovega listja. Rano sončite po 10 do 15 minut na dan, ko se vnetje porazgubi, po-sipljite rano s praškom, ki ga sestavljata pol olje (najbolje lipovo), pol sladkor.
J. K. — Lj. Koprivnica vas letos napada p« gobah, ki vam gredo tako v slast? Najbolje bo, da opustite jedenje in tudi pokušanje gob najmanj za eno leto. Opozarjam vas, da utegnejo tudi dodatne začimbe napravtjati omenjeno sitnost. Ko mine ča-kalni rok, poskusite morda s prav majhno množino drugovrstnih in drugače pripravljenih gob.
Z. B. — C. Hudi snbje da mučijo vašega dva-najstmesečnega zavaljenčka? Od sedmega meseca naprej, ko bi moral dobiti prve zobe, je vedno bolan, redi se, a ne hodi in zob ni od nikoder? Otrok ima bržkone angleško bolezen ali rahito. Pojdite vendar v posvete k prvemu zdravniku, ki vam je pri roki!
I. J. — Blaznica. 0 duševno bolnih ljudeh 6e prerekati s človekom, ki je sam v zavodu za duševno bolne kot bolnik, je maloe sitna zadeva. Ker ne poznam tistih, ki so vas spravili v zavod, in ne onih, ki vas tišče v njem, in če vas ne, ki mi pišete o vsem tem, mi je res nemogoče spoznati ali celo raziskati, kje je zdrave pameti več in kje manj. Svetujem vam samo, da prav mirno, oziroma hladnokrvno prenašate stanje, ki Me zašli v njega brez lastne krivde ali drugače. Tolaži naj vas zavest, da nas je dosti izven oskrbovalnih zavodov sredi novodobnega življenja, ki 6e večkrat med seboj sprašujemo, ali bi se ne dalo znosneje živeti na Studencu, nekateri celo menijo, naj se zavodi za duševno bolne izpraznijo in puste vanje ljudje, ki si žele duševnega miru.
F. C. — Lj. Brezsrčno ravnanje zdravnika z vami vas žali navzlic sijajnemu uspehu njegovega zdravljenja? Nehote se spominjam premnogih primerov iz svojega dolgoletnega poslovanja, ko so me milo prosili, naj jim izderem zob prav počasi ali uravnam izpahnjenj ud prav obzirno, jaz pa sem se prizadeval, da sem opravil svoje opravilo čim hitreje. Še danes mi ni žal takratne trdoerčnosti. Morda tudi v vašem primeru ni bilo zdravnikovo ravnanje drugačno?
I. I. — M. Zdravljenje v toplicah, ki sem ga vam nasvetovaJ jaz, se ni obneslo? Zdaj 6e počutite slabše kakor pred toplicami? Vse mogoče! Morda je bil moj svet sam na sebi napačen, ker so bili vaši podatki netočni ali pretirani, morda je bil nasvet pravilen, a najbolj primerno zdravilo vpliva na kakšnega bolnika drugače in nepovoljno; morda pa je poslabšanje vašega stanja začasno in pomeni, da vam topliško zdravljenje znatno popravi vaše proti naste težave. Zato potrpi te vsaj šest tednov z zdravili, nujno pa vam sveutjem kar se da pičlo in brezmesno prehrano. Sumim močno, da v tem pogledu nd bilo in ni vaše ravnanje v redu.
I. P. — Napadi njedi (kolike) se vam ponavljajo, dasi sta bila odstranjena žolčnik in slepič? Neredki so taki primeri. Ujed sama je krč v kakšnem votlem d robu (črevesu, želodcu, žolčniku, žolčevo-du itd.). Mogoče, da se vam ponavlja ujed v žolče-vodu ali dvanajsterniku ali iztočniku trebušne slinavke ali drugod, ker se še ni polegla prvotna bolezen, ki je imela glavni sedež v žolčniku. Mogoče je tudi, da se je napravila v tem dTobju katera nova
Si zdravnik
j bolezen (čir v želodcu ali dvanajsterniku). Mogoče l je naposled, da spadate v vrsto onih ljudi, ki je bilo že tudi na tem mestu o njih omenjeno, da dobivajo krčevite napade zdaj tukaj, zdaj tam brez znatnih krajevnih sprememb, ker je njihovo živčevje bolezensko rahlo in razdražljivo. Tako poznam i sani nekaj takšnih ljudi, ki so si dali že več ko pol j drobja izrezati, a še trpe za ujedo. Kaj svetujem? j Dajte si znova pregledati dvanajstnik in sosedno drobovje po vseh pravilih zdravniškega preiskovanja in, če ni posebnega izvida, pazite pri hra-; ni in pijači, kaj vam utegne sprožati napade, iz-: ogibajte se škodljivosti, skrbite za redno odvajanje, imejte pri rokah špajko, meliso in meto, da si napravite iz njih zavrelico in jo toplo pijete, če čutite bližanje ujedi. Za primer zares hudega napada pa imejte stalno doma čepke ali svečke, ki naj jih vam lekarniško predpiše zdravnik, da jih rabite namesto vbodov. Ze zavest, da imate uspešno zdravilo pri sebi, vam ublaži napad, drugo opravite po možnosti z gorevanjem in omenjenim zvarkom!
I. D. — S. Majanje in izpadanje zdravih zob je znana bolezen dlesne ali zobrne (»zobnega mesa«), ki se roga časih tudi zobnim zdravnikom. Preprečiti se da najbolj zanesljivo s krepkim in vsakdanjim grizenjem (trdega kruha, trdega sadja, suhih tepk ali krhljev, itd.). Kot domača zdravila zoper bolezen samo so upravičeno na glasu zavreli-ca kadulje (ali »žajblja«, salvia officinedie), zlate rozge (solidago virga aurea). žLicnice (cochlearia officinalis) in korenike kačjega korena (polydonum bistorta), tudi vinski zvarki ali vinocvetni izvlečki iz omenjenih rastlin se rabijo v isti namen; vsaj dvakrat na dan je treba, da si ž njimi speremo usta in dobro prekrtačimo dlesno. Ponekod si kmetice drgnejo dlesno kar s kaduljevimi listi.
A. B. — Lj. Vnetje žilja na goleni se vam ponavlja? Za zdaj hvalite Boga, da se vam še ni odprla golen in napravila težko se celeča rana, ko tako neprevidno ravnate z bolnim udom. Tisto vase samovoljno utrjevanje ni bilo prav primemo, še bolj neprevidna pa je bila hoja po vrtu in delo z bolno golen jo, in vse to v dobi, ko človek ne prenaša več drznih poizkusov brez škode! Kaj naj vam svetujem na daljavo, ko vas nič ne poznam in je tudi opis vaše nadloge zelo nepopoln? Poleg rednega in zadostnega iztrebljenja vam priporočam popolno mirovanje z bolnim udom, dokler se vnetje ne porazgubi. Golen imejte podloženo pri ležanju in sedenju. Dvakrat na dan si dajte ovitke 6 presnim nezavretini kravjim mlekom, ki jih še segrevajte s toplimi oblogami. Hvalijo tudi zavrelico regrata (leontodon taraxacum), listje in koreniko. Lekarniški pripomoček, ki vam je na voljo, je znana »svinčena« in Burova voda. pajbolje v obliki ploščice za raztopljenje. Tudi tak ovitek naj bo topel. So pa še druga lekarniška zdravila, ki znatno pospešujejo zdravljenje tako dolgočasne bolezni. Opustite tudi vsako gnetenje ali drgnjenje goleni, dokler se vnetje ne poleže.
Ista. — Grenak okus v ustih in krvav pljunek po tridnevnem stradanju naj vam razložim? Veliko preveč čarodejnih svojstev mi pripisujete, ko nisem bil nikdar, tem manj v sedanji dobi, ko ne grem več v mladost, nič drugega, kakor prav navaden zdravnik, ki je časih pogodil katero stvar, če si jo je poprej dobro ogledal, povohal, otipal in poslušal ali si dal od bolnika ali svojcev pripovedovati začetek in potek zadeve. Razvidno pa mi je iz vašega branja, da prav nepremišljeno in brezobzirno ravnate s svojim osličkom, ki ga je imel bolj v časti celo asiški ubožec in velik življenjski modrec.
Nekaterim. Sklicevanje na naročništv« brez priloge (izrezka!) ne pomeni potrebne obzirnosti ne do mene in ne do :,Slovenčeve« uprave.
Pravni nasveti
Rodbinska doklada za hčerko državnega upokojenca. R. P. — Hčerka upokojenega državnega uradnika je 27 leta stara, za delo nesposobna in 6e ne more eama vzdrževati. Vpraša, ali ima njen oče pravico zahtevati draginjsko doklado za njo, ali ima po smrti staršev pravico do poikojnine in, koliko znaša. — Državnemu upokojencu pripada rodbinska doklada za otroka do 16. leta starosti. Izjemoma pripada rodbinska doklada za otroka tudi še po dovršenem 16. letu starosti in to za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do orno-žitve, najdalj pa do polnoletnosti; za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje, in to, če je nastopila nesposobnost v času, ko je imel upokojenec pravico do rodbinske do-klade za otroka; dalje mu pripada rodbinska doklada za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu v javnih ali priznanih privatnih šolah občnega ali strokovnega pouka in sicer samo za tisti čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži ali oženi, ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski. Iz tega vidite, da gori omenjena hčerka odnosno njen oče nima pravice do draginjske do-klade za hčerko. Hčerka bo imela pravico do rodbinske pokojnine po očetu, če je oče vplačeval najmanj 5 let v uradniški pokojninski sklad in umrl kot vplačevalec sklada. Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od prejemkov, od katerih je vplačevalec vplačeval ob času smrti v uradniški pokojninski sklad. Po dovršenih petih letih vplačevanja znaša za enega uživatelja rodbinska pokojnina 25%; po dovršenih desetih letih vplačevanja se ti odstotki zvišajo za 5% za vsako nadaljnje leto preko desetih let se zvišajo za 1%; toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja
Kmetijski nasveti
RISANJE POKV ARJENEGA KROMPIRJA.
(I. Ž. iz K.)
Na njivi blizu potoka v ravnici smo pridelali lansko leto lep krompir, zaradi tega smo ga tudi letos posadili na istem prostoru. Zemlja je bolj težka, ilovnata, pognojil sem dobro, vendar letošnji pridelek ni tako dober kot lanski. Veliko je gnilega in nagititega in skoraj polovico ga je manj. Kaj naj počnem z nagnitim krompirjem, da ne bo eegnil?
V bodoče nikar ne sadite krompirja dve leti zaporedoma na isto njivo. S tem je vedno riskirano, zlasti, če nastopijo neugodne prilike za razvoj krompirja. Ne preostane nič drugega, kakor da ves krompir poberete, tudi gnilega odstranite in ga uničite. Najbolje je, da ga spravite na kup, polijete z apnenim beležem in zakopljete v zemljo. Nagnite gomolje pa obrežite do zdravega ter jih operite in v kotlu, še bolje v brzoparilniku. parite, da se raz-kuha. Parjen krompir zma6tite v kakšni posodi in ga stlačite v betonast silos, ali pa v sod ali kad. Krompir dobro stlačite in — zbijtel Ko je posoda polna, jo pokrijte z deskami, na vrh pa denite še 20—30 cm ilovice na debelo. Mnogi gospodarji skopljejo tudi primerno jamo v zemljo, ki jo obdajo v notranjosti z deskami, v katero potem nasujejo parjen krompir; postopek je isti. Tako izrabite ves nagnit, obtolčon in drugače pokvarjen krompir, ki ni za nobeno drugo rabo. Za 500 kg krompirja potrebujete pol kubičnega metra obsegajočo jamo, ab pa tako veliko posodo. Na la način konserviran krompir se skisa že po nekaj tednih (4—5 tednov); v takem stanju pa zdrži tudi dve leti.
SLADKANJE MOSTOV.
(I. U. iz G.)
Neprestano deževje je napravilo v vinogradu veliko škodo.
Grozdje je začelo pokati in gniti, da sem moral začeti epodbirati, ker bi sicer vse konec vzelo. Kakovost podberina je bila sledeča: beli burgundec 16% sladkorja, kisline \VA»lm, traminec 13% sladkorja, kisline 13°/oo (pro mile), silvanec 14% sladkorja. 13°/on kisline, modra frankinja 13% sladkorja in 16.5°/oo kisline, laški rizling 12% sladkorja ter 14°/oo (pro mile) kisline. Iz tega lahko sklepate, kašna bo kakovost vina. Mošte sem tehtal 24. sep-
................................................ODREZITE imiiiiMimiimiiiiimiiiinmmiiimiii
wSMT»WT 8¥Ift?MI<f
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek §
I ..Slovenec", 3. oktobra 1937 j
iiiiiiiiiiiiii iNiHiiHimiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiHiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiimiiHimi
/
tembra. Konec prihodnjega tedna bom pričel na splošno trgati. Mošte bom sladkal z breztrošarin-skim sladkorjem, ki sem ga naročil. Kako je pravilen postopek pri sladkanju mostov?
Vaše poročilo je zelo zanimivo, iz katerega sklepamo, kakšno bo letošnje vino. S tem je močno dokazano, kako potrebno je letos sladkanje mošta. Šibko kislico bi gotovo težko vnovčili. Vino, ki ima pod 8% alkohola in nad 10°/00 (pro mile) kisline, je zelo slabo in kvečjeni za domačo uporabo. Sladkanje moštov pa izvedite takole: odmerjeno količino sladkorja denite v čisto vrečo, ki jo potem navežete na kad v mošt (ali pa v sod pri vratcih); slično kakor to delamo pri napravi modre galične-ga škropiva. Sladkor naj se namaka v moštu in naj se polagoma raztopi. Ako bo hladno vreme ob trgatvi, tedaj morate nekaj mošta segreti na 40 do 40° C in ga primešati ostalemu, da bo imel vsaj 15° C. Pazite, da bo v kleti 15—18 stopinj C, ker le potem bodo mošti dobro pokipeli. Pri napravi cvička od črniine pa potresite sladkor kar po tropinah po vrhu, da se potem dobro pomeša in raztopi.
Gnojenje zanemarjenega travnika. B. J. Pr. Imate nad 10 oralov travnika v zelo slabem stanju. Gnojen menda še sploh ni bil in je ves prerasel z mahom, trave pa zraste zelo malo. Kako bi se dal travnik popraviti, ne da bi ga bilo treba preorati? Ali bi mu pomagali z apnenim prahom ter umetnim gnojem in kako? Ali nima banovina fond za zboljšanje travnikov?
Apneni prah in umetna gnojila bodo travniku gotovo zelo pomagala. Potrosite jeseni kakih 10 do 15 q apnenega prahu na 1 ha kolikor mogoče enakomerno po vsej površini. Zgodaj spomladi, ko bo apno že zlezlo v zemljo, navozite na travnik gnojnico. Spomladi, predno se zbudi rast, travnik malo prebranajte s travniško brano podolgem in počez, da boste izruvali mah, ki ga poberite na kupe in kompostirajte ali pa sežgite. Nato potrosite še kakih 200 kg surove ali razklejenc kostne moke ali pa fosfatne žlindre. Z opisanimi ukrepi boste uničili mah, odvzeli zemlji kislino, ki najbolj pospešuje razvoj mahu, in pravilno zagnojili zemljo, da bodo mogle trave in detelje krepko rasti. Ako nimate gnojnice, morate pognojiti travnik še s približno 200 kg apnenega dušika in 130 kg kalijeve soli na t ha. Tudi ti dve gnojili trosite zgodaj spomladi. V bodoče gnojite travnik tudi s kompostom, ki je izvrstno in vsestransko gnojilo za travnik, če je dobro pripravljen.
Če bo ruša radi dolgotrajnega zanemarjanja zemlje kljub vsemu temu ostala redka, vam ne t>o preostalo drugo, kakor travnik polagoma, kos za kosom, preorati in na novo zasejati s travno mešanico.
Banska uprava dodeljuje za obuovo travnikov in popravo umetnih travnikov travno seme po mi-žani ceni in sicer po posebnem pravilniku. Prijavite se pravočasno s posebno tiskovino, ki jo dobite pri okrajnem kmetijskem referentu.
kakor za enega uživalca 55%. Osebna in rodbinska doklada ne pripada upokojencem, ki imajo od imovine ali osebnega dela katerikoli vrste mesečni dohodek večji od 3000 din v prvem draginjsikem razredu ali večji od 2000 din v drugem draginjskem razredu aH večji od 1000 din v tretjem draginjskem razredu. Predpise o pokojnini najdete v zakonu o uradnikih, uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev pa je objavljena v 78. številki službenega lista iz leta 1935.
Selitveni stroški. A V. — Vprašate, ali se državnemu upokojencu, ki se po upokojitvi preseli v drugi kraj, izplačajo selitveni stroški. — Povračilo selitvenih stroškov pripada tudi upokojencem, ki 6e upokoje po dovršenih popolnih letih službe, kakor tudi njih rodbinam ob njih smrti, in sicer od kraja upokojitve do stalnega stanova-lišča. Če se že pred upokojitvijo preselite, nimate pravice do selitvenih stroškov. Potni račun pošljite potom svojega službenega oblastva na nared-bodavca druge stopnje. Ker 6e boste preselili na področje druge finančne direkcije kakor sedaj živite, zaprosite že v prošnji za upokojitev, da se Vam pokojnina izplačuje potom dotične finančne direkcije.
Če upnik ne sprejme plačila dolga. G. L. —
Če upnik ne mara sprejeti plačila dolga, položite denar pri okrajnem sodišču.
Jelše in vrbe ob sadovnjaku. V. A. P. — Če vam jelše in vrbe v meji delajo škodo v vašeni sadovnjaku, jih morate pač posekati, če rastejo na vašem svetu. Če pa raste to drevje na sosedovem svetu, potem imate le pravico, da obsekate veje, ki segajo v vaš zračni prostor in da izru-jete korenine, ki rastejo v vaši zemlji. Če pa stoje jelše in vrbe tako z vejami, kot tudi s koreninami na sosedovem svetu in vam delajo škodo s svojo senco, morate pač potrpeti, ker na svojem lahko vsadi vsak, kar hoče.
Pekovska obrt. V. A. — Po smrti imetnika obrta smejo na osnovi prejšnje pooblastitve ali dovolitve nadaljevati obrt vdova, ki je ob smrti imetnika obrta imela pravico do vzdrževanja, in maloletni otroci, ki imajo pravico dedovati. Ta pravica pripada vdovi do zopetne omožitve, otrokom pa do polnoletnosti. Če boste po prekinitvi izvrševanja obrti zopet dobili dovoljenje za izvrševanje iste, je odvisno od obrtne oblasti. Zato se tja obrnite.
Število učencev v rokodelski obrti. U. I. — Vprašajte pri obrtni oblasti, če smete vzeti še drugega učenca.
Kmečki vodni mlin. L. R. — Imate mali kmečki mlin, pa vas združenje mlinarjev sili, da morate postati član njihovega združenja. Ali vas oblast more k temu prisiliti. — Po uredbi o izločitvi kmečkih vodnih mlinov iz obrta, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 21. julija 1934 št. 58, so kmečki vodni mlinarji izločeni iz inlinarskega obrta. Zato po našem mnenju niste obvezani postati član združenja mlinarjev.
Upokojitev orožnika. D. N. — Glede štetja časa za pokojnino orožniškim podčastnikom, ka-plarjem in orožnikom veljajo odredbe zakona o uradnikih; toda od časa, ki se šteje za pokojnino, se mora odbiti 18 mesecev kot popolni rok službe v stalnem kadru. Ker ste še aktiven orožnik, veljajo tudi za vas navedeni predpisi, če zaprosite za pokojnino. Zato je brezpredmetno ono, kar so predpisovale avstrijske postave. Ne moremo vam pa točno povedati, koliko let vam bodo priznali, ker nam manjkajo vsi potrebni podatki o vas. O tem bo odločalo oblastvo, ki vam bo odmerilo pokojnino. Če z odločbo ne boste zadovoljni, se boste lahko pritožili na državni svet. Po § 270. urad. zakona se računa onim civilnim državnim uslužbencem, ki so bili v tem svojstvu pred dnem 1. septembra 1923 in ki izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, čas, ki so ga prebili državni uslužbenci na vojaški dolžnosti v vojni, tako da se za vsako vojno leto šteje še po eno leto.
Spor zaradi betonskega zidu. K. J. — Ugotoviti bo treba, ali je postavljen zid z dovoljenjem stavbnega oblastva, t. j. občine. Če je postavljen brez dovoljenja občine, graditelja lahko kaznuje in da zid eventuelno odstraniti. Svetujemo vam pa, da se pred odločitvijo posvetujete z okrajnim načelnikom, ki bo po proučitvi dejanskega stanu lahko dal primeren nasvet.
Porok nezaščitenega dolinika. F. P. — Porok, ki je kmet v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, jamči za dolg dolžniku, ki ni kmet. Porok je prosil denarni zavod, da izroči terjatev Privilegirani agrarni banki, česar pa denarni zavod ni storil in zahteva plačilo od glavnega dolžnika ter mu žene njegovo posestvo na dražbo. Ta porok je prevzel jamstvo za istega dolžnika tudi pri drugem denarnem zavodu, ki tudi terjatve ni hotel izročiti Privilegirani agrarni banki. Vprašate, kaj storiti. — Povsem razumljive je, da denarni zavod ni izročil terjatve, ki jo ima proti dolžniku, ki ni kmet, Privilegirani agrarni banki. Tega po predpisih uredbe tudi ni mogel storili, ker uredba velja samo za dolgove »kmetov«. Zato ne morete
VSAK nima toliko denar/a,
^HH^F	da more potovati o
^^r	kopališče
TODA
VSAKDO bi mor a i dati za zdravje letno 100—150 ainarjeo in piti mesec dni mesto druge vode
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci.
ničesar storiti, če upnik izterjuje terjatev od nezaščitenega kmeta v celoti. Šele če bi upnik ne mogel izterjati dolga od dolžnika, bo najbrž terjal poroka. Če je porok kmet v smislu uredbe, začno za njega teči roki po uredbi tedaj, kadar bo terjal upnik od njega plačilo. Šele tedaj se smatra dolg za njegov dolg.
Ponovno terjanje prvega obroka. L. C. M. — Posojilnici ste dolžni 6000 din. Ko je bila objavljena uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, ste izračunali prvi obrok od znižanega dolga in ste ga poslali Privilegirani agrarni banki v Belgrad. Sedaj vas davkarija ponovno terja zaradi plačila prvega obroka. Vprašali ste za pojasnila, vendar pravega pojasnila niste dobili. — Neštetokrat je bilo v listih objavljeno, da so se ustanovile podružnice Privilegirane agrarne banke, med njimi tudi v Ljubljani. Denar bi bili morali nakazati na ljubljansko podružnico. Obrnite se torej na njo in pojasnite, da ste prvi obrok že plačali ter ji predložite dokaze, nakar se bo izvršba proti vam gotovo ustavila.
Znižanje dolga. N. — Dolžni ste v posojilnici 35.000 din. Posojilnica vam noče znižati dolga, češ, da imate veliko posestvo. Vprašate, kaj storiti. — Iz vašega vprašanja vidimo, da se niste prav nič zanimali za predpise o zaščiti, o katerih so vsi listi mnogo pisali. Če bi se bili za te predpise zanimali, bi bili lahko čitali, da so morali dolžniki kmetje, ki so dolžni denarnim zavodom več kakor 25.000 din in bi radi dosegli znižanje dolga, vložiH prošnjo za znižanje pri pristojnem okrajnem sodišču Rok za vlaganje prošenj je potekel 1. junija 1937. Take prošnje rešuje sodišče in ne posojilnica. Če ste v svoji brezbrižnosti zamudili rok, vam pač ni mogoče pomagati.
Obračun. D. T. — Imate več dolžnikov, ki so zaščiteni kmetje, in morate z njimi napraviti obračun, ni vam pa jasno, od katerega zneska je treba odbiti odplačila, izvršena od dne 20. aprila 1932 do dneva uveljavljenja uredbe, t. j. do 26. septembra 1936. Ali se morajo ta odplačila odbiti od neznižane glavnice, kakor to predpisuje člen 16 pravilnika za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ali pa jih je treba odbiti od že znižane glavnice, kakor je to navedeno v obrazcu B pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. — Merodajen je predpis čl. 16 pravilnika za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki pravi, da se vsa odplačila glavnice, opravljena do dne uveljavitve uredbe, odbijajo od glavnice dolga pred znižbo. Če bi se odbijala odplačila od že znižanega dolga, bi v več primerih ničesar več ne ostalo in bi se torej dolg popolnoma zbrisal. Tak pa ni bil namen uredbo-dajalca, kar izhaja tudi iz pojasnil pravosodnega ministra, ki so jih dobila nekatera sodišča na svoja vprašanja.
Otroški vozički nm- Dvokolesa, šivalni stroji novejših modelov motorji, trlctkUl pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki frankol „TRIBUNA" F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovi te« 4
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta, 26
Plačilo obresti s hranilno knjižico. V. J. — Dolžnik je hotel plačati "obresti za leto 1936 v denarnem zavodu, ki se je okoristil z uredbo o zaščiti denarnih zavodov, do polovice v denarju, drugo polovico pa s hranilno knjižico, ki se glasi na neko tretjo osebo. Zavod pa je plačilo z vložno knjižico odklonil. Vprašate, če ima prav. — Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov sme zavodski dolžnik pobotati svoj dolg do polovice s staro terjatvijo kakšnega drugega upnika proti zavodu iz hranilne vloge, ostalo polovico pa mora plačati v gotovini. Ne govori pa uredba o takšnem plačevanju obresti. Zato bo imel po našem mnenju zavod, ki je odklonil gori navedeni način plačila obresti, prav.
Prednostna pravica pri izterjavanju obrokov.
V. S. — Na posestvu je vknjiženih več upnikov. Ker niste plačali prvega obroka Privilegirani agrarni banki, vam preti izvršba. Vprašate, ali se bo v primeru prodaje posestva iz izkupička kril neplačani obrok šele potem, ko bodo plačani vsi vknjiženi upniki. — Obroki, ki se pobirajo na račun države po predpisih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, imajo zakonito prvenstveno pravico, da se izterjajo iz celotne dolžnikove imovine po čl. 146 zakona o neposrednih davkih. Za postopek in stroške te izterjave veljajo ustrezni predpisi zakona o neposrednih davkih.
Ženitev oproščenega vojaškega obveznika. T. T. O. J. — Po čl. 50 točka c zakona o ustrojstvu vojske so službe v stalnem kadru oproščeni med drugim tudi edini hranitelji nesposobnih rodbinskih članov, ki ostanejo to tudi še po dovršenem svojem 27. letu starosti. Ker ste dovršili 27 let starosti, vam ne bo treba služiti v kadru. Tudi ženitev ne bo na tem ničesar izpremenila.
Praktična žena: »Bodi tako dober in poglej tja k sosedovim ali 60 že vsi zbrani pri taroku ., Da ne bom prezgodaj tam ..
V Samotarjevi dolini
Ob cesti, ki vodi iz Bergeraca v Pcrigneux, se je nekoč 6korai v vsej dolžini razprostiral kostanjev gozd, na arugi strani pa 6e je 6vet spuščal precej 6trmo in tvoril dolino z imenom »Dolina samotarja«. Vrhovi gora, ki 60 jo obdajali, so bili tako strmi, da 6e je komaj kdo drznil plezati nanje.	.
V temni, globoki dolini pa je daleč iz vasi žarela kovačija Edvarda Toussainta, kot pravi vulkan. Bival je tu že 40 let. Bil je rešitelj blodečih ob vsakem času. Ob praznikih pa in ponoči, ko je delo počivalo, jim je bila kažipot njegova velika, pred vrati obešena luč. Vsakdo mu je bil dobrodošel. Zato so prebivalci te doline imenovali njegovo kovačijo »Hiša usmiljenja«.
Na večer je v kuhinji blizu kovačije sedela, ob širokem, žarečein ognjišču, kovačeva družina, kup otrok, oče kovač in stara mati Huberta. Z njih obrazov se je odbijala svetloba bakrene svetilke, ki je visela na sadrasti steni, ki je bila že močno očraiena od dima in ča6a.
Niso še dobro povečerjali, ko se je zaslišalo na dvorišču topotanje v škornje obutih nog, takoj nato je potrkalo.	.
V6topil je zelo odličen tujec. Imel je črno obleko z okovanimi gumbi in z močno nagubanim, belim ovratnikom. Na glavi je imel širok, crn klobuk, okrašen zadaj z velikim peresom, ki mu je segal daleč naprej. Nosil je gosto, črno brado. V6a njegova zunanjost je domače spominjala na gospode, kot so jih videli včasih prihajati v
6amo6tan.	.	. ,	... __
Kovač ga je veselo sprejel, ga posadit za ognjišče in mu ponudil kostanja, ki ga je izgrebel iz žerjavice, iti kozarec belega, iskrecega se vina.
Niso še vsi posedli, ko e znova potrkalo. Vstopil je majhen, nenavadno oblečen popotnik, ki ie takoj vzbudil pozornost vseh, zlasti otrok, ki itn je bilo žal, da ne morejo videti bleščečega se okrasja v njegovih gostih, rdečih laseh, ker je bil skoraj ves zagrnien z velikim, temnordečim plaščem m radi velikega pokrivala iste barve, ki je bilo pritrjeno s širokim jermenom okoli brade, kakor nagobčnik popadljivega psa. Predstavil se je z imenom Cola6 Papelin.
Tudi njemu je kovač ponudil skromno večerjo in mu primaknil 6tol k ognjišču.
»Morate mi oprostiti, da vas ne morem pogostiti. kot ste morda vajeni,« je nagovorila starka svoje goste potem, ko je odvedla otroke k počitku
»V našo deželo prihaja le malo ljudi, kot ste vi, bil je najbrž le slučaj, da sta zašla k nam,«
je PfJJ^^ slučaj,« ga je prekinil rdečelasec, ki je bušil v glušeč 6meh, na način, da se od vsega obraza ni videlo drugega kot neizmerna usta z zobmi, ostrimi kot igle in belimi kot slono-vioa. Primaknil je stol bliže k sosedu in razprostrl svoje dolge, krempljaste roke nad žerjavico, da so bile v svitu ognja videti, kot bi bile rožene.
Vsi 60 se začudili njegovim nasmehljivim besedam.	......
»Moj plašljivi konj,« te še dostavil, »se je plašil viharja, da sem blodil tri ure po gozdovih in globelih. Tako sem predirjal okrog trideset milj, dokler nisem v daljavi zagledal svit vašega ognja.« , »Njegova sveta volja se izraza v vseh stvareh «je rekla mati Huberta in se prekrižala.
»O tega 6e dobro zaveda moj častitiljivi 60-sed gospod Pankrac Chocjuet, doktor vseh štirih fakultet in profesor v Heidelbergu,« in se zasmejal še huje kot prvič.	......
»S kakšno pravico,« je vzkliknil doktor. ;;se morete vtikati v stvari, ki vas nič ne zanimajo! Kje ste me sploh kdaj srečali, da me poznate?«
»Oprostite, moj dobri gospod, ne jezite se,« je odvrnil Colas, božajoč z ogromno roko plasc starega doktorja. »Videl sem vas v nekem mestu pri predavanju, kjer ste odlično prevaja i Plutar-ha iz latinščine, in kjer ste se t»n neki vrstici nenadoma ustavili, kot bi vas satan prijel za grlo.«
»Čudim se,« je doktor zagodrnjal, »da sprejemajo v »ako prijazno hišo take malopridneže.«
»Nikoli še nisem nikogar odpodil s_svojega praga, če je iskal zavetja,« je rekel kovač
Tujec v rdečem se je na te besede odkril in sprostil 6voje ognjenožareče kodre, da se }e prikazal bled, kakor vosek rumen, naguban obraz z očmi, kot da bi vtaknil v jamice dva zareca oglja.
Vseh je obšel neprijeten občutek; skoraj jih
VNefnikoli vas še nisem videi,« je zamrmral gospod Choquet, »najbrž ste sam hudič iz pekla.«
»2e mogoče,« se je zasmejal Colas Papelin, »kje bi mi prišlo na um iskati gospoda Pankraca Choqueta v Samotarjevi dolini,« je ironično pri-
btaV»V Samotarjevi dolini, o...« je vzkliknil doktor vznemirjen.
»O...,« je ponovil Colas Papelin, s smehom, ki ni hotel izginiti z obraza, »zdi 6e mi, da vam ni popolnoma neznano, zakaj no6i ta dolina tako ime, gospod Pankrac.«
»Zelo malo se brigam za zgodbe,« je odvrnil Pankrac in 6e premaknil ko da hoče vstati.
»Ce vas ne, pa mene,« ee je rogajoče namuznil Colas Papelin in ga zelo nevljudno zadržal na 6toIu. kot bi po nesreči zašel v zelezne klešče.
»O tem vam zna Iejx> pripovedovati moja mati,« je rekel kovač Toussamt, ki je ves čas tiho luščil kostanj sebi in gostom.
»Zakaj ne,« s« je razveselila mati, ki je bila vesela, da se bo govorilo o čem drugem.
»Ne smete pozabiti, da je bila dežela tu okrog takrat mnogo bolj žalostna in nepristojna, kot danes. Zato se je, daleč od te doline, naselil v votlini pod neko 6kalo pobožen mož. Ljudje iz doline so vedeli povedati, da je bil to bogat gospod. ki je zavrgel vse v strahu, da v bogastvu ne utone zveličanje njegove duše. Ime mu je bilo Odilon. Nihče tudi ni dvomil, da je prinesel s seboj mnogo denarja, ker je spremenil lice vsej dolini, čeprav je živel 6am najbolj siromašno življenje. Dal je obdelati zapuščeno zemljo, zgradil je zavetišče in samostan, ustanovil tovarno in tako dal zaslužiti v dolini skoraj vsaki družini, da se jim ni bilo treba ubijati z revščino. Obenem je postavil v60 dolino za 6vojega dediča. Zato je vsako leto en dan posvečen njegovemu spominu.
Redko ga je kdo videl, ker je malokdaj zapustil samotno bivališče. Ljudje so imeli vtis, da ustvarja iz daljave. Od takrat se tudi imenuje ta kraj »Samotarjeva dolina«.
»Verjetno, čeprav sem elišal skoraj enake zgodbe v mnogih deželah,« je doktor nestrpno pripomnil.
»Res,« se je zasmejal Colas Papelin, »toda zakaj motite gospo Huberto?«
»Kaj še ni konec?« je vprašal.
»Ali ne veste, doktor, da glavnega še ni povedala,« se je rogal Colas Papelin, da je doktor umolknil, kesajoč se, da ni raje ostal zunaj navzlic slabemu vremenu.
»Odilon,« je nadaljevala starka, »je živel v svoji votlini v molitvi in postu. Le kadar je opravljal kako sveto jjobožnest se je prikazal v dolinski cerkvi. Znal je govoriti kot pridigar, bil je učen in tako usmiljen do ubogih kot Samaritan Njegova podoba mi je ostala v spominu, kot bi ga videla pred kratkim.«
»Njegova zunanjost je či6to brez pomena,« je zamrmral doktor, grizoč 6i ustnice.
»Kaj ne. Pankrac Choquet, da o tem, kar ste pravkar rekli, niste popolnoma prepričani,« je priliznjeno zinil čudni tujec.
Kdo je to, ki zna' gledati v dušo, je obupno pomislil doktor in skrivaj jx>gledal proti vratom.
»Ne boš mi še ušel,« je Colas šepnil na tihem Pankracu na uho.
»Sveti Odilon pa 6e je le zbal za ostanek denarja,« je nadaljevala Huberta, »da ne bi privabil tatu. Zato ga je razdelil med najrevnejše.«
»Kaj reče k temu moj gospod Pankrac ,Cho-quet,« 6e je CoIa6 obrnil do 6vojega soseda.
Pankrac. je sukal brado, se nestrpno premikal na stolu, pogledoval na vrata, odgovoril pa ni nič.
■»Poslušajte, kaj 6e -je zgodilo potem,« je rekla mati:
»Neke noči je vstala zelo zgodaj, vsa preplašena, moja rajna mati Tifana, najboljša žena v vsej vasi Bilo je. gospodje, ravno danes pred 30 leti. niti ure več, ne manj. Zvonilo je ravno k jutranjicam. Vprašala sem jo, kaj ji je, da vstaja tako zgodaj. — «Oh, imela sem tako strašne 6anje. Pravijo, da 60 sanje včasih onomin božji. Zdi se mi, da so umorili 6tarčka Odilona. In še ko sem se že zbudila, 6em še vedno slišala njegove tožbe in jad'kovanje.»
»Takoj se je oblekla, zbudila nekaj sosedov in tekla z njimi k starčkovi votlini, kjer je spoznala. da jo sanie ni60 varale.
»Ubogi samotar ie bil mrtev,« je vzkliknil Cola6. »ali slišite, doktor?«
»Umiral je še. ko so prišli tja.« je pripovedovala Huberta, »ko ga je morilec pustil, je imel še toliko moči, da se je priplazil v svojo celico, medtem ko ie nesrečnež zaman iskal zaklad, ki ga ni bilo nikjer.«
»Gospod Pankrac, ali slišite?« je zasmehljivo vprašal Colas Panelin.
Pankrac ni odgovoril, njegovo dihanje pa je bilo podobno hror>enju utrujene živali.
»Tifana in njeni ljudie niso našli nikogar v votlini in ne kje drugje. Toda pozneje 60 pravili, da se je po okolici razširi! vonj po smoli in žveplu Rekli so, da ie morilec 6klenil zvezo z zlim duhom, da je lahko ušel nevarnosti, ki mu je pretila.«
»Slišite, Choquet,« se je znova zasmejal Gola« Papelin.«
»Slišim, slišim! To ubogo ljudstvo naravnost živi od praznoverstva,« je urno odgovoril Pankrac Choquet 6 hlinjeuiin mirom.
»V votlini so našli samo, kol pravijo, s krvjo popisan list,« je še rekla starka, »in zazname-nova.ii s petimi nohti, kot s kraljevskim pečatom ki je morilcu zagotovil trideset let miru.«
»Kaj mi neki brili jx> ušesih, najbrž zvoni k jutraniicam, ali slišite, doktor?«
»Morilca niso nikoli zasledili, čeprav je ostalo v 6tarčkovi roki šop la6. ki 6e jih jc še držala koža,« je končala Huberta.
»Ca6t svetemu Odilonu,« je rekel Colas Pa pelin, vstal in privzdignil doktorju klobuk, okrašen s peresom.
Gospod Pankrac Choquet je imel ob strani glave gladko, golo mesto brez las. kot da bi bili lasje odžgani.
Pankrac je vstal 6 6pačenim obrazom, jx>bral je klobuk in odšel skozi vrata brez pozdrava, neprestano gledajoč nazaj, če mu ne sledi Cola6 Papelin. Toda rdečclasec. se je zdelo, da se ne zmeni več zanj, brskal je z železno grebljico po žerja-
vici, da so letele iskre 6koraj po vsem prostoru.
Vrata so 6e zaprla Niti mati Huberta niti sam kovač Toussaint se nista upala premakniti, še manj spregovoriti. Sedela sta kot okamenela od neznane groze. Ko 60 zunaj utihnili koraki med butanjem viharja, je Colas Papelin vstal, si nogladil lase in se priklonil, kot dobro vzgojeni človek:
»Moram slediti temu človeku, ker ne maram, da bi 6e izgubil v tej divjini. Najlej)ša hvala za gostoljubnost, gospa Huberta, in vam, kovač!« Hip nato so zaškripali tečaji in vrata so se 6 treskom zaprla za njim.
Naslednje jutro, ko 60 ljudje odhajali na delo v samostan in v tovarno, je Edvard Toussaint, ki je spremljal svojo mater, nenadoma izpustil njeno roko in s kretnjo ojx>zoril one. ki 60 hodili zadaj, ker je hotel materi prihraniti strašno sliko, ki se je nudila njihovim očem nekoliko stran od steze.
Bilo je truplo, tako strašno 6pačeno zaradi krča v smrtnem boju in tako ožgano od nebesnega ali pa peklenskega ognja, kdo ve. da so komaj spoznali, da je bil to kdaj človek, ako bi ne bil ležal poleg njega črn plašč in širok klobuk z velikim peresom.	(Charles Nodier.)
,,Zvezda Tasmanije
a
-••Zvezda Tasmanije« 6e je počasi porivala jk> razburkanem morju. Na poveljniškem mostu je stal kapitan in tja do njega so škropile pene najhujših valov, ki jih je kapitan s kletvicami sprejemal. V6e želje Avstralije in Nove Zelandije je že preklel. Le kaj so si ti gospodje v Melbournu, ki lejx> sedijo v svojih pisarnah, izmislili in ga poslali v to morsko pustinjo, kjer mora brez smeri in brez 6motra vozariti sem in tja? Odkar je kapitan dobil včeraj čudovito brzojavko: »Iščite izgubljeno letalko Ilartscnovo pika na vsak način najti pika parnik bodi na razpolago le v ta namen pika.« je kapitan Kelly kar neprestano klel. In »Zvezda Tasmanije« je tavala okoli po morju ko kaka blazna šjjortna plavalka.
Brezžični aparat in ljudje pri njem so skoraj že znoreli, kapitan in častniki na mostičku prav tako, a o ljubeznivi ženščini, mi6s Hartsonovi in njenem letalu »Mala Čebelica«, ni bilo ne duha ne 6luha. dasi 60 vedno iznova odhajala sporočila z ladje: »Halo! jniss Hartson. oglasite se! Miss Hartson, oglasite se!« S tem so morale počasi, a z gotovostjo ponoreti vse ladje sto morskih mili naokoli. Tudi te zares niso imele nobenega drugega dela ko iskati mi6s Hartsonovo in njeno »Malo Čebelico«! Medtem je bilo morje vedno hujše in divji burji ni bilo prav nič videti, da bi se hotela kaj poboljšati.
Kapitan Kellv je zaklel in vrgel daljnogled v mokri futeral. »Ničesar ne vidim in ne najdem in nobenega sporočila ni. da bi človeku kaj pametnega prišlo v glavo!« Prvi častnik je prikimal.« »Katera ladja pa je prav za prav prva pred nami?« Kapitan je 6raito zakrulil: »Katera ladja, pravite? Jaz mislim, da 6e brodovje vseh držav vežba na morju, da bi našlo to preklemano «Malo Čebelico*!«
Med zobmi mu je puhal dim in se dvigal, da sta imela oba dimnika »Zvezde Tasmanije« kar dosti opraviti, če 6ta se hotela kosati z njim. Prvi častnik se je z mučno pozornostjo zazrl v ospred; je. »Toda, slednjič je.p.a ta ženska le ena najbolj slavnih in najlepših žensk na svetu! Menim, da JEyrQpa in Amerika, kar trepečeta, ali jo bomo našli ali ne!«	,
Kapitan je jezno zabrundal, rekoč: »Vem, vem! Nisem ne gluh ne zabit! To nani zatrjujejo vsa brezžična sporočila že od predvčerajšnjim kar naprej in naprej. Vem. da iščejo to ljubeznivo malo čebelico dve ameriški križarki, štiri jaj>oiiska letala, šest angleških torpednih čolnov in norveški in še italijanski parnik! A pri tem se vprašam, kaj je le trapala tod po teli zapuščenih vodah, daleč od slehernih vodnih poti in zakaj sem vprav jaz obsojen na to, da si slepim oči z gledanjem za tem žlahtnim zrakoplovom?!«
»Prvi« je dvignil roko: »Smer bom dal zasukati malo bolj proti severozahodu, sir,« je službeno sporočil. »Vidim na naši poti tudi neko ameriško ladjo, saj ta išče po tem delu morja okrog. Mislim, da bi se držali bolj proti zahpdu.« — Kapitan se je prestopal z noge na nogo, da bi se ogrel, saj je prav nemarno brila burja. »Kar dajte,« je vzvišeno pripomnil: »Ali mislite, da bo to kaj zaleglo?« Strojni brzojav je zazvončkal. »Zvezda Tasmanije« se je zasukala, bila je že v novi smeri.	.
Tedaj je rezko zatulila sirena. Ladja |e bila pripravljena za počasno vožnjo, a zdelo 6e je, ko da je mahoma obtičala v valovih. Kapitan 111 spustil oči s stekla. »Res jc. tamle se nekaj zaganja! Ne vem. ali je kak kit, ki ga jc semkaj zaneslo, ali... Sireno!« jc nato kratko zaukazal. »Počasna vožnja!« Se v drugo in v tretje je za
LEPOTE NAŠE ZEMLJE Že čriček prepeva...
Čudovita tišina jo legla na zemljo. Klopotci so se ustavili, še sapica v jagnedih je onemela. Le enakomerno klokotanje voza, ki 6e sanjavo pomika nekje po cesti pod nami, poskočen vrisk otroka nekje doli v Veličanah, bežni kriki tu in tam motijo to tišino kot stoki ugašajočega dne. Človeku bi bilo dolgočasno, da ni ravno ta tišina preko vrhov ponižnih Jeruzalemskih goric najiakrenejša družica njegovih misli.
Še komaj slišno lebdijo v zraku ugašajoči odmevi jeruzalemskih večernih zvonov, ki 60 6e tam nekje v neskončnem vsemirju objeli z brezštevilnimi tovariši prleške zemlje v čarobno sozvočje angelske uspavanke ,na ustnicah še toplo drhtijo r>o-slednje besede doživeto pobožne molitve, pa se oglasi tik poleg nas, pod samim pragom svetisca jeruzalemske Žalostne Matere tiho, pritajeno eiri-kanje, ki se prihodnji trenutek že prelije v veseli vrisk čirička. V Jeruzalemu se je prebudil, da je zbudil v neštetih tercah žive pesmi tovarišev v ne-doslišne razdalje.
>Ti čirički... Nič jim ni mar tožba naših. Ste ga že kedaj videli, kako živo gleda?«
Noč je spočela dol ob Dravi goste koprene metle, da se je z jutranjim pišem vetra splazila gori proti goricam. Na Jeruzalemu je pripel veter ta tesnobni baldahin in ga razpel na Svetinje, od tam pa na Kogel in Stanovčak in Ivanjkovčak pa dalje na Lahončak, pa Plešivioo, pa Ilovec pa Slanijak in Kalvarijo in Strmec in Plavčnk in Kajzar pa Vinski vrh in Brebrovnik. S širnega Murskega polja se je zavihtel prihuljeni sever in zatulil okoli Svetinj, da je zatrepetalo orumenelo listje v goricah in jo legel na meglo, da jo je pritisnil do zemlje. »Spet bo dež.. .< •Saturn ... Saturn Grozdje pa gnije.
»Nihče ne bo čakal. Za prodajo no bo, rešimo ga vsaj za kleti.<
Jeruzalemski vinogradnik hoče namreč poslati v svet res prvorazrednega jeruzalemčana.
Pa so kljub temu gorice oživele v brezskrbni pesmi, ki so še sonce priklicale.
Te gorice! Vedno bistvo prleškega ljudstva so so te dni vrezale v dušo narodovo. Eb, kaj bi samo javkali! Te dni je pozabljeno trpljenje! Kaj dež. kaj blato! Trgatve čas je veseli čas! Še otroci so si kupili nožiče — >balažoket! Sto pesmi in več se jih vrsti, da jim človek napevov ne pomni! Sto in še več pesmi; kaj zato, če se »Preljubi fantiče in »Sinoči je jiela« ponavlja petkrat. Mladina ima za to posebne pravice. In stara, večno enaka in obenem učinkovita »Viničarskat mora tudi večkrat priti na vrsto.
Brhki nosači z brentami pa priganjajo. Vsak ima svoje dekle sna pikic in ga zbadal Koliko je to rdečice, koliko prijetnega, tihega pričakovanja polnega sramu!
Oj te Micke, Lojzike in Mimike, pa ti Frančki in Vančki in Petri, kdor jih je te dni videl! Ti bodo še trpljenje z veseljem prenašali, toliko je življenja v njih.
»Že čriček prepeva .. .*
Gazde pa odbirajo lepo grozdje! Vsak ima gosposkega znanca, mogoče ima celo sorodnika — go-sjidda! Temu pa je treba poslati letošnji pridelek.
Vse je v goricah, v »vrhih«:. Hiše so prazne, še ga«[iodinje se košalijo med služinčadjo. Brači jedo samo »jx>vitire<, ki so jih napekle in grozdje. Vse druge dobrote se hranijo za večerjo in iprešarjec! Oj ta noč bo vesela! To se bo »bil rihtarc, da marsikdo še sedeti ne bo mogel, pa muzikant bo nategoval harmonike, da se bodo vrtele Micke in Lojzike s Francki in Vančki, otroci jia bodo vso noč r-peč podirali*-! 0 polnoči bodo šele »prešarji': večerjali in potem bodo »vretenarilk iti »verižili* do jutra in naprej, dokler ne utihne pesem v goricah.
Nikoli ne doživlš duše Prlekove tako pristno in iskreno kot ob takih prilikah! Saj pa je dobra trgatev tudi ves smisel njihovega vseletnega delat iu
so razživi ves v težkih časih izoblikovani značaj Pr-lekov, ki je blag in liričen kot je božajoča beseda Meškova. Meje in spone pregazi, da se svobodno razgiba v značilnem epikurejstvu prleškega človeka čez dan in so ves raznežen ovija v sentimentalno hrepenenje noči po nečem, niti v mislih dosegljivem. Globoka resnost se spretno skriva za nasmejanim obrazom ob kozarcu in krači, da dobi tem bolj viden zunanji izraz v granitnem obrazu, ko stopa za vozom po*blatnem klancu, ves zamišljen v skrbi-polne načrte. Takrat se ti zdi, kot dn obnavlja vso težko zgodovino od Turkov do danes, kot da gradi same lepe ceste križem teli blagoslovljenih, z blatom j>onia7.anih vrhov, čeprav ne more in ne more dograditi niti ene prepotrebne ceste čez Svetinje iu Joruzalcm, ker ni pomoči od nikoder! Zdi se ti, kot da si želi, da bi večno ostalo samo ob krači in kozarcu. Toda svet zahteva več. ne daje pa nič! Ker si 6am ne moro pomagati, bo počasi menda sploh nanj jiozabil Tako pa je njegovo življenje kot da še ni končal svoje težke zgodovine.
Toda sedaj je trgatev, sedaj je njegov čas.
In vendar prihajajo ljudje. Bog ve, kdo jih je poslal! Prihajajo pač, ker jo goriška zemlja bogata v svoji siroščini in radodarna.
»Po čem r«1?*
»I po čom? Koliko .pa hočete dobiti za to? Saj vidite, nima vage... —- Hm... 2 dinarja!«
To gre leto za letom, v žalostni nedogled, pa je vendar jeruzalemsko vino najboljše na svetu.
»Moj Bog ... Kaj?!<
lil v trpkih slikah jo v trenutku zbrzelo skozi spomin kmetiča, ki ee je sinoči od srca veselil, večletno trpljenje.
»Moj Bog .. .<
Klopotci pa so onemeli...
Megla jo legla zopet preko vrhov Jeruzalema, Svetinj, Strmca, splazila se je v slednjo globe!, da je utihnil na ustih smeh lil se žar oči zakopal globoko v kljubovalno odpornost, da ga bodo užgali črički, ko se znova prebudijo.
(Kuko.)
tulilo, v drobnih oblačkih je uhajala para. Presneto,« je rekel kapitan Kellev, ki je bil od razburjenja kar hripav, »a meni 6e zdi. da jc to ona!«
Razločno so bili videti letalovi plavači in viden je bil odlomljeni trup. Na nosilni ploskvi pa je bilo napol leže, napol čepč. človeško bitje, ženska! Nenehoma je frfotala in mahala bela zastavica.
Prvi častnik je zakričal: »Prav k nam jo zaganja voda! A veter je tako divji, da ne moremo poslati čolna. Ce jo pa trešči morje v ladjo, bo zdaj, ko smo jo že našli, koj mrtva!« Kapitan je na kratko zarenčal: »To tudi jaz vem. Za tri dolžine nazaj! Saj je videti še zadosti živa.« Spet je zazvončkljal strojni brzojav. »Zvezda Tasmanije« je slušala ukazu, zaplula je nazaj. Ženska je obupno mahala. Ni razumela, zakaj se parnik oddaljuje. namesto da bi 6e bližal!
Prvi častnik je salutiral: »Moramo skušati spraviti čoln v vodo!« Kapitan ni odvrnil. Stisnjenih ustnic je gledal proti letalu. »Poskusite.« jc slednjič izustil. »Saj drugega nc kaže. Tak bo moral pošten, krščanski človek tvegati glavo za to, ker se nekakšen rekord za šport norčuje iz smrti!«
Prvi je nekam plaho pogledal kapitani, ker ga takega še ni videl. Odklopljeni čoln je visel nad valovi; zdaj je butnil nanje, razburjeno zaplesal; mornarji 60 skušali odriniti od ladje. Ko hiša visoki val je vzdignil čoln. ga zagnal v ladijsko steno, da se je prekucnil; konopci so sfrčali čez krov, razvaline čolna so narobe obrnjene plavale okoli. Potegnili so pomorščake navzgor. »Zvezda t asniamie«, ki skoraj ni nič plula, je poskakovala navzgor in navzdol ko žoga v roki velikana.
Prvi častnik je prihitel na mostiček: .Vsi rešeni, kapitan,« je v zadregi sporočil, »vsi. razen — Milesa Brez dvoma ga je koj treščilo v parnik. Brez besede 6e je sesedel.«
Ženska je mahala in spet zavpila. Ruševine letala so se zmeraj bolj oddaljevale. Plavači na njeni so vidno požirali vodo. Kapitan je naglo vzel cepioo z glave. Lasje, ki so bili že pobeljeni, so iriotali v vetru. ^»Uboga part, imel je ženo in dva otroka! Skoda, da ne smemo takih mačelov kar potunkati, a smrt enega mojih ljudi je zadostna žrtev!«
Prvi častnik ga je zbegano pogledal: Kaj mislite napraviti zdaj, kapitan?« Ta se je zagrizeno namrdnil. »Boste koj videli.« Stopil je na sprednji konec ladje. »Vse drugo bom sam opravil Z vso silo naprej!« Brzojav je blazno zazvončkljal: »Zvezda Tasmanije« je v penečih se vodah poskočila in planila naprej. Prvi častnik ga jc zgrabi! za roko: »Kapitan, utonila nam bo!« Kaj>itau je stresel z glavo. »Ne bojte se! Tista stvarca bo že se počakala!«
Krmar je prinesel zvitek vrvi in je brezumno zrl v kapitana. »Prvi« je ko okamenel stal zraven njega. Saj to je umor! »Zvezda Tasmanije« jc v zaletu nalahno zavila v 6tran, nato jc zdrevila naravnost proti potapljajočemu 6e letalu.
»Za božjo voljo!« je zahropel prvi častnik »kaj vam je. kapitan! Kaj boste storili!« Kapitan pa je mrko zrl naravnost predse. »Rešil jo boni. ker je nujno, razumeš, drugega nič. Pika.«
_ Letalo se je zibalo komaj dve sto metrov da^ lec od ladje, ko jc kapitan bliskovito zasukal smer. Komaj dvajset metrov je bilo še razdalje, ko je bušknila ladja mimo; zdaj še ko britev oster obral. kapitan je plani! na rob mostička, nagnil se je čez rob nad razburkano valovje, v hipu je sfrčala zanka vrvi skozi ozračje, zdrknila ženski čez glavo, jo zgrabila krog pasu in jo potegnila za seboj.
Ladja se je pokoravala ko dober konj jezdecu in ee je oddaljila. Ženskino truplo je spolzelo v vodo, glava ji jc izginila pod valove, a že jo je vrv potegnila previdno, pa naglo kvišku na krov. »Zvezda Tasmanije« se ie gugala na razkačenem morju. Letalo, ki jc hipno izgubilo breme, sc je prekucnijo; močan val je storil še svoje, letalo je utonilo in se ni več prikazalo: počasi se je pri ograji j>okazala glava, nato še telo rešene letalke.
V6e moštvo in potniki so na ves glas brezumno zarjoveli: »Bravo, bravo, hura. kapitan!« Malo jc manjkalo da niso polomili mostička.
Kapitan je v zalivalo le nalahno pomaha! z roko. Nato je položil roko na strojni brzojav. »Zvezda Tasmanije« je 6pet mirno zaplula in zavila v -določeno smer vožnje. Prvi častnik je kapitanu stisnil roko:
»To je bilo čudovtio, gosjiod kapitan! Nikoli, nikoli, pa če bom še toliko star. ne bom pozabil tega vašega dejanja! Zlomiti ali ukloniti se — drugega ni bilo — in niti malo nisem upal. da sc bo jxwrečilo!« — Kapitan je prikimal. »Dobro jc to. da sem se nekoč naučil metati laso. Za to damo jc bil pa že zadnji čas!« Pogledal jc skozi daljnogled: »Pred nami 6ta dva angleška in en italijanski. Ob vestite jih, da jo že imamo.«
Kapitan je s počasnimi, trdimi koraki stopal z mostička na krov. Ondi sc jc vse gnetlo krog letalke. Previdno in počasi je požirala vročo juho, ki so ji jo bili koj prinesli. Cim je zajiazila ka pitana, mu je medlo, vendar vzradoščeno poniig-nila, rekoč:
»Halrt. rešitelj moj. kako vam je?«
Kapitan ie bil ko kamen.
»Dobro. Pa vam?«
Blaženo 6e mu je zasmejala, rekoč: »Hvala, izvrstno. Le škoda, da niste tudi moje ,Malc Čebelice' mogli ujeti z lasom!«
Kapitan je mrko pogledal letalko. »Veseli me, da sle tako dobre volje,« je počasi izustil. »Žal, se pa, eden mojih j>omoršcakov ne more veseliti tega sijajnega dovtipa: ta je namreč pri poskusu, da bi vas rešil, utonil ko jiodgana v luknji.«
Letalka je krčevito zajokala. »Revež ubogi, kri?, božji! Za njegovo družino boni nabrala pri-
(Dalje na M. strani spodaj)
Frtaučhu Gustl ma beseda
Jest 6am na vem, za kua je 6pet tu dober, de 6e naš Ide tku čez tu gor držeja, če sa ga jugosluvenari zadenč na 6oimu kungrese, al kultu prauja takem pulumijam, ke sa ga mel not u Kazin, tku grdu pu-lumil, de ea videl še enkat tulk Idi zbraneh, koker jih je blu u resnic? Le-pu vas prosem, tu je ja neki čist na-raunga. Sej vender uei verna, de če eden mal preglobok u glaš pu-gleda. punavad U6e topelt vid. II takem kungresem pa tku mal kerkat kasen drug prideja, koker tak, ke rad u glaš gledaja, puseben tekat, keder nč na kušta. Tu je u današneh ča6eh tku neki usakdajnga, de ni ureden. de b člouk u tem kej guvuru. Men se še tu čuden zdi, de sa jugasluvenari tku skromen, de sa sam šeenkat tulk Idi videl. Sej b vender lohka rekel, de jih je blu tulk in tulk meljonu, al pa še mal več. Sam za ene par mandelcu 6e ja na 6plača lagat, ke je greh. Štet b jih pa tku nu-beden na šou. Futugraferat b jih tud na blu treba. Pa še dva teku velika lustra zraven. Ta špas ja kušta. Če jugosluvenari ja enkat kej rečeja, tu ja drži, koker prbit. Sej sa ja verodustojen, koker 6tna že večkat 6lišal. Nazadne pa če b Ide tud pugruntal. de 6a 6e mal predebel zlagal, b jim nubeden na zameru. Sej fku U6ak ve. de se eden za usaka bilka zagrab. če 6e buji. de b na utonu. Na un svet tku nubeden prou rad na gre, če ma na tem 6vete še taka smola.
Dondons je holt tku na svet, de s U6ak 6kuša pumagat 6 kasne šlamastike. koker e ve in zna. Na puštena viža je ja tešku. de na rečem, skori nemitgoče kam naprej pridet. Zatu 6 more ta al pa un z usesorte knifem naprej pumagat, če ni drgač. pr tem pa člouk sevede na šme bit glih tku 6trašen naroden, koker sa naš jugosluvenari. Usaka reč je freba preh prou dober premisli in preudart. al 6e bo dal tku vn spelat al ne. Sej s lohka mi6lte, kuku more zdej jugosluvenarje šenirat, ke sa jih Ide pugruntal, de sa tist letak, ke 6a ga zadenč kar pud tuja firma ukul pušilal.p rou 6ami skp sestaul. pol se pa nadoužne delal. Lepu vas prosem. če b se enmu voreng čluvek kej tacga pr-merl, b ga blu tku sram, de b se desetkat raj prec u zemla uderu, koker se pa še kerkat pred svetam prkazu. H sreč maja jugosluvenari že tku kusmata vest. da s s tega še glilie na streja. Te gespudi s ajnfoh misija: če nam zdej ni tku ratal, koker b blu treba, morma pa kej druzga prinern-ga pugruntal in vn spelat. Puške na 6tnema prec u kuruza vržt. Enkat se nam bo že pusrečel Buh-ve kulkat se nam ie že tu al pa un pufrtičel, pa sma še zmeri tle. Kurajža holt vela. Tu 6 morma ja miselt, de pulitka na gre zmeri tku gladku, koker b mou člouk rad. Pulitka se strašen rada tle al pa tam kej zahumata. Pa člouk na 6me prec scagat. Ketie, done s murde še na kojn, juter s pa že na psu. al pa narobe. Vite, zatu more bit en pulitkar strašen r>utrj>ež!iii. Lohka rečem, de še bi. koker je biu tist. ke je s češne padu.
Asten, jest mi6lem. de b blu dober, de sma prpraulen na kasen drug knif, ke ga boja jugosluvenari naštimal. De b soja pulitka zavle te zadne pulumije kar u štih pusti, ni za mislt. Ampak zdej se boja gvišen bi temelit na tu prpraul. Zatu jest mislem. de je hI pameten, de jih zdej prgmah pestema, de se boja lohka u mire na kej bi brilitenga prpraul. koker du zdej.
Ja, čakte no. Dober, de 6em se spounu. Te dni enkat je bla ena deputacija mesarekeh mojstru pr men, Glih h kusile sem 6e prpravu. pa sa pršli. Če sem jest lačen, sem pa punavad bi 6labe vole. Deputacija je bla scer fajn ublečena, prou tku, koker 6a punavad deputacije ublečene, če greja kam za kej fehtat. Hlače 6a mel tku lepu na faud speglane, koker de b jih glihkar pr žnidari dubl. Če člouk sedi glih pr ku6il, pa tud na more z deputacija buhve kašne kumedje pučet.
-Kaj je pa vas, gespudi, glih zdejla h kusil k men prnesel? Sej b vas puvabu na kusiu, pa bom mou ta narbl gvišen še sam premal. Kar izvulite sest. pa mal pučakte. de bom snedu. Sej bom hiter fertik. Pol se borna pa puguvurl.» Tku 6em jest deputacija naguvuru. Pol sem pa !ej>u pučas naprej jedil.
spevkov! Kje me boste izkrcali na suho. kapitan, mislim, da me ves 6vet jako razburjeno išče!«
Kapitan je prikimal. »Res je, ves 6vet vas lovi. Tudi jaz sem imel to nalogo. Mislim, da 6em našel, kar sem 6i mislil, da bom. Vi imate en rekord več in neka družina ima moža in očeta manj. Bodi! Jutri vas bom izkrcal v Honoluluju, kot najbližjem pristanišču. Srečno p>ot, mi66 Hartsonova! Če bi še kdaj padli v vodo, si pa, prosim, privoščite koga drugega, da va6 bo rešil, kot kapitana Kellvja! Fotografiranje z menoj z roko v roki, bomo pač, ker ste itak srečni, opustili. Bog z vami!« Na kratko je pokimal, se obrnil in odšel. Letalka 6e jc brez besed dala j>rene6ti v kabino. Potniki in mornarji so molčali.
Kapitan se je nemo f>ojavil spet na mostičku. Trdo je za ukazal: »Zastavo na pol droga!« Prvi častnik je plaho prij>omnil: »Bodo mislili, da se nam je pripetila nesreča!« — Kapitan ga je rezko prekinil: »Tako je! Na jk>1 droga! Imam mrtveca v morju in jako živo žensko na krovu. Dolžnost za dolžnostjo!«
Zastava je počasi zdrsnila navzdol. Bele pene grebenov na valovih so se lesketale 6kozi močnejšo Temino,
Kapitan je stal nepremično in je vso noč &tra-?il na mostičku. Ko se je zjutraj prikazal Havaj, je odšel brez besede v kabino in se je šele prikazal, ko so prišli ljudje polni krikov in zmagoslavja po letalko na krov.
tvo je neka ljubka Kanakinja jx>nudila kapitanu kito cvetja v |>ozdrav, kakor 60 sprejemali vse tujce na otoku, se je kapitan sjiet prvikrat nasmehnil. Vzel je kito in je počasi metal cvete v morje. Otočanka ga je vsa prevzeta gledala, rekoč:
Gospod, nikoli več se ne boš povrnil, če boš to storil!«	, ,
Kapitan je stresel z glavo: »Saj tudi mi6hm, da me ne bo več. Iz tega vzroka pa 6ploh ne.« Potem 6e je rezko okrenil.
Prvi častnik je 6alutiral ko vpričo admirala, ko je 6topil kapitan na krov. Ali mu je bil všeč! — Kapitan je vzel listine in borno lastnino rajnega in je odšel na konzulat; rajni je bil Anglež.
Morje je sevalo v mili sinjini, nobena 6enca ni več spominjala na včerajšnji dan. na vihro, na rešitev in na smrt. »Zvezda Tasmanije« 6e je nalahno gugala na mirni gladini.	^ Ntlchten,)
»Buh pužegnil« m je vošu tist, ke je biu bi za ta velcga, koker 6e je videl. Za nim 6a m pa tud še ta drug »Buh žegni« vušil. Ke 6em 6ne<lu in 6 me6tafe 6 šnajctihlnam ubrisu, 6em jih pa prašu, 6 čim jim morem pustrečt.
»Nej na zamerja, gespud Frtauček. de jim Še pr kusil na dama gmalta,« je eden udguvuru na moj uprašaujne. »Mi sma jih pršli prost, de b se za nas boge mesarske mojstre saj uni mal zavzel, ke se nubeden drug noče. Sej sa mende slišal, de naš pumučniki štrajkaja 6am zatu, ke nečja več za ta plača, koker ja maja zdej, kar dvajset ur na dan garat. Nej pumislja, gespud Frtauček, mi mojstri morma garat kar šterindvajset ur na dan, pa nam za tu neče nubeden nč plačat. Kar 6ami se morma žiut, če nečma ud lakate umrt. Pa nam še nekol ni u glava padel, de b začel štrajkat. Mi mojstri holt putrpema, ke ni drgač. Zdejšna mladina je pa tku pufrderbana, de se prec gor drži, če ji nočja pohane piške kar 6ame u gofla letet. Ja, sej jim puvem: mi sma tak reveži, de 6e Bugu nemil. A nam verjameja, de sma zdej zadne čase začel usi tku hujšat, de je groza. Ud deset du tri-
deset prucentu sma na tež dol uzel, udkar se nam ga začel pumučniki tku špilat. Če bo šlu še en ča6 tku naprej, nas more bit ja konc, če b prou na tli. Prosma jih. gespud, prou lepu, nej 6e saj uni za nas zauzameja. Sej na bo zastojn. Ta nar-leuš štiklčke jim boma rezal, keder boja kerga puslal, al pa 6ami pršli pu mesu. Naj ldem dtipu-veja, de 6tna mojstri 6ploh ta narveči reveži na tein 6vete. Kene. delat morma ket črna žvina, pia; čat nam pa noče nubeden nč za naš del. Še uni nej nas nekar na zapesteja, de nas na bo konc.«
»Prou lepa hvala za vaš zaupajne,« 6em jest na ta prošna udguvuru »Jest vem. de 6te reveži. Sej usi slab vn vidte. Ampak ta reč je tkula: Vaš pumučniki se m tud smilja Ud lufta tud pumučniki na morja žiut, če je še tku dober zabelen. Jest mislem. de b se iz te reušne še ta narloži tku vn izhumatal, če b dal pumučnikem tulk, kul-ker pugervaja. Vi b dajal pa ldem mal bi 6laba vaga, pa b blu useni pumagan. Vaše kunlšoft b zavle 6labe vage na uzele konc. Vaš pumučniki b bli vesel, ke b zmagal v tem boje. Vi b pa tud nubene škode na trpel. Na ta viža b. koker se reče, biu vouk 6it, ovca b ustala pa tud cela.«
»Sej b blu mende tku res še ta narbulš,« sa gudrnal mojstri, ke sa šli vn 6kuz urata. F. G.
Krizanica
1	2	3	4	6I	1	7	8	9	i	1"	12	13	14	15
16			1	1"						1	18			
19		!	h				1	h			1	h		
23			Tj	j 25			1 26			1	Fl	34		
28		29		30 |	t	32			i	| 33				
35	36					j 38	l	J	Hi9				40	
41				1	I42			i»	' 1	I4				45
46			1	r		J	| 48			49 |				
51	58	1	P		1	| 53		I	j 54		55 |	j 56		
57 63				i	j 59				60 j	t,			62	
		64		I 65			1	P		"Tj	| 68	69		70
71		1	1				73 |	r				j 76		
77			!	| 78						1	| 79			
80					!•				1	| 82				
V V6ak prostorček vstavi jx> eno črko. Besede 6e začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. vrsta vina, 6. tuja beseda za velikana, 11 mesto v Češkoslovaški, 16. spodnji del noge, 17. prometno sredstvo, 18. slovenski cerkveno pravni znanstvenik, 19 vrsta zemlje, 20. tuja beseda za zvezdo repatico, 21. tuja beseda za malika, 22. večji desni pritok Save na Hrvaškem, 23. gorata hrvaška pokrajina, 25. jugoslovanski otok, 26. močvirni plin, 27. sestavina zraka, 28. matematičen pojem, 31. divja žival, 33. vreta jedi, 35. domača žival, 38. del telesa, 39. snov, ki jo uporabljajo v fiziki za pridobivanje statične elektrike, 41. rastlina zajedalka, 42. industrijska rastlina, 43. del voza, 44. tuja beseda za zgodovinske zapiske, 46. oblika vode, 47. mestno nočno zabavišče, 48. del zidu, 50. grška sveta gora, 51. navadni števnik, 52. 6loven6ki zgodovinar, 53. fonetičen francoski izraz za duhovnika, 54. svetopisemska oseba, 56. ruska reka, pritok reke Moskve, 57. kuhinjska jx>soda, 59. tuje žensko kretno ime. 61. nadležna žuželka, 63. druga beseda za obljubo, 65. začetni del kakega spisa, 66 tuje skrajšano moško krstno ime, 68. otok v Malajskem arhipelu, 71. prijatelji tuje lastnice, 72. večje mesto v severno-vzhodni Italiji, 74. vreta dajatve, 76. izraz naklo njenosti, 77. grški bog ljubezni, 78. vrsta setve, 79 nevestina oprema, 80. natančen rokodelec, 81. večje mesto na Japonskem, 82. tuja beseda za potujočega pastirja.
Navpično: 1. dragocen košček železa, 2. grenka zdravilna rastlina, 3. vreta suhe zemlje, 4. mizarska potrebščina, 5. del utrjenega prostora, 6. del konjske opreme, 7. severno moško ime, 8. svetopisemska oseba, 9. druga beseda za obkla-dek, 10. domač rokodelec, 11. 6 kisikom prena-sičen zrak, 12. elektrotehnični izraz, 13. izraz pri kartanju, 14. skrajšano otroško kretno ime, 15. visoka gora v Armeniji, 24. hunski poglavar, 26. tuje moško kretno ime, 27. rimsko ime za nekdanjo Ljubljano, 29. pravljična 06eba iz Shakespea-rejeve komedije: »Sen kresne noči«, 30. italijansko mesto ob Adiži, 32. večji desni pritok Golij-ske Morave, 33. navadni števnik, 34. tuja beseda za zdravnika raztelesovalca, 36. manjša državica v vzhodni Arabiji, 37. mohamedan6ki bog, 39. tuja beseda ze leposloven članek, 40. večji kraj na desnem bregu Donave v Sremu, 41. tovarniška znamka nemških avtomobilov, 43. čistilna priprava, 45. večji desni pritok Donave v Nemčiji, 47. otroška beseda za ovco, 48. druga beseda za kosilo, 49. elektrotehnični izraz, 52. druga beseda za lučaj, 53. krasen mladenič v grškem bajeslovju, ljubljenec Venere, 55. vojaški izraz, 58. vrsta jedi, 59. tuja beseda za naznanilno listino, 60. grška boginja, 62. grič pod Belgradom, 63. večji sveženj 6latne, 64. tuja beseda za nravstveno prepričanje in stremljenje, 65. druga beseda za usad, 67. večja trdnjava v severni Afriki, 69. svetopisemska 06eba, 70. večje romunsko mesto, 72. kratica za Združene države severne Amerike, 73. skrajšano tuje žensko kretno ime, 74. domača žival, 75. finsko pristanišče.
Razvezano snopie
Šah
V Badenu pri Dunaju je bil v ponedeljek končan eden najpomembnejših turnirjev v zadnjih letih s sledečim rezultatom: Keres 9, Fine 8, Capablanca in Reshevsky 7 in pol, Flolir 7. Eli-skases in Ragozin 6, Petrov 5. Turnir kandidatov za svetovno prvenstvo je dal novega, zelo resnega konkurenta svetovnemu prvaku dr. Emveju ozir. dr. Aljehinu, če bo zmagal v revanžnem matchu, ki se bo pričel te dni na Holandskem. Zanimivo je, da so pred turnirjem vsi pričakovali, da bodo konec turnirja na prvih mestih Capablanca, Flohr, Rechevsky in Fine. Keresova sijajna zmaga je veliko presenečenje, toda popolnoma zaslužena, ker je Kere6 res najbolje igral. Fine je deloma potrdil pričakovanje, dočim sta Capablanca in Rechevsky v primeri s Keresom razočarala. Najbolj je pa odpovedal Flohr, ki je dosegel samo polovico možnih točk. Eliskases in Ragozin sta potrdila s svojo igro, da spadata med najboljše mojstre na svetu, nista pa ravno tako kot tudi Petrov ne, resna kandidata za svetovno prvenstvo. S turnirja prinašamo danes Keresovi partiji 6 Flohrom in Ragozinotn, s katerima si je Keres utrdil vodstvo v turnirju in ga obdržal do konca.
Keres — Flohr: Igrano v osmem kolu 18. 6ept.
1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c.2—c4, g7—g6 (Flohr se zelo pogosto brani na ta način, pretrpeti je pa moral dvakrat v tej obrambi poraz); 3. Sgl—f3, Lf8—g7; 4. g2—g3 (zelo močno je tu za belega Sc3 in po d5 Lf4 in Db3), c7—eti (to potezo pri-i poroča teorija); 5. Lfl—g'2, d7—d5 (to vodi do
podobne pozicije kol Griinfeldova obramba, samo da ima črni tempo manj); 6. c4Xd5, Sf6Xd5; 7. 0-0, 0—0; 8. Sbl—c3, Sd5Xc3; 9. b2Xc3, c6—c5; 10. Lcl—a3! (poteza c7—c6 je bila torej izguba tempa in to daje belemu tolik naskok v razvoju, da črni hitro pride v težave), c5Xd4; 11. Sf3Xd4, Dd8—c7; 12. Ddl-b3, Lg7—f6 (tu bi črni moral igrati Sb8—c6, ker sedaj že toliko zaostane v razvoju, da je prednost belega odločilna); 13. Tfl—dl, St>8—d7; 14. c3—c4, Sd7—c5; 15. Db3—b4, Sc5—e6; 16. Sc3—b5, Dc7—e5; 17. Tal—cl, Tf8—d8 (e kmeta črni ne sme vzeti, ker bi sledilo Tdl— da s silnimi grožnjami); 18. Tdl— d5!, Td8Xd5 (sedaj bi prišlo tla DXe2 Sb5—c8! z odločilnim napadom za belega); 19. c4Xd5 a7—a6 (na Se6—18 bi prišlo Sb5—c7 in Sc7— eS, toda bi se črni vseeno moral v to spustiti, ker sedaj izgubi figuro); 20. Sb5—a7II, Se6—d4 (na TXa7 pride TXc8+ in Db6); 21. TclXc8+, Ta8Xc8; 22. Sa7Xc8, De5Xe2; 23. h2—h4 (grozilo je De2—dl+ itd.), Sd4-f5; 24. Db4—e4 in črni sc je vdal, ker sedaj beli hitro odloči v napadu.
Keres — Ragozin: Igrano v devetem kolu 19. sept.
1. d2—d4, Sg8-f6; 2. c2-c4, e7-e6; 3. Sbl-c3, d7—d5; 4. g2—g3 (to je bilo že večkrat z uspehom igrano), d5Xc4; 5. Ddl—a4+, Sb8—cb (vpoštev prihaja tukaj Dd7 in na DXc4 Dcb. Ragozin igra tu zelo originalno in močno); 6. Lfl— g2, Lc8—d7; 7. Da4Xc4, Sc6—h4; 8. Dc4—b3, c7—ca; 9. Sgl—f3, Ld7—c6; 10. 0-0, c5Xd4 (to vodi do zapletljajev, ki so za belega ugodni. Moč-
Leta 1848 in slovenske novine
V času, ko 60 bila strogo prepovedana društva s političnimi cilji, so si srednji stanovi meščanstva in obrtništva izvojevali končno vsaj pravico, da so se smeli pod pretvezo obrtniških interesov zbirati in shajati. Saj smo Slovenci vprav po tej stranski poti prišli od strokovnega lista »Kmetijskih in rokodelskih Novici do možnosti, da so se tam sprva prikrito, potem pa očitno razpravljala tudi politična vprašanja in se je tako tudi na ta način mogel čuti marsikak glas nezadovoljstva.
Barometer za mišljenje izobraženstva in pot, ki bi po njej le-to govorilo ostalim slojem prebivalstva, naj bi bilo časopisje. Vodnikove »Ljubljanske Novice« so morale zaradi neugodnih razmer kmalu prenehati. »Slavinji« je avstrijska cenzura zabranila, da bi zagledala luč sveta. »Čbe-lica« pa je bila izključno le leposloven list. Šolani ljudje so bili torej prisiljeni, da so brali tuje, predvsem nemške časopise. V tako zvanih »Inte-ligenčnih listih« naj bi se razpravljalo o vseh mogočih stvareh. Toda državni oblastniki so takoj zaslutili nevarnost, da bi vpliv teh listov mogel kaj hitro seči preko ozkih pregraj maloštevilno inteligence. Pristrigli so jim zato peroti: ti »Inteligenčni listi« (po naše »Objavniki«, ker si tu našel obvestila — intelligentia — o različnih poslovnih zadevah) so smeli prinašati le suhoparna poročila, gospodarske novice, oznanila, tuintam tudi še kak poučen ali zabaven članek, pesem ali pregovor.
Tudi v naših pokrajinah so bili listi te vrste glasila za uradne objave in so s tem prešli nekako neposredno v službo vlade. Ker so se smela razna naznanila objavljati samo v teh »Inteligenčnih listih«, je bil to za državno blagajno lep vir dohodkov, ki je prenehal šele 1. 1849, ko so smeli take objave priobčevati tudi drugi listi. Sicer pa naj pripomnimo, da so bila naznanila v listih v
18.	stoletja še zelo redka; šele v drugi polovici
19.	stoletja so postali oglasi pravi redniki časopisja.
Kaj pravi tehniha
Novi motorni čolni
čolni so enostavni. Njih nabavna cena je v primeri z drugim' prometnimi sredstvi majhna in tudi sila, ki jo porabijo za premikanje, je majhna. To velja seveda samo toliko časa, dokler je hitrost, s katero se čoln giblje majhna. Upor, ki ga mora čoln pri premikanju po vodi premagati, pa se z brzino zelo zveča. Tako vidimo, da motorni 'čolni nikoli ne dosežejo tiste hitrosti, kakor motorna vozila na suhem.
fiey/act od. tirani
vocLna. <j/adir
Jfc/VU* fifašUfC
Izkušnje, ki so jih dobili konstrukterji v gradnji letal, so odprle tudi v razvoju prometnih sredstev za vodo nove možnosti. Tako smo dobili novo konstrukcijo motornega čolna, ki porabi pri veliki hitrosti polovico manj sile kakor dirkalni čoln. Čoln je tako izdelan, da ima v gotovi razdalji pod dnom pritrjeno plavut, ki ima v prerezu lahko tako obliko, kakor krilo letala. Če pogledamo čoln od spredaj, vidimo, da je ta plavut v loku zakrivljena in s svojima koncema pritrjena na obod čolna.
Poskusi so se vršili na čolnu, ki je imel motor s petimi ks. Pri majhni hitrosti je čoln plaval ka-
pod/iom.
poj/e d oai filavut
spnulaj
kor navadni motorni čoln. Pri hitrosti 20 km na uro pa se je dvignil iz vode tako, da je bila v vodi samo plavut in krmilo. Največja dosežena hitrost je bila 45 km. Čoln je bil pri vožnji popolnoma stabilen.
Rešitev zlogovne hrižanice
z dne 26. septembra
Vodoravno: L pomol, 6. 6reda, U. pirat, 16. obok, 17. Irena, 18. narava, 19. roč, 20. Odesa, 21. NIRA, 22. kap, 23. adut, 26. oče, 27. pelin, 28. Uri, 29. zajec, 32. Adonis, 34. osir, 36. kreten, 38. Arano, 39. U6ora, 41. nada, 42. loj, 44. očak, 46. Adam, 47. ura, 48. potok, 49. urad, 51. Ana. 52. tat, 54. ovaduh, 56. Anele6, 58. stoter, 59. 6nop,
61.	Alice, 63. kunec, 66. sla. 67. rep, 69. Oman, 71. ara, 73. tolar, 76. etik, 78. Eli 79. lava, 80. samovar, 81. otec, 82. arena, 83. kajak, 84. Hrašc.
Navpično: 1. poraz, 2. obod, 3. moč, 4. oko, 5. Lido, 6. 6reča, 7. reseda, 8. ena, 9. Dane, 10. anilin, 11. Pari6, 12. Iran, 13. rak, 14. Avar, 15. tapir, 24. ujeda, 25. teta, 27. porok, 28. U6oda, 30. Ararat, 31. Celovec, 33. noč, 34. osa, 35. Iranec, 36. Knut, 37. notar, 39. ukana, 40. Amas, 43. jod, 45. ara, 48. pot, 49. uho, 50. delo, 53. ton, 55. Una, 57. Lim, 58. skala, 59. slama, 60. petak,
62.	enice, 64. urar, 65. etan, 66. slak, 67. reva, 68. pirh, 70. Aleš, 72. ave, 74. Osa, 75. roj, T/, kor, 78. eta.
neje je bilo Ta8—c8! z grožnjo c5—c.4 in črni bi prišel do dobre igre); 11. Tfl—dl, Dd8—a5; 12. Sf3Xd4, Lc6Xg2; 13. RglXg2, Lf8-e7; 14. a2 —a3, 0-0; 15. Lcl—d2, Sb4—c6; 16. Sd4Xc6, 1)7Xc6; 17. Db3—c4, Da5—1>6; 18. b2—b4, a7—a5 (žrtvuje kmeta, ker bi sicer beli prišel do močne igre na damskem krilu); 19. Sc3—a4, Db6—b5; 20. Dc4Xb5, c6Xb5; 21. Sa4—b6, Ta8—a6; 22. b4X a5, Le7—d8; 23. Ld2—b4, Tf8—e8; 24. Tdl—d6, Ld8—c7; 25. Td6—c6, Sf6-d5; 26. e2—e4, Sd5Xb4; 27. a3Xb4 (partija je s tem odločena, ker črni za izgubljenega kmeta nima nobene kompenzacije), Lc.7—e5; 28. Tal—dl. g7—g6; 29. TcO—c5, Le5—fG; 30. Sb6—(17, Lf6—e7; 31. Tc5Xb5, Ta6—a3; 32. Tb5—b7, Ta8-a6; 33. Sd7—b8, Tab-a8; 34. Sb8— c6, Le7-f8; 35. b4-b5, Te8—c8, 36. a5—a6, Lf8— c5; 37. Tdl—d7, Tc8—f8; 38. a6—a7, h7-ho; 39. Tb7—b8, Rg8-g7; 40. b5—b6 in črni se je vdal.
Junaku Ivanu Gosarju
Če listamo po obsežni spominski knjigi dobro-voljcev, ki je izšla v začetku junija tega leta, naletimo na celo vrslo nekrologov. Napisali so jili živi udeleženci dobrovoljskih bojev svojim padlim tovarišem, ki so našli svoje samotne grobove po vseh bojnih poljih sveta. V teh spisih vidimo razne stopnje izobraženosti in pisateljske spretnosti av forjev — eua črta pa je v njih enotua kot rdeča nit: neka subtilna mehkoba, iskrena prisrčnost, možata ljubezen. Tako more pisati le živ brat o mrtvem bratu, na katerega ga veže tisoč vezi, ki so jih stkali skupaj preživeto trpljenje, žrtve in veliki skupni cilj. Čutiš, da stopajo tu ljudje, trdi in junaški, po prstih v svoje skrbno skrite katakombe srca, da polagajo cvet za cvetom na nevidna trupla.
Samo v eni posmrlnici padlim tovarišem v omenjeni knjigi pa srečamo naziv »heroj«. Ta častni naslov so dobrovoljci namenili enemu iz množice žrtvovanih drugov — inž. Ivanu Gosarju. Vojaki, ki so prešli skozi toliko borb in preromali ves svet, vedo, kaj je junaštvo, .znajo razlikovati vse vrste osebne hrabrosti človeka. Oni vedo, da je vrednost tveganega hipnega junaškega dejanja borca v ekštazi trušča in groma borbe, ob do eksplozije razbičanih živcih drugačna, kot pa je dolgotrajno uporno vztrajanje v hrabrem sklepu, ki terja popolno samoodpoved, neustrašenost in ogromno energijo. Tudi osebna svojstva človeka igrajo tu veliko vlogo: lažjo je premagati strah in biti junaški preprostemu človeku brez velike fantazije, ki se kaj lahko vda svoji usodi; težje je izobražencu, mislečemu človeku, ki bolestno kombinira in proučuje vsako podrobno situacijo in si s pomočjo žive domišljije bolestno sestavlja vse mogoče možnosti bodočega razpleta dogodkov.
Junak te vrste je bil Ivan Gosar. Rodil se je v lepi Stari Loki, v prijazni Hrenovi domačiji. Kot stara ženica dremlje ta nad tristo let stara nizka hiša v jesenskem gorenjskem solncu. Pod širokim ostrešjem, s starih oken se prelivajo po steni zeleni slapovi domačih nageljnov. Mimo hiše vodi prašna cesta v Selško dolino. Tu se je rodil dne 1. oktobra 1888 Ivan Gosar. Odtod je odšel kot študent v kranjsko gimnazijo, nato na Duuaj na kulturno tehniko. V njegovem življenjepisu čita-mo: Bil je zaveden Slovenec. Ker ni dobil zaposlitve doma, je odšel spomladi 1914 v Srbijo, kjer je našel odprte roke in nastopil službo šumskega inženirja v Bajini Bašti. Ob vojni napovedi Avstrije Srbiji je ostal pri Srbih in se prijavil za dobro-voljca v srbsko vojsko v činu poročnika. V bojih proti Bolgarom v jeseni 1915 je bil težko ranjen in je prišel v bolgarsko ujetništvo. Bolgari so ga pozneje na zahtevo avstrijskih oblasti izročili avstrijskemu vojaškemu sodišču v Belgradu. Tu je bil devet mesecev v garnizijskem zaporu. V zaporu je bila tudi ga. Uršiceva, ki je bila očividec strašnih dogodkov in junaške smrti Gosarja. Dne 10. februarja 1917 je bil Gosar ubit kot veleizdajalec
Avstrije na dvorišču belgrajske garnizijske ječe. *
V Belgradu stoji na Velikem trgu mračno poslopje, katero so tedaj imenovali »Garnisions-arrest« ali »žuta kuča«, pa tudi »glavnjača«*). V temni ječi te srednjeveške zgradbe je čakal 28 letni Ivan na svojo obsodbo. Sredi sivih zidov, za zamreženimi malimi linami je premišljeval dolge mesece svojo usodo. Poslušal je sumljive šume na hodnikih in na dvorišču in jih vpletal v fantastične slike groze in nasilja nad nemočnimi žrtvami avstrijske vojaške justice. Pravijo, da je imel na telesu nad trideset brazgotin od ran, ki jih je dobil v vojni. O njem beremo: »Vsi jetniki so drhteli za svoje življenje, samo Gosar se je smehljal in skoro vedno po malem prepeval. Mnogi so ga pomilovali in spraševali, kaj bo z njim. On pa je brezskrbno odgovarjal:
»Kaj treba, da mislim na to?«
>Na kaj pa mislite?«
Gosarju so se zasvetile oči. »Mislim vedno na svobodo svojega naroda.«
Pri sprehodu po dvorišču ga je nagovorila ga. Orlušičeva, ko je polglasno pol srbsko himno.
»Gospod Gosar, vi pojete?«
»Moje srce prepeva; moja duša je čila in vesela, ker veruje v naše osvobojenje.«
»V naše osvobojenje?«
Gosar se popravi: »Da... v osvobojenje našega slovenskega naroda, ki ga Nemci in Madžari tako tlačijo. Rad umrem za one, ki umirajo tam doli na jugu dnevno stoteri, tisočeri, naši borei in mučeniki. Z njimi rojen, za nje umrem. Umrem za svobodo svojega naroda... zato sem vesel!«
»Toda taki ljudje morajo živeti za svoj narod, da ga bude in vodijo in mu koristijo, ko pride tisti srečni čas.«
»Tako je, prav imate. Oni morajo živeti .. Toda potrebno je, da se tudi žrtvujejo, ko pride čas za to... in zame je ta čas že prišel.«
»Ali vendar — vi bi se lahko še rešili.«
Gosar je zmajal z glavo. >Ne, sanio tega ne. Vem, kaj mislite, toda jaz ne bom nikdar prosil milosti svojega sovražnika.«
»Zakaj ne poskušate?«
»Prepozno, gospa... Zal mi je edino svoje matere in zaročenke, sicer pa sem nenavadno vesel...«
*
Ali je bilo avstrijskim sodnikom žal mladega Slovenca, ali jih je premagala njegova upornost iu dosledna vztrajnost, ali to ali ono vplivno posredovanje, da so mu ponudili, naj prizna samo to, da so ga Srbi prisilili v službo v njihovi vojski?
*) V iste ječe so zaprli 5. IV. 1917 tudi dobro voljca Slovenca Toneta Habeta, katerega so Nemci kot ujetnika izročili avstrijskemu vojaškemu sodišču. Preživel je kot 19 letni mladenič iste muke kot Gosar in je od sojetnikov slišal mnogo hvale o njegovem junaškem koncu. Habe je bil obsojen najprej na smrt, nato na 10 let težke ječe za po vojni. V isti celici so bili dolge mesece zaprli tudi Slovenci: Matej Musee iz Logatca, Matija Kastelic iz Bele Krajine, Andrej Golob in že pokojni Jakob Cehokli, primorski rojak.
Naznanilo!
Vsie blagorodje! Vljudno Vas obvelčam, da sem otvorila v palači Okrožnega urada aa Miklošičeva cesti 20
cvetličarno
Moja dolgoletna praksa Vam jamči ca dobro in točno postrežbo.
Z zagotovilom, da Vas bom kot moje cenjene odjemalce v vsakem oziru zadovoljila, se najtople|« priporočam v mestu in na deželi cenj. odjemalcem
Ema Svefe-Korsika
Samo enostaven podpis na protokolu bi imel to čudovito moč, da bi odprl Ivanu vrata iz te neznosne ječe v svobodo, samo poteza peresa bi odgnala tistega groznega krvnika Janoga »s štiri-oglato glavo«, ki naj bi mu zavezal oči — za vedno.
Gosar je tako priznanje odločno odklonil — saj bi tedaj ne bil vet vojni dobrovoljec!
»Obsodite me ie vendar,« je vzkliknil ogorčeno. »To sem, kar sem, drugačen ne morem biti.., Jaz se borim za svobodo in ne prosim vaše milosti I«
Ta mož ni poznal kompromisov... Zato je bil obsojen na smrt.
Dne 10. februarja 1917 so gn privedli na jet-niško dvorišče, Stojial je resnega, vendar nekako vedrega obraza, dostojanstveno, z dvignjeno glavo
— kot zmagovalec, s čisto zavestjo do kraja izpolnjene dolžnosti. S prekrižanimi rokami in s nasmeškom je poslušal svoj p sodbo. Nato se je zravnal in zaklical z jasnim glasom: »Živela svobodna domovina, živel kralj Peter!«
Krvnika, ki mu je hotel zavezati oči, je ostro zavrnil. Se zadnji vzklik: »Živel srbski kralj, uaš kralj, živela srbska vojska!« — in končano je bilo ...
*
Nihče ne ve, kje je grob Ivana Gosarja. Njegov brat Autou ga je zaman iskal po vsem Belgradu, da bi prepeljal njegove kosti v rojstno vas, v Staro Loko.
Njegov spomin pa ni umrl. Čez dvajset let je oživel in bo kot vidno znamenje vklesan na hišo, kjer se je rodil junak. Ni padel v borbi, na bojnih poljanah velike vojne — a vendar so mu zvesti bojni tovariši dobrovoljci sami dali svoje najvišje odlikovanje z naslovom — heroja.
Rajko Paulin.
Radi opustitve trgovine popolna
RAZPRODAJA
manufakturnega blaga pod nabavnimi cenami
ANTON SCHUSTER
LJUBLJANA, MESTNI TRG 25
Speti
Nurmi pravit
Vsi rekordi od 800 do 10.000 m bodo padli v najbližji bodočnosti
Pavo Nurmi je v razgovoru z raznimi poročevalci severnih držav pred zaključkom lahko-atletske sezone v severnih predelih Evrope podal zelo zanimive izjave kar se tiče svetovnih rekordov na srednje in dolge proge.
Nurmi je popolnoma prepričan, da bodo svetovni rekordi na vseh progah od 800 do 10.000 m zuatno izboljšani že v bližnji bodočnosti. Kralj tekačev Henry Jonsson (Švedska) je trenutno najboljši na svetu na priljubljenih progah, namreč na 3000 in 5000 m. Slednjo progo je pretekel v času 14:10 in jo je zmožen — po Nurmijevem mnenju — še v krajšem času preteči.
Kar se' tiče proge na 800 m seveda Nurmi ne more veljati za absolutno avtoriteto. Vendar pa pravi, da je po njegovem prepričanju rekord na tej progi morda najšibkejši v listi svetovnih rekordov. Cunnighamov rekord v času 1 :*49.7 ne smemo šteti med najboljše uspehe tekačev in mislim — tako pravi Nurmi dalje — da tudi Woo~ druffov uspeh (1:47.8), ki ni bil priznan, ne moremo prištevati vrhunskim uspehom. Po njegovem mnenju mora biti svetovni rekord pod 1:45, če hočemo tekače prištevati pravi »klasi«. Če se pojavi nekega dne tekač — in to, kakor se Nurmiju zdi, ne bo dolgo trajalo — ki bo znal vso progo 800m preteči s popolno taktiko, potem bo zdrknil rekord na 1:42. Sedaj tečejo 800 metersko progo popolnoma nesmiselno, pri čemer drugih 400 m pretečejo za 3- 5 sekund slabše. Sme pa biti največ pol sekunde razlike med prvo in drugo run-do. Kajti vztrajnemu in hitremu tekaču ne sme delati nobenih ležkoč, če mora dva teka po 400 m preteči drug za drugim v 51 do 52 sekundah.
IN NA 1500 m?
Lovelookov rekord na 1500 m v času 3:47.8 se mi tudi ne zdi vreden prevelikega respekta, pravi Finec Nurmi. Če bodo to znamko potisnili na 3:43, potem bomo dozdevno prišli na skrajno mejo zniožuosti današnjega človeka. Mislim pa, da je San Romani za tak rezultat dober iu tudi Cunnin-gham i ma izglede, da svoj čas še izboljša. Isto velja seveda tudi za Lovelocka, če bo še startal. Angleža Woodersona, pravi Nurmi, pa žal nisem videl in zato o ujem no morem z gotovostjo izreči
nobene sodbe. Njegovi uspehi na srednjih progah so pa vsekakor na zelo visoki stopnji. Tudi pri tej progi sem sigurnega mnenja, da sedanja taktika ni pravilna. Med prvo in drugo polovico sme biti največ razlike od 1—2 sekundi. Danes je začetna hitrost prevelika.
NA 3000 m
se je gotovo svetovni rekord za pet sekund v večih letih prilično enako zboljšal, vendar misli Nurmi, da tudi tu višek še ni bil dosežen in Finec Gunnar HOckerl se svojega svetovnega rekorda (8:14.8) ne bo mogel dolgo veseliti. Ta mora doli na 8 minut, kar se pravi z drugimi besedami dva teka na 1500 drugega za drugim absolvirati v času po 4 minute. Če pomislimo, kako se je razvila hitrost tekačev ta daljše proge, potem ne smemo smatrati dva taka teka po 1500 m za nekaj nemogočega za močnega in hitrega mladeniča.
Po Nurmijevem mnenju je Šved Henry Jonsson, ako ga gledamo individualno, najboljši na svetu, kar se pa še ne pravi, da on zmaga z vsem jiotrebnim. Manjka mu taktike. To je stvar, ki se z leti odpravi, in on je brez dvoma mož, ki bo na 3000 m dosegel vrhunski rezultat
5000 m V 14 MINUTAH!
Če pravim, tako nadaljuje Nurmi, da se da Joussonov ali drugi rekord Lehtinenov na 5000 m spraviti od 14:17 na 14 minut, ali Salminenov rekord na 10.000 m od 30:05.6 na 29:20, to še ni veliko prerokovanje. Če točno premotrimo možnosti na teh daljavah, potem ne smemo polagati preveč pažnje na čase, ki so bili doslej tu na Finskem doseženi. Ko sva začela Wide in jaz s svetovnimi rekordi, sva bila prav tako dobra kakor najboljši tekače današnje dobe. Nisva pa imela istih ciljev kakor ti in tudi nisva mogla delovati na isti podlagi kakor danes. Moderni trening na dolgo proge je bil tedaj skoraj nepoznan in uspehi so bili na mnogih progah res posebni uspehi.
Zato sem prepričan, da so blizu velika zboljšanja rezultatov na 5000 in 10.000 m. Salminen je vsekakor že »star«, a vendar še najboljši mož na svetu na eno miljo in je v stanju, da potisne znamko 30 minut znatno navzdol.
Spored današnjih nogometnih tehem
igrišče Mladike, ob 8.30 Mars : Korotan, ob 9.30 Mladika : Moste; ob 10.30 zmagovalca a prvih dveh tekem;
igrišče Reke, ob 8.30 Reka : Grafika, ob 9.30 Jadran : Svoboda, ob 10.30 zmagovalca iz prvih dveh takem;
igrišče Hermesa. ob 14. dopoldanska zmagovalca i obeh igrišč, ob 15. Hermns : Ljubljana, ob 16. zmagovalca iz prvih dveh tekem.
Celja:
igrišče Celja, ob 14.30 dve garnituri podmladka, ob 15.90 medmestna Celje : Ljubljana.
Maribor:
igrišče Železničarja, ob 14. Slavija proti reprezentanci mariborskih rezerv, ob 15.30 medmestna Maril>or : Ljubljana.
Jesenice:
igrišče Kovinarja, ob 10.30 Kovinar : Bratstvo.
Trbovlje:
občinsko Igrišče, od 9. dalje brzoturnir štirih trboveljskih klubov.
Ptn j:
igrišče Ptuja, ob 15.30 Ptuj : Drava.
C a k o v e e :
igrišče CSK, ob 15.30 Č8K : Lendava. *
V vseh naših J^portnih središčih je dovolj pestrega nogometnega sporeda. V Ljubljani je tudi sicer precej močnejših, zlasti ligašikih tekem, zato je samo prav, da gresrta dve ljubljanski reprezentanci v Celje In v Maribor. Zato je pa v Ljubljani preskrbljeno s Številom tekem, saj jih bo vsega skupaj devet. Tudi v ostalih krajih je *jx>red privlačen tako da bo gotovo vnom nogometnim interesentom ustreženo.
Zanimivo lahhoatleisho srečanje
Dane« j>opoklne ob 15 nastopit« na letnem te-lovadišču v Tivoliju juniorski ekipi zagrebške Concordie in ljubljanske Ilirije.
Concordia predstavlja s svojimi junlorji najmočnejše jiuiiorsko moštvo Zagreba. Njen lanskoletni uspeh nad juniorji belgrajske Jugoslavije, je isto prisilil, da je i vso vnemo pričela delovati z organizacijo juniorjev. Za srečanje z Ilirijo bo postavila svoje najboljše.
Illrljanska mladina bo pa nudila Zagrebčanom dovolj odpora, saj juniorska ekipa Ilirije predstavlja eno najmočnejših moštev. Moštvi sta zelo izenačeni in obeta se zelo zanimiva borba za točke.
Program ol>sega teke na 100 m, 200 m, 1500 m in štafeto 4X100 m. Zastopani so vsi moti ter akoki, razen troskokov.
Razpis
propagandnega lahkoalletukega mitinga SK Korotana dne 17. oktobra 1937 JnniorJi A: Krogla 3.50 kg. Skok v daljavo. Tek 60 m.
Junlorji B: Krogla 2.JO kg. Skok v daljavo.
Tek (lil m.
Junlorji C: Dtnk. Skok v daljavo. Krogla 5 kg. Hrniorji: Skok v daljino. Skok v villno. Tro-skok. I)l«k. Krogla.
Prijavili ne J« Irnhn do M. t. m. na iimIov SK Korotan, ltakovnik — IJuliljana. Nagrad nI. Tekmnj« se po pravilih JT.AZ •>. Pravico tir.ajo siimi klu liov, ki ko filani J LAZ c. 7,ačotck nh 10 »a igriltu SK Korotana.
Češkoslovaška: Jugoslavija
Danes Igra naša nogometna državna reprezentanca svojo 19. tekmo s Češkoslovaško. Zanimivo je, da je naša reprezentanca svojo prvo mednarodno tekmo odigrala 1. 1920. na olimpiadi v Antwerpnu prav s Češkoslovaško in podlegla z 0:71 To je bil prvi in največji poraz naše reprezentance in ta številka nas je spremljala tudi v naslednjih letih. Tako smo 1. 1924. v Parizu v borbi z Uruguayem izgubili z 0:7 ter 1. 1925. v Pragi v tekmi s Češkoslovaško z istim rezultatom. Naš nogomet je bil tedaj še v povojih. Mi smo bili res le učenci napram Čehom, ki so bili tedaj pravi nogometni mojstri. Od leta 1920. dalje sta se naša iu češkoslovaška nogometna reprezentanca srečali vsako leto. V letih 1927, 1928 iu 1929 celo dvakrat letno. Tekme, ki so se odigrale do 1. 1928. dokazujejo veliko premoč Čehoslovakov, med tem ko tekme od 1. 1929. do danes jasno dokazujejo, da je naš nogomet dosegel nivo Češkoslovaškega nogometa. Od 11 tekem, ki so bile odigrane od 1. 1920. do 1928. je Češkoslovaška zmagala v 7, dve tekmi sta ostali neodločeni, a le dve sta končali s zmago naših. V teh prvih 11 tekmah smo zabili Čehoslovakom 19 golov, Čehoslovaki pa 49. To razmerje med goli 19:49 v korist Češkoslovaške jasno dokazuje veliko premoč češkega nogometa nad našim.
Po letu 1928. je nastopilo naglo zboljšanje našega nogometa, ki se je jasno izrazilo v rezultatih vseh tekem, ki jih je naše moštvo odigralo od 1929 do danes. Nesrečna številka 0:7 nas je zapustila. Največja poraza, ki sta nas doletela v teh osmih letih, sta 1:6 v tekmi z Uruguayem v Montevideo (1. 1930) in 0:5 v Bukarešti v tekmi z Romunijo. Napredovanje našega nogometa pa se najizraziteje prikazuje v tekmah s Češkoslovaško. 28. oktobra 1928 so nas Cehi v Pragi premagali z visokim rezultatom 7:11 Točno 8 mesecev kasneje, 28. junija 1929, sta se sestali naša in češka reprezentanca v Zagrebu v tekmi, ki je končala neodločeno 3:3. Le 3 mesece kasneje so nas Čehi v Pragi komaj premagali s 4:3. Toda že prihodnje leto smo se jim revanžirali v Belgradu z 2:1. Naslednje leto so nam oni vrnili v Pragi z istiin rezultatom, a takoj zatem, leta 1933, mi njim z istim rezultatom (2:1). Šele 1934 se je j>osrečilo Čehom v Pragi povečati zmago na 3:1. Zadnja tekma med nami in Cehi, ki se je odigrala na naših tleh v Belgradu 1935 pa je končala po ostri borbi neodločeno (0:0). V zadnjih sedmih tekmah smo zabili Čehom 12 golov, oni pa nam 14. To razmerje med danimi in prejetimi goli jasno dokazuje, da so učenci dorasli učiteljem. Medtem, ko so nas Čehi v prvih tekmah do leta 1928. z lahkoto premagovali, so morali v zadnjih tekmah napeti vse sile, da ne ostanejo poraženi.
V prednjih vrstah smo prikazali vztrajno borbo naše reprezentance tekom 17 letne mednarodne borbe na zelenem polju z bratsko Češkoslovaško. V teh borbah so se naši okrepili, povečali svoje znanje in postali enakovredni ostalim vodečim evropskim reprezentancam. Zvezni kapitan je postavil za dauašnjo borbo najboljšo enajstorico, ki jo trenutno zmorejo naši ligini klubi. V Glazerja, Hiigla, Matošiča, Lechnerja, Gayerja, Kokotoviča, Medariča, Valjareviča, Hitreca, Vujadinoviča in Plešeja polaga danes naša športna javuost veliko nado. Prepričani smo, da se bodo naši reprezen-tativci zavedali, da se bore za zmago naših barv in zato uj>amo, da bodo priborili v častni bratski borbi svojo prvo zmago v zlati Pragi.
Pregledna tabela naših drž. rekordov za srednje proge
Sedaj, ko prehajamo v takozvano mrtvo lahko-atletsko sezono, — saj so glavne lahkoatletske j>ri-reditve pri kraju — je prav, če si ogledamo tudi nekoliko naše srednjeprogaše, odnosno njihove rekorde na 400, 800 in 1500 m od leta 1919 pa do danes. Zanimivo pri teh tabelah je to, da pritiskajo močno navzgor Slovenci, ki al>solutno domi-nirajo na 800 m in 1500 m. Ker naši fantje prav gotovo še niso izrekli zadnje besede, zato ne bi bilo napačno, če si te tabele shranimo, da bomo lahko primerjali njihove rezultate prihodnjega leta. Takole pa izgledajo:
Tek aa 400 m:
1919	Kirin, Hašk . ,	i i	. 57.6 sek	
19(20	Kirin, Hašk . ,	■ «	, 55.8	1»
1921	Kojič, Hašk ■ ■	• •	. 56.9	ti
1922	Matz, Hašk < >	• ■	, 54.5	1»
1923	Kojič, Hašk . .	a •	. 54.2	M
1928	Kojič, Hašk . . ,	1 R	. 52.4	»»
1926	Butkovič, ASK .	i 1	. 52.4	»»
1930	Rittig, Hašk . .	* •	. 52.0	»»
1031	Jamnicky, Hašk .	• |	. 51.8	»»
1931	Tučan, Hašk . .	• 1	. 51.4	
1932	Jamnicky, Hašk ,	i ■	. 51.0	»»
1902	Jamnicky, Hašk ,	1 *	. 50.8	d
1937	Despot, Hajduk .	« «	. 50.1	»
	Tek na 800 m:			
1919	Dobrin, Hašk . ,	1 •	2:19.2	min.
1920	Kovačič, Hašk .	• |	2:18.8	v
1920	Kovačič, Hašk	1 t	2:16.8	t»
1920	Erega, Hašk . .	■ *	2:16.0	M
1921	Miškovič, Srbija .	• ,	2:08.4	m
1928	Šneler, Hašk . .	t *	2:04.0	m
1923	Miškovič, Srbija .	t •	2:03.8	
1928	Žorga, Primorje .	■ •	2:08.6	1»
1930	Rittig, Hašk . ,	t k	2:01.2	
1931	Tučan, Hašk . .	• k	1:59.8	u
1932	Tučan, Hašk . .	• .	1:59.2	
1936	Goršek, Primorje	* •	1:57.5	m
1937	Goršek, Primorje	• •	1:57.4	»»
	Tek na 1500 m:			
1919	Mayer, Gradjanski		5:22.4	t)
1920	Kovačič, Hašk		4:44.6	
1921	Šneler, Hašk . .		4:40.0	
1922	Butkovič, Concordija .		4:32.0	
1928			4:24.0	
1927	Predanič, ASK .	, t	4:20.0	
1928	Predanič, ASK .		4:19.2	t)
1980	Predanič, Concordija .		4:14.2	
1931	Tučan, Hašk . .	, #	4:12.6	
1932	Tučan, Hašk . .	• P	4:11.0	
1930	Krevs, Primorje .	• •	4:07.9	»1
1936	Goršek, Primorjo	• k	4:07.0	*1
1937	Goršek, Primorje	a •	4:04.8	t)
1937	Goršek, Primorje	• •	4:02.1	»»
Sm«čnr»*i klub Ljubljana. Hodni kondlcijskl trening i« vse tekmovalen n« vrSi v telovadnici klaiiifne gimnazije vsak ponedeljek jn fetrtek od 19 do S) 30. Vodi ga g. Sramel. Prlčetek v ponedeljek, (. kotolira. — Za dame in nRtalo članstvo pa v»nk potek od 10- 20. Priietck v petek, dne 8. oktobra. Vodi gn g. Močnik. TočaJ Je brezplnfon.
Tahtevaite novsod naš list! širite katoliško časopisje!
Kaj mani, roparske ribe in kače v južno ameriških divjinah
I mu vrv krog njegovih debelih beder, da bi ga s čolnom vlekel za seboj. Tedajci pa je kajinan šinil kvišku in le zato ni hlastnil po moji glavi, ker je v 6voji omotici pozabil zapreti gobec. In tudi tega ne bom pozabil, kako smo bili jaz in moje spremstvo osupli, ko smo nekega jutra v nekem globokem jezeru, kjer smo se bili prejšnji večer, nič hudega sluteči, spokojno kopali in plavali. Ali v oni soparni tropični noči, ko sem 6 tovariši lovil mlade kajmane. pa je iznenada planila mati kaj-manov iz vode na uas! A tukaj, ob kajmanovi la-gumi, se je zdelo, da oo že navadili na nas in in niso bili več nevarni.
Neprisebnost hrohodilov
Dognali smo, da moremo izvabiti zverine prav k našemu skrivališču, če jim nastavimo za vabo kakega ptiča, jastreba ali ustreljenega kajmana. Tedaj se je zbralo na stotine požrešnih rib, da je bila politva, topla voda vsa napolnjena z njimi. Njih skakanje, pljuskanje in šumotanje je privabilo kajmane, in sicer tiste, ki so njih glave nepremično štrlele iz vode in tudi one, ki so dotlej lenarili kje na obrežju. Kar naravnost sem so priplavali, goltali ribe prav tik nas in se lotili tudi vabe. Slednjič so bili že tako »udomačeni«, da se sploh nismo več skrivali pred njimi in smo se glasno pogovar-
konj ranil. Vendar smo na svoji ekspedieiji večkrat prebredli reke in zalive in se v njih kopali, daei je bilo tudi do6ti piran; toda nikogar se niso lotile. Telo, ki ni ranjeno, jim prav nič ne diši. V teh vodah živijo morski prašički in tudi vidre, ki jim to ribe nič nočejo, če niso ranjene. Večkrat pa je kaka ranjena žival, tudi krokodil, pobegnila pred njimi na obrežje, dasi je bilo na njej že nekaj roparskih rib; šele na obrežju se jih je iznebila. Na ta način smo tudi mi lovili pirane, ki imajo izredno okusno ineso. Na žico smo pritrdili kos krvavečega mesa, ga dali v vodo in ko so se pirane zagrizle vanj, smo brž potegnili meso z ribami vred iz vode. V naglo tekočih, deročih rekah ne živijo pirane; vedno smo jih dobili samo v mirnih zalivih, dotokih rek in stoječih vodah.
„Dobrodušne" kače velikanke
V Južni Ameriki živita dve vrsti kač-velikank: boa (constrictor) in anakonda (euneetes); anakondo smo večkrat opazili in tudi živo ujeli. Dobiti jo je v močvirnatih krajih ob stoječih vodah in bregovih rek, v vodi rada plava, ker ji je voda nad vse priljubljena. Boe pa niso vezane na bližino vode. Nekoč 6e nam je v notranjosti Chaca posrečilo ujeti krasno boo; spala je na drevesu, pa smo jo izbezali v past. Manjšo, ki je na priču-
Predpomlad v poplavljenem ozemlju
Stara Anglija v novi Angliji, Major bobnarjev šolskih godbenikov »Krščanske hospitalske šole« v Londonu vodi svoje srednješolsko oblečene tovariše po cestah, kar se dogaja vsako leto na dan sv. Matije in jih potem župan obdaruje.
Zdaj je čas plitve vode, vroč septembrski dan je, torej listi čas, ki bi ga v teh krajih imenovali predpomlad. Razno drevjiče se bo kmalu bujno razcvetelo, povsod bodo nežno vijoličasti, rumeni in rožasti cvetovi in ptiči začno zdaj delati gnezda in skrbeti za zarod. Tudi kajmani so že vznemirjeni. Mnogo se jih je zbralo ob stoječih vodah, ki jih je usrihajoča reka pustila na tem ozemlju in ki jih sonce vsak dan lepo pregreje.
V teh lužah je ostalo dosti rib, zlasti požrešnih roparskih rib piran, z ostrim, ko žaga koničastim zobovjem. O njih pripovedujejo hude zgodbe, kako v jatah napadajo ljudi in živali in jim trgajo meso s kosti, dasi te roparice niso večje ko človeška dlan.
Ob Riacho Lapangu smo gostje Katalonca Jo-seja Cancia in njegove dobrodušne žene, rojene Italijanke, done Adezije. Posestvo, edino na tem ozemlju, se razprostira na visokem, južnem bregu tihe reke. Če hočemo priti do ostankov reke, do stoječih luž, moramo čez reko na oni breg. Vsako jutro in vsak večer odmeva odondod klic povodnih ptic, ipa-
Kajman-naofar
jali, ne da bi to krokodile kaj motilo. Nekoč sem stal prav pri vodi in zagnal kajmanu v bližini dveh | metrov d rob ptiča, ki ga je pogoltnil vpričo mene ko kak pes.
Spet in spet smo se pa čudili, kako so to zverine neprevidne. Da so bili krokodili v hladnem vremenu bolj neokretni in počasni ko v topl&m, ni nič posebnega in so vsi plazilci takšni. A tudi v lepe>m vremenu so bili, na primer, isti krokodili kak dan jako plahi in smo mogli komaj za streljaj daleč do njih, a prejšnji dan so bili naravnost domači. Za pok strela iz puške so sploh niso zmenili. Če je bil kak krokodil zadet Ln je kar obležal, so drugi mirno ležali dalje na soncu; če je pa še udrihal z repom po tleh ali se je ves v krvi splazil v vodo so pa tudi drugi že čez nekaj trenutkov izginili.
10 strašnih ribah pdrafla, ki so tako krvoločne in se v Braziliji imenujejo piranca, v Argentiniji
Boa constrictor na izletn.
Južno od izliva reke Pilcomayo, torej na argentinskem ozemlju Chaco, blizu paragvajske meje, štrli dotok reke Paragvaj,Riacha Lapango, precej daleč v Chaco in oklepa nekaj kvadratnih kilometrov ravne zemlje, kjer raste nekaj grmovja, go-zdičev in skupine palm. Če glavna reka vsako leto naraste za nekaj metrov, potem preplavi vso pokrajino naokoli in tudi ta otok. Tudi takrat, če je malo vode v reki, je povsod videti močvirno površino in sluzasto prevlako, ki pokriva celo drevesa prav do vrha, da je zmeraj videti, kako visoko je segala voda.
Tristoletnica
se razburja.
joči sliki, sem ujel v severnem delu Paragvaja, ko je vprav hotela požreti purana. Ujeli smo jo, ji dali vsak dan malo prostosti in smo bili kar veseli te krasne živali, ki je bila že čez nekaj dni tako udomačena, da nam jo je bilo prav lahko ujeti, ko smo jo pustili na majhne izlete. Sploh sem dognal, da 60 kače-velikanke jako lene in precej »dobrodušne«. Neka orjaška anakonda nam je nekoč ušla, a ko smo jo prav pri taborišču, našli, je spala in se je dala takoj ujeti.
(Piše univ. profesor dr. Krieg, ki je šel zdaj na četrto ekspedicijo v Južno Ameriko. Znani učenjak je vodja nemškega državnega zoološkega instituta v Berlinu.)
»Katera žival je najbolj koristna?«
»Kokoš.«
»Zakaj?«
»Zato, ker jo lahko jemo po njeni smrti ta pred njenim rojstvom.«
Anakonda ▼ sončni kopali.
caa: >Ipi . .. ka&, ipA...kafil« Ponoči pa večkrat gromko doni rjovenje kajma nov - samcev.
Za kajmane se na tej prirodopisni ekspedieiji najbolj zanimamo. Venomer smo s svojimi filmskimi in fotografskimi aparati za njimi, časih pa tudi s svojimi puškami. Če don Jos6 zakolje na visokem bregu kako živinče za svojo družino in za goste in če padajo razni odpadki v Riacho, tedaj je pod •►klavnico«, vedno nekaj kajmanov, ki molijo glavo z neskončnim potrpljenjem po več ur dolgo iz vode in buljijo na breg, dasi ni nič več odpadkov.
A na poplavljenem ozemlju je dosti več kajmanov, vsak dan jih videvamo, kako jih po več ducatov leno leži na soncu, mlajši pa živijo v mla-kužah in močvarah, kjeT so skriti pod povodnimi rastlinami in kjer je voda od sonca že zjutraj lepo pregreta. Dve vrsti kajmanov živita tu, in sicer kajnian z naočniki in kratkim gobcem (C. sclerops) in Kajman s širokim gobcem (C. latirostris). Obe vrsti pa nista večji ko po dva metra v dolžino. Toda — krokodili so le. živali, ki se Evropejec vedno strese vpričo njih.
Neprijetni doživljaji
Več ur smo tik vode sedeli ob veliki kajmanovi laguni (kakor smo jo mi krstili). Kar sem ondi doživel, je najbolj zanimivo, karkoli sem kdaj v dobi šestih let doživel s krokodili. Pa eem vendar že marsikaj doživel z njimi. Tako ne bom, na primer, nikoli pozabil strašnega položaja, ko sem na svojem prvem potovanju ob reki Bermejo ustrelil kajmana in je omahnil na sipino in obležal. Vrgel sem
pa palometa. so nedavno v Evropi kazali film v kinomatografih. Tu je hilo videti, kako 6o te roparice že v nekaj minutah do kosti obrale in požrle morskega prašička. Sam sem doživel, da se je treba teh požrešnih roparie zares bati. V stoječih vodah jih večkrat najdeš in takoj se zberejo v gruče, čim zavohajo kri, če se je kak človek ali
„Služba pri mr. Tayloru je ie oddana"
Te dni je bil v angleških listih oglas, da vzame mr. Robert Taylor takoj kuharico v službo in da naj se kuharice javijo v posredovalnici v Do-verski ulici v Zahodnem Londonu. — V Londonu pa je velik nedostatek služkinj, a za čast, služiti za kuharico pri »najlepšem moškem zvezdniku«, ki so se pri njegovem prihodu v London številne častilke kar gnetle krog njega, se je le potegovalo mnogo žensk. Ze dolgo prej, preden so odprli trgovine v Doverski ulici, je stala dolga vrsta ženi in deklet pred posredovalnico. Z začudenjem in zavistjo so gledale to dolgo vrsto londonske gospe, ki sicer nikoli ne morejo dobiti nobene služkinje in morajo jemati celo Kitajke in Eskimovke v službo, zdaj pa jo hilo mahoma toliko kuharic v Londonu! Slednjič I pa je vsej te gneči napravila konec tabla, ki so jo obesili na vrata posredovalnice in ki je imela na-I pis: »Služba pri mr. Tayloru je že oddana.«
Stoletnega koledarja"
V oktobru 1637 je začel učeni bamberški opat Mavricij Knauer prvikrat zbirati za posebno razpravo svoja večietna opazovanja o vremenu svoje domovine. Razpravo je, med drugim, izročil tudi salcburškemu knezoškofu, ki je bil prav tako velik prijatelj znanosti in njenega napredka.
Vendar je trajalo do 1. 1654, preden je sestavil svoj »večni koledar«, ki se napačno imenuje »Knaurejev 100 letni koledar«, ker nima samo za 100 let veljave, ampak zmeraj za dobo od 100 do 100 let!
Knauer je prvi med znanstveniki zgradil sistematično meteorologijo, ki ni spričo modernega vreuienoslovja prav nič manj dovršena, a tudi ne manj napačna. Toliko njegovih naziranj in izsledkov, ki so se jim pred 300 leti tako smejali, je zdaj spet prišlo do veljave.
Seveda pa je šele Krištof Hellweg, 1. 1701, ustvaril iz Knauerjevega koledarja zares znanstveno utemeljen sostav. Knauer in Helhveg sta sestavila svoja vremenska prerokovanja na podlagi sto let dolgega opazovanja vremena — najprej le svoje domovine, nato vremena Srednje Evrope. Pri tem je imela številka 7 velik pomen. Oba znanstvenika sta dognala, da so si leta 1 in 8, 15 in 22, 29 in 36, a tudi 3 in 10, 17 in 24, 24 in 31 in tako dalje, vremensko drug drugemu podobna.
Knauer je na podlagi praktičnega opazovanja razdelil vremena let na sedem razredov, ker so tudi v starem veku radi takrat poznanih sedmih planetov delili vremenska prerokovanja na sedem zaporednih let. Ze leta 1637, torej pred 300 leti, je Knauer zapisal, da vplivajo sončni mrki, »mrko 6once« (mogoče sončne pege?) na naše vreme. A 1. 1654 ni te svoje teorije nič več sprejel v svoj 100 letni koledar. — Cagliostro je že 150 let kasneje imenoval Knauerjev 100 letni koledar — večni matematični čudež.
Stekleno tkivo
Industriji stekla (posebno v Nemčiji) se je posrečilo proizvajati stekleno tkivo iz tekočega stekla; neskočno dolge niti ovijajo krog vitlov, ki se prav urno vrtijo. Niti 60 povprečno »debele« 0.019 do 0.20 milimetrov. S posebnim ravnanjem zgostijo steklene niti skupaj (da je ko blago) in poedi-ne ploskve polagajo drugo vrh druge. Tkivo potem narahlo 6ešijejo, da nastanejo do 50 cm široke proge in jih prodajajo kot posebno blago, ki človeka varuje mraza, na primer odeje in podobno. »Steklenih oblek« nam pa — upajmo — še ne bo treba tako brž nositi.
Nedavno so imeli na ameriški visoki šoli za kemično vojno manevre in so uarojali i letali takole
stene iz dima.
Mali oal aii
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovonjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
UNION
M aj večji zgodovinski rum
Marija Stuart
r glavnin vlogah Katarino Hcpburn In
rredrlcb Marcu
Eden izmed oblsuovalce? tega nima, Ki ga Do določil irtb bo dobil modern danimi klobuk po vzorca Marije Stuari, model Salona Truda. Klobuk ]e razstavljen v Uniona.
TE l,
27-30
SLOGA
SIMONE SIMON, očarljiva filmska umetnica, nepozabna lz filma »Matura«, v novem krasnem ljubavnem filmu
Lepi dnevi
Danes ob poi enajsti uri ljudska predstava pri imžanln cenah od 4 60 do 10-— Din.
TEL.
21-24
MATICA
Zopet po dolgem čagu komični trlo: HANS MOSEB, LEO 8LEZAK in AOELA SANDROCK ▼ veliki filmski komediji iz cirkuškega žlv-i|en|a
Cirkus Saran
Predstave danes ob 16.. IT.. 19. In 21. url
Oskrbnik išče
nameščenje na večji ekonomiji. — Dopise upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Sposoben« 15.818. a
Službe hišnika ali sluge
išče 38 let star kmečki fant, vesten, trezen ln posten. Ponudbo upravi »Slovenca.« pod »Zmožen« 6t. 16.176.	(a)
Mladenič
veren, odličnega vedenja, pošten, lzučen mizar, pripraven za pisarn, dela, agllen član prosv. društva, Išče primerno trajno zaposlitev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 16.034.	(a)
Korespondentka
perfektna v slovenščini ln nemščini, Izurjena knjl-Eovodklnja - bllanclstka, Išče službo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod en. »Izvežbana uradnica« št. 16.031.	<a)
Boljše dekle
Išče službo Izven Ljubljane.Ima rada otroke ln Je vajena kuhe. Ponudbe upravi »Slovenca« pod en. »Večletna spričevala« Rt. 16.040.	(a)
Fant
vojaščine prost, ki ima veselju do avtomobila, bi rad vstopil v službo pri kateremkoli avtopodjetju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.081.	(a)
Pošten in priden fant
želi dobiti službo kot sluga aH tudi kot hlapeo v kakem župnlšču. Ponudbe pod šifro »Zvest« podružnici »Slovenca« Celje.
500 dinarjev
dam tistemu, ki ml preskrbi stalno službo v tovarni, najrajši v Kranju. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 15.362.	(a)
Kmečki fant
trezen, nekadilec, išče primerno službo v trgovini, kot skladiščnik ali čuvaj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcija 8000« št. 15.344.	(a) 15748.
Sluga
ali raznašalec kruha, vojaščine prost, Išče stalno službo. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje, (a
Tekstilni podmojster
z večletno prakso — išče službo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod št. 15747.	(a)
Zavod, ki išče ceneno moč
za knjigovodstvo ln strojepisje, naj se obrne za pojasnilo na Zavetišče Mengeš.	(a)
Abiturientka
zmožna perfektno nemščine, išče mesta k otrokom. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod šifro »Ljubiteljica otrok« št. 15612. (a)
Absolvent trgovske šole
čellst, trezen ln pošten, vojaščine prost, išče službo _v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 15648.	(a)
Tkalski mojster
z desetletno prakso, Jugoslovanski državljan, išče službo. Nastop takoj ali ob novem letu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen, 35 let« 15716.
Prodajalka
ali blagajnlčarka išče službo. Nastop takoj! Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Poštena 1648«.	(a)
Fant
star 26 let, velik, krojač, s kolesom — išče službo sluge, skladiščnika ali sllčno. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Delaven« št. 16.093.	Ca)
32 letna inteligent. gospa
išče mesto gospodinje k sltulranemu gospodu ali duhovniku. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16103.	(a)
Delovodja
vešč manipulacije v mehkem ln trdem lesu, vajen vseh vrst žag, na istih del ln popravil, želi premenltl službo takoj ali pozneje. — Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Delovodja« štev.
(a)
Samostojna kuharica
za vse žoli mesto k majhni družini. Govori tudi nemško. Ponudbe na pošt. ležeče pod »Kunuvec« — Gor. Radgona.	(a)
Šiviljsko vajenko
takoj sprejme Gorjanc, Nunska ul. 3, druga veža.
Vajenko za pletilstvo
takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15862.	(v)
Vajenca za trgovino
z mešanim blagom, s primerno šolsko Izobrazbo, sprejmo Karol Bevc, Gu-štanj.	(v)
Iščem učenko
za trgovino mešanega blaga za takojšen nastop. Vsa oskrba v hiši. An. toni ja Kos, trgovina, St. Janž na Dolenjskem.
Učenec z dežele
se sprejme takoj za trgovino z mešanim blagom Prednost imajo železničarji. — Cernezol Ivan, Ivanjkovci.	(v)
Sprejmem deklico
ki bi se rada učila gospodinjstva. Naslov: Tržaška cesta št. 9, LJubljana.	(v)
Vajenec
sin kovaškega mojstra, bi se rad izučil mehanične stroke. Ima dva razreda
meščanske šole in Je nekoliko vajen kovaške obrti. Naslov: Prevodnik Franc, Podbrezje. (v)
Mizarskega vajenca
kmetsklh staršev sprejme takoj Alojzij Tonkll, mizarstvo, Vlžmarje 107. v
Učenko
poštenih kmečkih staršev, dobro računarlco, z osnovno ali meščansko šolo — sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 16742.
Učenca
za tgovino mešan, blaga na deželi, poštenih staršev. sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dolenjsko 22« 16.830. v
Fant
s 4 razr. mešč. šolo ln malo maturo so želi izučiti za strojnega ključavničarja, . elektromonterja ali kaj sllčnega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1000« št. 16.033. (v)
Kot učenka
se želi izučiti 16 letna deklica lz dobre družine, pridna ln poštena, z odličnimi šolskimi spričevali. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.053.
Sprejmem učenko
v trgovino z mešanim blagom. Prednost Ima hči kmotskih staršev, 15 do 16 let stara. Stanovanje, hrana v hiši. Ponudbe Je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Poštona ln pridna« št. 15767. (v)
ilužbodobe
Več čevljar, pomočnikov
takoj sprejmemo. Cev-ljarna »Adrla«, Celje, (b
Poštenega hlapca
Iti zna molstl, sprejme h goveji živini Stegu, Celje
Deklo za kmetijo
sprejmem. Okorn, Rašica St. 17, St. Vid nad LJublJ.
Krojaško pomočnico
prvovrstno, takoj sprejmem. S. Baltgač, Sv. Petra cesta 4.	(b)
Iščem kmečko dekle
pošteno, za hišna in poljska dela. Marija Lav-rič, gostilna, Teharje, (b
Postrežnico
vajeno kuhe, sprejmem od pol sedmih do treh. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1610S. (b)
Pošteno dekle
lahko tudi z dežele, vajeno prodajanja, sprejmem v stalno službo za prodajo sadja. Resljeva 4.
Mizarskega pomočnika
s polno oskrbo sprejme takoj Jamšek Kobert, mizarski mojster, GuštanJ.
Služkinjo
za vsa poljska dela iščem za takoj. Kandušer, Mengeš.	(b)
Krojaškega pomočnika
boljšega, za veliko stalno delo takoj sprejmem. Stuplca Ivan, kroj. mojster, Dob pri Domžalah.
Sprejmeta se
zanesljiv hlapec in dekla na deželo. Naslov; Flori janska ulica 16. (b)
Dobre tesarje
sprejme po potrebi Martin«, LJubljana, Prule 8.
Šofer
se takoj sprejme. Prednost imajo čevljarji. Grilc Alojzij, Novo mesto, (b)
Mizarskega pomočnika
takoj sprejme Andrej Potočnik, Slov. Javornik. b
Brivskega pomočnika
dobrega, sprejme za takojšen nastop Dori Pir-man, Jesenice, Gorenjsko
Pekovskega pomočnika
mladega, ali vajenca — sprejme pekarna Presterl, Radovljica 3.	(b)
Potnik
veralran za prodajo rolet, se sprejme. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.789.	(b)
Postrežnico
sprejmem za dobro kuho in za vsa hišna dela. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.067.	(b)
Šivilje
mlajše, lzučene, sprejmem za prlučenje v drobni konfekciji. — šmartlnska cesta 10, dvorišče, pritličje.	(n)
Čevljarskega pomočnika
za naročena dela sprejme takoj v stalno službo Tomaž štifter, čevljar — Start trg, Trebnje. (b)
Kuharica
ki se razume tudi na gospodinjstvo, se sprejme s 15. oktobrom v večjo hišo na dežoll. Prednost imajo starejše z večletno prakso. Plača po dogovoru. Navesti Je zadnjo službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kuharica«, št. 1572«.	(b)


Sururenkrattposkusite Sateamllb;^ s/mur enkmh Solea kmrur! {
Presenetljiv je trajni, sveži vonj in obilna, ' i' smetanasta pena blagega Solea mila, prese- I netljivo, kako mehka in voljna postane ra-skava in razpokana koža že po enkratnem temeljitem mazanjn s Solea kremo I
In vendar: Vrednost Solea-kožne nege ne sloni na takoj vidnih nčinkih; Solea milo vsebuje aktivni, učinkoviti lccitin, Solea krema pa kolesterin, ki krepi kožo. Oboje vpije koža kot hranivo, oboje se medsebojno dopolnjuje, oboje je drugo drugemu prilagojeno in po leta trajajočih težavnih poizkusih drugo za drago nstvafjeno.
Mlada, prekrvljena in elastična koža, 6bčutek Ugodja in telesna svežost, to so uspehi redne Solea-kožne nege!
Za damski salon
rabim takoj dve prvorazredni moči, ki samostojno delata vodno ln železno ondulacijo. - Nastop takoj oz. po dogovoru. — Naslov: Marija Flleger, frizerski salon, Sarajevo, Aleksandrova cesta 57.	(b)
MR.BA V		Pijte samo 1 zdravilni i
		
		čaj | < plombiranih pafceffli po Din 20 - In Din 12- - H Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana | & 9% mm m Q
PLAN	TTf!^	
BHfrlrVil1-1**'		
Stalni zaslužek
nudimo gospodom za dolo v Čelju in okolici. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Stalni zaslužek«.	(b)
Več agilnih gospodov
mladih, za, delo v pisarni ln na terenu sprejme odlično vpeljana domača zavarovalna družba. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Eksistenca«.	(b)
Služkinjo
z daljšimi spričevali, vajeno kuhanja za meščansko družino, takoj sprejmem. A. R., Ptuj, Ljutomerska 26.	(b)
Čevljarskega pomočnika
ki Je dobro lzvežban krojenja, prešlvanja, šlvane-ga ln zbltega dela, kakor tudi vsega drugega dela, kar spada k čevljarstvu, sprejmem v malo delavnico. Ivan Jamar, Bled, Grad 23.	(b)
prihaja
»SLOVENEC«
v mnoge slovenske družine
neprekinjeno že nad 50 let. — To je dokaz zvestobe do starega prijatelja, zaupanja v njegovo zanesljivost
Zahtevajte »Slovenca« na ogled tudi Vi in pišite na naslov: Uprava »Slovenca«, Kopitarjeva ulica št. 6, Ljubljana
Služkinjo
zdravo, pošteno, pridno, skromno, vajeno vsaj nekoliko samostojne kuhe, Iščem h krščanski družini z dvema otročlčko-ma. Maribor, Vrbanova ulica 69, pritličje. (b)
Mizarskega pomočnika
samostojnega, za boljše šperano pohištvo takoj sprejmem. Kotter, Mlinska ul. 29, Maribor, (b)
Kuharico
za gostilno ln druga gospodinjska dela sprejmemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Po dogovoru« St. 15.832.	(b)
Samostojen korespondent
mlajša moč, ki poleg srbo-hrvatskega Jezika govori In piše perfektno nemško, z znanjem strojepisja, se takoj sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval ln referencami upravi »Slovenca« pod št. 16.729. (b)
Dobra strojepiska
ki Je vešča stenografije ter drugih pisarniških del, mlajša moč — se sprejme v trgovsko pisarno. Točne ponudbe z referencami Je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Dobra mlajša moč« Stev. 16764.	(b)
Potniki!
Za razpečavanje prvovrstnih parketnih plošč v vseh delih Jugoslavije so tsčejo potniki, ki redno obiskujejo arhitekte In graditelje. Upoštevajo se le oni, ki že razpečavajo kake prvovrstne predmete, ki spadajo v gradbeno stroko, ln one, kl nudijo s svojo preteklostjo popolno garancijo. Navesti Je reference. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 16728.	(b)
Kuharica
dobra, poštena, se sprejme k boljši družini v Mariboru. Naslov v upravi »Slovonca« Maribor 1641.
Frizersko pomočnico
sprejmem za Stožlce. — Stalno mesto. Istotam se sprejme vajenka. Koman, Poljanska cesta 13. (b)
Praktikantinjo
zmožno nemščine, z dežele, sprejmem v pisarno, dva ali tri mesece timo za hrano ln stanovanje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »665« St. 16.078. (b)
Mizarskega pomočnika
samostojnega, vajenega furniranega dela in strojev — ln vajenca sprejmem. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje, (b)
Iščem osebo
kl jo zmožna voditi pisarniške posle kot družabnik s 65.000 din gotovine r.a sodolovanjo v Industriji. lOdlno sigurna pozicija, dobor zaslužek, popolnoma sigurno delo In soudeležba. - Obširno pismeno ponurthe pod št. 3333 na Publlcltas, Zagreb.	(b)
Pomočnika
sedlarja-tapetnlka	sprejme takoj Fr. Iskra, Ljubljana, Vič 16.	(b)
Pletilje in prešivalke
Izurjene, sprejmemo za stalno z dobro plačo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15191.	(b)
Ketlarice
za nogavice takoj sprejme tovarna v LJubljani. Plača 300 do 300 din tedensko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ketla-rlca« St. 15676.	<b)
Zastopnike
dobro uvedeno v kolonl-jalnlh trgovinah za prodajo mila v Ljubljani, Mariboru, Celju ln okolicah, išče zagrebška tvrd-ka. - Ponudbo z navedbo referenc na Publlcltas, Zagreb — pod št. 47.536.
Mesarski pomočnik
(Selcher), Izurjen v Izdelavi raznovrstnih mesnih Izdelkov, samostojen, se takoj sprejme v službo. Franc Ocvlrk, mesar ln prekajevalec, Povšeto-va 1, Ljubljana.	(b)
Delavke
vešče Šivanja prešitih odej (kovtrov) iščemo. -Ponudbe na delavnico kovtrov Lucija Mežnarlč, Zagreb, Masarykova 23.
Kmečko dekle
mlado, vajeno kolesa In močno, sprejmem v dobro stalno službo. Perutnl-narstvo Niko, fit. Vid nad Ljubljano.	(b)
Čevljarskega pomočnika
za zblta ln šivana dela — hrana ln stanovanje v hisl — takoj sprejme Jeglič, Podkoren, posta Kranjska gora.	(b)
Strojnik
ali izprašan kurjač so sprejmo. Prednost Imajo oni, kl so vešči ključavničarstva. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Stalno 1633« 15770.
Zaslužek
1000 dinarjev
ln tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma PoSlJem material prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Pančevo, Bruče Jovanovlč br. JS0.
K majhni družini
so sprejme znažna, zdra^ va, poštena, šivanja In vzgoje otrok vešča ženska za gospodinjo. Po-' nudbe podružnici »Slo-; venca« Celje.	(b))
Dobro kuharico
srednjih lot, r. dobrimi spričevali. kl opravlja, tudi vsa druga hišna dola, sprejme družina dveh starejših oseb. Plača po dogovoru. Celje, Stros«-' majerjeva l/I.	(b»
iimsrn
Moderno ln kvalitetno
pohištvo
zajamčeno, že od 1800 din spalnico 675 din kuhinjsko oprave 375 din kuhinj, kredence 400 din omaro 180 din postelje Itd. Sprejemajo se naročlloj Oglejte si vollko Izbira pohištva pri
»OPRAVA«
LJubljana, ColovSka c. 50
Opremljeno sobo
takoj oddam. Čopova 19/1,' desno.	(s»
Rabljeno pohištvo
zelo poconl prodam. Bo-' žlgrad, Celjska 19. (š»l
Lepo pohištvo:
kuhinja, Jedilnica ln drn-J go naprodaj. — Skladišče Ranzlngor — dnovno od 2 do 4 popoldne.	(S)]
Pohištvo
poccnl prepolitira in vo dobavi nova mizarska delavnica Ignacij Oblak. Gosposvetska cesta 13 — Kollzej.	(SH
Pohištvo
zajamčeno, žo od 1600 din naprej spalnice, 650 din kuhinjske oprave, 400 din omare, 175 din postelje. Sprejemajo so naročila, Vranlčar F., Krakovska ulica 7.	(š)J
Zaradi preselitve prodam
poccnl novo stanovanjsko belo, So no pleskano pohištvo. Koman, Poljanska costa 71, gostilna, Ljubljana.	(s)]
Naprodaj:
Spalnica, Jedilnica, kuhi-' nja ln ostalo hišno potrebščine, moško ln žensko kolo, večji vuičji pes; Maribor, TurnnrJeva ::4, pritličja.	(|)j
XXXXXX XXXXXX XXXXXX
XXX XXX XXX XXX XXX X3£v X X X K X
ZA JESEN
in zimo krasne modne novosti za obleke, plašče suknje i. L d. ter
MANUFAKTURO
vseh vrst v ogromni izbiri dobro in najceneje kupite
V M ANUF AKTURNI TRGOVINI
NOVAK
Ljubljana, Kongresni trg 15 nasproti nunske cerkve
XXXXXX
xxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxx
■XXX XXX XXX XXX XXX 5£VX X X X IX K m
Stavbeniki pozor!
V najem oddam skladišče (Holzplatz). Skublc Alojzij, Ljubljana, Vič št. 37.
Gostilno v Kočevju
oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcija« 16.069. (n)
Parno pekarno
zraven trgovine ln mesarije odda vestnemu strokovnjaku Ambrožič, Zg. Slška 247.	(n)
Visokopritlična hiša
tristanovanjska, z vrtom, naprodaj. Milčlnskega 68, Sp. Šiška.	(P)
Dvostanovanjska hiša
naprodaj. Vprašati : Tez-no, Viktor 1'armova št. 3, Maribor.	(p)
Lepa stavbna parcela
na Ježici naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.057.	(p)
Novo enonadstropno hišo
20 let davka prosto, trl-stanovanjsko, zelo poceni prodam. Jenko, Zg. Šiška St. 302, pri novi Soli. (p)
Dvostanovanjsko hišo
tn hišo z vpeljano mizarsko delavnico, z dvosobnim stanovanjem proda v Dravljah Bergant Franc.
Prodam domačijo
zraven kolodvora Brežice, primerno za industrljo-trgovtno. Jože Setrajčič, Brezina 2.	(p)
Prodam parcelo
ter pozidam hišo na Isto na mesečna odplačila. — Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Nekaj gotovine«.	(p)
zraven postaje, cerkve in šole, predmestje Ljubljane, prodam zaradi selitve. Cena 68.000 din. Nekaj tudi na obroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15657.	(p)
Hišo
3 stanovanja po S sobe, enonadstropna, komfort, blizu Rakovnika prodam. Naslov v upravi »Slov.«
Dvostanovanjsko hišo
krasno, prodam. Krasen sadonosnik ln njiva. — Vprašati Je pri: Jožef Cernejšek, Levič 18, občina Slov. Blstrica-okollca. Pripravno za penzijonista ali Amerikanca, Primorca!	(p)
pod št. 16.072.
<P>
Kupim hišo z vrtom
primemo za obrtnike. — Promoten kraj. — Višina 80.000 din. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje pod St. '15596.	(p)
Impozantna trgovska hiša
s | v prometnem centru me-
Hiša
trisobna, sončna, suha, pritlklinaml, vznožje Po-1 sta Maribora, lepi trgovski lokali, več komfortnih stanovanj, ohranjena kot nova, z visokim donosom — takoj naprodaj. Resnt Interesenti naj vložijo ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Redka priložnost«.
horja, v Zg. Polskavl, so da t najem. — Pojasnila daje: Postrak, Hoče pri Mariboru.	(P)
Posestvo na Pohorju
pri Slov. Bistrici, lepo arondlrano, s tremi orali deloma obnovljenega vinograda, prodam. Gosposka hiša ln druga gospodarska poslopja v dobrem stanju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Lepo posestvo« St. 15552
zemljiščem ln posestvo za 30 mernikov posetve ugodno proda Marija Ur banč, Ostrež IS, p. Mirna na Dolenjskem.	(p)
Hiša
pripravna za trgovino aH obrt, v Ljubljani, tramvajska postaja, ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« St. 16.074. <P>
Stanovanjska hiša
vrtom v središču LJubljane ugodno naprodaj. -Informacije v odvetn. pisarni dr. Borisa Puca — LJubljana, Dalmatinova ulica 11.	(p)
V Brežicah
to okolici so naprodaj hiše. krasna stavblSča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter eaokrožent deti Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri 1nt Mlklan Otmar, Brežic«.	<P>
Hiša z vrtom
4« vpeljano trgovino, na deželi, 20 minut od postaje, naprodaj. Ivan Paternoster, Dragomelj St. 43, DomžaJe.	(p)
Prodam stavbišče
liti sadni vrt 1000 m' po 96 din za gotovino v Sp. Siškl, ob ulici, vodovod, elektrika, snha loga. Na slov v upravi »Slovenca« pod St. 16.052.	(P)
Lepo posestvo
takoj ugodno naprodaj. Hiša, gospodar, poslopje, njive, travniki, gozd. — Pojasnila: Avgust Fab tfnnčie, Senovo, Rajhen-burg.	<P>
Parcela
5 ln četrt orala velika, na teritoriju Maribora, »I>OBObna za stavbno par cele tn izkoriščanje gramoza, naprodaj. Vprašati Josipa Simčič, Maribor, 'Aleksandrova 12.	(p)
Vila
nova. krasno zgrajena, dvostanovanjska, s par ketl, lastnim vodovodom, kopalnicami, elektriko balkonom ln teraso, najlepši legi okolice Ce lja, po ugodni ceni na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca pod št. 15568.	(P)
Trgov, in najemn. hiša
v. 6% čistim donosom, sredini Maribora, z veli liirn trgovskim lokalom sposobno za vsako pod JctJe, tudi za lekarno, drogcrljo ali kavarno. Je naprodaj. Gotovine po trebno samo 150.000 <3!n iVpraisati: Josip Simčič, Maribor. Aleksandrova Bl 1J.	;<«►>
Novo hišo
Naprodaj vinograd
letošnjim pridelkom tn precej velik gozd v bil žlnl banovlnske cest«. — Naprodaj tudi večja trgovska hlSa v lepem prometnem trgu v Posavju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 16727. (p)
Družinska hiša
tri sobo, kuhinja, velik vrt, takoj naprodaj. Isto-tam naprodaj tudi majhna stiskalnica. Vprašat! Obrežna cesta 81, Studenci, Maribor.	(P)
Hišo
Lepa vila
na mirnem mestu v Rogaški Slatini naprodaj za ugodno ceno. Prvo nadstropje: trt sobe, kopalnica; pritličje: kuhinja in pri tikline, v mansardi štiri sobice; velik lep park. Informacije daje: Josip Pelikan, fotograf v Celju.	(p)
ICE052
IŠČEJO:
Suho skladišče
50—60 m», z majhno pisarno lsčem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod
»Takoj«15.825.	(m)
ODDAJO:
Pekarijo in trgovino
s stanovanjem ob glavni cesti ln pri farni cerkvi, oddam po ugodni ceni. — Javornlk, Ig pri Ljubljani.	(n)
TAKOJ ODDAMO:
Enostanovanjsko vilo
z vsem komfortom in velikim vrtom.
Dvosobno stanovanje
komfortno, s centralno kurjavo, plinskim Štedilnikom in dvigalom.
I. NOV. ODDAMO:
Trgovski lokal
na Miklošičevi cesti.
Natančnejša pojasnila daje vsak delavnik med uradnimi urami od 8—14 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19. Telefon 25-21 in 25-22.
Stanoi/anja
IŠČEJO:
Stanovanje dveh sob
rabi družina državnega uradnika. Tri odrasle osebe. Pogoj: Sončno tn zračno. Najraje bližina bolnišnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »400— 450« št. 15647.	(č)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam. Stožlce 116. (č)
Dvosobno stanovanje
s pritlklinaml takoj oddam. Prešernova 20 — Zelena jama.	(č)
Enosobno stanovanje
na Vodovodni cesti 77 — takoj oddam. Istotam se odda tudi soba.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam z novembrom. — Vprašati: Dravlje 125 — Sojarjeva pot.	(č)
Dvosobno in enosobno
stanovanje odda odrasli redni stranki trgovina Ambrožič, Celovška 247.
Oddam stanovanje
treh sob s pritlklinaml z novembrom. Prešernova št. 11, Moste.	(č)
Enosobno stanovanje
lepo in veliko — oddam 1. novembra starejšim, boljšim ljudem. Tyrševa cesta 91.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam novembra v Močnikov! ulici v Udmatu. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16.051.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, plin, komfortno, oddam z novembrom. Jesenkova ul. 8/1., levo (za pivov. Union).
Dvosobno stanovanje
oddam v Slškl, Podjun-ska ulica 23.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam. Rožna dolina, c. XIX. St. 16.	(č)
Poceni oddam prostor
za mirno delavnico, skladišče. Mestni trg 9. (n)
Dobro idočo trgovino
na prometnem kraju na deželi oddam takoj v najem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« St. 16.061. (n)
Enosobno stanovanje
se odda. A. Jurman, Stožlce 93, LJubljana. (č)
Stanovanje
oddam. LJubljana-Moste, Tovarniška ulica 7. (č)
Podstrešno stanovanje
takoj oddam. - Zeljarska ulica 11.	(č)
Stanovanje
s pritlklinaml, v občinski hiši, odda takoj v najem občina Skofja vas pri Celju. Natančneje se po-lzve v občini gkofja vas.
Enosobno stanovanje
čisto, mirno, oddam odraslim osebam. Zanoškar, Rožna dolina cesta II. št. 9.	(č)
Enosobno stanovanje
lepo, zračno, se odda eni ali kvečjemu dvema osebama za 1. november. — Idrijska ulica 6 (Stan In dom).	(č)
Sobo s kuhinjo
oddam z novembrom. — Jegličeva cesta 8. (č)
Lepo in mirno sobo
separirano, oddam v centru dvema gospodoma. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.067.	(s
Hranilno vlogo
domačih denarnih zavodov, do 140.000 din, vzamem s 100% v račun pod gotovimi pogoji. Dopise podružnici »Slovenca« Maribor pod »100%« 15701.
Opremljene sobice
zelo čedne, na Kodelje-vem, oddam solidnim gospodom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16646.
Prazno sobo
s štedilnikom, elektriko In posebnim vhodom oddam s 15. oktobrom, najrajši samski osebi. Gasilska cesta 8.	(s)
rotp?1
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.032.	(D)
Nižješolko
sprejmem v vso oskrbo; na razpolago tudi ln-štrukcija akademlčarke. -Naslov se poizve v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 16122.	(D)
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. tel. 87-6».
20.000 din posojila
na prvo mesto posestva, vrednega 250.000 din, t primernimi obrestmi — iščem za dve leti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15784.	(d)
Trisobno stanovanje
moderno, kopalnica, plin, napeljan telefon ln druge prltikline, v novi hiši — Ilirska 8 — oddam. Poizve se: Sv. Petra c. 79,
Vnovčujem
hranilne vloge vseh ffe-narnlh zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka 12
Telefon 38-10.
pri g. Tavčarju.
(č)
Dvosobno stanovanje
oddam z novembrom. — Janševa ulica 11, Spod. Šiška.	(č)
ODDAJO:
Moderno opremlj. sobico
s souporabo kopalnice — oddam boljšemu gospodu za november. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16114.	(s)
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnov čuje po najboljši eenl In takojšnjemu Izplačilu — 1 z p o s I u J e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkuiantneja
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. ag. bančnih poslov
LJUBLJANA Beethovnova nlica 14/1. Telefon S6-10.
(KER. DNEVNIK
Lepo posestvo
10 minut od Kočevja, z lepo, masivno dvostanovanjsko hišo, krasnim, 2 orala velikim ograjenim vrtom, njive, travniki In gozd za sečnjo, lz prosto roke ugodno naprodaj samo za gotovino. Naslov: Konlg Franc, Gorenje 35, Stara Cerkev pri Kočevju.	(P)
Umetni mlin
dobro urejen, prikladen za vsako tovarniško podjetje, voda in elektr. moč, železnica v bližini, stranska poslopja, zemljišče itd., poceni naprodaj. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Priložnostni nakup« St. 16.082.	(P)
Kmetijo
kupim na Dolenjskem ali Gorenjskem, ne predaleč od ceste aH železnice. — Prednost |ma ljubljanska okolica. Natančnejše ponudbe z navedbo rime upravi »Slovenca« pod Šifro »Resen kupec« stev.
m»»,	ie>.
Iščem trgovko
ali gostllničarko s pravico obrti, z nekaj gotovine. Vzamem jo kot solastnico ali ženo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod S. O.« št. 15660. (d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova nlica št. 40 vnovčuje
HRANILNE VLOGE
bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni.
Ureditev dolgov
potom sodnih ln Izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro-
baclja bilanc. PRESKRBA KREDITOV vsi posli KMEČKE ZAŠČITE Edina koncesionlrana komercialna pisarna
Lojze Zaje
Ljubljana, Gledališka ul. 7 Telefon 38.18
Širite »Slovenca«!
Prireditve
Vsi vljudno vabljeni
na vinsko trgatev v goJ ,stilno »pri Štajercu« nai Fužinah. Prosta zabava.
Družabnika
tihega, s 120.000 din kapitala iščem k dobro ido-čemu podjetju v Ljubljani. Na razpolago so lepe, velike kleti ln skladišča. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Podjetje« 16.098. (d
Hranilne knjižice
Mestne ln Sutenske hranilnice v Kamniku kupujem ali zamenjam za blago. Janko Vlvoda, Kamnik, trgovina klobukov, perila, Tivar obleke ln srečko državne razredne loterije.	<d)
Obrt
Sode
vseh velikosti Izdeluje najceneje Ledlnek Pavel, Maribor, Gozdna ulica (, Magdalena.	(t)
Novi naslov: Sv. Petra e. 4. Tel. 25-57
VOIMf
dospela •
kroji in navodila zastonj
II. DRENIH
LJUBLJANA
Kongresni irfl 7
Ženska ročna dela, tisk in materijal za šolo in dom
Kam pa danes?
Na otvoritev gostilne pri Vidmarju na Vrhovcah pri Viču. Tam bo domača, zabava z dobro jedačo ln pijačo. Igra šramel orkeH ster. — Vabi vas Anton Vidmar, trgovec ln gostil-' ničar.	(h>"
Gospodične
ki žele zase šivati perilo^ sprejmem v pouk. Beži-4 grad 16, vila Rozinka. a
Učiteljica
poučuje nemščino ln tta* lijanSčlno. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16.086.	(u)l
Krojni tečaj
v damskem salonu
Jožice Kumelj
jamči popoln aspeh. Cena tečaja Din 250 — Pričetek 6. okt, - prijave
Ljubljana Židovska nlica 3/III.
Barvanje las
specialno Izvršuje v vseh nlansah frizerski salon Rakar«, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarne »Košak«.	(t)
Ženitbe
Absolviran medicinec
želi spoznati simpatično gospodično, katera bi mu pomogla končati Študije. Poročil bi Jo tudi takoj. Dopise poslati upravi »Slovenca« pod »Medicinec« St. 16719.	(ž)
I
Automofor
i
Osmošolec instruira
nlžjeSolca za stanovanje; tudi za honorar. Cenjene ponudbe upravi »SlovenJ ca« pod »Realna gimnazija« St. 16118.	(u)]
Dipl. filozofka
Študirala dve leti v Pa-, rizu, daje francosko kon-verzacljo aH lnstrukcijej Ponudbe upravi »SlovenJ ca« pod »100« St. 16105j
Avto »Opel«
mali, štlrlsedežni, malo rabljen, rabi samo 7 litrov, prodam. Tudi na knjižico. Ivane, St Jernej.	(f)
Avto »Ford«
4 sedežni, 4 clllnderskl, v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 16.058. f
Motorno kolo
s prikolico, v zelo dobrem stanju, malo rabljeno, prodam aH zamenjam za sadje. Resljeva cesta 4

II
Živali
ii
Pes-volčjak
enoleten, prlkupljiv, Izvrsten čuvaj, naprodaj. — Novo mesto,- Smlhelska cesta 2.	(j)
Prašički
lanski, enoletni, 260 komadov, bodo naprodaj dne 14. okt. 1937 ob 11 dopoldne. Pasma turopoljska. Za natančnejše Informacije se obrnite na : Poljo-privredna uprava držav, dobra Topolovac. pošt" ln žel. pop<aja Sisak, K. St. 719/37*	.41)
\mm
Kupim radijski aparat
tri- ali večcevnl, dobro ohranjen. Ponudbe s ceno na: Rak, Gotovlje, Žalec,
Loewe radio-aparati
so že lani navduševali vse poslušalce. Tipi za leto 1938 so še odličnejši ln vendar smo jim še znižali cene. Večjo zalogo smo že dobili. Dovolite,; da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. —• Samoprodaja: Kleln4 dlenst & Posch, Ma^ ribor, Aleksandrova 44*
Objave
II
Cenj. gostom naznanjava,
da sva prevzela gostilno »Kosmač« v Radovljici. Točila bova prvovrstna vina, Imela dobro kuhi* njo. Priporočata se I. M. Rihtaršlfi.	(o»
LETDUIŠOR
Slovenski pension Milano
središče, bližina Duomo. Dom«'" postrežbii, iigort* ne cene. - Vončina, Vir® Sacchl 7» telefon E3094,
Sfrar. 19
IBBEEBB
Poceni prodam zofo
• fotelje ln preprogo. —
Masarykova 64. priti. (1)
Kolesa in šivalne stroje
kupite najceneje Resljeva cesta 16. Stara kolesa m Btroje vzamem v račun.
Naprodaj
otroški voziček ln orehova spalnica, dobro ohranjeno. Trnovska ulica 8.
Zl jesensko setev
priporočamo prvovrstno pšenico, rž, ječmen In zimsko grahoro. PRAN POGAČNIK d. z o. z., tjubljaria, Tyrševa (Dunajska) cesta St 33 lavna skladišča (Balkan)
Linoleum preproga
Ba 250 din, miza za raztegniti Iz trdega lesa za S00 din naprodaj. Koryt-kova ulica 28, priti. (1)
O
Kupujte pri
naših inserentih
Modroce
posteljne mreže, železne Eložljive postelje, otoma-ne, divane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime. cvllha za modroce ln blaga za prevleke pohištva
Baterije
ea žepne svetilke prvovrstne kvAllteto nudi na drobno in debelo po konkurenčni ceni Slavo Ko-lar, Ljubljana.	(1)
SRAJCE
moške - kravate, nogavice še vedno najceneje pri
al
I, TOMŠIČ
Ljubljana, Sv. Petra c. 38
BELO BLAGO
zelo dobro in poceni, rujava kontenina že od 4.80 din, bela od 5.80 din naprej le pri
I. TOMŠIČ
Ljubljana, Sv. Petra c. 38
Lep jedilni kostanj
rešetan, nudi najceneje Artur Nachbar, Radeče.
V neposredni bližini
Ljubljane naprodaj 100 m> borovih ln smrekovih hlodov in 200 m' borovih drv. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Les« St. 16.021.
OBRTNIKI POZOR!
Ponovno smo znižali cene emajllakom, litofonu, Selakom ln terpentlnu. Prispela je nova pošiljka
»POLINIT« politure. Pohitite — dokler traja zaloga!
BARVE-LAKI
RUDOLF HAFNER Ljubljana, Miklošičeva 36 in Celovška 61; tel. 35-65.
Pletilni stroj št. 8
dolg 90 cm, dobro ohranjen, ugodno prodam. Po-lzve se: Stopanja vas 77, Ljubljana.	(1)
šivalni stroji
»Singer«, »Pfaft« ln drugi, prav malo rabljeni, a zato več kot polovico cenejši, naprodaj edino pri »Promet« (nasproti kri-žanske cerkve).	(1)
PERJI
mešano po 8 Din, kemično čiščeno po 25 Din. prvovrstno od 45 Din dalje dobile pri „LUNA", Maribor, Glavni trg št. 24
Za
jesensko saditev
nudimo krasne konifero (eksote). drevesa za drevorede In okras, cvetlično grmovje (za okras), grmovje za ograjo, plezalke, gozdne sadike, rože, sadno drevje Itd. — po znatno znižanih cenah. -Cenik na zahtevo brezplačno.
Uprava veleposestva v Tišini p. Rankovci (Prekmurje)
Fige za žganjekuho
po ugodni ceni. »Zaloga Južnega sadja«, Ljubljana, TyrSeva 48.	(1)
Trgovski inventar
za špecerijo, stroj za rezanje salame, mlinček za kavo proda Vlaj, Tyrše-vft cesta S.	(1)
Kolesa
malo rabljena, stara In nova se Vam izplača kupiti pri »Promet« (nasproti križansko cerkve).
Železno peč »Biser«
ugodno prodamo. »Foto-tehnika«, Miklošičeva cesta (Čopova) poleg Delavske zbornice.	(1)
Poročne prstane
ure, veri žice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu JANKO, urarju v Kamniku. Sutna, nasproti farno cerkve.	(1)
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
Železničarji!
živila pošilja na brezplačne nakaznice po najugodnejši ceni Vera Sur-jak, Sabac.	(1)
Amerikanski stol
Doldam, za zobozdravnika, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prilika« 16.070. (1)
MAUR0VEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — ee dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. P1CCOL1. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Prilika ugodnega nakupa
trenehkotov. hubertusov, oblek itd. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
Jabolka
raznih vrst prodaja na vagone, avtomobile ln zaboje Peter Setlna, Sevnica ob Savi.	(1)
Kislo zelje, repo, sarmo
prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Homan, Sv. Petra cesta 81, Ljubljana. -Telefon 85-3».	(1)
Prodamo
elektromotor, 6 IIP, zn. Brown-Bowerl, nadalje vse gospodarsko potrebščine, štedilnike, gnojnič-ne sesaljkc, kotle za žganjekuho ter veliko izbiro mizarskega okovja. Najceneje in solidne vrste. »Kovina«, trg. z želcznl-no. Ljubljana, Moste, Zaloška cesta 3.	(1)
ikiS
ll||l
C« O m, £0
ftKlf
w cJ ca o
f»B —S
KRZNO
vseli vrst in vsa k temu spadajoča dela izvršuje
Franc Kenk
Židovska ulica 3.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana: Kodeljevo. Povše-tova 10, telefon 25-91. (1

Kožuhovino
se najugodneje kupi ln strokovno izdela pri Do-lenec Josip, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, telefon 22-62.	(i)
S
ct te o k
bi
ti
elektromotor)! novi in rab ljem za vse napetosti veanc vveliklizbluna prodal. Lastna delavnica za previjaule iu poprsvUanle dinamov, avto dinam. elektromotorjev te: vseb eletetroaparatov. - Izvr Sutem vse električne metala olje za razsvetllavo m pogon elkktrofodjetje
FRA.NJO PERČINLK
Mubllana, Oosposveiska 1
brtlpfočenpou* v igranju*
'"5lNs t/289
zahtemjts brezplačen
ME1NEL&HER01D
d. s.a.J. ta/, tvornici glasb/1
MARIBOR Br. 102
Gramofonske plošče
in gramofone bivSe tvrdke Rasberger dobite po raz-
prodajnlh cenah. Dalmatinova 10, nasproti hotela štrukelj.	(1)
Cenjenim gostom sporočani,
da sem oddalo
restavracijo
pri ..šcsiicr
gg. Ani In Albinu Izlahar
Zahvaljujem se za dolgoletno naklonjenost ter prosim, da isto ohranite tudi mojemu nasledniku
Rezi Založnik
Prevzelo sva
staroznano restavracijo pri
pri srna
Potrudila se bova cenj. goste zadovoljiti z najboljšo postrežbo, tako s prvovrstno kuhinjo, kakor tudi z najboljšo pijačo.
Priporočava ee
Ana ln Albin izlahar





ANT.
KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG 26 ■ Stritarjeva 1-3
Klavirje - vljoline
kitare, Hohner harmonike, strune in vse glasbilne potrebščine kupite poconi pri
R.Warbinek, Dom glasbe
Ljubljana, Miklošičeva 4.
Kratek lep klavir
železne konstrukcije — prodam za 6000 dinarjev, špur, Samostanska ul. 8, Celje.	(g)
NASA GLASKU SO MED
NAJ&0U5IMI NASVETU
MDDIC RVA
IIUBIIAN*
PASAŽA NEBOTIČNIKA
4e» mol dnarla do«
muzkeI
Plošče, gramolone.ra-dlo gramofone radio aparate Itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi na obrohe.
Lep kratek črn klavir
(Stutzflllgel) — znamke Bosendorfer — ugodno naprodaj. Ljubljana, Gledališka i\liea 12 (hišnik).
Kratek klavir
prav dobro ohranjen, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 16.083. g
Otroško harmoniko
kupi Pcternel, Cankarjeva 7, Kodeljevo. (Tyrše-va 47, lesno skladišče.) g
GLASBILA
Dorjath Jakob
se je preHelil s Starega trga St. 15 v
Frančiškansko ul.9
(nasproti Učiteljske knjigarne).
nuni
Dva vagona namiz. jabolk
kupimo. — Ponudbe na Celjsko vlnarno, Celje, k
Kupim tricikelj
dobro ohranjen. - Mihael Unk, Zg. Šiška 81. (k)
Otroški voziček
globok, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Voziček« št. 15762. (k)
Kupim rabljen stroj
za cufanjo žime. SkorlJ Jože, Begunje 87 pri Rakeku.	(k)
Dve traverzi
visoki najmanj 18 cm — dolgi 6.30 m — kupi Prosvetno društvo Begunje pri Cerknici.	(k)
Berkel tehtnico
10 kg. rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Dominik Gregi, St. Kupert — Dolenjsko.	(k)
Kupim
večjo količino la. kravjega kuhanega masla. -Priporočam vsem banat-sko moko Biser kot najboljšo. — Obrnite se na Muhamrda Pašiča, Tuzla.
Moške stare obleke
pohištvo In vse hlSna predmete najbolje pri A. Jurečiču, Gallusovo nabrežje 27, Ljubljana. — Dopisnica zadostuje, pridem na dom.	(k)l
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3
krojaške odrozke, stnrl papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER - MARIBOR
Dravska 18
15 mesecev star fantek
so odda za svojega. — Frano Mrainor, Gradišče St. 6, p. Rob, Dolenjsko.
Fijakerski voz
(Landnuer), dobro ohranjen, za prevažanje pot-tnlkov, kupim. Ponudbo s ceno na naslov: Božidar Duper, hotel »Imporlal«, Dubrovnik.	(k)
Staro zlato, zlato zobovje
In srebrne krone
kupujem po najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFEŽ
ur ar
Ljubljana, Mikloiičova 14
Cenjenim gostom
priporoča fine krvavica In sladki mošt gostilna Milller, Bežigrad. (r>
Najcenejši zajtrk
večerjo in najboljše mlečno Izdelke dobite v mlekarni »Drama«, Erjavčeva cesta 2.	(r)
Veletrgovci pozor!
Iščem groslsta z manu; fakturo, ki ml more dati komisijsko zalogo do dli> 30.000.— proti mesečnemu ali tedenskemu obračunu. Posedujem neobremenjeno zalogo za cca. 100.000 din. Promet komisijske zaloge prodvldovan cca. 8 do 10.000 din mesečno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometen kraj« št. 16653.	(r)'
Iskreno zahvalo
izrekam vsem, ki ste počastili spomin mojega nepozabnega soproga
Edvarda R von Preissig
P a y m a s t e r Retired United Slasten N c ▼ y
in ga v tako obilnem Številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam doma-8®mu iupniku g. Podbevšku, g. komandantu 1. planinskega pešpolka polkovniku Ivanu Markulju, p. n. oficirskemu zboru za Častno spremstvo, vojaSki godbi, domnči godbi Ljubnik, darovalcem lepih vencev, vsem sorodnikom in sosedom /.a trud in tolažbo. Iskrona hvala I
Skofja Loka, dne 2. oktobra 1937.
Žalujoča soproga Marija »on P r c i s s i g.
GRAND MAGAZIN CONFECTION pamski plašči
I__TRGOVSKI DOM • MARIBOR
jesenski in zimski modeli iz modernega angleškega in francoskega blaga
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Krani, Maribor, Novi Sad, Split Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računu - Eskontlra trgovske menite DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000-—
Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5 %	Nove vloge, V«ak (as IzplaCIjlve, znaSaJo Din 27,000.000«—	Vrii vse bančne posle najkulantnej«
Poznani SALVA T-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku
lekarni pri Sv. Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj.
Ogl. rep. S. br. 27870.
Velika enodruž. vila
z lepim sadnim vrtom, Podrožnikom, obstoječa iz štirih velikih in petih manjših sob, kopalnice, pralnice, poselske sobe, s stanovanjem za hišnika, velike kleti in podstrešje ter vse ostale pritikline, centralna kurjava, balkon, do 1. 1947 davka prosfa, zaradi odpotovanja naprodaj. — Vse informacije daje: Dr. Schweiger, Ljubljana, Prešernova ul. 52.
Občina Trbovlje. Štev. 4568/15-37.
Trbovlje, dne 30. septembra 1037.
RAZPIS
Občina Trbovlje, srez laški, razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 29. septembra 1937 službeno mesto za upravno pomožno službo pragmatično mesto občinskega stražnika v svojstvu nad-stražnika v položaju zvaničnika.
Šolska izobrazba: Dva razreda srednje ali njej enake strokovne šole, opravljeni tečaj za policijsko službo ali tri leta že opravljene policijske ali orožniške službe in odsluženi kadrovski rok.
Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8., toč. 1.—11. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936, štev. 477/61), je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« pri tej občini.
CE
POTREBUJETE TBI KOVNE
ILUSTRACIJE, TABELE, KATALOGE, PROSPEKTE ITD., PA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKI TEHNIKI NAJ SE 1ZVRŠ'"
IZVOLITE SE OBRNITI NA
NAŠE PODJETJ E. V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE VEDNO RADEVOLJE NA RAZPOLAGO
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
V	LJUBLJANI
BRZOJAVNI NASLOV: JUGOT1SKARNA, LJUBLJANA
GRAFIČNO-UMETNIŠKI ZAVOD,
V	KATEREM SO ZASTOPANE VSE PANOGE TISKARSKE STROKE
BiHfttOTlfK ♦ OFFSET IN LITOSPAFIKI TU* » KE-MlgPACU* (IZDELOVALNIH *LliEJEV> KNJI6P-TUK - ENO- IN VEČBARVNI ♦ KNJIGOVEZNICA
VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO, SOLIDNO IN TOČNO TER PO UMERJENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO
Oroiarna
PASTUOVIČ
Zagreb. JuriStteva uL1 Največja izbira orožja za lov, iport in obrambo.
P. N. Browning pištole .... Din 450 —, 520'—i
Mauser na 9 strelov..... „ 540'—
Cenejše pištole od...... „ 320'—
Naboji (patroni) 100 kom. od . „ 42'— Optično-filmske puške .... „ 350'— Imamo preko 60 vrst pušk renomiranih belgijskih, nemških in francoskih tovarn. Za cenik številka 3B je treba poslati Din 3 — v znamkah.
Konrad Gologranc
MESTNI STAVBENIK V CELJO, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Slovenčevo" podružnica
Ljubljana, Turseva cesta
(palača Poštni dom)
Trgovci, gostiničarji!
Dne 7. oktobra 1937 ob 10 dopoldne bo prt sodišču, soba št. 16, sodna dražba:
1.	dveh hiš št. 31 in 43 na Rudniku z gostilno »pri Zebaluc, trgovino, gospodarskimi poslopji, baliniščem, gostilniškim dvoriščem in vrtom. — Najmanjši ponudek znaša 245.000 din.
2.	stavbne parcele ob Dolenjski cesti pri doL kolodvoru v izmeri 749 m'. Najmanjši ponudek znaša 22.000 din.
Pojasnila: GLOBOČNIK, Miklošičeva cesta 6.
5
Unaur Kvalitetno delo in blago, najboljši kroj, lastna izdelava, blago in krzno direktno iz naj- nA|||l|J I illltliaD19 VitltflVACIti tVM UHPIE večjih tovarn - zato so najcenejši in najlepši plašči konfekcije	rHULIR« LJUllIJflllOig ltUfl9lt£Sfll II9
Agnc9 Gunther:	107
Dušica - Rožamarija
Princesa Helena prebiva v Braunecku. Pozno zvečer 6c je podala v poletno sobo, da se poraz-govori 6 svojim bratom. Izpočetka 6ta razpravljala o veselem dogodku, o malem Henriku Frideriku, o njegovih einjih očeh in trmastih kodrcih. Nakar je nadaljevala Helena:
»To je bilo najboljše, kar si mogel ukreniti z Rožamarijo! Izpreobrnil bi je itak nihče ne bil. Zdaj pa je prava radost, če jo pogledaš! In kako je dražc6tna! Rada bi vedela, odkod inia to. Nekoč je bila videti pristna Brauneckerica, posebno dokler je bila še slabotna. Zdaj pa je postala tuja vila. Kako pride ta čar v našo hišo? Motrila 6em danes nosove 6tarih tet. Moj Bog, prave, grde Brauneckerice! Vsa lepota ee je nasmehnila možem.«
»To pa lahko prenašamo!« je dostavil knez.
»In Harro! Frid, ta Harro je velik umetnik. Videla sem njegovo sliko, katere še doslej nikdo ni videl. Ti siromaki je ne morejo nikomur pokazati. Moram reči. da mi je danes ves dan, kakor bi mi bil kdo kaj podaril, kot bi v globini moje duše svetila neka lučka, ki vse drugo obžareva.«
»Toda čemu je ne pokaže? Kje pa jo imata?«
»To je ravno! Visi v ateljeju, videti je le velika ploščata omara in ne vzbuja posebne pozornosti. Rožamarija mi jo je odprla. Notri je slika v zlatem okviru. Predočuje pravljico o vili gradu molka in o vitezu iz Braunecka.	'
Vidi se zidovje 6tarega gradu Thonsteina. cvetoče rožno grmičje in pojoči studenec. Ob robu studenca sedi vila z bisernico v roki. To je Rožamarija kakor jo je Bog ustvaril, z rožnim vencem na glavi. Resna, kraljevska, dražestna. kot je to njena narava in kakor je bila danes pri kretu, ko je položila roko na otroka. Na zelenem travniku kleči pred njo vitez — Harro. v oklepu od nog do glavcl ščit in sulica ležita jx>leg njega. Na
glavi mu 6edi bojna čelada, v njegovih očeh in v njegovem ponašanju se zrcali neka čudna zbranost. Koliko nasprotje med tem, v železo zako-vanim vitezom in cvetličnonežno vilo!
Neka jx>sebna zbranost 6e prikazuje v tej sliki. Ljubezenski čar obdaja 6tudenec, dih čistosti in neke pobožnosti navdajo 6liko.
In še nekaj skrivnostnega! Rožamarija je vila, ne vabljiva žena. Toda nad V60 to dražestjo in ljubeznijo plava nekaj turobnega Rožamarija bi se tu znala bolje izraziti. Zelo me je pohvalila, da sem to izsledila ter mi je rekla, da je vse utemeljeno v pravljici. Morda 6e vile nikdar ne vdajo povsem!
In zdaj visi to tu in nihče ne more tega uživati. Harro je nepraktičen človek. Toda ne bi bil našel zlahka glave, ki bi bila v 6kladu s tem telesom. Rožamarija nieni: ,Kadar bom umrla in me ne bo nihče več poznal, bo živela ta 6lika. Slike žive dolgo* —.«
Na vse to je knez lc kratko odgovoril:
»Harro bo vendar previden in bo 6krbno zapiral!«
Potem ie nemirno začel iskati po mizi. toda brž jc zopet izpregovoril:
»Hočem ti nekaj pokazati, Helena. Nameravam prodati brauneško palačo.«
»■Palačo Brauneck? Frid. tega vendar nc misliš resno!«
Helenini najlepši spomini izza mladostne dobe 60 v tej palači doma in sleherno leto jc tam preživela nekaj tednov v rani jeseni ali pa v juniju.
»Cernu pa to? —«
»Ta grda, rumena hiša ima neizmerno vrednost. Čudila 6e boš, ko izveš za znesek! In seveda sem o tem razmišljal, kako bi te oškodoval?«
V tem jc izvlekel kup fotografičnih slik.
»V mislih imam lepo vilo v Grunewaldu ob \Vanneskem jezeru, kjer bi lahko prebila tu pa tam tudi kakšno zimo. Poglej 6i te slike!«
»Frid, ti si angelski bratec! Meniš, da nc vem,
da 60 vse moje pravice do brauneške palače zasidrane le v tvoji dobroti? Toda Frid, morda imaš prav. Berlinsko ozračje ...«
»Ti dobiš vilo, Helena, in je docela v redu, da ne pozabim na to, če 6e mi posreči ta skrajno ugodna prodaja.«
Okrogla dama je vstala, prijela za glavo svojega brata ter jo čvrsto 6tresla.
»Frid, ti 6i anahroni6t in ne 6padaš v našo dobo. Moj Bog, imam še nekaj na 6rcu! Duši me, Frid. Mogla sem na to le pozabiti, ker 6em mislila na lepo 6liko. Ko 6em odpirala vrata poletne 6obe, 6em drhtela kakor nekoč, če me je poklical k 6ebi oče. Saj veš, kaj je to pomenjalo.«
»Uvod ne obeta kaj dobrega. Opraviva brž!«
»Dobro. Ti poznaš grofico Trauteneck. Odkar je izgubila svojega nečaka in dediča, živi popolnoma zase. Govorili so o nesreči na lovu. Torej ta grofica mi je pisala, da je videla v neki go stilni ob Pavel6kem jezeru tvojo šarloto v družbi z Arnom Schwelmskini. Prijezdila 6ta 6icer iz dveh različnih smeri in odjezdila tudi vsak v 6vojo 6iner. Grofica sc je bila skrila. Arno Schwelm ji ne more zreti v oči. Saj takrat ni šlo za nesrečo, ko je izgubila nečaka, padel je v dvoboju! Ce bi se bilo za ta dvoboj izvedelo, bi še marsikatero drugo življenje bilo ogroženo, zato 6ta 6e bojevala na nekem skritem kraju. Eden od njiju je moral pasti. Grofica mi piše, da je Arno Schvvelm morilec, in vsak dotikljaj z njim mora povzročiti le nesrečo. Vsaka žena 6e omadežuje, ki je prezaupljiva z njim.«
Knez molči in 6ivo je pobledel!
»Frid rotitn te!... Saj vem. da znaš biti gospodar svoje jeze. Pusti, naj hodi ta človek 6Vojo slabo pot, Sarloti pa onemogoči, da ne povzroči še hujšega gorja!«
»Moje življenje mi je predragoceno, da bi ga izpostavljal krogli tega zlobneža. Morani živeti še dvajset let Pri tem me ne sme ovirati žena, ki je pozabila na svojo čast in dolžnost. Ne, tega se ti ni bati! Že enkrat so me svarili! Ozračje je
bilo prenasičeno. Slutil 6em sicer nekaj, foda nisem imel dokazov. Semkaj si Arno Schvvelm ne bo upal. Šarlota 06tane tu in ne 6me niti v Wiesbaden. — To bo zame pekel! No, 6e bom pač hodil son-' čit v Thorstein k moji dražestai Rožamariji, k otroku... Obrezal bom pa tudi blazne račune za Šarlotine obleke. Ce ne bo šlo drugače, 6e hočem obrniti do njenega očeta. To je edini človek, pred katerim ima še nekaj spoštovanja ali strahu. Morda še ni prepozno! Nikakor pa ne nameravam preiskovati zadeve. Ce bi bila mati mojih otrok bi tega sploh ne prenesel. Tako pa vsaj ne 6me obro-zgati mojega imena. Tebe pa prosim. Helena, ohrani to zase, tudi zadevo o prodaji palače! Sarloto hočem pustiti v miru, 6aj bi itak vse uta^ jila. Njena 6trast gotovo ni dovolj 6lepa in močma, sicer bi 6e odpovedala vsemu in zapustila Brauneck.
Prav tule je bilo, ko 6em bral nekoč v očeh Rožamarije. da ni mogla žalovati, ker nisem dobil 6ina. Takrat 6em mislil, da tega ne bom mogel nikdar preboleti, nikoli odpustiti. Zdaj pa — — Ima 6voje 6lutnje, ta Rožamarija!«
Knez je vstal in stopil pred sliko 6voje dušice. Sestrine oči ga sledijo. Videti je vreden tolike ljubezni in vendar ne 6me uživati lastne sreče! In njeno srce, ki 6i ga je bila mukoma umirila v dolgih letih, je znova postajalo nemirno.
»Ta stari Brauneck — vzbuja v 6rcu bolest!«
XXXIV. Henrik Friderik.
Prišel je maj in Rožamarija ga je uživala, kot še nikdar v življenju. Prepričana je tudi, da je pomlad vsako leto lepša.
Harro je nekega dne hudo vznemiril Brauneck. Tam 60 namreč izvedeli, da je v enem samem dnevu odslovil vse žensko dvorno 060bje mladega thorsteinskega grofa, ki je bilo šele kratko ča6Jl na Thoreteinu, namreč: dojiljo, ki je pa še vedno čakala s 6vojim otrokom, če jo bodo morda le še potrebovali, elegantno pestunjo in še neko drugo deklico.
PRESELITEV L. UHLER
delikatesne trgovine, MARIBOR
Dovoljujem si iaviti p. n. občinstvu Maribora in okolice, da sem svojo trgovino delikates preselil
>G,a pg r"14n Aleksandrovo cesto št. 13
(prejšnji prostori mestnega električnega podjetja)
Zraven delikates imam še poseben oddelek za bonbone, čokolado, kekse. Likerji, konjak, runi, vina * odprtih in originalnih steklenicah. — Jamčim še nadalje za izvrstno kvaliteto, nizke cene in kulantno
postrež„o.sepriroro,-,nfijUHlEW . de,ikate$e . MARIBOR - Aleksandrova c. 13
damshe plašče
in
obleke
▼ največji in najlepši izbiri, ter najsolidnejši ceni!
Zaradi renoviranja lokala
velika odprodaja vseh vrst čevljev
po globoko znižanih cenah od 1. do 15. okl
»Je-Ja«
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36
H	Revolucija v gospodinjstvu
O	čisti ln polira vse, vse ....
B	prava radost gospodinje in
B	postrežnice Novo pakovanje
Y	zelene čkatlje. ZahteT.jle povsod<
Jjt/ra ni iejka,
kadar treba določiti časopis, v ka terem naj oglašuje trgovec ali obrt nik. Vsakdo bo pri tem upošteva list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC". ki ga bere — posebno ob nedeljah — » malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča
POTNIK
a«e tekstilna tovarna; za Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj iu Zagreb. Upoštevamo samo ponudbe potnikov, ki so pri manufakturistih teh mest najbolje uvedeni. Ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev za gornja mesta na upravo »Slovenca« pod »Uveden manufakturiist«.
Radio
Programi Radio Lfablfonai
Nedelja, 30. oktobra: 8.00 Vesel nedeljski pozdravi (Operni šrainel) — 8 Ca«, poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45 Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) — 10 Švicarski ljudski napevi (Malenškov trlo) — U Otroška ura (vodi gdč. Slavtca Veneajzova) — 11 JO Koncert Rad. ork. — 1.1 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila —
13.15	Ploščo (oddaja prekinjena od 14 do 17 — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila za kmetovalce in tržne cene — 17.510 Narodne pesmi (plošče) — 18 A. Medved: Na ogledih — zvončna igra, izvajajo člani rad. igr. družine, vodi Jože Zupan — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura: Začetek hrvatskega pisanja (Arsen Voncelides, Zagreb) — 19.50 Slovenska ura: a) Volaričeve speve pojo g. Milan Jug: b) Doba taborov in čitalnic na Goriškem fg. dr. Joža Lovrenčič) — 20.30 In zdaj: <sDamo volijo*! — Za dobro voljo bodo poskrbeli Jožek ln Ježek ter Adamičevi fantje — 22 Cas, vreme, poročila, Bpored —
22.16	Ruske oiganske pesmi poje ga. Tajsija Akinfi jeva. — Konec ob 23.
Ponedeljek, 4. oktobra: 12 Iz oporet (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Za vsakega nekaj (ploščo) — 14 Vreme, borza — 18 Zdravniška ura: O boleznin ln njihovem nastajanju (g. dr. Anton Breeelj) — 18.20 Koroške pesmi (Plošče). Zbor iz Sel — 18.40 Kulturna krouilfa: Slavnostne Igre v Solnogradu (g. prof. Fr. Koblar) — IS Oae, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Na«, ura: Bokoljska ostaja (Džura Subotič) — 19.00 Zanimivosti — 20 G. V. JaDko poje zdravice s spremljev. harmonike (A. Stanko) — 20.40 Plošče — 21.10 Koncert 2 flavt (Stanko Korošec, Silvestor Drapal) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Šramel kvartet učitolj-skih abiturientov.
Torek, 5. oktobra: U Šolska ura: Obramba in za ščita uašega živalstva (g. Rafael Bučar) — 12 Pisana šara (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncert Rad. ork. — 14 Vreme, borza — 18 Mozaik (plošče) — 18.40 Davčne oprostitvo in olajšave (g. dr. Vladimir Murko) — 19 Čaa, vronie, poročila, spored, obvestila — 13.30 Nac. ura: Balkanski sporazum (dr. Miiorad Radovanovič) — 10.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Akademski pevski kvintet — 20.45 Koncert Rad. ork. — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert tamburaškega soksteta.
Zastopstvo elitnih znamk
radio-aparaio v
»Blaupunkt«, »Sachsenvrerk«, »Ingelen«
„ Tehnik" J. Bani a i
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Prodaja tudi na obroke!
Orugi programi*
Nedelja, 3. oktobra: Belgrad: 18.» Plošče; 20.10
Srbski ve(!ey 21.40 Plošfie; -iz.M Itudijski oiKister — Zagreb: 22 Taburaški koneort: 31 Pester večer; 22.20 .Plesna glasba — Dun&j: 19.10 Pester koncert; 21.35 Plošče: 22.30 Plesna glasba — Budapelta: 20 Veseloigra; 22.10 Salonski orkester — Trsi-M lian: 21 Romeo in Julija, opera — Rim-Bari: 20.40 Pestra glasba; 21 Simfonični koncert; 2U.10 Veseloigra — Praga: 19 10 Prenos zbora jz Brna; 19.30 Poster konert iz Bratislavo; 20.55 Trenos koncerta iz Urndlma; 21.55 Plošče — Varšava: 20 Moški zbor; 21.15 Vesel program; 22.40 Pesmi — Vsa Nemčija: 20 Večerni koncert za zahvalni dan (iz Hamburga).
Ponedeljek, 4, oktobra: Belgrad: 18 Plošče; 20 Prenos opere — Zagreb: 3) Prenos opere lz Belgrada — Dunaj: 19.25 l.ujtza Mtlllor, opera; 22.30 Vojaška godba — Budapelta: 19.25 Prenos z Dunaja; 23.05 Ploščo — Trst-Milan: 20.40 Pestra glasba; 21 Prenos operete _ Bim-Bari: 21 Koncert pevskega zbora sik-linske
kapele; 22.20 Igr« — Praga: 19.25 Zabavni večer iz Brna; 22.55 Poljudni koncert; 21.55 Plošče — Varš' a: 30 Operetni zvoki; 21.50 Večrni koncert — Berlin: 20 Zabavni koneort radijskega orkestra — Vralmlava: 10.10 Pester spored; 31.15 Finske pesmi — Pravkfurt: 19.10 Stuttgart — Hamburg: 10.10 Vratlslava; 21.10 1'esml — Kiiln: 19.10 Stutl. rt; 20.IIO K0tii>r»nerg; 21.40 Beethovnovo skladbe — KCnigsberg: 19.10 Pesmi; 20.00 Zaabvni koncert radijskega orkestra; 21.00 Igra — Stuttgart: 19.15 Orkestralni konert; 20.00 Večernj koncert.
Torek. S. oktobra: Belgrad: 1R.50 Poljudni zvoki; 30.30 Simfonični konenrt — Zagreb: 20.00 Operni prenos — Dunaj: 19.40 Filmska glasb«; 21.10 Igra; 32.30 Dunajski zvoki — Budapelta: 19.30 Igro; 20.50 Orko-»tralni koncert: 3180 Plošče — Trst-Vilan: 20.40 Pestra glasba; 21.00 Simfonični koncert — Kim-Rari: 30.M) Pestra glasb«; 21.00 Homoo jn JnllJ«. oper« - Praga: 19.15 Operne slike; 20.05 Poljudni koncert iz 1 ; 55 Varšava; 32.15 Plošče — Varlava: 19.30 Kil ; 20.1 Simfonični koncert; 22.10 Plesna glasim - l'.«i A'cm-tjla: 20.00 Začetek zimsko pomoči 19,17-1938 (prenos Iz
Borilna).
naročam in čiiaife naša kaioiišk' dnevnika »Slovenec« In »Slov. dom«
Zahtevajte povsod naš list!

Zahvala
Vsem, ki so našo ubogo mamico, gospo
Netko Gogala roj. Splichal
soprogo fin. raž. inšp. v p.
tolažili v času njene težke bolezni, vsem, ki so z nami delili žalost, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, prav vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, 6c najlepše in najtopleje zahvaljujeta
rodbini: Gogala in Pogača r.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1937.
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
+
Zapustila nas je naša ljuba teta, eestrična in svakinja, gospa
Marija Rozman roj. Pistotnik
vdova po nadrevidentu drž. železnic
po kratki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 3. oktobra
ob pol 17 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica 6e bo darovala v ponedeljek, dno 4. oktobra ob pol sedmih v magdalenski cerkvi Maribor, dne 2. oktobra 1937.
Žalujoči ostali.
Kttfclr.
Cenjenim čitateljem se vljudno priporočajo naslednji obrtniki
• 1,	z Litije in Smartnega				Kmetijska nabavna in prodajna zadruga r. z. z o. z. Šmartno pri Litiji	Franc Golobar splošno stavbeno tesarstvo Šmartno pri Litiji	Ernest Drčar parna pekarna Šmartno pri Litiji
Martin Kaitna splošno kleparstvo, napeljava vodovodov LITIJA		Anton Lindner mesar in gostilničar LITIJA		Alojz Cerar trgovina in gostilna LITIJA			
L Preželi parna pekarna LITIJA		M. Mahkovec trgovina LITIJA		Ana Ticar strojno pletenje LITIJA	Franc Vrhove mi. mesar LITIJA	Leopold Merzel čevljarska delavnica Šmartno pri Litiji	Ivana Železnik gostilna Šmartno pri Litiji
GOSTILNA pri ..Gorencu" GRBIN PRI LITIJI		Franc Dobravec dimuikarstvo LITIJA		Ivan Kastelic čevljarstvo Izdeluje vsakovrstne čevlje po meri LITIJA	1. Elsner trgovina, gostilna in prenočišča LITIJA	lože Nograšek trgovina z mešanim blagom Šmartno pri Litiji	Ivica Janša šivilja Šmartno pri Litiji
Alojz Vrhove mesar LITIJA		Franc Rozin« soboslikarstvo pleskarstvo Lil	a J in TJA	losip Borišek mesar in gostilničar LITIJA	Franc Zaman soboslikarstvo LITIJA	lože Breznikar čevljar Šmartno pri Litiji	Anica Neke šivilja Šmartno pri Litiji
Emil Koprlvnikar mizarstvo Litija					Frane Šuc trsovina z mešanim blagom in strojno pletenje Šmartno pri Litlfi		
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
po 3°/<
javlja, da obrestuje vse na novo vložene vloge od 1. septembra 1937 dalje
vezane vloge pa po dogovoru	-
Podeljuje kratkoročna posojila,
proti zaznambi na slu!, prejemke ter proti poroitvu
I S&JESEN.DEZ I
I
Kauče
otomane modroce
poceni (n solidno Izdelal«
Ivan Habič, tapetnm
Ljubljana - Poljanska c. 17
Sprejemam popravil«
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prevzel po pokojnem gospodu Pristou Filipu irkoslikarskl ar Istiinl atelje za ipe-cijalno slikanje na steklo, kovino, les, zid, platno, slikanje grbov po predpisih i. t. d. ter ga bom sedaj uredil v lastni delavnici. Izvrševal bom vsa irkoslikarska, pleskarska, ličarska in soboslikarska dela točno, vestno in solidno po najnižjih konkurenčnih cenah, za kar se kot stara znana tvrdka vsem cenjenim naročnikom in znancem v mestu in po deželi za vsa v stroko spadajoča dela kar naj-topleje priporočam.
Ivan Briceli
ipecijalna delavnica za Crkosllkarstvo
soboslikarstvo, pleskarstvo in ličarstvo
Tyrševa cesta 15 Telefon 33 07
LJUBLJANA
Gosposvetska c. 2 Ustanovljeno 1893
Ljudsko posojilnica
v Celja
registrovana zadrugo z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje
Denar je pri njej naložen popolnoma vamo, ker Jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov t vsem svojim premoženjem.
Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5
v
Celovška t. 61, poleg drogerije Hafner
sem odprl novo trgovino z galanterijskim in modnim blagom
V'sc, kar prodajam, je najnovejše in nimam nič starega blaga. — Moji dobavitelji so znani kot producenti dobrega kvalitetnega blaga. — O kakovosti in cenah se lahko prepričate. — Vabim vljudno na neobvezen ogled in se priporočam
s spoštooanicm
Karol Ferjančič
galanterijska in modna trgovina
Ljubljana VII, Celovška c. 61
rsjJiitiBHSSEJ!

LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova c. 47 Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu
avgustu 1937
Žagar Marija zasebnica, Ljubljana
Maverhofer .lohan, jeklarniški mojster v pokoju, Guštanj
Kancler Štefan, dninar. Hoče
Sonnenvvald Terezija, šivilja. Kamenščak
sipek Barbara, posestnica. Laško
iškerbec Franc, čuvaj v pokoju, Sava
Koser Julija, trgovka, Maribor
Drozg Marija, gostilničarka. Jelenče p. Pesnica
Ulbing Marija, vpokojenka. Sv. Nikolaj
Spindler Marija, posestnica, Krčevina-Maribor
Puconja Jera, posestnica, Ljutomer
Koss Marija, prevžitkarica, Trg Lemberg
Ure/.ni k Antonija, prevžitkarica, Studenci
Novinšek Ana, prevžitkarica, Velenje
Zupanič Terezija, zasebnica, Maribor
Molan Marija, prevžitkarica, Črne p. Brežice
Tratnik Josip, preddelavec, Celje
Kronovšek Ivan, posestnik, Sv. Peter v Sav. dol.
Žigart Franc, višji sodni oficiial v pok., Sv. Lenart v Slov. gor.
Pobec Andrej, delavec, Celje
Vari Leopold, čuval drž. žel. v p. Pobrežje, Maribor
Plevčak Ana, prevžitkarica, Stojnoselo p. Rogatec
1'avalec Peler, posestnik, Studenci
Uoiko Marija, posestnica, Maribor-Pobrežje
lluber Ivan, čevlj. mojster, Maribor
Mulec Franc, skladiščnik, Tezno
Stuhec Marija, vdova orož. narednika v p., Maribor
NVeiler Anastazija, zasebnica, Maribor
Po vseh umrlih članih se je izplačala J j.. ITI BCO'. pri padajoča pogrebnina v skupnem znesku UIII LlI.DUU "
Kdor še ni član »Ljudske samopomoči", naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo.
Blagajniško naielstvo

7025—44
Tople domače copate, izdelane iz volnenega sukna, z usnjenim podplatom in suknenim medpodplatom. Neobhodno potrebne vsaki gospodinji. Ženske stanejo Din 39.-moške din 49.—.
"8655-658
Zadnja novost. Elegantne ženske galoše. Zgornji del je izdelan iz lahkega prožnega materijala in so vsled tega zelo udobne za hojo.
1977—64728
Za oficirje, podoficirje, orožnike, ne najdete, prikladnejše obutve kot je ta. Izdelani so iz trpežnega boksa z usnjenim podplatom
98157—660
Elegantne in močne moške galoše s specijalno pojačenim podplatom. Obvarujejo Vaše čevlje pred vlago, a Vaš dom pred nesnago.
4944—724
Najprikladnejši dekliški čevelj za štrapac iz močnega usnja in z usnjenim podplatom.
2495 —6424
Zadnja novost. Eleganten damski čeveljček iz črnega diftina, ki popolnoma nadomesti semiš, s pol-visoko peto in usnjenim podplatom.
3762-64700
Visoki otroški čeveljčki iz močnega mastnega in nepremočljivega usnja z usnjenim podplatom. Zelo prikladni za šolsko mladino v dežju in blatu. Od 31—34 Din 69.-* od 35—38 Din 79.->
Našim odiemalcem pripravili smo veliko izbiro obutve za vsako vreme, za vsako priliko, pritem pa za tako ceno ki odgovaria vsakemu žepu.
PRIDITE, PREPRIČAJTE SE!
Ugoden nakup barhentov
8 dinarjev za meter pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15
Kurfa očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v ekarnah, drogenjah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. HritJaU, lekarnar, Sisak Varulte se potvorbl
ZalSltm inak
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
reg. zadruga z neom. zavezo
LluMlana, Miklošičeva cesla 0
v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
NOVE VLOGE VSOh (OS r0Zp0l021)l¥€
obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po J0/*
Zahvala
Ob smrti drage nam gospe
Ivanke Neuhold roj. Tominc
ufitcljice v pokoju
izrekamo vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetja, iskreno zahvalo. Posebno zahvalo še izrekamo cenjenemu učiteljstvu za darovani krasni venec.
Maribor, dne 2. oktobra 1937.
Rodbina M 1 n k n š.
Zahvala
Ob smrti našega predragega soproga in očeta, gospoda
Jerneja Trobec
sprevodnika drž. žel. t pokoju
izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in spremili dragega pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, ter mu darovali vence in cvetje, našo najtoplejšo zahvalo.
Žalujoč« rodbina Trobec.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeS
Izdajatelj: Ivan Rakovei
Urednik: Viktor Cenčiž