GEOGRAFSKI OBZORNIK NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI Milan Orožen Adamič UDK 614.8(497.12) NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI Milan Orožen Adamič, mag., Geografski inšti- tut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja nekatere osnovne pojme in značilnosti naravnih nesreč v Sloveniji. V z a d n j i h l e t i h j e b i lo p r i n a s več h u d i h n a r a v n i h nesreč: le ta 1989 so šte- v i l n i zeme l j sk i p l a z o v i r a z d e j a l i Haloze, n o v e m b r a 1 9 9 0 so b i le k a t a s t r o f a l n e po- plave v S a v i n j s k i do l i n i , Posav ju , Škof je - Slika 1: Žled. Jugovzhodno Slovenijo, prehodne pokrajine med obalnim medite- ranskim svetom in osrednjo Slovenijo, zelo pogosto prizadene žled. Žled povzro- ča največ škode na drevju, v gozdovih in najrazličnejših infrastrukturnih objek- tih, od katerih je najbolj ogroženo elek- trično omrežje. Tehnološka opremljenost pokrajin se vse bolj povečuje in posledi- ce žleda se lahko sprevržejo v pravo katastrofo, katere učinki imajo pogosto vpliv na veliko širšem območju od onega, ki je neposredno prizadeto. Ob žledenju cest in železnice prihaja do večjih zasto- jev v prometu ali celo začasne prekinit- ve povezav med obalnim delom Slovenije in notranjostjo. V novembru 1985 so bile zaradi žleda in močne burje za dva dni prekinjene skoraj vse zveze med primor- jem in notranjostjo. (Foto M. Orožen Adamič.) UDC 614.8(497.12) NATURE DISASTERS IN SLOVENIA Milan Orožen Adamič, M.Sc., Geografski inšti- tut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenia The paper presents some basic facts and features of nature disasters in Slovenia. l oškem h r i b o v j u i n d r u g o d , v l e tošn jem po le t ju s t a n a s pes t i l i suša i n poplave. Ker j e Sloveni ja p o k r a j i n s k o p e s t r a dežela, k i lež i n a s t i č i šču a lpskega, p a - nonskega, s redozemskega i n d i n a r s k e g a sveta, se p r i nas dogajajo na j raz l i čne jše n a r a v n e nesreče, k i so s o r a z m e r n o pogos- te i n nenehno p reob l i ku je jo p o k r a j i n o , t a k o da so l a h k o p o m e m b n a o v i r a z a n jen razvo j . Ker geog ra f i j a p rouču je zveze m e d s e s t a v i n a m i p o k r a j i n e , n a r a v n e nesreče pa so pos led ica t e h povezav, so n a r a v n e nesreče t u d i p r e d m e t geogra f i je (4 i n 5). Z g e o g r a f s k i m p r o u č e v a n j e m n a r a v n i h nesreč se p r i nas u k v a r j a p r e d v s e m Slika 2: Vetrolom. Izjemno močni, rušilni severni vetrovi so v Slovenji razmeroma redki. V februarju 1984 je tak veter povzročil predvsem v Ljubljanski kotlini in v Posočju pravo razdejanje na stano- vanjskih hišah in drugih poslopjih', na električni ter telefonski napeljavi, v goz- dovih in sadovnjakih. V gorenjskih goz- dovih in drugod po Sloveniji je podrl več kot 400 000 m3 drevja. (Foto M. Orožen Adamič.) 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK G e o g r a f s k i i n š t i t u t A n t o n a M e l i k a Z R C S A Z U , v o k v i r u k a t e r e g a j e b i l l e t a 1 9 9 2 u s t a n o v l j e n t u d i C e n t e r z a m u l t i d i - s c i p l i n a r n o p r o u č e v a n j e n a r a v n i h n e s r e č , k i se j e v k l j u č i l v r a č u n a l n i š k o m r e ž o Z d u ž e n i h n a r o d o v U N I E N E T z a p o s r e d o - v a n j e i n f o r m a c i j o n a r a v n i h n e s r e č a h i n z a č e l s o d e l o v a t i z n o v o u s t a n o v l j e n o R e p u b - l i š k o u p r a v o z a z a š č i t o i n r e š e v a n j e p r i M i n i s t r s t v u z a o b r a m b o . V S l o v e n i j i še n i m a m o i z d e l a n e g a c e l o v i t e g a i n f o r m a c i j - s k e g a s i s t e m a o n a r a v n i h i n d r u g i h ne - s r e č a h , v n e k e m s m i s l u p a o p r a v l j a t o n a l o g o r e v i j a U j m a (6), k i n a m p o s r e d u j e p o d a t k e , r a z i s k a v e , z n a n j e , i n f o r m a c i j e i n d r u g o o n a r a v n i h n e s r e č a h . Dos le j s m o z b r a l i p r e c e j g r a d i v a . L o t i l i s m o se t u d i i z p i s o v a n j a p o r o č i l o n a r a v n i h n e s r e č a h i z č a s o p i s o v . Po i n f o r - m a c i j a h i z S l o v e n s k e g a n a r o d a z a o b d o b j e m e d l e t o m a 1 8 7 0 i n 1 9 4 3 (2), t o j e 7 3 le t , j e v t e h l e t i h n a d a n a š n j e m o z e m l j u S loven i j e v n a r a v n i h n e s r e č a h i z g u b i l o ž i v l j e n j e s k u p a j 3 4 4 l j u d i , k a r j e p o v p r e č - n o 4 , 7 m r t v i h v s a k o le to . Na j več l j u d i j e u m r l o v s n e ž n i h p l a z o v i h (121 ) , n a d r u - g e m m e s t u so b i l e ž r t v e p o t r e s o v (98) , n a t o ž r t v e s t r e l e (41) , p o p l a v (40) , n e u r i j (17) , i z j e m n e v r o č i n e (7), m o č n e b u r j e (7), p o ž a r o v (3) i t d . ( s l i k a 1). Š t e v i l k a j e v p r i m e r j a v i s š t e v i l o m s m r t n i h ž r t e v v p r o m e t u m a j h n a i n se p o s t o p o m a z n i ž u j e . M e d l e t o m a 1 9 4 5 i n 1 9 9 0 j e o c e n j e n a n a 2 , 4 s m r t n i h p r i m e r o v n a le to . Slika 1: Deleži smrtnih žrtev v naravnih nesrečah glede na vrsto naravne nesreče (po izpiskih iz časopisov 1870-1943). POTRES £97. P r e g l e d p o m e s e c i h ( s l i k a 2) p o k a ž e , d a j e b i l o v z a d n j i č e t r t i n i l e t a , od o k t o b - r a do v k l j u č n o d e c e m b r a , m a l o ž r t e v n a r a v n i h n e s r e č . N a j v e č l j u d i j e u m r l o v m e s e c u m a r c u : 6 1 v s n e ž n i h p l a z o v i h i n Slika 2: Smrtni primeri v naravnih nesre- čah (brez potresa) po mesecih (po izpis- kih iz časopisov 1870-1943). 1 z a r a d i i z j e m n e b u r j e . V s n e ž n i h p l a z o - v i h s m o i m e l i ž r t v e o d j a n u a r j a do a p r i - l a , n a j m a n j p a v f e b r u a r j u , k o z i m a še t r a j a . V p o p l a v a h so u m i r a l i v S l o v e n i j i v m a j u (16) , v s e p t e m b r u (33 ) i n n o v e m - b r u (1). Iz t e g a l a h k o z a k l j u č i m o , d a so j e s e n s k e p o p l a v e v S l o v e n i j i n e v a r n e j š e o d p o m l a d a n s k i h . V n e u r j i h so u m i r a l i v j u n i j u (8), j u l i j u (6) i n v m a j u (2). S t r e l a n a m j e p o b r a l a n a j v e č ž i v l j e n j v j u l i j u (25) , s led i j o j u n i j (10) , a v g u s t (4) t e r m a j i n s e p t e m b e r s p o e n i m s m r t n i m p r i m e - r o m . K e r p o t r e s i n i m a j o p o v e z a v e z l e t o m i n l e t n i m č a s o m , j i h v t e m p r e g l e d u n i s m o u p o š t e v a l i . T e h t a n j e t r e n d o v o n a r a v n i h n e s r e - č a h ne da je v z r o k a z a p r e t i r a n o p t i m i - z e m . Ž e s a m a h i t r a r a s t p r e b i v a l s t v a v m n o g i h d e ž e l a h p o v e č u j e de lež o g r o ž e n e g a p r e b i v a l s t v a , h k r a t i p a se p o v e č u j e p o - s e l j e v a n j e m e j n i h o b m o č i j s s l a b š i m i n a - r a v n i m i p o g o j i i n v e č j i m t v e g a n j e m . T u d i p r i n a s j e t a k i h p r i m e r o v v e l i k o , n p r . " s l a m " p o s e l j e v a n j e L j u b l j a n s k e g a b a r j a i n p o p l a v n i h r a v n i n . P o m e m b e n v z r o k z a p o v e č a n o r a n l j i v o s t so t u d i s p r e m e m b e v e k o l o š k e m r a v n o t e ž j u s l o v e n s k i h p o k r a j i n . P o d o b n o m i s e l j e i z r a z i l t u d i G a m s (5) v z b o r n i k u N a r a v n e n e s r e č e v S l oven i j i , k j e r p r a v i " O d k a r j e d o s e l j e v a n j e p r e b i - v a l s t v a z v z p e t e g a s v e t a b i s t v e n o p o v e č a - lo š t e v i l o p r e b i v a l s t v a i n g o s p o d a r s k e z m o g l j i v o s t i n a r a v n i n s k e m de lu , se j e s k u p n a o g r o ž e n o s t p r e b i v a l s t v a p o v e č a l a . " Š k o d a , k i j o l e t n o p o v z r o č e n a r a v n e n e s r e č e v S l oven i j i , j e i z l e t a v l e to r a z l i č - n a . V o b i č a j n i h l e t i h z n a š a o d p o l do d v e h % d r u ž b e n e g a p r o i z v o d a , l e t a 1 9 7 6 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Neurje. V hribovitem svetu Škof- jeloškega hribovja so hudourne vode odnesle del ceste (1.11.1990), prožili so se plazovi in usadi, poplavljena so bila polja in zalite mnoge hiše. V juliju 1989 se je v enem od takih neurij v Halozah utrgalo prek 5 000 usadov. Na kmetij- skih zemljiščih je bilo povprečno 120 usadov na km2. (Foto M. Orožen Ada- mič.) Slika 4: Potres. V letu 1976 je zahodne dele Slovenije najbolj prizadel potres, ki je imel hipocenter na severnem obrobju Furlanske nižine. Najhuje je bilo v Bre- ginjskem kotu. Mnoge hiše (približno 3500) so bile tako poškodovane, da niso bile več varne za bivanje. Slika prikazu- je podiranje - odstranjevanje v potresu poškodovane hiše v Breginju. Nekdanje izredno lepo naselje beneškoslovenskega tipa je z obnovo povsem spremenilo svo- jo podobo. V Sloveniji imamo kar štiri območja, v katerih pričakujemo potrese do 9 rušilne MCS stopnje, to so: Tolmin- sko, Idrijsko, Ljubljansko in Brežiško-Krš- ko. (Foto M. Orožen Adamič.) p a j e z a r a d i p o s l e d i c p o t r e s a v P o s o č j u i n d r u g i h n e s r e č v t e m l e t u š k o d a n a r a s - l a n a p r e k 6 % d r u ž b e n e g a p r o i z v o d a S loven i je . Po p o s a m e z n i h m a n j š i h e n o t a h , o b č i n a h a l i k r a j e v n i h s k u p n o s t i h so t i de lež i č e s t o v e č k r a t p r e s e ž e n i . N a r a v n o n e s r e č o l a h k o v o s n o v i s t r n e m o v p r o c e s , k i i m a n a s l e d n j e f a z e , p r i k a z a n e v m o d e l u n a s l i k i 3 . Slika 3: Shema procesa naravne nesreče. \ J PREVENTIVA J O s n o v n i c i l j v a r s t v a p r e d n a r a v n i m i n e s r e č a m i j e v p r i p r a v l j e n o s t i n a n j e . Ugo - t o v i t i m o r a m o t v e g a n j e i n z m a n j š a t i r a n - l j i v o s t č l o v e k a o z i r o m a d r u ž b e . Iz p o t e k a p r o c e s a o b n a r a v n i n e s r e č i j e r a z v i d n a p o v r a t n a z v e z a , t o j e s t a l e n p r o c e s , do- g r a j e v a n j a , p r i l a g a j a n j a i n i z b o l j š e v a n j a n a j r a z l i č n e j š i h a k t i v n o s t i . Mode l d e l i m o v d v e m e d sebo j b i s t v e n o r a z l i č n i , v e n d a r t e s n o p o v e z a n i f a z i : obdob je p r e d n a r a v n o n e s r e č o i n d o g a j a n j e ob o z i r o m a p o n a - r a v n i n e s r e č i . Z a o b l i k o v a n j e i n i z v a j a n j e z a š č i t n i h u k r e p o v so n u j n o p o t r e b n e a n a - 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Zemeljski plaz. V novembru 1990 je izjemno močno neurje povzročilo obsežne poplave po skoraj celi Sloveniji. Najhuje je bilo v Zgornji Savinjski doli- ni. Ob obilni namočenosti so se na števil- nih krajih prožili zemeljski plazovi. Naj- huje je bilo v Podvolovjeku, kjer je plaz zajezil vode v dolini in za njim je nas- talo obsežno jezero. Samo v tem neurju je Skoda, ki je nastala presegala več kot 20 % letnega družbenega proizvoda republike Slovenije. (Foto M. Orožen Adamič.) l i z e p o s a m e z n i h p r i m e r o v , a k t i v n o s t i i n p r o b l e m o v v v s a k i o d t e h f a z . Po leg t e g a m o r a m o u p o š t e v a t i m e d s e b o j n e povezave z n o t r a j p o s a m e z n i h f a z . P o g l e j m o p o a b e c e d n e m r e d u n e k a - t e r e o s n o v n e t e m i n e (1 i n 3), k i j i h u p o - r a b l j a m o p r i p r o u č e v a n j u n a r a v n i h ne - s reč : Čas i zpos tav l j an ja ( e x p o s u r e t i m e ) j e d o b a , k i j o u p o š t e v a m o p r i o c e n i "ne- v a r n o s t i " a l i " o g r o ž e n o s t i " . P r i p r o j e k t i r a - Slika 6: Poplava. Poplavna - hudourna voda Savinje (1.11.1990) je pri Letušu odnesla velik del rečnega brega. To je dobro vidno na kozolcu, ki je obvisel nad novo nastalo strugo reke. (Foto M. Orožen Adamič.) n j u j e t o n a v a d n o ž i v l j e n s k a ( a m o r t i z a c i j - s k a ) d o b a o b j e k t a . Na r avna nesreča ( n a - r a v n a n e z g o d a , e l e m e n t a r n a n e s r e č a , n a r a v n a k a t a s t r o f a ) j e i z r e d n i n a r a v n i a l i po č l o v e k u p o s p e š e n i n a r a v n i p o r o c e s , k i v v e č j i h r a z m e r a h p r i z a d e n e d r u ž b i do l očeno š k o d o . Nevarnost ( h a z a r d ) j e ( n a r a v n a a l i d r u g a u s t r e z n a ) d a n o s t z a k a t e r i k o l i n e u g o d e n p o j a v , k i j e p o v e z a n z m o ž n o n e s r e č o i n l a h k o p o v z r o č i n e - u g o d n e u č i n k e . G o v o r i m o o p o t r e s n i , p o - p l a v n i , p o ž a r n i i t d . n e v a r n o s t i . N e v a r n o s t j e v e r j e t n o s t n i p o j e m i n j o o p r e d e l j u j e m o z " v e r j e t n o s t j o p r e k o r a č i t v e " . Ogroženc i ( e l emen ts a t r i s k ) so v s e s e s t a v i n e ž i v l j e n - s k e g a p r o s t o r a , n p r . p r e b i v a l s t v o , d r u ž b e - n a i n z a s e b n a l a s t n i n a , d r u ž b e n e i n GEOGRAFSKI OBZORNIK e k o n o m s k e a k t i v n o s t i , k i so o g r o ž e n e n a d a n e m o b m o č j u . Og rožena v rednos t ( v a - l ue a t r i s k ) so m o ž n e e k o n o m s k e i z g u b e n a d a n e m o b m o č j u . Ogroženec j e oseba , k i j e o g r o ž e n a z a r a d i n a r a v n e nes reče . Ogroženo okol je so s e s t a v i n e o k o l i š k e g a s v e t a , s k a t e r i m i j e č l ovek v s o s o d v i s n o s - t i i n k i so o b n a r a v n i h n e s r e č a h r a n l j i - ve. Ogroženost ( r i s k ) so m o ž n e d r u ž b e n e i n e k o n o m s k e p o s l e d i c e b o d o č i h n e s r e č . G o v o r i m o o p o t r e s n i , p o p l a v n i , p o ž a r n i i t d . o g r o ž e n o s t i . O g r o ž e n o s t j e v e r j e t n o s t - n i p o j e m i n j o l a h k o o p r e d e l j u j e m o z " v e r - j e t n o s t j o p r e k o r a č i t v e " . O d v i s n a j e o d " n e v a r n o s t i " , " r a n l j i v o s t i " i n o d " č a s a i z p o - s t a v l j a n j a " . Ran l j i vos t ( v u l n e r a b i l i t y ) j e p r i č a k o v a n a s t o p n j a i z g u b ( a l i p o š k o d b ) d a n e g a " o g r o ž e n c a " a l i s k u p i n e o g r o ž e n - c e v ob m o r e b i t n i n e s r e č i . G o v o r i m o o p o - t r e s n i , p o p l a v n i , p o ž a r n i , i t d . r a n l j i v o s t i . Stopnja ogroženost i j e p r i č a k o v a n a s t o p - n j a p o š k o d b o z i r o m a i z g u b ob n a r a v n i n e s r e č i . Š k o d a ( d a m a g e ) o b s e g a e k o n o m - ske i z g u b e , o c e n j e n e p o n e s r e č i . Tvegan j e ( a c c e t a b l e r i s k ) j e t i s t a " o g r o ž e n o s t " , k i j o z a v e s t n o s p r e j m e m o k o t s p r e j e m l j i v o . N a - t a n č n e j e j e t o t i s t a " v e r j e t n o s t p r e k o r a č i t - ve", k i j o j e m l j e m o k o t osnovo z a do loč i - t e v p r o j e k t i v n i h z a h t e v v g r a d b e n i š t v u a l i p r i d r u ž b e n o e k o n o m s k i h p o s e g i h . Ver- je tnost prekoračitve ( e x c e e d a n c e p r o b a - b i l i t y ) j e v e r j e t n o s t , d a b o v d a n e m ob- d o b j u n a d a n e m m e s t u a l i o b m o č j u p r e - k o r a č e n a d o l o č e n a v r e d n o s t n e k e z n a č i l n e f i z i k a l n e oz . g e o f i z i k a l n e ( l a h k o t u d i s t a - t i s t i č n e ) k o l i č i n e , k i z a d a n e p o t r e b e s p r e - j e m l j i v o k o l i č i n s k o o p r e d e l j u j e n e s r e č o , a l i v e r j e t n o s t , d a b o d o p r e s e ž e n e d o l o č e n e d r u ž b e n e i n e k o n o m s k e p o s l e d i c e nes reče . Zmog l j i vos t (kapaciteta ) og roženega ozeml ja j e s k u p n a p r e b i v a l s t v e n a , g m o t - n a i n k u l t u r n o - c i v i l i z a c i j s k a z m o g l j i v o s t o g r o ž e n e g a o k o l j a . N a r a v n e n e s r e č e l a h k o d e l i m o n a n a j r a z l i č n e j š e n a č i n e , n a j b o l j p r e p r o s t a d e l i t e v j e p o vzroku: p o t r e s , t o č a , s u š a , p o p l a v a , ž l ed , p o d o r , o r k a n s k i v e t e r i t d . O b s t o j a t u d i d e l i t e v p o s t rokah, k i j i h o b r a v n a v a j o : geo loške, g e o m o r f o l o š k e , h i d r o - loške , b i o l oške , t e h n o l o š k e i t d . E n o o d m o ž n i h d e l i t e v n e s r e č k a ž e s l i k a 4 (3). Posebe j ve l j a o p o z o r i t i n a s p o z n a n j e , Slika 4: Vrste nesreč. NARAVNE NESEREČE VELIKE ali obsežne ali geografske NESEREČE KOMBINACIJA ANTROPOGENE ali civilizacijske NESEREČE GEOFIZIKALNE -METEOROLOŠKE -HIDROLOŠKE -GEOLOŠKE BIOLOŠKE -EPIDEMIJE -EPIZOOTIJE -EPIFITIJE TEHNOLOŠKE -NEZGODE -ONESNAŽEVANJE SAilOUNIČEVALNE -VOJNE -OSTALO 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK d a so n e d v o m n o n a j b o l j k r i t i č n e s i t u a c i j e , k o p r i d e d o m e d s e b o j n e k o m b i n a c i j e nes - reč . T a k o j e b i l o n a p r i m e r ob z e m e l j - s k e m p l a z u v Z a g o r j u l e t a 1 9 8 7 , k j e r j e v e l i k a m n o ž i n a p a d a v i n p o v z r o č i l a i z j e m - n o n a m o č e n o s t z e m l j i š č a i n s p r o ž i l o se j e d r s e n j e z e m l j i š č a ( n e u s t r e z n o o d l o ž e n e j a l o v i n e ) . Po ob segu l a h k o n a r a v n e nes reče , k a t a s t r o f e a l i e l e m e n t a r n e n e s r e č e d e l i m o v t i s t e s v e t o v n i h , k o n t i n e n t a l n i h , r e g i o n a l - n i h a l i k r a j e v n i h d i m e n z i j . V S l o v e n i j i s m o se dos le j s r e č e v a l i s p o s l e d i c a m i n a r a v n i h n e s r e č , k i so č e s t o p r e s e g a l e o b č i n s k e o k v i r e i n z a h t e v a l e u v e l j a v l j a n j e r e p u b l i š k e s o l i d a r n o s t i . D o s e d a n j e i s k u š n j e k a ž e j o , d a j e z a u s p e š n o r e š e v a n j e p r o b l e m o v i n u k r e p a - n je ob v e č j i h n a r a v n i h n e s r e č a h i z r e d n o p o m e m b n o k a r se le d a c e l o v i t o p o z n a - v a n j e i n o b r a v n a v a n j e n a r a v n i h n e s r e č . T e m u n i b i l o v e d n o t a k o . N p r . k m a l u p o n e u r j u v l e t u 1 9 8 9 v H a l o z a h j e z D r a v - s k e g a p o l j a p r i š l a v e s t o o p o r e č n o s t i p i t n e vode , o p r e v e l i k i k o l i č i n i z a č l o v e k a i n ž i v a l i š k o d l j i v i h s n o v i v n je j . R a z i s k a v e so p o k a z a l e , d a so p r i š l i v p o d t a l n i c o p e s t i c i d i , k a t e r i h s p i r a n j e z n e u r e j e n i h o d l a g a l i š č o d p a d k o v j e p o s p e š i l o dežev je . T o j e z n a č i l n a e k o l o š k a n e s r e č a , k i j e p o s l e d i c a n e u s t r e z n e g a , n e n a d z o r o v a n e g a i n n e p r e m i š l j e n e g a o d l a g a n j a z a oko l j e n e v a r n i h o d p a d k o v . N a r a v n i m nes rečam j e s k u p n o to , d a i z j e m e n p o j a v , d o g o d e k a l i p r o c e s v n a r a v i p o v z r o č i š k o d o z u n i č u j o č i m i pos le - d i c a m i v d o l o č e n e m p r o s t o r u i n č a s u . G l a v n i v z r o k eko lošk ih nesreč p a j e ( za r a z l i k o o d n a r a v n i h ) č l o v e k , k i s s l a b o p r e t e h t a n i m i n n e o d g o v o r n i m r a v n a n j e m v p l i v a n a p r e o b l i k o v a n j e o b s t o j e č i h n a r a v - n i h s i s t e m o v . O n e s n a ž e v a n j e n a j r a z l i č n e j - š i h o b l i k j e d o b e r p r i m e r eko loške n e s r e - če. E n a o d u p o r a b n i h d e f i n i c i j z a eko loš - k e n e s r e č e j e , d a p r e d s t a v l j a j o z a č l o v e k a a l i n a r a v o do ločeno g r o ž n j o , d o g o d e k , p o - j a v , k i j e p o s l e d i c a č lovekove d e j a v n o s t i . O b e m a v e l i k i m a s k u p i n a m a n e s r e č j e s k u p n a p o v e z a n o s t č l o v e k a z n a r a v o , z n a r a v n i m i d a n o s t m i , s p o j a v i i n p r o c e s i , s k r a t k a z o k o l j e m v n a j š i r š e m p o m e n u besede. P o j a s n j e v a n j e v z r o k o v i n r a z i s k o - v a n j e n a r a v n i h i n e k o l o š k i h n e s r e č j e p o m e m b n a p r v i n a i n t e m e l j n i k a m e n v r a z r e š e v a n j u p e r e č e g a p r o b l e m a d a n a š n j e - g a č a s a : o d n o s a č l o v e k - oko l je . O d g o v o - r e n o d n o s do o k o l j a , p r e p r e č e v a n j e i n v a r s t v o p r e d n e s r e č a m i v s e h v r s t j e ne n a z a d n j e t u d i p o m e m b n o e k o n o m s k o v p r a - š a n j e , v p r a š a n j e p r e ž i v e t j a , r a z v o j a i n p r i h o d n o s t i . 1. Gams, I. 1983: O razsežnosti in potreb- nosti raziskovanja naravnih nesreč v Jugoslaviji. Zbornik zveznega simpozija o naravnih nesrečah, ZCD Jugoslavije. Ljubljana. 2. Izpiski iz časopisov 1870-1943, arhiv GIAM ZRC SAZU. 3. Lapajne, J. 1983: Poskus klasifikacije nesreč. Zbornik zveznega simpozija o naravnih nesrečah, ZGD Jugoslavije. Ljubijana. 4. Naravne nesreče v Jugoslaviji s poseb- nim ozirom na metodologijo geografske- ga proučevanja naravnih nesreč. Zbornik zveznega simpozija o naravnih nesrečah, ZGD Jugoslavije. Ljubljana. 1983. 5. Naravne nesreče v Sloveniji, SAZU. Ljubljana, 1983. 6. Ujma. Revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo izdajata Republiški štab za civilno zaščito in Ministrstvo za ljudsko obram- bo. 13