izvenšokko deioZopet in zopct sc moramo vračati na ta percči problem učiteljskega poklica. Delo v šoli je normirano po šolskem zakonu, podrobno določeno po učnih načrtih ter kontrolirano po oblastnih strokovnjakih. Vse te merc varujejo učitelja vsaj v splošnem pred samolastnim poscganjcm neodgovornih činitcljcv V vršitev njcgovih poklknih dolžnosti. Vse drugačc pa sc nam predstavlja vprašanje učiteljevcga izvenšolskega dela. O kakem normiranju, ki bi bilo vredno tega imena, ni mogočc v tem pogfedu niti govoriti, ne glede na to, da si takega normiranja učiteljstvo toliko iz osebnih, kolikor iz stvarnih razlogov nikdar ni in ne bo želelo. Iz splošnega kaosa bi mogli za enkrat izluščiti samo eno nesporno resnico#in ta bi bila, da je učiteljevo izvenšolsko delo nujno potrebno, kajti to delo predstavlja vzmet narodnega napredka na vseh kulturnih področjih. Niti eden učitelj, ki se še čuti kot sestavni del ljudskega občestva, in ki v njem še ni zamrla zavest socialne odgovornosti, se ne bo mogel in smel odtcgniti dolžnostim, ki jih ima do ljudstva tudi izven sten svoje učilnice. To dejstvo sc nam zdi neoporečno in nam daje zato najsolidnejšo osnovo za razpravljanje o tem vprašanju. Mnenje slovenskega učiteljstva je torej, da je njegovo delo izven šolc za gospodarski in kulturni napredek slovcnskega naroda nujno potrebno, zato ga bo učiteljstvo vršilo vse dotlej, dokler se bo smatralo soodgovorno za ta napredek. To svojo zavest odgovornosti izpričuje slovensko učiteljstvo od vsega početka, ko je stopilo kot stan v narodni kolektiv. Nepristranska sodba je že neštetokrat ugotovila potrebo in korist njegovega izvenšolskega dcla, nepristranski in zgolj narodno čuteči ljudjc morajo tudi danes brez pridržkov priznati, da sloni velika večina izobraževalnega dela med slovenskim narodom na učitcljskih ramcnih. Komur je resnično mar napredek ljudske prosvete, kdor jc torej pravi prijatelj našega ljudstva, mora samo želeti, da se učiteljsko izvenšolsko delo ne omejuje, marveč poglablja, razširi in smotrno organizira. In ac samo to: to delo bi se moralo zaščititi in pospeševati, učitelj kot javni delavec bi moral uživati izrecno priznanje vseh prijateljev narodnega napredka. To bi bilo edino na mestu — ne zaradi učitelja, ki si s tem delom požrtvovalno nalaga na svoja pleča težke nalogc in dolžnosti, zvezane z veliko odgovornostjo napram ljudstvu in zgodovini, marveč zaradi stvari same, zaradi slovenskega ljudstva in njegovega mednarodnega položaja v gospodarskem in kulturnem pogledu, zaradi njegove življenjske zmožnosti. Naj ugotovimo predvsem, da gleda slovensko učiteljstvo to vprašanje prav s tega zorišča. Vse njegovo stremljenje zadnjih let je šlo za tem, da postavi težišče svojega dela na nevtralno, zgolj narodno osnovo, daleč od vsakega partizanskega partikularizma. Nočemo sicer tajiti v tej zvezi, da se šc dobe tudi med našim stanom posamezniki, ki si ne morejo predstavljati izvenšolskega dela brez partijskih navodil, toda ogromna večina učiteljstva, združena v nevtralni, nepolitični stanovski organizaciji, gleda že danes na te svoje tovariše kot na petrefakte iz davnih dni. Iz neštetih enunciacij, skrbno pripravljenih v tečajih za učiteljsko izvenšolsko delo, je vsa slovenska javnost, ki je dobre volje, obveščena o organizačnih smernicah v tem pogledu. Naše delo naj gre za tem, da se dvignejo gospodarske in kulturae osnove našega naroda. Od tega izboljšanega stanja bodo sicer črpale svoje koristi lahko vse politične stranke, okoristil se bo z njim pa predvsem slovenski narodni kolektiv. Ce podajemo s tem slovenski javnosti to izjavo, nambodi dovoljeno, da postavimoprav tej javnosti nujno vprašanje: Katera slovcnska politična skupina se upa postaviti tako pojmovanemu učiteljskemu izvenšolskemu delu svoj veto? Slovenski učitelji imamo na tem področju že toliko in tako raznovrstnih. izkušenj, da ne bomo nikdar več pristali na to, da bi nam katera koli partija predpisovala svoje glcdanje na stvarno in formalno stran našega izvenšolskega dela.