Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
m
SLO VEDSKI
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. b
Dne 11). in 20. februarja 1944 je bilo v Črnomlju prvo zasedanje SNOS-a, kjer si je slovenski narod sredi borbe na življenje in smrt gradil svojo novo državo, postavljal svojo ljudsko oblast in oblikoval svojo lastno usodo.
LETNIK V
DUNAJ, V SOBOTO, 18. II. 1950
ŠTEV. 13 ( 286)
Pogajanja za državno pogodbo spot preložena
Kakor znano, so namestniki štirib zunanjih ministrov na svoji seji dne 24. januarja I. I. preložili pogajanja do 15. februarja, ker takrat niso mogli doseči sporazuma. Zadnjo sredo pa so se zbrali na svoji 250. seji, da bi nadaljevali z delom. Seji je predsedoval sovjetski zastopnik Zarubin, ki je predlagal, da bi razpravljali o ostalih še nerešenih členili državne pogodbe, to so člen lt> (usoda DP-jevcev), člen 27 (inozemski strokovnjaki v avstrijski vojski) in člen 42 (imovina članov Združenih narodov v Avstriji). Zapadni zastopniki pa so izrazili mnenje, da nima pomena razpravljati o nadaljnjih členih, preden Zarubin ne more definitivno sporočiti. kdaj bodo končana pogajanja med Sovjetsko zvezo in avstrijsko vlado o členu 48a, ki vsebuje poravnavo avstrijskih povojnih dolgov.
Ko je Zarubin nato vprašal, če ameriški zastopnik mogoče sploh ne želi roka za nadaljnja pogajanja, je Reber odgovoril, da Zarubin zaman poskuša, prevaliti odgovornost za odlašanje pri pogajanjih na zastopnike zapadnih sil. Sovjetski zastopnik da je sam izjavil, da še nerešeni členi ne morejo bili rešeni tako dolgo, dokler ni dosežen sporazum glede plačevanja povojnih dolgov.
Tudi francoski zastopnik je poudaril, da nima pomena, razpravlja-
Posledice marshallovega plana na Danskem
Danski časopis ,,Land og Kolk" piše na podlagi dejstev o posledicah, ki jih je povzročil marshallov plan predvsem za delovno ljudstvo.
Na Danskem se je število brezposelnih od 130.000 v decembru 1949 zvišalo na 150.000 v januarju 1950. Skupno z družinskimi člani je danes na Danskem nič manj kot 400 tisoč ljudi, ki so vsled brezposelnosti obsojeni na gladovanje.
Nadaljnja posledica marshallove pomoči je stanovanjska kriza. 'Pišoči ljudi, ki so brez stanovanja, se brez uspeha obračajo do stanovanjskega urada, ki jim svetuje, da dajo otroke v sirotišnice, sami pa naj si kjer koli poiščejo stanovanje.
Vsled razvrednotenja krone je zaslužek padci za 15 do 25 odstotkov, medtem ko se cene nenehno dvigajo. One moke so sc zvišale za 15 do 05 odstotkov, cene za mleko in mlečne izdelke za 10 do 35 odstotkov, cene rib prav tako za 15 do 35 odstotkov, cene mesa za 65 odstotkov, cene kuriva za 75 odstotkov in cene mila za skoraj 100 odstotkov. Posledica brezposelnosti, bede in lakote je tudi naraščanje samomorov.
Na. drugi strani pa sc dobički kapitalistov vedno bolj večajo. Tako je na primer ladjedelnica Burmei-ster und VVain imela leta 1947 4,0 milijona kron čistega dobička, leta 1948 že 5,4 milijona kron, leta 1949 pa celih 9 milijonov kron.
Po mestih so na dnevnem redu mogočne demonstracije delavcev, minister za trgovino pa dnevno prejema številne resolucije s tisoči podpisi žena in gospodinj, ki protestirajo proti naraščanju podražitve življenjskih potrebščin.
ti o nadaljnjih členih, ker bodo pri teh nastale iste težkoče kot pri členu 48a.
Britanski zastopnik Malici je predlagal, da bi pogajanja zastopnikov ponovno preložili za nadaljnjih 14 dni, torej do 1. marca 4950, kar so ostali zastopniki sprejeli.
Državna pogodba pred avstrijskim parlamentom
Istega dne, ko so zastopniki v Londonu preložili pogajanja za državno pogodbo do 1. marca, je prišlo tudi v avstrijskem parlamentu glede državne pogodbe do hrupne debate, ko je komunistični poslanec Fischer izjavil, da so vladne stranke napovedale za današnjo sejo veliko
demonstracijo za državno pogodbo in so celo nameravale, obrniti se do ljudstva. Bil bi res že skrajni čas, obrniti se do ljudstva, je dejal Fischer, in da bi ljudstvo samo nastopilo proti sabotiranju državne pogodbe. Ako vi nočete poskrbeti za to, bomo poskrbeli mi, da se bo ljudstvo samo vključilo v borbo za državno pogodbo.
Besede Fischerja so povzročile pri vladnih strankah hrupne medklice in razburjenje, Fischerja so imenovali izdajalca in plačanca ter mu očitali, da napravi kominform-ska ideologija človeka ne le slepega, temveč tudi brezčastnega, naprtavi ga za izdajalca svojega lastnega naroda.
Sovjetska zveza in LR Kitajska sklenili prijateljsko pogodbo
Že mesece biva predsednik Ljudske republike Kitajske Mao Tse Tung s svojimi najbližjimi sodelavci v Moskvi in svetovna javnost se je že upravičeno spraševala, kaj naj pomeni dolgotrajni obisk v Sovjetski zvezi. Zadnjo sredo pa so uradno objavili prvi uspeh tega obiska, ko so poročali, da sla Sovjetska zveza in LB Kitajska sklenili za dobo 30 let pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. V pogodbi se obe državi obvezujeta, da bosta predvsem onemogočali vsako poživitev japonskega imperializma. V primeru pa. da bi bila ena izmed obeh držav izpostavljena napadu s strani Japonske ali kake druge države — japonske zaveznice in prišla tako v vojno stanje, bo druga država takoj priskočila na pomoč z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago.
Takoj po podpisu mirovne pogodbe z Japonsko, najkasneje pa leta 1952, hoče Sovjetska zveza zapustiti najbolj važno trdnjavo ob kitajski obali Fort Arthur in prišiti -nišče Dalmi. Kitajska bo dobila vr-
njene Mandžurske železnice, poleg tega pa se Sovjetska zveza obvezuje, da bo dovolila petletno posojilo v višini 300 milijonov dolarjev.
Pogodba obvezuje obe državi, da ne smeta sklepati nobenih zvez ter podpirali politike, ki bi bila naperjena proti eni izmed obeh držav. V
Spopad v italijanskem parlamentu
Italijanski parlament je dne 14. februarja razpravljal o novi vladi De Uasperija. Ko je ministrski predsednik De Gasperi zborovanje poslancev levega krila v Modeni ob priložnosti napada policije na stavkajoče delavce, kjer je bilo 6 delavcev ubitih, imenoval ,,Modensko para-do“ in izjavil, da so za krvoprelitje v Modeni odgovorni komunisti, je prišlo v parlamentu do viharnega razpoloženja. Komunistični poslanci in poslanci levih socialistov so poskočili s svojih sedežev in skušali napasti krščanskodemokratične poslance. Prišlo je do dejanskega spopada in so morali minister za delo Achille Marazza in nadaljnjih 6 poslancev — med njimi ena ženska — iskati zdravniško pomoč.
vseh važnejših vprašanjih noj se obe državi med seboj sporazumeta, ne smeta pa se vmešavati v notranje zadeve.
Pogodbo sta v prisotnosti Stalina in Mao Tse Tunga podpisala zunanji minister Sovjetske zveze Višinski in zunanji minister Ljudske republike Kitajske Cu En Lai. Po podpisu sta imela Višinski in £11 En Lai govore, kjer sla poudarila pomen pogodbe; cu En Lai je ob koncu poudaril, da je po združitvi narodov Kitajske in Sovjetske zveze nasla-la ,,nepremagljiva sila 700 milijonov ljudi!1'
Francosko delavstvo se bori za mir
Francoski deželni svet železničarjev je napovedal za 17. februar dveurno stavko železničarjev, da podkrepi zahteve po mesečni dokladi v višini 3000 frankov in po zvišanju mezd.
Delavci cestnih železnic, železničarji in delavci predmestnih obratov v Nizzi so stopili v stavko, da protestirajo proti pošiljanju vojnega materiala v Vietnam. Stavkajoči so st> podali proti pristanišču, med potjo pa jih je ustavila policija in žandarmerija, ki jih je napadla z gumijevkami in s solzilnim plinom. Toda delavci so prodrli policijski
Jugoslovanski smučarji ob spomen iku padlih partizanov v Velikovcu
kordon, se podali v pristanišče in zmetali vojni material, ki je bil pripravljen zn Vietnam, v morje.
Delegacija pariških železničarjev je hotela pri direkciji intervenirati zaradi zahtev železničarjev, toda policija je ni pustila v poslopje direkcije. V odgovor na to se je zbralo 1500 železničarjev no protestnem zborovanju na postaji Sainl-Nazaire, katerim se je pridružilo tudi veliko število potnikov. Na povelje notranjega ministra so poslali pojačane policijske oddelke, ki so zborovalce napadli in mučili. Nekaj oseb je bilo tudi ranjenih, štiri pa jih je policija aretirala. Iz protesta proti temu nasilju so vsi delavci ,,Zapadne proge" zn eno uro prenehali z delom, pridružili so se jim tudi nameščenci avtobusov.
Za pristaniške in ladjedelniške delavce, ki nočejo natovarjati vojnega materiala zn Vietnam, so razne demokratične organizacije, sindikati in posamezni obrati prispevali doslej 1,700.000 frankov. Po poročilih ,,Humanite“ je tudi skupina vojakov od svoje majhne plače zbrala 350 frankov ter cigaret in tobaka za stavkajoče delavce. V pismu, ki so ga vojaki poslali delavcem, pišejo: To smo zbrali zato, dn izrazimo našo bratsko solidarnost z ladjedelniškimi delavci. Kljub pritisku, kateremu smo izpostavljeni v vojski, ne bomo izdali častnih tradicij francoskega delavskega gibanja. Mi napravimo vse, kar je v naših močeh, da preprečimo izkrcanje ameriškega vojnega materiala.
Obiskali so nas jugoslovanski smučarji
Minuli leden so nas obiskali jugoslovanski smučarji, ki so se prve dni februarja udeležili tekem ob II. delu ,,solnogra§kega mednarodnega športnega tedna“ v Badgasteinu in Bocksteinu. V skupini, ki jo je vodil lov. Franjo Pavlin, je bilo pet izbranih jugoslovanskih skakalcev
—	Rudi Finžgar, Zoran Zalokar, Odon Slabe, Janko Mežik in Jože Langus — ter štiri izvrstnih smučarjev — Janko štefe, Slavko Lukane, France Cvenkelj in Marjan Magugar. Vsi so sodelovali že na različnih mednarodnih tekmah in tam dosegli znatne uspehe.
Ko so zdaj tekmovali na Solno -graškem, so spet vsi pokazali, da jugoslovanski smučarji nikakor niso med zadnjimi na svetu, temveč nasprotno, da se lahko merijo s smučarji vseli držav. Tudi tokrat so vsi častno zastopali Jugoslavijo, ki nudi smučarjem kakor tudi vsem ostalim panogam športa vse možnosti razvoja in vsestransko podporo.
Na Solnograškem, v Bocksteinu, so dosegli zlasti lepe uspehe skakalci, ki so v solo-skokih zasedli prvo, drugo, četrto, šesto in osmo mesto. Prvi je bil Rudi F inžgar (59 in 60 m), drugi Zoran Zalokar (57,5 in 52,5 m), četrti Odon S I a-b e (55 in 54 m), šesti Janko M e-žik (54,5 in 51 m) in osmi Jože Langus (51,5 in 53 m). Najdaljši skok na bocksteinski skakalnici so doslej zabeležili 59 metrov. Rudi Finžgar je rekord te skakalnice presegel, ko je skočil 60 metrov. Pri tem moramo še upoštevati, da je bocksteinska skakalnica zelo strma in da je bil ob skokih silen veter, ki je jako neugodno vplival na skakanje.
Pa tudi smučarji niso zaostajali. V smuku — skupno je tekmovalo 70 smučarjev — so zasedli:	Slavko
Lukane peto, Janko § t e f e osmo in France Cvenkelj dvajseto mesto. Janko štefe, ki je na vsak način eden izmed najboljših jugoslovanskih smučarjev, je imel pri smuku na žalost smolo in je padel. Pri tem je zgubil toliko časa. da je mogel doseči le osmo mesto. <“;e te smole ne bi imel, bi nedvomno zasedel prvo mesto. V veleslalomu
—	vseh tekmovalcev je bilo 80 —
so zasedli:	štefe tretje, Lukane
dvajseto in Cvenkelj štirideseto mesto, v slalomu — skupno 50 tekmovalcev — pa: štefe sedmo, Lukane petnajsto in Cvenkelj dvajseto me-
sto. Marjan Magušar se tekmovan, ni mogel udeležiti, ker si je pri treningu zelo poškodoval nogo.
Ko so se vračali s Solnograškega, nikakor niso hoteli zamuditi ugodne priložnosti, da bi obiskali najsevernejši del slovenske zemlje, ki še ni svobodna, — Slovensko Koroško. Danes pač vsakega Slovenca v svobodni domovini ter tudi slehernega Jugoslovana zanima usoda koroških Slovencev, ki jih je imperialistični diktat ponovno prepustil nasilni in načrtni germanizaciji, nacionalnemu in socialnemu zatiranju in nadaljnjemu izkoriščanju. Saj smo iste krvi, istega rodu, sinovi in hčere iste matere. Sicer nas ločijo krivične meje, kljub temu pa nas veže trdna bratska vez, ki je nerazdruž-
Smučarji na Osojičici
ljiva, ki je ne more pretrgati nihče, niti najbrutalnejše nasilje.
V	dneh, ko so bivali med nami, so se jugoslovanski smučarji seznanili z našim življenjem, z našo borbo za ohranitev slovenstva na Koroškem. Bratsko smo se pogovorili o vsem, o vseh naših težkočah, o našem delu za narodov blagor in naši bratje so stalno poudarjali in nam zatrjevali, da nas svobodna domovina nikoli ne bo pozabila, da nam bo vedno in vsepovsod pomagala in nam stala ob strani, kolikor bo v njenih močeh.
V	teh dneh so si naši bratje iz svobodne domovine ogledali tudi nekatere kraje naše slovenske zemlje. Vse Slovenske Koroške žal niso mogli obiskati, ker jim je bil čas prekratko odmerjen. Prvo so vsekakor obiskali spomenik v št. Rupertu pri Velikovcu, ki ga je slovensko ljudstvo postavilo petinosemdesetim junakom- partizanom, ki so se na Svinški planini in v njeni okolici borili za svobodo in enakopravnost
slovenskega naroda in za to žrtvovali najdragocenejše — svoje življenje. Saj so bili tudi med smučarji skoraj vsi v partizanih; nekateri so se celo od 1941. leta naprej borili z orožjem v roki proti zločinskemu fašizmu. Ob spomeniku so položili v čast junaškim borcem venec, okrašen s trobojnico in peterokrako zvezdo. Nato pa je iz desetih grl zadonela žalostinka ,,Kot žrtve ste padli v borbi za nas . . .“ in trikratni ,,Slava“ padlim borcem za svobodo.
Ob tej priložnosti smo našim bratom povedali, kako huda je bila borba za ta spomenik, ko so prvotno poskušali zabraniti njegovo postavitev, potem pa, ko je že stal, zahtevali, da odstranimo napis ,,Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu“, v na-
V šentjanške Rute
sprotnem primeru pa nam zagrozili, da ga bo odstranila oblast na naše stroške. Vsi so se silno zgražali nad takšnim ravnanjem koroških oblasti, civilnih in cerkvenih, in ga strogo obsojali. Kaj takega je pač mogoče samo tam, kjer vlada peščica protiljudske gospode nad množico ljudstva, kjer ljudstvo ni svobodno. V Jugoslaviji se kaj takega ne more zgoditi, ker si tam vlada ljudstvo samo.
Ob spomeniku so bili v torek, 7. februarja, dopoldne. Popoldne pa so vzeli vsak svoje smuči in napravili izlet na Osojščico. Z vrha Osojščice so videli vse one kraje, ki so bili nekoč slovenski, ki jih je še pred desetletji obdelovala žuljava roka slovenskega kmeta, kjer sta slovenski kmet in delavec v miru živela, ki pa so postali žrtev nasilne in načrtne germanizacije zadnjih desetletij.
Naslednji dan, v sredo, so se odpeljali v Rož in v šentjanških Rutah preskusili skakalnico, ki so si jo
zgradili naši smučarji. Pokazali so našim mladincem, kako je treba pravilno skakali in smučati. Opozorili so jih tudi na različne pomanjkljivosti skakalnice, jim dajali nasvete, kako naj to in ono zboljšajo, skratka, poskušali, kolikor je bilo v tem kratkem času pač mogoče — izpopolniti njihovo znanje v smučanj"-
Proti večeru so se vrnili v št. Janž, kjer so jim domačini pripravili prijeten poslovilni večer. Ob veselem petju — prav pridno je prepeval zlasti šentjanški pevski zbor
—	in ob domačem pogovoru je čas tako hitro minil, da je bilo vsem žal
—	Šent Janščanom in smučarjem — ko je bilo treba spet oditi.
V četrtek so spet odpotovali v svobodno domovino, kjer se bodo pripravljali na nove tekme, ki to zimo še stoje pred njimi. Morda se še kaj vidimo? Mi bi jih bili gotovo veseli.
Ko smo se na celovškem kolodvoru poslavljali od njih, so nam ponovno zagotovili, da nas ne bodo pozabili, da nas ne bo nikoli pozabila svobodna domovina. Slovenci smo vsi, govorimo isti jezik, imamo isto kulturo, zato smo kljub umetnim pregrajam medsebojno najtesneje povezani. To povezanost pa moramo še bolj utrjevati in poglabljati, kakor mi koroški Slovenci tako tudi bratje onstran krivičnih meja. Le tedaj bo naš narod na Koroškem lahko živel in se razvijal, bomo tu na lej zemlji ohranili slovenstvo, slovensko govorico in pesem. Zato upamo, da se bomo še večkrat videli; naši bratje onstran Karavank da bodo obiskali nas, mi pa njih. S tem bomo skovali trdno vez, ki nas bo vezala in družila za vse čase, pa če je to protiljudskim avstrijskim oblastem in vsem ostalim, ki na vsak način poskušajo preprečiti stike koroških Slovencev z brati v svobodni domovini, prav ali ne. Danes vsi vemo :	svobodna domovina
nas ne bo nikoli pozabila! Za nas koroške Slovence pa velja vedno in vsepovsodi:	smo in
ostanemo živ del vsega slovenskega naroda!
— ik.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4, Za vsebino odgovarja: France Košutnik. Tiska Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalsergtirtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, Postschliefifach 17.
■llll■llllllll■■alll||||■■■llllll■■■alll|'l■■■■lli■■■■ll»■■■>■lll<>B■all■ll:lllllllilllHIIIII,,laallll,llilBalll,,lllllll,llll!l,ll>Mnl,ll,llll,IMIIIlalll"lillllllllllllaal,ll>,IMIIIIIII,llaalll,llllalalilM,,1
Dragi Slovenski vestnik!
Današnje pismo bom posvetil II. kongresu Ljudske prosvete Slovenije, ki je bil v Ljubljani od 28. do 31. januarja. Na njem se je zbralo 613 delegatov iz vseh krajev Slovenije, bili pa so tudi Slovenci, ki nimajo te sreče, da bi živeli v svobodni domovini. To so bili zastopniki goriških Slovencev, zastopniki Slovencev s tržaškega ozemlja, pa tudi zastopniki koroških Slovencev, ki so bili še prav posebno toplo pozdravljeni.
Nekateri pravijo, da kulturno in prosvetno delo nima nič skupnega s politiko. Jaz pa pravim, da ima marsikaj skupnega s politiko in da lahko kulturno in prosvetno delo igra in mora igrati važno vlogo v narodnem življenju. Poglejmo samo prosvetno delo na Slovenskem Koroškem! Ali se nimamo v mnogočem zahvaliti ravno požrtvovalnemu delu prosvetnih društev, da je danes slovenska narodna meja trdna in stanovitna? Ljudska oblast v Jugoslaviji se zaveda velikanskega političnega pomena ljudskoprosvetnega dela, zato ga tudi z vsemi močmi podpira.
Čitatelje Slovenskega vestnika bodo gotovo zanimale nekatere podrobnosti s tega kongresa. Najprej moram povedati, da je tudi na kongresu Ljudske prosvete prišla do iz-
3’mm vl
|||||||||||lllll!lllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllli\ ^liillllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUUUUIIlUlllIlllUtUUUIIIIIII
Jugoslavije
raza globoka demokratičnost, ki je značilna za vse življenje v Jugoslaviji.
Takoj po osvoboditvi je bila Ljudska prosveta v Jugoslaviji še v položaju, ki ni bil zavidanja vreden. Prejšnja kulturna in prosvetna društva so navadno služila starim režimom, ki jim je bila kultura sicer deveta briga, a so jo prav radi izkoriščali, da so z njo zastrupljali ljudi. S tem ne rečem, da stara prosveta ni napravila nič dobrega. č<‘ drugega ne, je ustvarila tradicijo in kar neutešno žejo ljudi po kultur-no-prosvetnem življenju. Vendar je vojna najboljše moči uničila in po osvoboditvi je bilo treba začeti popolnoma znova. Jasno je, ,da je bilo treba skrbeti, da bi ljudska prosveta ne prišla v roke sovražnikom ljudstva — raznim političnim špekulantom, ki bi bili morda na ta način
skušali širiti svoje reakcionarne nazore. V vsej dobi po osvoboditvi pa je vedno bolj odpadala možnost, da 'bi se v ljudsko prosveto vrinili sumljivi ljudje, zato je organizacija Ljudske prosvete postajala vedno bolj demokratična.
Velik napredek je organizacija Ljudske prosvete pokazala v svojem delu. To delo je namreč od prvega kongresa dalje, ki je bil v marcu 1947, postajalo vedno bolj sistematično, temeljito, idejno zdravo in kvalitetno.
Na kongresu sta bila dva glavna referata. Prvega je imel podpredsednik Ljudske prosvete Janko Li-škja, ki je podal kritičen obračun opravljenega dela. Drugi referat je imel tov. France Kimovec-Žiga, ki je govoril o tekočih nalogah Ljudske prosvete. Oba referata, zlasti drugi, sta podala veliko bogastvo
misli in tehtnih ugotovitev, o katerih so obširneje razpravljali delegati.
Za II. kongres Ljudske prosvete se lahko reče, kot je rekel tov. Kimovec, da se ni zbral zalo, da bi si pel hvalnice, temveč zato, da Ljudska prosveta svoje delo razširi in poglobi. Zato je obširno razpravljal o kritiki, o izobraževalnih tečajih in o drugih novih oblikah ljudsko-pro-svetnega dela.
II. kongres Ljudske prosvete se je dolaknil tudi ljudskoprosvetnega dela izven Jugoslavije in ugotovil, da je v teh krajih, kjer žive deli našega naroda nasilno odrezani od našega narodnega telesa, kulturno-prosvetno delo posebno važno.
To je nekaj kratkih misli s kongresa. Za konec naj še povem, da so bile z velikimi denarnimi nagradami odlikovane najboljše organizacije Ljudske prosvete. Kongres je seveda izvolil tudi nov izvršni odbor in novega predsednika. Novi predsednik je naš priljubljeni in slavni pisatelj P reži h o v V7 o r a n c, ki se pa kongresa žal ni mogel udeležili, ker je še vedno bolan. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen pisatelj France Bevk, drugi podpredsednik je postal France Kimovec-Žiga, tajnik pa Janko Liska.
Druge novice pa prihodnjič.
Pozdravlja Te France Vičan
PRED 6. LETI V
ČRNOMLJU
Takrat ku je hrumel val nemške ofenzive čez Dolenjsko in so si bataljoni Cankarjeve in del Ljubljanske brigade pri Križu na Ilovi gori v divji borbi izsekali pot za hrbet ofenzivi, smo Levstikovci sredi zasneženih gozdov Mokrca in Krima, med stalnimi zasedami, sikanjem sovražnih rafalov in grmenjem min že č>ili novico, ki nam je bila !•:■> pravljica: Bela Krajina je svobodna, sovražnik se je umaknil iz nje. šele štirinajst dni kasneje sem vedel seveda. da umik ni bil čisto prostovoljen in da je prenekateremu onih, ki jim je uspelo uiti preko Gorjancev, ostala pot med Lokvico in Suhorjem v težkem spominu . . .
Medtem so regimenti Hitlerjeve in Gdringove divizije in kar je §e bilo takih novodobnih tevtonskih hord, že zadihani hiteli proti vzhodni fronti svoji neizbežni usodi nasproti, po našem Dolenjskem pa je mogel sovražnik z nekaterimi svojimi posebej dresiranimi policijskimi enotami ih oddelki domačih pro-dancev obdržati le dvoje večjih oporišč: Novo mesto iti Kočevje. Že sredi novembra pa je XV. divizija oklenila Novo mesto s trdim obročem in Bračičeva XIV. divizija je kmalu začela trd boj za Kočevje. Tako je bila Bela Krajina s prirod-nim obzidjem obrobnih gora in vodnim jarkom Kolpe zavarovana in čuvana z bataljoni svojega odreda in drugih enot oni razmeroma varni otok v srcu okupirane Evrope, ki je postal vojaško zaledji* in politično žarišče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Njeno središče, Črnomelj, je postal glavno mesto svobodne Slovenije in v njem se je zvrstila dolga vrsta pomembnih dogodkov, zborovanj in manifestacij, in te so obenem z ustanovami, ki so v njem ali v njegovi bližini imele svoj sedež, temu mestecu in vsej Beli Krajini za vedno pripravile častno mesto v zgodovini velike osvobodilne vojne Slovencev.
Če je Kočevje zaradi svoje lege na osvobojenem ozemlju oktobra 1943 v svojih zidovih videlo zborovanje izvoljenih poslancev slovenskega naroda, je bil Črnomelj — poleg Metlike edino svobodno in po sovražniku le malo prizadeto slovensko mesto — v svojem Domu ljudske prosvete v februarju 1944 priča, zasedanju prvega slovenskega parlamenta (kakor je črnomeljsko zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega sveta z vso točnostjo in vsebinsko tehtnostjo označil Boris Kidrič v svojem uvodu k ,,Sklepom in odlokom “ prvega zasedanja SNOS-a).
Črnomeljsko zasedanje SNOS-a v dneh 19. in 20. februarja 1944 je resnično mejnik v razvoju narodno osvobodilnega gibanja. Medtem ko je nenehno rasla moč in udarnost naših odredov in brigad, ki so se pred italijansko kapitulacijo že združile v divizije in kasneje v korpuse, se je krepila tudi politična organizacija Osvobodilne fronte. Poleti 1941 je zasedal Vrhovni plenum, OF, ki se je v sept. 1941 preuredil v Slovenski narodno osvobodilni odbor (SNOO). Ta je na svojem drugem sestanku 8. novembra 1941 sprejel prvih 7 temeljnih točk programa OF. Slovenski narodno osvobodilni odbor je postal edini predstavnik, zastopnik in organizator slovenskega naroda ter stopil v stalno zvezo z enakimi predstavništvi ostalih narodov Jugoslavije (Slovenski poročevalec, II. štev. 13).
Z odloki in ukrepi, ki jih je spre-
jel SNOO, je bil izvršen prvi korak k vpostavitvi slovenske narodne suverenosti in lastne državnosti, kar je dobilo vidnega izraza ob času prvega osvobojenega ozemlja na Dolenjskem (maj-julij 1942) predvsem z odloki o postavitvi narodne oblasti na osvobojenem ozemlju ter o volitvah v narodno osvobodilne odbore. — Izjava o soglasnosti s .•sklepi prvega ustanovnega zasedanja AVNOJ-a v dneh 26. in 27. novembra 1942 v Bihaču, podana po IOOF dne 1. decembra 1942., je porajajočo se slovensko državo tudi formalno vključila v novo, v krvi in ognju osvobodilnega boja nastajajočo demokratično in federativno Jugoslavijo.
Po kapitulaciji Italije je bila dejansko osvobojena vsa južna Slovenija, v kateri se je dograjevala in utrjevala ljudska oblast z organizacijo najvišjih oblastnih organov, na svobodnih volitvah med 20. in 25. septembrom 1943 pa je bilo iz vseh delov Slovenije izvoljenih na stotine odposlancev, od katerih je 272 izvoljenih zborovalo v dneh 1. do 3. oktobra v Kočevju.
Ta zbor je pretresal vsa bistvena vprašanja slovenske narodno osvobodilne borbe in pravnoveljavno sklepal o njih. Na teinelju svojega sklepa o predstavništvu in vodstvu slovenske narodno osvobodilne borbe in začasnih organov ljudske oblasti slovenskega naroda v vojnem razdobju je dalje izvolil stodvajset-članski Plenum Osvobodilne fronte kot njeno vodstvo in vrhovni organ ljudske oblasti slovenskega naroda (SNOO). desetčlanski Izvršni odbor OF kot njegovo predsedstvo in štiridesetčlansko delegacijo v vrhovno vodstvo nove Jugoslavije, v AVNOJ.
Komaj se je dobro odtekla povodenj nemške ofenzive s pobočij Koga in hrumela dalje proti Ljubljani, je avnojska delegacija že krenila na pot proti Bosni, kjer se je v starodavnem Jajcu drugič zbiral parlament jugoslovanskih narodov. V februarju 1944 pa so bili v Črnomelj sklicani na zasedanje člani SNOO, da pologe temelje slovenski državi.
Kakšen vrvež je bil v Črnomlju vse leto 1944. in do osvoboditve!
Mestece, ki se je v dobi miru komaj kdaj zdramilo iz svoje tišine in miru, je po nemški ofenzivi začelo utripati kot močno srce borečega se
slovenskega naroda. Po blatnih cestah so neprestano hitele manjše in večje skupine partizanov, se pomikale kolone tovornih živali in škripali vozovi. Tečajniki najrazličnejših tečajev so v njem za krajši ali daljši čas hiteli izpopolnjevati svoje znanje in izvežbanost, da bi kar najbolj usposobili svojo umsko in tehnično zmogljivost. Zakaj na borbenih položajih kakor v organizacijskih jedrih zaledja ali v ilegalnem delu sovražniku za hrbtom je bilo treba do skrajnih meja svoje sposobnosti izvežbanih, svoje naloge svestnih, predanih in požrtvovalnih borcev in delavcev za našo veliko stvar. Skozi Črnomelj so se kdaj pa kdaj pomikale naše brigade, vanj so prihajali prostovoljci iz vseh delov Slovenije.
Zgodilo pa se je včasih, da so v popoldanskih urah iz vseh kotov Bele Krajine prihajale dolge vrste civilnega prebivalstva z zastavami na čelu in se zgrinjale na trg med gradom in nekdanjo sodnijo. Ob pročelju poslopja Hranilnice je stala mogočna tribuna z visokim stebrom, na katerem je blestel simbol naše osvobodilne borbe — Triglav. V njegovi bližini pa so ležali razva-1 jeni kamni podstavka, ki ga je bil postavil italijanski okupator, vzidal vanj nekaj rimskih kamnov s skoraj zabrisanimi latinskimi napisi in vrhu vsega vklesal še svoje oholo in zastrašujoče geslo:	Roma	doma
(Rim kroti).
Takrat je novodobni Mussolinijev ,,imperij “ že ležal v razvalinah kakor njegov nebogljeni čenomeljski spomenik in n e u k r o č e n i so si ob njegovih ostankih postavili svobodno tribuno, pred katero se je dostikrat zgrinjalo svobodno ljudstvo s svojo vojsko vred in ob večernih in nočnih urah v siju močnih obločnio poslušalo besede svojih političnih vodij in vojaških poveljnikov ter sprejemalo pozdrave gostov iz države in predstavnikov zavezniških odposlanstev.
Sredi tega vrveža so v februarju skoraj neopazno prihajali člani slovenskega parlamenta in gostje iz ostalih pokrajin Jugoslavije. Res je tu in tam čl°vek postal pozoren na kak obraz, pa kaj je že to bilo v stalni meni lic in postav!
V pozni nočni uri 19. februarja je 'Dom ljudske prosvete, ki je na zu-
naj ležal v globoki temi, v svoji notranjosti žarel v mnogih lučih. Bogato okrašena ter za ta namen posebej opremljena dvorana je šumela v pridušenem govoru mnogih glasov.
V	prvih vrstah na častnih mestih si videl značilno glavo predsednika AVNOJ-a dr. Ivana Ribarja, ko da mu je lice rahlo senčila bolečina nad smrtjo obeh sinov, v očeh pa mu je gorela neuničljiva vera v zmago dobre stvari, za katero je bila prelita tudi njegova rodna kri. Ob njem je sedel Moša Pijade, še dalje si videl visoko postavo Toše Vujasinoviča, ne daleč stran Bosanca Rodoljuba čolakoviča, Črnogorca Marka Vujosčiča, Vlada Zeče-viča, Sulejmana Filipoviča in druge. Med njimi se je odražala rahlo sklonjena, v borbah za pravice primorskega in vsega slovenskega ljudstva osivela glava Jožeta Srebrniča, ki mu je nekaj mesecev za tem Soča v svojih vodah za vedno umirila nikdar mirujočega borbenega duha. Od tujih gostov je bila zlasti opazna živahna postava malega majorja Jonesa.
Vse, kar je takral bilo pomembnih slovenskih ljudi na osvobojenem ozemlju in ni bilo nujno zadržano z vojaškimi operacijami večjih razmerij (n. pr. XIV. divizija), si videl v dvorani. Mnogi so prihajali naravnost z borbenih položajev, mnogi so se prebijali skozi zasede in bredli globok sneg preko visokih gora, da so mogli biti priče in sodelavci pri zasedanju prvega našega parlamenta. Od 120 v Kočevju izvoljenih članov SNOO-a jih je bilo navzočih 85, kakor koli zadržanih je bilo 31, med kočevskim in črnomaljskim zborom pa so v boju s sovražnikom padli: podpolkovnik Mirko Bračič, France Bece-le, Milan Vončina in Anton Kramarič.
Nenavaden je bil pogled v dvorano med zasedanjem. Mnogi, ki sik prišli na zbor naravnbst iz borbe, so-imeli še svoje orožje s seboj. Zato je predsednik Saša pravilno naglasil izjemnost položaja, ki opravičuje tudi na parlamentarnih tleh prisotnost oboroženih tovarišev, in izrazil trdno prepričanje, da ni več daleč čas, ko bodo poslanci že-osvobojenega naroda v svobodni domovini zopet zborovali tako, kakor ustreza parlamentarnim navadam.
Ni mogoče pozabiti silnega vtisa, ki ga je zborovanje napravilo na vse prisotne:
. . . sredi borbe na življenje in smrt si uporni narod z orožjem v roki gradi svojo novo državo, postavlja svojo ljudsko oblast, sprejema zakone in oblikuje svojo lastno usodo.
Tako vzdušje je prevevalo vse zasedanje črnomeljske skupščine, ki se je takrat preoblikovala v Slovenski narodni osvobodilni svet, (SNOS), postavila prvo začasno' vlado z Deklaracijo o vzpostavitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Slovenije, izdala Deklaracijo o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva in Odlok o razpisu volitev v Narodno osvobodilne odbore.
S temi in ostalimi sklepi o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru Jugoslavije, o. graditvi naše ljudske demokracije, o gospodarskih vprašanjih, o prosvetnih in kulturnih problemih so bili položeni temelji naše narodne oblasti in ljudske demokracije že za čas — v svobodni bodočnosti!
V	času, ko je naša slavna XIV. divizija v zadnjih težkih borbah končala svoj zgodovinski pohod na Štajersko, ko so od beneških ravnin> do Drave in Zilje odmevali zategli rafali partizanskih strojnic in je ni bilo doline ne gore na slovenskih tleh, kjer bi ne odmevale ogorčene borbe z okupatorjem in njegovimi bednimi pomagači iz pokvarjene naše krvi, se je v zatišju Bele Krajine na zasedanju pr.vega slovenskega parlamenta rodila — slovenska država.
Janez Hudnik
Mm
imimiiiiiHiiiHiimumtMUHiimiiitiiiitHutiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiniiiiiiiiiii
KURENTU
Slabič nevredni, zopet delaš tlako, volk med volkovi z ovčjimi kožuhi, z bojarji se mastiš in z oderuhi, galjot izprijeni! Zbrozgano mlako
naj sami lokajo! Ti menjaj dlako: ne tuli s tolstoritimi stremuhi, ki menijo, da mastni le trebuhi lahko kroje pravico vsem enako.
Raztegni meh, zapoj jim o Matiji, o Gubcu, ki otresa se bremena in v ognju novo pali si gorjačo.
O tem zapoj pijavkam. Po gostiji, na pepelnico plešasta temena z usmrajeno natri jim ometačo.
cc.
^iliuuwmmmNiwittiwwniiimintmiuiMnmiiiimi,iininwniiimiiininnni)iiunuuiiiiiiniiiiiiiiiiiii
IIUllIHlIllIlHIllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIllle
SLOVENSKI
PUSTNI OBliail
O pustu se razmahne veselje, ki včasih nima meja, o pustu si hade-ne človek krinko na obraz, da se še pred nastopom posta do mile volje iznori. To je danes bolj ali manj, dejali bi, splošni mednarod-no-meščanski in modni smisel pustnih karnevalov, korzov, šem ali maškar po velemestih, mestih, trgih in deloma po vaseh na podeželju. V poganski davnini in marsikje še dolgo po nastopu krščanstva pa takega zgolj veseljaškega pustnega smisla niso poznali, pust in njegovi običaji so imeli svoj globlji, v praznoverju zakoreninjeni pomen. Prvotni predkrščanski pust je bil namreč prehodni čas med zimo in pomladjo, ki ga je kmet iz-
jev in krink, v katerih še živi davni svet naturne prvotnosti. Vzhodna Štajerska s svojim Dravskim, Murskim, in ščavniškim poljem ter ostalimi predeli v veliki meri rešuje prastari inventar slovenskih pustnih krink.
Poglavitna osnovna dejanja o pustu predstavljajo razni obhodi okrinkanih postav, ogenj, hrušč in trušč, ples ter gostija. Med običaji v zgodnjepomladanskem času so imele zlasti živalske krinke svoj velik čarodejni pomen. Odganjale so pogubne zimske sile ter vzbujale mrtvo naravo k rasti, še danes je ponekod naš kmet v svojem praznoverju prepričan: čim več maškar

Kranjska pustna brna
koristil zlasti za to, da je z divjimi čarodejnimi dejanji na eni strani preganjal zimo in se boril zoper njene temne sile, ki so prinašale smrt, na drugi strani pa je v mislih na bodočo letino vabil rodovitnost na svoje njive in travnike, ki jih je skušal zavarovati pred raznimi nezgodami. Tako je današnji pust, kakor ga še obhajajo ponekod na podeželju, skupni pojem za vse polno starih obredov in običajev, ki so jih naši predniki izvajali na pragu pomladi, da bi pregnali neplodno zimo ter si zagotovili kar najboljšo letino.
Če hočemo spoznati prave ljudske pustne običaje, moramo zatorej oditi na podeželje, v vas, ki ne pozna raznih meščanskih modnih pustnih kostumov, pač pa hrani iz roda v rod prehajajoče pustne like in najpristnejše osnovne oblike raznih dejanj v zgodnji pomladi. Nikakor se ne smemo mnogo ozirati na razne maškarade, pustne veselice in sprevode po mestih in trgih, kjer je splošna in povprečna modna pustna šara našla vedno prostora in pravim pustnim običajem na podeželju mnogo škodovala. Meščanski pust je sčasoma zajel na priliko naše kmečko podeželje v tolikšni meri, da je v zadnjem stoletju uničil mnogo starih pust. običajev in krink, ki so imele svoj izvor v poganski preteklosti. Pri tem uničevanju je seveda mnogo sodelovala posvetna oblast, zlasti pa •cerkev, ki se je vedno borila zoper bučne, često razvratne ljudske pustne običaje. Ta resničnost se tiče skoraj vseh naših dežel in pokrajin, edino in veliko izjemo pa predstavlja vzhodna štajerska, ki je vse do danes ohranila celo vrsto prastarih ljudskih pustnih ob\£a-
leta o pustu okrog, tem debelejša bo repa na njegovem polju. Med krinkami, ki dandanes nastopajo o pustnem času na vzhodnem štajerskem, lahko pokažemo na kurenta (kurant, korant, mastnjak, kožu-har) kot na zadnjo ostalino živalskih krink s čarodejno močjo. Kurent je oblečen v težek, narobe obrnjen kožuh, vso glavo mu pokriva pošastna živalska krinka z rilčastim nosom in dolgim rdečim jezikom, okrog pasu ima na verigi navezanih več kravjih zvoncev, v roki pa nosi ježevko, palico, ki je obita z bodičasto ježevo kožo. Po starem običaju nosi na glavi tudi rogove, ki pa jih ponekod predstavljajo palčice, opletene s trakovi. Kakor je razvidno iz starejših poročil o naših pustnih običajih, je bil kurent kot poosebljeni pust znan še pred desetletji na Kranjskem. Tako so v Železnikih 1. 1854 napravili na pustni torek kurenta iz starih kožuhov in stare obleke, deli mu na obraz krinko, na glavo pa star klobuk, vrh katerega so privezali kozlove rogove. Tako opravljenega kurenta so posadili na sani ter ga v sprevodu peljali skozi trg. — Kurent je stara slovenska podoba pusta, neugnanega pustnega veselja ter prebujajoče se pomladne sile, ki se upira zimi, v pripovedki tudi samemu peklu in smrti. — Izmed krink, ki bolj ali manj določno predstavljajo pustne živali, naj omenimo vzhodnoštajer-sko rušo, gambelo ali kamelo, medveda, kokota, ter kokotiče ali pice-ke. Na Kranjskem so pred leti poznali brno, ki je oponašala konja ali kozla (ali kako drugo žival), ter košuto (Dolenjska). V Suhi Krajini pa še danes poznajo posebne kamele-klopo|tače, ki jih kamelar-ji nosijo na palici ter z njimi na
pustni torek pod okni pobirajo pustne darove. Pravijo, da kamela-jo. Pustnih obhodov se udeležujejo na vzhodnem štajerskem „ple-sači“, dalje zlodej ali tajfl, na Gorenjskem pust in pustovka, cigani, košar in drugi, na Cerkljanskem pa do danes še neraziskane šeme: pust, ta star, ta star‘, ta terjast( in ta bršljanast1.
V vrsto pustnih dejanj spada vlačenje pluga na vzhodnem štajerskem in drugod. Orači, t. j. kakih šest ali osem našemljenih fantov, vlečejo majhen plug po vasi, vlečejo ga na vsako dvorišče ter pojo. Pluži pa kurent, ki zaorje po dvorišču okrogle brazde. Oračem darujejo jajca ali klobase. Zanimivo inačico oračev predstavljajo orači iz Lancove vasi na vzhodnem štajerskem: pustno našemljeni fantje vlečejo oralo, ki ga ravnata dva kurenta, na oralu je pritrjena deska, na kateri stoji med hojo in brezico mlad kmetski par. S pustnim oranjem kot predhodnikom pravega oranja na polju je kmet predvsem čaral rodovitnost svojih polj. V starogrških običajih najdemo na primer poročno čaranje, lei čara nevestino rodovitnost v bodočem zakonskem življenju. Pri Rusih in tudi pri nas so znana oranja kot obrambna dejanja pred kugo in kolero.
Pustnemu oranju je v marsičem podobno, pa tudi zelo sorodno vlačenje ploha, to je debele in težke deske, na pustni torek oziroma na pepelnično sredo. Star slovenski običaj je, da morajo tista dekleta, ki so se o predpustu sicer možila, pa se naposled le niso omožila, na pepelnico vleči ploh po vasi. Namesto deklet opravijo ta posel po navadi tudi fantje ter vlečejo ploh k vsaki hiši, kjer je doma dekle, ki se ni omožila. V Metliki v Beli Krajini so še vsa leta pred vojno vlačili
čenča poroči. Borovemu gostiiva-nju pravijo tudi ploharska slavnost.
O pustu opravi svoje delo po starem praznoverju tudi pustni ogenj ali pustni kres, ki ga še ponekod zažigajo na našem podeželju. Včasih so verovali, da pustni ogenj čisti prehodno zimskopoinladno ozračje nečistih in škodljivih duhov ter da pospešuje rodovitnost vsepovsod. Na Kranjskem je ta prvotni smisel pustnega ognja prekril njegov drug, prav tako star namen, namreč sežiganje pusta (zime).
Važno pustno opravilo, katerega na vzhodnem štajerskem nikoli ne pozabijo, je „pokanje fašenka“. Fantje prično z bičem pokati navadno že štirinajst dni pred pustom in s tem odganjajo zimske zle duhove in čarovnice. Tudi hrušč h* trušč kurentov, ruše in drugih živalskih krink velja po starem praznoverju za obrambno dejanje pred zlimi silami.
Dalje moramo pustni ples uvrstiti med važna dejanja. Po starem so na Gorenjskem na pustni torek plesali, da bi bila repa in korenje bolj debelo ali pa da ne hi bila ple-velna. Podobno kakor ples pospešuje po starem praznoverju rast pustno guganje, ki je v navadi v Beli Krajini in na vzhodnem štajerskem. V Beli Krajini rmpravijo kje na skednju ali pod kozolcem gugalnico ter se na njej gugajo ali zibljejo. V ljutomerski okolici si na-rede po listnjakih ,,juhanee“. Na veliko gugalnico sedajo tudi odrasli.
O pustu pripravijo posebne jedi. Na Gorenjskem ocvro krape, bobe in flancate, na Krasu pa fanclje. Na Ptujskem polju skuha gospodinja pred sončnim vzhodom svinjsko
-vž# 1

Orači na Ptujskem polju
po mestu ploh, na katerem so napisali sledeče verze:
Prišla pepelnica, ostala si samica, oh, oh, še boš vlekla ploh.
V Bohinju je ploh iz krajnikov narejen svinjak na saneh, ki v njem nekdo gode na harmoniko. Na vzhodnem štajerskem vlečejo čun, kopanjo ali svinjsko korito, v katerem sedi dekle, ki se v predpustu ni moglo omožiti. Zelo dobro osvetljuje davni pomen pustnega ploha-drevesa borovo gostiivanje v Prekmurju, kjer vlečejo ali vozijo na pustni torek v slavnostnem sprevodu bor, ki je okrašen s cvetlicami in na katerem sedita ženin in nevesta. Sredi vasi pustni škof zaro-
glavo ali glavino ter žgance. Jedo na krhlje zrezano repo. Na vzhodnem štajerskem prirede velike pustne gostije na prostem, na katerih pijejo iz velikih sodov, polov-njak ali šterjak imenovanih. V okviru šterjaka izvajajo fantje in dekleta razne igre, ki so sila značilne za pustni zgodnjepomladanski čas.
Prvotni smisel vseh teh pustnih običajev, ki imajo, kakor smo videli, svojo veliko osnovo v poljedelstvu, se je obenem z razvojem in. napredkom človeške družbe že zdavnaj porazgubil. Danes predstavljajo ti običaji večinoma pust-no-norčava dejanja brez globljega pomena.
B. Orel
V občini Blato. Vedno bolj se °P&ža, da se bližajo občinske voli-i tve. Marsikaj ti včasih pride na uho, kaka mastna obljuba od različnih strank, seveda največ od tiste stranke, ki že več let diktira v občini in je upropašč&la predvsem kmeta in delavca. Zdaj tik pred občinskimi volitvami so se spravili vsi stari največji ljudski nasprotniki na delo, da bi si spet priborili tisti stolček, na katerem so sedeli lako adolmo, a ne po ljudski volji.
Poglejmo nekoliko natančneje v notranjost nage občine. Pred nekaj leti so govorili in se hvalili, koliko
t-------N
BgD16t
o	o
ima vsako nedeljo od 20. do 20.20 ure oddajo za zamejske Slovence
Je naga občina prihranila denarja; nočem izdati, koliko tisočakov da je imela, toda vprašanje nastane, kam so izginili, ali so se posušili, pravi-J° pač, da jih ni več- Če je res kak občan prišel,prosit za majhno podporo, so ga odpravili, češ da ni denarja, ali pa so mu rekli, da ni potreben. še pred dvemi leti so hoteli v Nonči vesi zidati novo občinsko poslopje in sicer tik pred po domačem Simonovo hišo, na zelo nepri-pravnem kraju, ker bi bil Simon postavljen naravnost v senco tuje-8a poslopja. Simon se je moral odtočno postaviti, da mu niso posta-'ili poslopja tik pred njegovo hišo.
V nagi občini je tudi zelo bregovi del, katastralna občina Komi. Če je kedaj koga zaneslo v te strme hribe, se je lahko sam prepričal, kako je naga občina, ali bolje povedano občinski svet, ki je bil postavljen brez volje ljudstva, skrbel za pota v te gorate kraje, če
^fuUfat^ki
greg iz čirkovč na Komi, bi lahko rekel, da to ni nobena pot več, ampak samo ge kozja steza. In drug primer, če prideš v čirkovče, posebno ge v jeseni ali spomladi, ko je bolj deževno vreme, najdeg po-ta, da je kar groza, gazig do kolen v blatu in lahko obtičiš sredi poti. Tudi most čez potok pri isti vasi je vedno razdrt in ge nešteto takih problemov hi mogli našteti.
In kdo je kriv vseh teh razmer. Morda stari Fidl v Dobu. Ne, njega bi ta občina itak najraje v zemljo pogreznila. Za vse to je v prvi vrsti odgovoren župan in občinski svet, kjer sedijo sami kimovci.
Ker niso ničesar storili za blagor občine in za obstoj kmeta, si bomo pri volitvah sami uredili občinsko zastopstvo tako, da ho v korist nam kmetom in delovnemu ljudstvu sploh, ne pa tistim, ki vlečejo mastne penzije. Vprašali boste, koga bomo volili, da bo delal v nago korist. Seveda take, ki bodo zastopali poleg samega sebe tudi svojega bližnjega, kakor je bil nekdanji župan, rajni zaslužni Dobrovnik Franc, Krevc v Vidri vesi. §e imamo take može, pogtene značaje, in ne bomo se pustili premotili od tistih protiljudskih elementov, ki jim je besedo samo takrat sladka, kadar bi nas potrebovali.
Resnica pri Borovljah. V izredno velikem številu iz vseh okoliških vasi smo dne 11. februarja t. 1. spremili k zadnjemu počitku gestinse-demdesetletno Turkovo mater na pokopališče v Kaplo ob Dravi. S smrtjo te blage žene je bilo zaključeno življenje marljivosti in dela, a tudi polno trpljenja in potrpežljivosti. izza mladih let je bila izredno delavna. Poročila se je z znanim slovenskim posojilničarjem Miho Turkom v Resnico, kjer sta si ustanovila svojo družino in dom. Vsak, kdor koli je prigel kdaj v la dom, je takoj zapazil, da je tukaj vladala dobra gospodinja in vzorna družinska mati. Pred približno dvajsetimi leti je postala vdova, prerano
je iztrgala smrt iz te ‘družine očeta in gospodarja. Sama vdova je morala gospodariti s svojimi otroci in je pokazala, da prava žena res podpira tri stebre pri lugi.
A tudi vojna je globoko posegla v družinsko življenje. Tri sinove ji je razprgila na vse strani sveta. Zelo se je veselila, ko so se vrnili, toda srečo ji je zelo kalila dolgotrajna zavratna bolezen, ki jo je kuialo priklenila za več let na bolniško postelj. Bolezen je prenašala z veliko potrpežljivostjo in udanostjo.
Ob odprtem grobu je njeno življenje in trpljenje v globoko občutenih besedah orisal domači gospod župnik. V imenu prosvetnega društva v Borovljah se je od pokojne matere poslovil tov. dr. Mirt Zwit-ter, ki je naglasil vzorno in nesebično delo, posebno pri vzgoji svojih otrok, delo in življenje resnične slovenske matere. Boroveljski pevski zbor, tudi vsi trije njeni sinovi so pevci, je na domu in ob odprtem grobu zapel žalostinke.
Vrli materi časten spomin, zaostalim pa nage iskreno sožalje!
Bistrica v Rožu. Kitajski zid med ,,horjanci“ in ,,poljanci" je padel. Skoraj pet let je od tega, ko je moral brodnik ladjo odstraniti, ki so mu jo potem na suhem popolnoma uničili. Zdaj pa je nag stari znanec Rupa napravil nov brod in tudi vso napravo popravil in spet se vozimo čez Dravo. Omenimo tudi, da imamo pri nas izvrstnega slovenskega zdravnika, ki ga tudi pridno obiskujejo nagi sosedje ,,horjanci“. Nag ,,dohtar" j*1 obenem tudi zobozdravnik in če koga boli zob, naj kar pride, in če bi slučajno zdravnika ne bilo doma, mu bo zob izdrla tudi nežna roka.
Iz Roža. Gotovi ljudje se spotikajo nad članki v nagem Slovenskem vestniku, češ da vsaka številka napada škofijski ordinariat, če ti ljudje niso, ali nočejo biti sposobni, da bi razsodili kaj je prav in kaj ni prav, jim povemo, da bomo tudi
v bodoče zagovarjali v nagem edinem slovenskem listu na Koroškem, ki se odločno postavi na stran svojega ljudstva, nage človečanske in narodne pravice in naj nam jih krati škofijski ordinariat ali kdor koli. Nikoli ne bomo dopustili, da bi nam nekdo diktiral, katere liste smemo in katerih ne smemo brati. Neka stranka zahteva v svojem programu, da se odstrani verouk iz gole, kar škofijskemu ordinariatu gotovo ni neznano, toda ge nismo slišali, da bi gkofijstvo storilo kakršne koli ukrepe proti tej organizaciji, kakor je to napravilo proti nam koroškim Slovencem. Ta organizacija seveda ni protiverska, ker je nemška. Ko bomo koroški Slovenci uživali od strani škofijskega ordinariata enake pravice, kot nagi nemški sodeželani, bo tudi kritika v nagem listu prenehala. Dokler pa bomo imeli samo pravico plačevati cerkveni davek, ne smejo gotovi ljudje zameriti, če se bomo spet oglasili in se branili.
OBJAVA
Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom, naznanja, da uraduje v svojih lastnih prostorih v Velikovcu vsako sredo od 9. do 13. ure.
Upravni odbor
r*
mCR1
sasmmmzsn:
«**SPZ naznanja®,
SPL) ,,Svoboda" iz §t. Janža v Rožu gostuje v soboto, dne 18. februarja 1950 ob 19. uri pri Kna-
berlnu v Velinji vesi z veseloigro
„MOč UNIFORME«
SPI) ,,Edinost" iz Škofič gostuje na pustno nedeljo ob 14.30 uri pri Tiglerju v št. Janžu v Rožu in ob 19. uri pri Adamu v Svečah s šaljivo igro
„Kmet in fotograf«
SPD ,,Simon Gregorčič" priredi na pustno nedeljo ob 14.30 uri pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku pustno prireditev z veseloigro
„Dva para se ženita«
Na prireditvi bo prvič nastopil tudi gmihelski mešani pevski zbor.
*X*yA!l^.,ST7..Al'rž.,TTLX'rI-.T*7..A"ri-'TT?,.A"riA^TTV.v,ri..TTTVXr’'f	Ln, Vl,llTV.V'1?	,T*TT,.v,ri 'TfLx,ri
PREŽIHOV
V O R A N C :
Jl ili Jl
II l l
POŽGANICA
Al JUL
Četa pa, ki je korakala skozi to praznoto, je dobro vedela, da ni te tišine vzrok samo zgodnje jutro, temveč mnogo bolj nerazpoloženje prebivalstva do Malgajevcev. V teku trde in težke zime 1918/1919, polni pomanjkanja, gladu, negotovosti, preganjanja in krivic, so se stvari zelo napele; nepravilne metode novega režima so odbijale delavstvo od nove države in olajševale propagando Heimatschutza in njegovih organizacij, ki so s svoje strani spretno razvijale divjo in fanatično agitacijo med prebivalstvom zasedenega ozemlja v prid Avstrije.
Zato je spal Gugtanj, zato so spale Ravne . . .
Toda to ni bilo spanje brezbriž-nika, to je bilo čakanje s stisnjenimi pestmi za zastrtimi okni . . .
,,Hudiči!“ si je mislil Malgaj, korakajoč na čelu svoje majhne čete. Ta narod je bil po svojem mišljenju zaklet. Malgaja je gnal na Koroško
čist nacionalizem: brez osebne sebičnosti je prišel v to deželo, da jo pomaga osvobodili stoletnega narodnega suženjstva. Toda velik del njenega ljudstva se je kmalu obrnil proti njemu. Poznal ni tega ljudstva, poznal ni njegovega razvoja, vedel je samo za nemčurje, za tiste ko-ristolovske purgarje spodnještajerskih mest in trgov, ki so se staremu režimu prodajali za raznovrstne gospodarske prednosti in ugodnosti. Na Koroškem je našel tudi še delavstvo.
Počasi in trudno so žvokali koraki po razmehčani blatni cesti, mala slovenska trobojnica, ki jo je nosil Močivski Petruh v prvih vrstah, je mokrotno in cunjasto opletala nad glavami.
,,Hudič!“ je zaklel Malgaj na glas proti naredniku Kotniku, ki je korakal za njim. ,,Ali jih vidiš? Niti enega pozdrava, niti ene zastave!"
„Vse bi bilo treba postreliti!" je odgovoril narednik Kotnik in pljunil
na cesto. ,,še tiste podržavke so se poskrile, ki so se sicer vedno vlačile okrog gradu! škoda za pims!"
Narednik Kotnik je bil po rodu domačin, vendar bil je že od rane mladosti zdoma ter je šele ob prevratu sledil pozivu svojega srca, ki ga je klicalo kot avstrijskega vojaka na Koroško, da tam osvobojuje brate. V resnici pa je bil popoln tujec čustvom in razpoloženju koroškega, slovenskega ljudstva, posebno pa ni poznal čustev delavstva. Zato je bil mišljenja, da se da vse najbolje opraviti s pasjim bičem. —
,,Vse bi postrelil!" je zagodel še enkrat.
Nadporočnik Malgaj je pridržal korak, da sta hodila z narednikom vštric. Bilo mu je tako pri srcu, da je moral govoriti. S svojim narednikom je bil zelo prijateljski. Bog ve kako ni cenil njegovih sposobnosti, toda visoko je cenil njegovo vdanost, ki ni poznala mej, ter njegov goreči nacionalizem. O stvareh, h katerim ga je danes sililo, je sicer z narednikom že govoril, predobro sta vedela oba, kaj mislita, toda danes, ob tem jutranjem mrtvilu, ga je nepričakovano kot zla slutnja stisnilo pri srcu.
„Vidiš, Kotnik!" je začel zamišljeno. ,,Ko sem prihajal na Koroško, sem prihajal s čistim, rekel hi rosnim navdušenjem. Nisem mislil, da bo tako težko!"
,,Hudičev element! Ta narod ne zasluži svobode," je razdraženo odgovoril Kotnik. Tudi njemu ni bilo
preveč ugodno pri srcu, dasi sam ni vedel zakaj.
,,. . . ko sem prišel sem, se nisem nadejal, da bo boj tako hud — boj za osvajanje tega ljudstva. Velik del ljudstva, predvsem kmečkega, je z nami. Toda delavstvo — to delavstvo! — Delavstvo se nam zmeraj bolj odtujuje! Kako je to . . .?“
,,Preblago smo ravnali z njim!"
,,Kaj je vzrok, ne vem! Najbrž smo nekaj tudi mi zakrivili. Toda kdo naj ga razume? Mislil sem, da bo z delavstvom laže. Mislil sem: socialistično delavstvo bo z nami, socialna demokracija bo svojim načelom zvesta rekla: Slovenci k Jugoslaviji, Nemci k Avstriji! In mir besedi! Pa vidiš, da je drugače prišlo!"
„Rečem vam, kar sem že tolikokrat rekel: Nemec je najprej Nemec, potem je šele socialni demokrat!"
„Da, ali naši delavci niso Nemci, Slovenci so! Poglej Pipane, Apšner-je, Šinkovce. Njihovi očetje so še vsi krave pasli kje na kmetih in niso znali besede nemški! Zdaj pa poglej ta rod! Jaz nisem socialist, toda to, kar dela stranka tukaj, ni podobno niti internacionalizmu niti socializmu. Kaj je napravila iz tega delavstva ..."
Ko je prišla četa na trg, da tam zavije proti postaji, je Kotnik zavpil s svojim hreščečim glasom:
,,Živijo Jugoslavija!"
Njegov klic se je brez odziva izgubil po prostoru. Trg je bil prazen,
Nova ureditev nakupa živine in oskrbe z mesom
V nedeljo, 12. februarja t. I., je stopil v veljavo dogovor med gospodarsko komisijo in sindikalno zvezo o novi ureditvi nakupa klavne živine in oskrbe z mesom. Dogovor je bil sklenjen 3. februarja in ga je pozneje odobril tudi ministrski svet.
Ta dogovor v glavnem določa naslednje :
1.	Dosedanje uradne cene klavne živine (goveda, svinje, teleta) ostanejo v veljavi. Prodaja klavne živine je urejena tako, da pri govedih, teletih in svinjah plača mesar 50% teže po uradno določeni ceni, za ostalih 50% pa kupec in prodajalec, ceno lahko prosto določita.
2.	Dosedanje cene govejevega mesa za konzumente ostanejo, meso svinj je za 1.50 šil. in meso telet za 1 š>l. cenejši kot doslej, prav tako so tudi nekatere klobase za 1 šil. cenejši.
3.	Nakup klavne živine je dovoljen vsakomur, ki ima za to potrebno obrtno dovoljenje. Dosedanji
uradno določeni nakupovalci živine nimajo več pravice nakupovati klavno živino. Prav tako iiiso več potrebni zaključni list (SeliluB-schein), klavni list (Schlacht-schein) in transportno dovoljenje. Živinsko-gospodarska zveza (Vieh-vvirtsehaftsverband) je ukinjena.
4.	Uvozne in izvozne prepovedi, ki so jih v zadnjem času določili deželni glavarji, so protiustavne in jih gospodarska komisija odklanja.
5.	Po predpisih obvezne oddaje klavne živine ni nič in zato vnaprej nihče kmeta ne more več prisiliti k obvezni oddaji živine. Kmetijstvo Avstrije pa mora letos dati na trg
140.000	ton mesa (približno
470.000	do 700.000 glav).
6.	Mesarji morajo skrbeti, da bodo konzumenli dobili določene obroke mesa po uradni ceni. Obroki so določeni za otroke 15 dkg, za navadne potrošnike 25 dkg, za delavce 30 dkg, za težake 40 dkg, za noseče in doječe matere 35 dkg. SKZ
Kaj v sadovnjaku in na vrtu ni pravilno?
Sadno drevje iskati šele takrat, ko ga je treba saditi. Sedaj je zadnji čas, da drevje naročimo, če ga nismo že jeseni.
Sadno drevje saditi neobrezano.
Debelejše korenine na vsak način nekoliko prirežemo, da dobimo sveži' 'sečno ploskev. Pa tudi mladike v vrhu primerno skrajšamo, nepotrebne popolnoma odrežemo.
Kot postaviti k drevesu, ko je že vsajeno. V prazno jamo zastavimo kol, šele nato jamo zasujemo do blizu vrha, zemljo nekoliko potlačimo in nazadnje vsadimo drevo.
Zimsko škropljenje odlašati tako dolgo, da drevje brsti. Sedajle je čas, da spravimo v red škropilnice, pripravimo škropivo in začnemo škropiti.
Mešanico za škropljenje sestaviti samo približno. Natančno je treba stehtati dotično sredstvo in odmerili potrebno vodo ter zmešati po navodilu.
Pripraviti več mešanice, nego je moremo porabiti v enem dnevu.
Pripravki se navadno hitro pokvarijo. Zato je najbolj pametno, da na-mešamo samo toliko, kolikor mislimo porabiti en dan.
Gnoj za toplo gredo zvrniti z vo-
za kar naravnost v jamo. Iztovorimo ga poleg jame, v jamo pa ga mečemo z vilami enakomerno ter ga v primerno močnih plasteh pohodimo.
Z gnojem vred metati v jamo za toplo gredo kose ledu ali snega. Tak
gnoj si1 ne bo zgrel, ampak bo oslal mrzel in namesto tople bomo imeli mrzlo gredo, kakršno bi pa lahko pripravili brez gnoja.
Toplo gredo polniti ob slabem vremenu, ko je zemlja še vsa zmrznjena in naokrog ge vse v snegu in ledu. Počakajmo, da se bo vreme izboljšalo in da bo topleje.
Na topli gredi pod enim oknom obenem gojiti zelenjadne sadike in kumare. Ako hočemo vzrediti čvrste, odporne sadike, jih moramo pridno zračili in utrjevati. Tega pa kumare v tem letnem času (marca in aprila) ne prenesejo, torej ne spadajo med neobčutljive zelenjadne sadike.
Kupovati taka vrtna Semena, ki jih lahko pridelamo doma.
Kupovati vrtna semena od neznanih, nezanesljivih prekupčevalcev.
Naročati semena od takih rastlin, ki jih ne poznamo in ne vemo, če jih bomo mogli gojiti s preprostimi sredstvi.
Pesa - najdonosnejši sadež
Pred vojno smo pridelovali znatno več pese kakor danes. V vojnem času pa je stopilo v ospredje pridelovanji1 neposrednega živeža, to ji1 žila in krompirja. Danes, ko je pomanjkanje delovnih moči, ko se je število silosov povečalo in vsled izkušenj, da se le ob istočasnem po-kladanju oljnih tropin znatneje dvigne mlečnost, pa se pridelovanje peso ne more prav povzpeti do nekdanje višine. Toda povsem po krivici! Res povzroča pesa mnogo dela, vendar brez nič ni nič in s pravilnim ter pravočasnim obdelovanjem z današnjim modernim orodjem pridelovalno stroške pose lahko znižamo na minimum.
Primerjajmo najprej donosnost posameznih posevkov oz. sadežev!
Z žitnim zrnjem, ki ga pridelamo na enem ha, zamoremo spitati 5 svinj na 120 kg. č'1 računamo zaslužek pri svinji s 150 gil., znaša to na l ha 600 šil- S krompirjem, ki ga pridelamo na (meni ha, lahko spitamo 20 svinj na ložo 120 kg in hi znašal tu zaslužek 3.000 šil- S sladkorno peso z onega ha površine pa Iti lahko spitali 40 svinj in hi tu ob vpoštevanju morebitnega dodatka druge domačo krmo mogli računati zaslužek s 6.000 gil. Enako zaključke bi pokazalo tudi pitanje mlado govedi.
Katero vrsto pese oz. repe naj pridelujemo, da bo korist čim večja?
Primerjajmo najprej rodilno vrednost posameznih vrst!
Sladkorna pesa .	.	.	.
Polsladkorna pesa Navadna debela pesa
Kavlja ...................'
Strnišna repa .	.	.	.
Visokoodstotna sladkorna in polsladkorna pesa so najbolje „drži“ in jo jo mogoče hraniti do pozne spomladi ter je razen za molzne kravo predvsem prikladna tudi za pitanje. Navadno debele sorte
suhe snovi beljakovine škrobne vrednosti
°/o	%	%
25	0.6	16
16	0.4	40
12	0.4	6
13	0.8	8
9	0.4	4
(oberndorlska, ekendorfska i. t. d.) niso uporabne za pitanje, vendar vsled svoje posebno lahko prebavljivosti z dodatkom oljnih tropin znatno povečajo molznost krav. Prav tako jih tudi ne moremo pogrešati pri plemenskih svinjah.
Kakgen je najvišji hektarski pridelek redilnih snovi pri posameznih
vrstah pese in repe?
met. stot/ha kg/ha red. vrednost v pridelka beljakovin škrobni vrednosti
Sladkorna pesa .	.	.	.
Polsladkorna pesa Navadna debela pesa Kavlja .	.	...	.
Strnišna repa .	.	.	.
Redilna vrednost, izražena v škrobni vrednosti, govori spet za pridelovanje sladkornih vrst pese. Upoštevati pa moramo, da navadno debelo peso lahko sadimo še po ozimnem žitu kot sadike v debelosti svinčnika, katere smo vzgojili na vrtu. (Sladkorna pesa, kakor znano, m1 prenese presajanja.) Na la način dobimo z njive v enem letu dva pridelka: žitno zrnje in peso. Zanimivo je dejstvo, ki ga opazujemo že.
400	240	6.400
600	240	6.000
1000	400	6.000
	240	2.400
200	80	800
drugo leto po Slovenski Koroški, da je bil pri nas večinoma pridelek v strnišče presajene pese boljši kakor pridelek one, katero smo sadili oz-, sejali spomladi naravnost na njivo. Zalo je tudi z vidika dvakratnega pridelka v letu strnišna repa velikega pomena.
Kako naj pridelujemo peso, da bo donos čim večji, pa v prihodnji številki našega lista!
Vernik.

le pri vodnjaku na drugem koncu je stalo nekaj delavskih žen in si grelo roke pod predpasniki.
Nadporočnik Malgaj je skoraj žalostno pogledal po praznem trgu.
,,Mogoče smo mi bolj krivi, kakor si mislimo! Nismo znali pridobili tega ljudstva . . .“
Narednik Kotnik, ki je take trenutke pri svojem komandantu že poznal, je pravkar iskal primeren odgovor, ko ga je zmotila stara ženska, občinska uboga slepa Jula, ki je počasi koračila čez sejmišče. ,,Prekleta baba! Nesreča bo!“ je zaklel Kotnik.
Nadporočnik Malgaj se je nasmehnil praznovernosti svojega narednika.
Mokrotno je frfotala slovenska trobojnica v Petruhovih rokah . . .
Na postajališču je čakala peščica popotnikov; v teh časih ljudje niso mnogo potovali, kajti imeti si moral posebna dovoljenja. Popotovali so le soldati, gerenti, sekvestri, konjski barantači, verižniki, tihotapci, funkcionarji raznih narodnih in agenti raznih tajnih organizacij.
Čela se je ustavila na ozkem peronu. Nadporočnik je odšel k službujočemu uradniku.
,,Pojte!" je dejal narednik Kotnik moštvu.
In četa je narahlo začela:
,,Aj, zdaj gremo, nazaj nas več ne bo . . . “
,,Kakega zlodja, babe! Ali vas ni sram! Zapojte vendar kakšno našo!" Četniki so zapeli:
„Tam za Celovcem, lam so naše meje ..."
Toda petje je bilo bolj podobno emerjenju. četniki niso bili razpoloženi, sami niso vedeli zakaj, toda bil je lak dan. Celo Lužnikov iz Kotelj, Zupančev iz Drobij, Kajžarjev iz Mežice, Stavdekarjev iz Libelič, znani navdušenjaki, so se nekam kislo držali, četniki se niso hali fronte, kamor so odhajali; bilo je nekaj drugega. Mogoče jih je potlačilo tudi čudno zadržanje njihovega komandanta, kar so vsi takoj opazili.
„Kar sam poj!" je rekel Straž-mir, ki je stal poleg Petruha v vrsti, in tako glasno, da je narednik Kotnik moral slišali. Korporal Vuga, Primorec, je spregovoril polglasno: „Temu bomo še danes pokazali!" Vuga je prišel kot prostovoljec na Koroško, ko se je bil vrnil iz ujetništva v Rusiji. Med njim in med narednikom je bilo sovraštvo, pri četnikih pa je bil skoraj brez izjeme priljubljen. Ta Vuga se je zdaj rotil. ‘
Potem je privozil izza ovinka vlak. Iz slabo zasedenih vozov je gledalo nekaj mariborskih io celjskih veriž-nikov ter nekaj soldaških glav. Vojaki so kričaje pozdravljali vstopajočo čelo.
Četniki so takoj zasedli vsa okna, nekaj pa jih je ostalo kar na stopnicah vagona. Vlak je čakal. Nadporočnik Malgaj in narednik Kotnik sla še stala pred vozom.
Preden sla vstopila, je narednik Kotnik napel prsi in obrnjen proti tovarni pod postajališčem je zavpil:
Živijo Jugoslavija! živela naša Koroška!"
V pričakovanju, da se bodo četniki odzvali, se je obrnil proti vagonom; toda iz vagonov se je začul klic:
,,Živela svoboda! Živijo Slovenci! Živela revolucija!"
Kakor bi se jima noge vdrle v tla, sla Malgaj in Kotnik obstala na mestu. Kaj je to . . .? Punt ali kaj . . .?
Kotniku je planila kri v glavo; obrnjen proti četniškim vozom je videl, kako maha slovenska trobojnica skozi okno, na stopnicah zadnjega vagona na stoji korporal Vuga in vpije, še vedno vpije: ,,Živela revolucija!" Hotel se je zagnati pro-
ti vozovom, toda nadporočnik ga je zadržal s svojo krepko roko:
„Stoj, naši fantje so!"
Kotnik je že potegnil samokres iz žepa in začel streljati proti vozovom.
,,Stoj, kaj si znorel!" je srdito vzkliknil Malgaj. Oni je bil kakor obseden.
Medtem si* je začel vlak premikali.
Kotnik je mahal z obema rokama:
,,Ustavite vlak, ustavite ga!"
Nadporočnik Malgaj je skočil na stopnice pomikajočega se vagona in zakričal naredniku, ki je tekel oh vlaku:
,,Ne delaj neumnosti! Saj ni nič! lu na svidenje jutri!"
Kotnik pa ni odnehal; ustavil se je in spet začel sipati iz samokresa za odhajajočim vlakom.
Tedaj je iz vlaka začelo pokati in mimo Kotnikovih ušes so ostro zažvižgale svinčenke.
„Streljajo, streljajo!" je zakričal Kotnik, ne da bi se ganil.
Stal je kot okamenel, ko se je vlak že izgubil pod bregovi Stražiš, potem pa počasi krenil po stranski stezi okoli fužin nazaj na grad, kjer je skušal pozabiti in prespati ta neprijetni dogodek.
(Dalje)