T I7l i slovenski dftevmlT^ v Združenih državah j * Velja za vse leto - - - $6 00 | d Za pol leta.....$3 00 g | Za New York celo leto - $7.00 H B Za inozemstvo celo leto $7.00 P GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 3 The largest Slovenian Daily ia the United States. | bwfj every day except Sundays ta jij and legal Holidays. [I L 75,000 Readers. lfcLJSKON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the PostOfltce at New York, N Y.t unuer Act oi Congress of Marct. 3. ifc'3. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 252. — ŠTEV. 252. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 27, 1925 ~ 27 0HT0BSA 1925. VOLUME XXXIE — LETNIK XXXIII grške čete so se dobro j utrdile na b0lgask1h tleh j Težki tcpovi so grmeli koncem tedna in v nedeljo, j Zavojevalci so se utrdili zapadno od reke Stru-me. — Ne brigajo se za poslanice glede premirja. — "Junaške čete nimajo izgub, pač pa neprizadeti civilisti." — Strah pred epidemijo, ker tabore begunci pod milim nebom. Z MAROŠKE FRONTE SOFIJA, Bolgarska, 26. oktobra. — Grška je nadaljevala danes brez prestanka svojo ofenzivo proti Bolgarski. Dočim so se danes zjutraj diplomat je sveta Lige narodov zbirali v Parizu, da sklepajo glede mejnega konflikta med Grško in Bolgarsko, so Grki razširili svojo ofenzivo na zapadno stran reke Strume. Po dve uri trajajočem uvodnem artilerijskem pokanju so Grki ob treh zjutraj napredovali ter asedli mejno postojanko št. 8. Ta akcija je sledila zelo zaposleni nedelji, tekom katere niso Grki le vprizorili pohodov proti krajem, katerih se niso dosedaj še dotaknili, temveč se tudi trdno zakopali v novih in starih pozicijah. Na nekaterih točkah so se nekoliko umaknili, a očividno le raditega, ker je njih ofenziva presegla črto, katero je določil grški generalni štab. Brez ozira na svarila in prošnje predsednika sveta Lige narodov, Brianda, so Grki v nedeljo ves dan vzdržali svoj artilerijski ogenj ter ga povečali, ko je nastopila noč. Mraz in strah pred epidemijami sta danes povečala bedo beguncev, ki beže iz zasedenega o-zemlja, medtem ko se pripravlja v Parizu na sestanek svet Lig^e narodov, da razpravlja o grško-bolgarskem konfliktu. Oblasti so poslale zdravniško pomoč in odejo, da preprečijo izbruh epidemije, a tukaj in v vrstah beguncev je velika beda, ker je governerju popolnoma nemogoče nuditi zavetje kmetom, katere so pregnali iz priprostih domov, nahajajočih se v bližini macedonske meje. PARIZ, Francija, 26. oktobra. — Svet Lige narodov se bo sestal pozno danes popoldne, da se loti naloge restavriranja miru na Balkanu. Domneva se, da bo uvodno delo završeno takoj prem0garji postajajo nemirni Premogarji so pričeli postajati nemirni ob pričct-ku devetega tedna stavke. — 2ive od prihrankov, a ne kažejo nobenega znaka izpremembe svojih nazorov. — Lewis bo skušal vzdržati njih moralo. — Njegov govor v Scranton okraju. Slik«) nam predstavlja skupino izbranih Ahdel-Kriinovih retašev. V vteji strah francoskih vojakov. ' \ corvmcHT kiv^tonk viiw co. new vc*k > i zborni stivlci ter -o naj- Junker ji izstopili Boljševiški duh iz nem« kabineta. j med zamorskimi delavci. Nemški junkcrji so izstopili iz kabineta kance-larja Luthra kot nasprotniki dogov o r a , sklenjenega v Locarno. Luther bo imenoval nepristranske pomočnike. Berlin, ki je uverjen o> zmagi v državnem zboru, bo nadaljeval s pro- i - gramom. wasiiintox. d. <\. :>.->. okt. --1 KomimLstiriii ;i-.kih po-i P" Trot-ii int macijonali. slanice Bolgarski in Grški. BERLIX. Xemeija. 26. okt. — X£»delj>"ki v različnih brrlin 'kih restavracijah. pivnicah iu vi-larnah. kjer preživljajo zastopniki solidnega nemškega srednjega razreda del svojih nedelj. j<-1 > i T mot vsi cd vznemirljivega poročila, da obstaja zarota, koje namen je osušiti Nemčijo. To l)i'o vs4'bovano v leta-=c pojavili na mizah rc- Resifrnaciji teh ministrov ne bo |to raevichvo iz literature, ki je j >t: avracij in"ti -o pojasnjevali. bila pr eč dok-1 rrarSn da bi slučajno večina zakopujejo na bolgarskem ozemlju ter ni opaziti cijonalisMčnih članov državnega trino plwnenskega sovraštva. nobenega znaka, da se nameravajo umakniti, — so- Rbora. a udeležilo s> a.na. kari, _ w , . . , . ... » . . i kot deželo. k.i»>r bila krajevna , nai blagovolijo vpostevati elani l ....... - . . . ~ . ... »opcija wrtoeiscc r.a o-cne^njc na- in ostali greatT.newvorski rojaki, i Odbor. sovražnosti, ubili eno in dvajset ljudi ter ranili devet nadaljnih. Med temi je bilo dosti žensk in o-trok. Uničevanje so pospešili še požari. Nedeljska akcija se je obračala proti Petriču, Erici, Petrovu, Lebovu in Marikostinovem. Poročilo na Daily Mail z Dunaja pravi, da je dobilo bolgarsko poslaništvo iz Sofije brzojavko, da so i kanof!ar Tj"ther 7a trdno ^»'Idonu. 1 - 1 .1. • J. . D 1 1 1 nadaljevati z mirovnim projrra- Kaeiionali^i na nrotuieio do- Grk. obnovili svoje prodiranje v Bolgarsko ter ob- j mon, inaVfruriranim v Lncarno J ^Zo JL strelievali v nedeljo številne vasi. -da se ni pojavila nikaka kriza, j vezniških obluib gle poslansk« zbornico za izpol-denbnrg razpustil državni zbor nitev obljub, danih v Locarno, ter razoisal rove volitve, je neiz- Ostale državnozborske stranke so. organizacija, a dosedai ni bilo se vedijiv vsled kratke čaoovn" meje očividno za-dovoljne z jamstvi kot nobenega znaka, da bi mogla po-med sedaj ter prvim decembrom.' sta jih obrazložila dr. Stresemann stati nevarna pijačam nemškega ki je doiooen kot dan xa formal- in kancelar Luthcr. naroda. roda. — Kdo:- ne želi. da bi totalni abstin nčni fanatiki o-raniotili nemški narod kot narod pijancev, kdor noč»\ da bi se nemškega de-'avca orppnlo ut"he priproste ča-re piva. kdor ne želi. da se pokopi :e pn"-t no*t ter rešpekt do postav med našim n&rodom, — se mora boriti proti vsakemu poskusu totalnih abstinentov, da dobe opri jem za s\*oje zlokobne ideie. Xi jasno, kai je bil neposredni vzrok te salve, z možno izjemo ob-čmskib volit v. V Nemčiji obstaja že dolsro A-rsto let prohibieij>kn DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1C00 Din. — $18.80 2000 D n. — $37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in drnce stroške. Razpošilja na zadnje pošte tn izplainje "Poštni čekovni nrad". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9 10 500 lir.........$21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir. ..........$42.50 Pri naročilih, ki znašajo man) kot 2M lir, računamo pa 15 centov za poštnin« in drure stroške. . Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna ban kar v Trstu. Za pošiljatve. ki presedajo PmTISOC DINARJEV aH pa PVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano: Iz teca razloga nam ni mogoče podati natančne rene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v rake. PO$ILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKEl$l.— Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Mooej Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt gtreet *H New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 -r • . •.- -7-mL*. .-u-'* "A,'- GLAS NAHODA. J7. OKT. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PMUked by ■LOYBFTO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakear, pfwtfwl__Loui* Benedik, treasurer PLaoa of btuineat of the corporation and add 82 Cortland* St., Borough of Manhattan, of above officers New York City, N. Y i' GLAS NABOD "Voiee of the People" Issued Every Day Except Sundays nad Holidays. Za telo leta velja list sa Ameriko Za 'New York ta telo leto_ $7.00 in Kanado _ ______$6.00 Za pol leta________—— Za niozenutva za telo leto_ $3 JO $7.00 Za pol leta — $3.00 03 četrt leta__ _________$1.50 Za pol leta____________ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertiaement on Agreement. "OUu Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Popili brea podpisa m osebnosti se ne priobčujej~ Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni kar, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče da hitre j' najdemo naslovnika. "0 L A 8 NABOD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876. ODŠKODNINO BI SPREJEL. .. Položaj glede antracitnega ali trdega premoga {»ostaja vedno bolj kritičen. Cene tega preiuojra rastejo od due do «lne in oči vidno bo poteklo še v«-č časa. predu o bo stavka uravnana. Nikdo nt* more namreč potrditi novic, ki pripoveduj jo na dolgo in široko «» poga-jajih in o bližajoči se uravnavi. Časopisje visoke finance tudi noče ničesar vedeti o miroljubni uravnavi, — potom sporazuma. To časopisje stoji enostavno na sta liscu, "da bo treba stavko na vsak način uravnati v teku par dni". Pri tem ima seveda v mislih nasilen konec te stavke. Ti listi go vore namreč izrecno o tem. "da je nemogoče plačevati višje mezde". Ker pa ne mislijo organiziran premogarji na to, da bi s1 vrnili na delo brez povišanja mezd. bi morala priti pri tem vpoštev "rešitev", ki bi jim bila vsiljena. M nože pa se tudi glasovi, ki uvidevajo, o se v zadnjem »"-a--.il izpreobmili k t- mu na žira-nju je znani katoliški ekonomiki politik in učnijadi. dr. John A. Kvan. profesor na Narodnem katoliškem vseučilišču v Wasliiiigtonu. ki je na nekem zasedanju National Council of Congregational Churches na skrajno odločen način zastopal to .stališče. To stališče katoliškega učenjaka je tem bolj pomembno, ker je imel dan poprej lia is! i konfereaiei predsednik Calvin Coolidge nagovor, v katerem ,sti je .s prav tako velikim povdarkoui obrnil pr^ti vsakemu omejevanju individualnih lastninskih pravic. Govor Rvana je bilo treba Vsled lega smatrati za odgovor na to privatno-kapitalistično veroiz poved predsednika in ž«» razlitega j«> vzbudil govor Rvajia veliko pozornost. Profesor Ryan je izjavil tudi povsem odkrito, da giv pri tem za vprašanje, č< sme skupina kapitalističnih krovosesov kontrolirati kurilna sredstva Združenih držav ali če naj ima država ali zveza pravico, da razpolaga s temi kurilnimi sredstvi. On zahteva, da se izroči premogovnike državi Pensvlvaniji ali pa Združenim državam t« r lir.če pričeti s transfer i ran jem privatnega kapitala v roke držav« z odšKodnino, katero naj bi se plačalo sedanjim lastnikom in kije višino naj bi določila zvezna 'premogovna komisija. Kot temelj odškodnine naj bi se postavilo cenitev, katero je izvedla uienovama komisija leta 1913 in ki je navedla takrat vr t šeststotih milijonov dolarjev. V tej skupni svoti >e nahaja 2'26 mi-lijonv dolarjev, ki pomenjajo čisti prirastek vrednosti vsled izboljšanih cest, železnic in tako dalje. — to j«' n vplačan kapital. Ta "iešitev" seveda ni nikaka rešitev v lesničneni smislu besede. Lastniki premogovnikov in merodajui kapitalisti Zdi-i/enih držav bodo privolili v prodajo š le taKrat, ko se jim bo ponudilo za premogovnike ceno. ki se bo dvigala kot gora visoko nad njih resnično vrednostjo. Ali pa jih bo mogoče pridobiti za nacijonalizira-nje premogovne industrije — kot lahko opazimo to v Angliji že sedaj v nekaterih slučajih — šele tedaj, ko jim bo pričela t či voda v grla in ko ne bo več bodoče privatno-kapitalistično obratovanje. Družba pa gotovo nima nobenega povoda, da bi konečno plačevala še velikanske odškodnine tolpi oderuhov, ki so v ttku desetletij črpali velikanske dobičke iz naravnih zakladov, ki gotovo niso bili ustvarjeni za te pirate. Vsled tega je mogoča le ena rešitev: s pomočjo podružabljenja premogovne industrije — prohibieijska zakonodaja. Kot se je prevzelo nekoč pivovarne in distileriije od strani države brez odškodnine, tako se lahko stori ter se mora storiti tudi v tem slučaju. Blagor celokupno>ti zahteva odločen nastop. iiT -odločne korake. Ti pa morejo obstajati le v ttm, da vzame družba to, kar more biti po pravici in resnici izključno le njena last. Vzeti pa mora. ne da bi plačevala oderuhom na debelo nadalj-ne tribute v obliki odškodnin. Novice iz Slovenj. Chicago, 111. Tem potom naznanjam, da smo ustanovili novi ženski klub liied Poslušalec (ki neprestano prekinja »rovornika > ; — T-ažnjiver. lažnjivee ! Govornik: — Ce bi mi prijatelj hotel navoti svoje ime mesto svo-pesra poklica, bi ^e ra.l seznanil ž njim. * Neka / nska. ki se je mudila v Alasko. si je ogledala lisičjo far-mo. Ko opazila krasno srebrno ii• • volje. V- Washington. 1). C.. 27. oktobra ,/'n;in-t veniki polj delčki -.i de-partmenta po dolgem proučevanju prišli do zaključka, da moiroči' odpraviti duh po česnu r;-ust na t a način, da se česna ne zavžije. Nečakinja i stricu. ki jo j.> hn-t'I odvesti v «»ltcl'šče) ; — Hvala »urie. a eden mojih prijateljev me hoče odvesti na ples. Strie: — Moj Hog. - eden tvojih prijateljev! V mojih mladih d:ieh je smel odvesti mlado damo na zabavo !<• človek, ki je bil zaročen ž njo. Nečakinja: — To je prav. stric. .On j • eden moj h zaročencev. * V današnji številki Glasa Naroda je značilen dopis iz Chieaga. Rojaki po dragih naselbinah, posnemajte vrle čikaske Sloveti-jfce. Kdor pravi, da akcija za Dom slepcev ni potrebna, je sam slep ter ne bo nikdar izpregledal. zato k r noče iwpreelrdati. * Do.sedaj ni v Ameriki še noben -loven-ki 11 — t direktno pozval rojakov. da bi bilo m-potreJmo da- Nova kampanja za Ligo narodov. r.a ne mo in bomo prirea društva, i gotovo vedno hvaležni, da so pri- j va,nosti. njegovn^a značaja in Tu ne poznamo nobenega stran-1 šli po«! -vojo lastno streho. njegove dobre volje, karstva. to gre za nesrečne slepe š.- enkrat vabimo vse čikaške j * reveže, kateri ni->o sami krivi svo-j Slovenke in Slov nee. Za plesa- Rojaki, ko vas bo cigani! za ^e usode. Pri tej priliki tudi opo- j željne, -za Miilia grla in prazne ze-j,n ono stvar, lepo vprašajte, zarjamo v-> rojak- in rojak In v lode- bo dobro preskrbljeno, j koliko je dal za slepce, oziroma širom ^Združenih držav. zavz?mite Garantiramo, tla ne bo nobenemu j je reka: zrno do 1412 Clvbourn Ave., blizu Larab j * zrna pogača, kamen <1«» kamna št. Pi-lčetek ve< lice bo ob pol ! Xik< la Pašič se je mudil dne palača. Zavz mimo s- vsi za to. o mili zvečer. 13. oktobra v Ljubljani. Sprejet Nikar naj kdo ne reče: Kaj mej Poizdrav vsem Slovencem in Slo- 'n pozdravljen je bil bolj svečano briga stara domovina? Bodimo venkam širom Združenih držav ; kot pa kralj, bratje in >estre v tem oz'ru. ker Ž«liino. da bi nas vsi posnemali v j To se tudi spodobi, rudi nam so vrata nesreče vedno t j dobri stvari. Kajti noben jugoslovanski kral.i odprta. Velimo, da smo vsi sinn- Pripravljsrlni odbor. 'ne bo nikdar toliko storil za -Tn- sroslavijo kot je storil Pašie. V današnii številki je objavljena najnovejša slika bivšega n^rn-škega kajzerja. Možak precej dobro iizgleda. Če ie kdo vsled svetovne vojne v Nemčiji profitiral, je profitiral bivši kajzer. Preskrbljen je za v>? svoje živ-' jen je: nobenejra dela nima in ni-vladati mu ni potreba. Novice iz Jugoslavije Druga žrtev bembne eksplozije v dan je. širina pa ostane neizpre- Zagrebu. men jena. Naj prvo pridejo v pro- Kakor j bilo že ]»oračano, z-namke po 2~> in .">0 par in po bila na smetišču zagrebške klav-jl Din. nice eksplodirala v rokah 14-let-j nega * iv ti • Lijri t«-r j«« seta izločena tako Wt odrow Wilson kot Henry Cabot Lod-r«-. — se ho unci, re - • "tin Litri j)o-»re- •'•i! njen >edanji nap« r. da picpre- ■'•i vojno med fJi-ško in T»< l«rarsko. Vn raj /v •"•( '<.- po-talo /.na- no. da za-Irdn.jejo mo^ncni prija- i '■"Mi Lisre v -;-natn. po^chno na deinokratii'ni strani, z naj ve«* jim 1 /animanjem kaheNka p« roeila jrled«' pihanj Liir«' pri p ^ka^n. da ]> rep rev i to balkansko vojno, i . j , «■ Prijatelji hijr so mnenja, da 'no in-i m k takepra velrke-ra uspeha kf>t i»i bilo ]u-cpre."enj 1" vojne. razpršil dosti op«»zieije. katero ji- opaziti v ti j deži ii j »r« ;i Ligri. Isti t rdi j« . da - je i/vanredno krčila plemenska opozicija proti ! '«ri ki je po-.ta'a !.iko očividua kom pr. Ur lnKk.» kampanje le- M 102'). Pravijo tudi. «la ni mojn- oživiti trpkosti. ^ k;it<'ro -o na-to; ili ir--ko-air.eriški vc-lilel rroti .lame M. Cox i. v-nričo • itanovtve proste irske države 'er bli^ajoče.Lra s> članstva Irske v L i .'i. Oh le italijrin-ko-amer'skih irla-ov izjavljajo, da se je obračalo o«jo:-«"enje peti Woodrow Wil-o-nu osebno. ker je n«i roi »vsi! predlofru. da s«' ix.!*f>či R? ko It:--liji. Ker jr Italija se .la j članica Liire in k rje prešla nj no sta'išče proti F.'«ri v /trodovinc. bi biln l«'žk<> zbrati italijanski' jrla-ove in itali;a|--ki upliv v tej deželi proti vstojui Amerike v T.iaillsk«-mirovn«' po«ro lb • < bubožani in uničeni Nemčiji, \~-~lci j-a o-«roje šfrhiajstih tečk pri sestavi versaillske miro\ -n.• pojrodhe. Iz t«'«ra razlopra >>n se -olidno združili proti Lijri in celemu njenemu delu. Obe ti točki >-ta iK^iibili sedaj tukaj poolnoma svojo važnost. Nemčija je pripravljena pridruži- Upanje na skorajšnji konec stavke. s< KANTON. Po.. •_>.-». oktobra. Tsskajšjni tr«»arji'v vsled naporov I{.-v. J. Cnrrana iz \Vi kes-barre. «Ia spravi obe >f.ranki -ku-paj v t< liko. da bosta prič li raz-fvavl jat i o miru. Father Curran je bil j rijafeljvki po-redovalec v premojrarskih yjidevah izza dni i>r« ls«dnika Roosevelta. H v. Curran j«' prepričan. «Ia ni več daleč kon <* -ta\'ke. Rekel je: — Ker se trarovsko m indu^tri-jaliio življenje dežel procvitata. n«- v: liiii nobenega razloga, zakaj bi n»- bili dtdavci sodelež ni pri doJ»ičkih te vedn« bolj naraščajoče j>ro-j>rrttete. — (ilasi ^e. da ^o premofrarji do-*i boljše plačani ko* pa ostalo dele. a to ni krivda prenioararjev. pač p-i po>!«- lica dejstva, da so -labo plačani delavci neorganizirani. Izza ' rsraniziranje antracit-nih prem.urarjev leta 1 >00 in 19f)f> niso bili le preinejrar-ki okraji bolj dobro-toječi. temv č je tudi »•ela tn!ijra voditelja mož. On bo storil prav« stvar vi premoga r j delodajalce iu tudi za javnost. Prepričan ni. da bomo \ -•ora/me-rno kratkem ča-u culi od njejra nerodne >tvari in da bo končana >r.-ivka na prijat«dj-ki in u-pi sen nacl*in. , Stresemann za mirovno nagrado. BERLIN". Nemčija, l'1. oktobra. Tukajšnja "Nazional Z itnnir" je za po čeli a gibanje, da se zagotovi državnemu miiii-tr i za zunanje zadeve, dr. Stres«>mannu Noblovo j mirovno nagrado. Ti predlog te-nndji na tem. da s« preskrbi pri-zadevanjem in uspehom ministra irl"de miru me lnarod-no priznanje i«'!* nastopi na ta način tudi proti mednarodni proti-nemški propa-trandi. Giede usposobi j«*nosti Rtrese-mamia za Noblovo nagrado pravi list: — Nob.n državnik in noben olicijska sodišča so v mestnem živ jem ju večje važnosti, kakor si vohče predstavljamo. Od njih je odvisno, dali palicija vrši svojo dolžnost ali je »brezskrbna v zasledovanju zločincev. Policijski sodnik mora na eni strani podpirati jKilicijo v zasledovanju v zdrže-vanju zločincev. Policijski sodnik mora na eni strani podpirati policijo v vzdrževanju roda, na dmr-gi strani pa mora obvarovati občinstvo pred neupravičenim nadlegovanjem s strani policije. On mora poznati razmere, v katerem ljudstvo živi, ako hoče biti pravičen sodnik. Bister in razumen sodnik utegne rešiti človeka, Iti se je prvič pregrešil, pred nadaljevanjem na poti zločinstva; ut ie uomagati neukega kršitelja zakona li braniti človeka, ki je hi! aretiran od nevednega redarja. Na drugi strani pa utegne neusmiljen in nerazsoden sodnik nn polniti mestne zapore z ljudmi, ki so pravzaprav neškodljivi in morda nedolžni, in ogorčevati občinstvo proti taki justici. Višja mestna sodišča. Razun policijskih sodišč imajo večja mesta tudi višja kriminalna sodišča, ki obravnavajo v težjih kriminalnih slučajih. Ravno tako se nahajajo v mestih nižja civilna sodišča za manjše pravde in višja civilna sodišča za večje pravde. V vseh teh lučajih gre za državne zakone in ta sodišča tvorijo le del državnega pravosodnega sistema. Vedno je priziv odprt na višje državno sodišče. Posebna mestna sodišča. Dodatno k rednim policijskim sodiščem imajo večja mesta tudi mnogo posebnih sodišč, ki se pečajo s posebnimi vrstami kršiteljev in posebnimi prestopki- Tako imamo na pr. Domestic Relations Court, ki se peča s spori. nastalimi mod ženo in možem. Nočna sodišča (Night Courts) Klužijo «za hitre obravnave proti osebam, aretiran:m po noči, tako da jijn ni treba prenočevati v zaporu, da čakajo na policijskega sodnika v dnevni razpravi. Ako se pomisli, da sodišča povprečno o-proščajo polovico aretiranih ljudi, je .potreba takih sodišč v svrho hitre obravnave saraohsebi umevna. — Mladinska sodišča. Najbolj važna izmed teh posebnih Hodišč so mladin&a sodiščn (Juvenile Courts), kjer se obravnava proti mladim -kriteljem zakona. Nekdaj se je proti mladim zl6&n«m ' raVnotako postopalo jfc&fr pžoti airastiift. Obravnavalo se je proti njim ua rednih sodiščih, dobivali so stroge kadili in šli so v ječo skupaj s stariini in -zakrhnjenimi zločinci. Tako so s? pohujševali. To se je sedaj opustilo in ustanovila so s£ po vsoti posebna sodišča za postopanje proti otrokom. Na mladinskem sodišču ni porote, ker je boljše prepuščati mladega zločinca inteligentnemu in dobrosrčnemu sodniku, kateri je v s^uu najti vzroke, ki so v vsakem posameznem slučaju spravili otroka do izločinstva. in ukrenit!, da se taki vzroki odpravijo. On mora gledati ne le na to. da deli pravično kazen, marveč zlasti na to. da reši mladega zločinca pred nevarnostjo zloeitfstva v nadal^-nem življenju. Sodnik dostikrat oprosti mlade kršitelje zakona brez kazni, ali pogojno ("on probation"). Posebni sodni uradniki (probation officer-.) morajo paziti, kako se obnašajo, in poročati o tem sodišču. BIVŠI KAJZER IN NJEGOVA SEDANJA DRUŽINA VEST GA JE PEKLA Te dni je prišel na zagrebško policijo neki človek, ki je izjavil, da je 1. 1010. izvršil roparski n-mor in se nato skrival. Ker pa ga je pekla vest. ni mogel več vzdržati in je prišel, da si jo olajša. Ta človek je Franjo lian. rojen 1. 1£05. v Višnjiei, okraj Ivanee, po poklicu trg. potnik, popreje pa pek in mlinar. Izpovedal je, da ga je nagovoril njegov stric Johan Ban iz Ilercegovca, da umori in oropa mlinarja J. Kosana. Šel je v družbi Antona Nežiča h Kosami in razgovarjali so glede prodaje mlina. Mlinar je smatral ponudbo I»ana in Nežiča za resno in odšli, so na polje, da bi se dogovorili radi prodaje. Kan pravi, da ni hotel izvršiti zločina, da pa ga je silil Nežič. Cim so se vrnili v sobo, je Ban štirikrat ustrelil na mlinarja in ga ubil, Nežič je navalil na njegovo ženo in jo z udarci omamil, nato pa sta oropala mlinarjevo stanovanje in pobegnila. Zagrebške "Novosti" prinašajo podrobnosti o zločinu, ki jih je navedel tast umorjenega Kosana. Franjo Ban je bil nameščen kot mlinarski pomočnik pri mlinarju Zaviču. Nekega dne je pišel Kosa n v Banovo Jarugo, da od Za-viča kupi mlin. Razgovor je poslušal tudi Ban in tako izvedel, da ima Kosan denar. Cim sta se Zanič in Kosan pogodila, je zadnji rekel Zaniču. da naj pride po denar v Jogodino, kjer ima svoj mlin. Kmalu za tem je prišel v Ja-godino tudi Fr. Ban z Antonom Nežieem. Ban je prosil Nežiča, da bi nUi dal mlin, katerega je kupil od ilaniča, v najem. Nežiča je predstavil kot svojega tovariša. Ves dan sta ostala pri Kosami in tudi večerjala pri njemu. Po večerji je odšla Kosanova žena k počitku, moški pa so se razgovarjali dalje. Ko je Kosan vprašal Nežiča, in Bana, kje hočeta spati, sta odvrnila, da raje na prostem, nakar jima je mlinar prinesel veh dve plahti. Takoj nato pa je počilo več strelov in mlinar se je mrtev zrušil na tla. Zločinca sta nato vdrla v sobo, ranila mlinarjevo ženo in oropala stanovanje. Ženi je uspelo, da se je skrila na podstrešju. Ban in Nežič sta nato pobegnila. Odnesla sta 28.000 kron. Zločin je bil takoj odkrit, prijet pa Nežič. dočim je Ban pobegnil na Gško. Nežič je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen na 7 let ječe, proti skesanemu Banu pa se bo v kratkem vršila razprava. Velika tatvina v Slov. Bistrici. V trgovini AL Pinter j a v Slov. Bistrici so izvršili cigani veliko tatvino. Odnesli ho blaga za 6fr000 ^dinarjev. Na tatove se opozorilo zlasti prebivalstvo v ptujski okolici LzsJeditelj ukradenega blaga bo dobil .4000 Din. nagVadc. sms Sirka nam predstavlja bivšega nemškega kajzerja Viljema in njegovo ženo Ilermino. Poleg nje sta njeni dve hčeri. * Strahovit zločin blazneža. V Santiagu v Južni Ameriki je bil nedavno prijet interesanten tip zločinca-blazneža, čigar niani-ja je bila zastrupljanje ljudi. — Robert Smith, natakar v hotelu Bel ved. re v Šanrjagn. je obtožen zastrupljanja 42 oseb. Pravniki in psihiatri niso na jasnem, da li gre za običajnega sadističnega zločinca ali pa za norca, ki meni, da z usmrčenje ljudi opravlja plemenito delo. Robert Smith je* sin poštenih roditeljev iz Santiaga. Njegov oče je bil poštni uradnik. Po smrti o-četa je ostal Robert sam. popolnoma zapuščen od sveta. Po očetu je podedoval težko bolezen — škro-fulozo. Ze kot deček je Robert sovražil svet. Izogibal se je ljudi in stremel samo za tem, da komu napravi kaj zlega. Čim je dopolnil 18. leto je odšel za natakarja. Znano je, da je ostal v tej službi pet let. popolnoma zaprt vase tor ni imel ne moških prijateljev ne ženskih tovarišic. Potom preiskave se je ugotovilo, da ni pripadal nobeni politični organizaciji. Hotl eBlvedere je eden najlepših in najelegantnejših hotelov v Santiagu in ima največ stalnih gostov, zahajajo pa tja tudi številni tujci. Tekom zadnjih let je bilo opažati, da vsak mesec ali pa gotove čase umre eden od stalnih gostov hotela, vendar ni nihče posvečal temu posebne pažnje. Smrt je vedno izbirala svoje žrtve samo med stalnimi gosti. Zadnje čase je skoraj vsak teden umrl en gost in tekom desetih mesecev je unirlo 42 gostov hotela Belvedere. Bili so to večinoma občinski in državni funkeijonarji. Morda bi padlo še več žrtev, da ni neki previdni gost slučajno razkril zločinsko početje natakarja Smrt ha. Bogati industrijalec Svinter je bil eden izmed stalnih gostov hotela. Nenadna smrt številnih njegovih prijateljev jc vzbudila v njem sum, da niso umrli naravne smrti. Siun ga je silno vznemirjal. Mož je bil velik prijatelj spiritis-tov, fakirjev itd. Nekega lepega dne je odšel k fakirju Mojaturi, ki je slovel kot izvrsten prerok bodočnosti in ga vprašal o svoji modi. Fakir je na stavlj« no vprašanje odgovoril: — Čuvajte se! Zastrupiti vas hoče. . . Vidim beli prašek. . . Ne pijte vi ničesar v hotelu Belvedere! Svinter je neverjetno zmajal z glavo in odšel. Bil je nezadovoljen s prerokovanjem fakirja. vendar je sklenil, da bo zelo oprezen. — Drugi dan je odšel v kavarno, vodeč s seboj svojega lovskega psa. Natakar Robert mu je prinesel čašo piva. Swinter pa je v jtivo namočil kos kruha in ga dal psu. Tako je napravil tudi drugi dan. Dva dni nato je pes poginil. Potom seciranja in kemične analize se je ugotovilo, da je zastrupljen s strihninom! Naslednji dan je odšel Svinter zopet v hotel in kovmu je natakar prinesel pivo, je celo čašo zlil v temno steklenico, ki jo je imel s seboj. Pivo je dal analizirati. Potom anabze se je ugoto- hie količine strahovitega indijske-i ga strupa, "džame". ; Indijski cigan: uporabljajo groben strup znan jhkI imenom dža-jma. Ta strup pridobe na sledeči način: na poginulih živalih se pojavijo neke vrste glive in ko odrastejo. se posaše. Prašek iz teh gliv je eden najvtrahovitejših organskih strupov Stvar je bila sedaj jasna. Smith je zastrupijeval go^te s strihninom in "džamo", vendar tako majhnimi količinami, da sta strupa delovala ši le jto deset ill ali petnajstih dnevih. Cim je bilo to odkrito, je bil Smith takoj prijet. Pod težo dokazov je eilii<"no priznal svoje zločine. Vest o aretaciji zločinca in njegovih dejanjih se j«' bliskoma razširila po mest u in razburila vse prebivalstvo. Pred jetnianico se j. zbrala ogromna množica, ki je hotela vdreti v poslopje in zločinca linčati. Polit i ja je komaj vzdržala naval. — Ce bi še dve leti tako "posloval*'. — je s satanskim nasmehom izjtivil Smith državnemu pravdniku. — bi potolkel svetovni rekord in bi prejel prvo nebeško nagrado! — Kakšno nagrado! — ga je osorno vprašal preiskovalni sodnik. —oJvlor usmrti "»(H) nečistih oseb,I dobi od Boga . največjo nagrado! — V čem obstoji ta nagrad;* ? — Imenovan bom za odrešenika sveta in dobil bom okoli glave venec iz "črnih gosenic posut z belimi mravljami. — Sodnik j<* skomignil z rameni. Ali je človek simulant. ali zločinec ali norec.' TRAGEDIJA V BREŽICAH Brežic \ 30. sept. V Sedenji vasi, v občini Čatež ZENA Z DENARJEM ALI DENAR BREZ ŽENE Ključavničarski vajenec Sima Papratovič je imel samo eno veliko željo v življenju: da vzame ženo s parami ali pa pare brez žene. Razen te velike želje ni imel nobene druge- na svetu. Zato je nosil vedno s seboj kako si vek o loterije in skrbno opazoval vse devojke. ki jiii je srečal in s,, bile vsaj po zunaiij«vti sode", iz bogatih rodbin. V zadnjem času je avanziral za pomočnika. To.la to ni l>ii njegov glavni cilj in ker mu tu li poklic sam ni preveč prijal. j • zapistil službo. V stvari je bin sieer nekoliko drugače. Nagnal ga je n noreč gospodar sam. ker se mu je zdelo, da preveč poželjivo obrača oči po njegovi IS-letni hčerki — SMRT CESARSKEGA ADVOKATA Našim čitateljeiu je še gotovo v spominu življenjski roman prin-cezinje Luize Koburške, žene general;! Filipa Koburškega. brata bolgarskega carja Ferdinanda. — Princezaija se je na neki vojaški leknii zaljubila v mladega oficirja iz hrvatske plenieiiitaške rodbine, (Jezo pl. Matačiča. s katerim je zbežala od svojega moža. Mata-čič. je radi tega prišel ob svoj častniški čin. Luizo pa so internirali v nekem sanatariju za umobolne. Trajalo j«- dolgo. da je Matačič svojo ljubico osvobodil ter ž njo bežal tja. kjer ga nisj mogli do-se"i preganjalci, ki so bili neprestano zaljubljen?, nia za petami. Ta bolna zadeva je cela desetletja vznemirjala avstrijski dvor in Papratovič se seveda, zaklinja. da - tedanjega' poglavarja to ni res. Kot kp in stasit mlade- cesarja Fram.a Jož(.fa ki j(l po_ nič, ki polaga mnogo važnosti na | S|.hno kr;ito mi>tll|wl napram prin-svojo vnanjost. se je po njegovem |Cezinji in njenemu ljubimcu. Se-mnrnjn dekletu dopadel. pa na j . Veila j<. ^nerala, Ferdinan- je lido to gospodarju prav ali ne. jovega brala. . . A ž, ne ,„u ven-Pa naj bo že tako ali tako! Pa-,tlal. ni ma„A vrnili Lj„i>ezen pu-pratovič je moral zapustiti siuž- »»..lovske prineezinje je bila moč-bo. Ko je ostal brez posla, si je J Uej-a hahsl)U:.ck. spletke kupil srečko razredne loterije in},roti nj; in tak{) sta Ma;„ pričel gledati ugledna dekleta P" ( Luiza prt.živ,.1:l Vt.lik lM svojega j mestu, trdno prepričan. da kate- , življonja .sr(-r.no v inozemstvu. Na-'ro užge. Celil, petnajst dni ni pri- ; ^^ sta vst. opravila in se pa s{a šlo do rezultata. Toda nato se mu VJ.|liIa <|omm. na Jlrvat.,ko kjet. pri Brežicah, živi rodbina Soško. Mlajši sin Anton je poročen si - , • , v i .......- ....... ..... -...... — , „ ' . t.ie nenadoma nasmejala sreea. — _i.I1€.:i_ • it.,, hčerko prsestnika Boškoviča. sta- 1-m ♦ • - • 1 nkns'la ""dkosii s\eto\:ie \oj- 1 • h !un».iiitn*i (VACi^niiitOia jima je š - tega zmanjkalo, .se je Luiza od- SMRT RADI PLANIKE En sam korak je včasih dovolj, da človek ugonobi svoje življenje, kar se zgodi čestokrat vsled nepremišljenosti. Take nesreče niso posebno redke, zlasti v življenju hribolazcev, ki jih smrtna rievaf- rejši Miha pa je bil dalje časa v Aineriki. o pogledala v oči. nakar se ji j.- Si- ! nia junaško pridružil in s • takoj spoznal ž njo. Ze čez pol ure st.; sedela skupno v neki slaščičarni. Dna mu je pokazala svoje velike dijainamte in bisere in Sima je bi! silno očaran. Razkril pa ji j<- svojo ljubezen šele tedaj, ko je neznanka izjavila, da je .iako bogata. — Stavil ji je takoj pre Hog. naj po- stane njegova žena. nakar j-> ona por. Sovraštvo je postajalo od dyejtll(U prLstala. naslednji dan je do dne hujše in se brata sploh ni-1 bil aomenjen sestanek v iste:,« lo-ov« dala sleherno zvezo z o-neni.mlim ljubimi fn. Matačič je kmalu nato zbolel in Luiza ni mojrln osta.:i brez njega. šla j-' za njim v Paiiz, kjer ga je naila na smrt bolnega. V njenih rokah je izdihnil. Priredila mu j pogreb hi ga dala zakopati v cerk. v. samo da je v kratki m nastopila pot za njim. Z njeno smrtjo je bila končana dolgotrajna pravda princezinje Luize za težke milijone, katerih ji niso hoteli izplačati sorodniki n;i migljaje z Dunaja. No. in zdaj. ko j železniških jyostajah v Italiji polno nepravih romarjev, ki sc približujejo v Rim prihajajočim pravim romarjem z namenom. da hi jih okradli. Posebno v rimskem mestu m* mešajo taki in-dividuji meri prave romarje, znajo se različno oblef-i in tako se drže sveto in radovedno, kakor pravi romarji. V cerkvi se prekrižajo z blagoslovljeno vodo. poklekajo skupno s prati mj romarji, vozijo se ž njimi j>o tramvaju, ogledu jejo razne znamenitosti in ako kdo , tak epa človeka vpraša : — Kdo pa , si t i pravzaprav ? — mu ves opor- ; i*tii odgovori: — Kaj rat» ne ]>o- J znaš. saj smo že štiri dni skupaj. J — Taki krivi romarji se držijo v glavnem romarjev iz raznih kra- ] v barvaste platnice vezano .30 jev Italije, ker med tuje je težko Child's Prayerbook: priti in se meti njimi obdržati. —' v belo kost vezano ............1.10 Tuji romarji imajo vožnje dobro Key of Keaven: organizirane in voditelji poznajo v usr*je vezano .............. .70 rimski Key of Heaven: v najfinejše nsnje vezano.... 1.20 Duša popolna ................... J.— Marija Varhinj*: v platno vezano.............. .70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Bajski glasovi: v fino platno vezano..........1.10 v nsnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano..........170 {Cankarjeva dcla: Skrbi za dušo: v usnje vezano..............1.65 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami.................. .90 1 v usnje vezano..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezajio................1.50 v fino usinje vu-eano 180 ANGLEŠKI MOLIT VEN IRI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano taki-1« vse. Potem na .... ' postopači tudi ne znajo jezikovno. sporazumeti ž njimi. Zato se trdi, da ni>sO nobenega tujega romarja osleparili, pač pa mnogo itali- bo ] do- | janskih. Pa prva trditev n« držala ! Xa prefrigan način se /jijo boljšim, iz tujezemstva šlim romarjem mladi rimski ljudje v bližini starinarskih prodaja-len ali pri kakih večjih znamenitostih, katere si ogleila vsak tujec. Mladi Rimljan, še precej čed-no oblečen, drži v rokah zaprašen • in umazan povec. Mimo pride tu-i (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano bi i- Catholic Pocket Mannal: v fino usnje Ave Maria: v fino usnje vezano vezano 1.50 1.30 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško-slovenski slovar , (Dr. Kern) .................. 5.00 jec. Mladenič ga lepo pozdravi, Angeljska služba ^ nauk kako naj mu pokaže novec, ki se zdi zlat in j Se k sy maži streže JO ga napovori: — Oprostite, ali ve- Dva sestavljena plesa: četvorka in ste, kje je tu v bližini kaka trgo- J beseda spisano in narisano.....35 vina s starinami.' Tam bi rad spe- Domači živinozdravnik ........... 1.25 Čal ta novec izza Julija Oeearja, Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 ki je vreden tiso<" lir. — Tujec bi Govedoreja .75 rad prinesel domov nekaj vredno- . Higiena Somatologie, pouk kako se sti in znamenitosti iz Rma, pa o-j ohrani zdravje, t. v. ... gleduje ponudeni mu denar. — Jugoslavija, MeHk 1 zvezek Meti tem se približa drug gospod, ki tudi popleda ta denar in se začudi. da bi veljal samo tisoi" lir. On meni. da je vreden ITiOO lir hi pa bo on vzel. Tujcu se zdi to za malo in odvrne, da je on prvi kupec, odšteje denar in spravi novi* v žep. Čez čas stopi v prodajalno k starinarju in mu pokaže kupljeno dragocenost, ali starinar se mu bridko nasmeje in pravi: .... 1.50 .... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, | Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........60 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 , Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ............ jBO Najboljša slovenska kuharica, 668 str. 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemška slovnica — To nima nobene vrednosti! Ali Nemščina brez učitelja — n«« citate listov, ki pripovedujejo ' del vsak dan o takih sleparijah 2 del..... Pravila za oliko • Perotninar .60 .30 .30 .65 .60 Stric Sam nima korajže. Psihične motnje na alkoholiki pod- - t la&* ......................... WASHINGTON. D. C., 25. okt. Praktični računar ali hitri računar .75 Uncle Ike bo Še nadalje opravljal Praktični sadjar trd. vez.........3.00 službo poštnega mojstra v Noteh. Poljedelstvo. Slovenskim gospodar- Mo., — neplodc na vse vladne re-' , 7 P011^........... , .... Sadno vino................ pulacije m druge ovire. .. • Slovenska narodna mladina, Na daleč znan kot "I nele Ike • | ^ 4_2 stT> The ------ .35 .50 obse- „ _ ................ 1.50 v knjig« "The Shepherd of the siovensko-angleška slovnica, s slovar- llills' je dobil devetdeset let stari > jem tpdo vezana ........... # 2.00 poštni mojster. I ve v i Morrill mig- Slovenska slovnica za aredne iole, Ijaj. da bo odslovi jen radi staro-! (Breznik) ...............„ 1._ sti. Poštni department pa je dobil Slovensko-italjanski in Italj.-slov. tako ploho protestov, da je prišel slovar ...................... 1.00 do prepričanja, da je v tem slu- Slovensko-nemški in nemško-sloven- čaju previdnost boljša kot pa ski slovar.................... M postne regulacije in vslcd tega je . Spretna kuharica (trdo vezana)---- 1.45 bilo včeraj objavljeno, da bo ostal; brošura 11 a ................... 1.20 poštni urad v Noteh pod upravo. Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo pod katero je nahajal zadnjih dva in trideset let. trdo vezana .................... 3.00 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, Nenavadno kujje jajce. • **ko^!ovati in boljšati polje .30 XT , To* Vošilna knjižica.................. JBO Na nekem posestvu v Sausatu Veliki BloveMki svill0VJlik ^ pri Moulinsu v Franciji so našli j pisenL ^ yemo .....18Q kurje jajce nenavadne velikosti..Veliki Vsevedež .....'............ .80 Ko so jajce odprli, je tekla iz Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 njega beljakovina in rumenjak in Zbirka lepih ^gledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj .,.................2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .................... M 2. zvezek 1. in 2.-snopič........ .70 v sredi je ♦ičalo drugo jajce s trdo lupino. Ko so to jajce odprli, je pritekla rz njega samo beljakovina in zagledali so tretje jajce, velike ket oreh. To jajce je imelo v sebi zopet mal jajček s samim rumenjakom. Tista francoska kokoš je izlegla že pankrat take abnormalnosti. ALI VESTE,— da se je jugoslovanski ministrski'6etrU xbornik trd- RAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in .............80 Balade in romance trd. vez........1.25 bros...................-..... .80 ..........Iv— predsednik Pasič zdravil v nekem'****................. 90 iraneodkem letovišču in da se mn Pri™0* Trubar trd. v......x.......1.— je zdravje obrnilo na boljše? Ali Aw»«riW in Amerikanci (Trunk) .. 4.00 veste, da vsebujejo Helmar tur ' Anderionove» pripovedke trda vez. .75 Šk<, cigarete turški to^ak? Vsled Abator (Kertttik) trdo vez.......1.— tega se Helmarš razlikujejo od Azazel trda ve« .................. 1.— ostati« « mestomi tsbakom, ki so Andfej Hofir .............. M naprodaj v zavojčkih. Boj, roman tri. ves. ............. MU Beneška vedcievalka ............ .36 Belgrajski biser ................ J36 Beh rojaki, trdo vezano..........1.00 Bisernice 2 knjigi .............. .80 Bres zarje trda vez........... .90 Besi (Dostojevski) t. v.......-____1.50 Bele noči (Dostojevski) t. v....... .75 Balkanska Turška vojska......... .80 Balkanska vojska, s slikami.......50 ftnrska vojska ................... .40 Bilke (Marija Kmetova) .......... Jt6 Milcinskijevi spisi: Igračke, trda vez.................1.— broš............................60 Muhoborci, tiri. v.................1.— Pravljice, trda vez...............90 Tolvaj Matej, trd. v..............90 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mlada ljubezen, trd. v...........1.75 Mimo ciljev, tr. vez...............60 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto .................... .70 Grešnik Lenard t. v........... .90 Hlapec Jernej .............. .50 Moje življenje t. v........... .90 Podobe iz sanj t. v...............h_ broširano .................. .75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v......... .....1.20 Mimo življenja t. v...........1.— broširano .................. .80 Cvetke .......................... .25 Ciganova osveta ................. .36 Čas je zlato ...................... 80 Cvetina Borograjska.............. £0* Naša Ančka .................... .35 Čarovnica starega gradu.......... J25 Četrtek t. v......................90 Dolenec, izbrani spisi ............ .60 Doli z orožjem................... .60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Dekle Eliza .....................60 Elizabeta ........................ .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk ............... .35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Qozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............. .25 Golem, roman......................70 Gusarji ........................90 Hči papeža ...................... 125 Hadži Murat, trda ves. ............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v................75 Jurčičevi spisi: Sosedov sin, broš................. .40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v.................1.— broširano ...................75 6. zvezek; Dr. Zober — Tngomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano .....................30 Krivec, roman, trd. v6z, •••••••••• .75 Kralj zlate reke ali Črna brada.....45 Kazaki, pove rt iz Buskega........ .70 Kraljevič in berač ............... .25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40 Lucifer ........................ 1.50 Ludovika Beozija ................ 25 Ljubice Habsburžanov.............40 Levstikovi zbrani spisi; 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave. ...................... .70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju j.................. .70 Zbrani spisi trd. vez...............90 Poezije trd. vez...................90 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih Mrtvi Gostač .................... .35 Materin^ žrtev................. .80 Musolino .............. ........ .40 Mali Klatež ..................... .79 Mesija ......................... .30 Mirko Pošten j ako vič...................M Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ..................1.— Malenkosti (Ivan -Albrecht) ....... J2fi Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ...».......... .25 NotarjeT nos, humoreska ......... .35 Narod ki izmira.................. .40 trdo vezana..................1.00 Bwhidja na Portugalskem JO 2. zv. Darovana. Zgotiovinka povest..............I........ 3. zv. Jernač Zmagovae. — Med plazovi .............I........ .50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihaja* ..7............ JBO 9. zv. Kako sem s« jas likal, (Breneelj) ................... .00 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencielj>.................... .60 11. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ................... M 12. zv. Zs dnevnika milega pored-neneza, trdo vezano .......... .60 14. zv. Ljubljanski sHke. — (Breneelj) ...................60 15. zv. Ju*a lfisezia. ?oveet is ''danskega življenja---- ---- .90jSopek^samolaike * W t Jmsrftm Po resnič- k* Naša vas, L del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 por........... .90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda vez .............. .80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............50 Naseljenci ____j................. .30 Novele in črtice.................. .90 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka: Kranjska čebelica .................90 V gorskem zakotju...............35 Krvna osveta.....................35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica ........................ 1.00 Berač ...........................35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .........:.............35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 General Lavdon .................35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Rimska Mytologija .............. 1.00 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ............v. 3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Zaroka o polnoči .................35 Božja kazen .....................35 Emanek, lovčev sin ...............35 Napoleon 1......................75 Obiski (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.80 Ob tihih večerih, trda ves. ........ JO Padajoče zvezde tr. v............. .90 Plat. zvona trd. vez .............. .90 Pesmi v prozi, trdo vas........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki iz Roža (Alhrecht) ...... .25 Pasti in zanke. ^"^ftlTri roman .. 35 Pariški zlatar .................... J5 Pingvinski otok tr. v......../____ JO Povest o 7. obešenih t. v............90 Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is Časov Bo- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ............. JO Pravljice H. Maj ar............... JO Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku .35 Pot bolesti trd. vez.........1.....1.00 Požigalec ..... ................ J5 Praprečanove zgodbe .............. J5 Patria, povesti is irske junaške dobe JO Predtržani, Preiezn in dragi vre*. niki v gramofonu............. J5 Pet tednov ▼ zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca.................. JO Ptice selivke, trda vea............. .75 Pikova dama (Puškin) .......... JO Pred nevihto ........... ........ J5 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek.....................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar.............. .70 Rabi ji, trda vet...................75 Rastoči mesec (Tagore) t. ves .... .00 Razkrinkani Habsburšani (Lariah) .. .35 Sveta Notburga . v.... • .85 Sredozimci, trd. vez................60 broš. .40 Shakespeareve dela: vez. .90 JO Rtnaldo Rmaldhri ................................JO Slovenski šaljivee ................................iO Slovanska knjiinka Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti .................60 Snnfiki invalid......................................J5 Skozi širno Indijo................................JO flanjeka knjiga Arabska .........1 JO Banjska knjiga, nora velika..............JO Spake, humoreske, trda vea ....... JO Strahota vojna ......................................JO Sveta noč, sanimhre pripovedke ... JO Strup is Judeje ....................15 Simon Jenko zbrani spisi............JO Sosedje tr. v. .........................................60 Svetobor .........................................JO Stritarjeva Anthologija trda vez .. M Mrto Šesto, povest iz Abrneev..........JO Svitanje (Govekar)-, ves...........U0 ves. JO .......... 'n Macbeth, trdo Othelo tr. v............. Sen kresne noči tr. vez____ SPISI KRIŠTOFA tMTDA: 1. zv. Poznava Bega.......... JO 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec ......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. sv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. sv. Povoden j.............. .30 15. zv. Pavlina .............. .30 17. sv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., brow. 0.35 it. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Bosman: Testament, ljudska drama t 4 dej., broš. 105 št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 St. 5. Pran Milčissi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, Veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. Prance Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš................. .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., bros............25 Št. 11. Pavel GoHa: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. tun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denaftr, narodnogospodarski gpis, "poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 st^r., broš.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. JarosL VrchHcky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanfu, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komurasaki, japonski roman, iz čeičine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. .45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, n., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 St. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., bros., ...................... .80 Št 26. L. Andrejev: črne maeke, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št 27. Fran Erjavec: Brezpoale-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš......... J5 St. 28 Veronika Deseniška.........75 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant Dokler, 123 etr., broš......................50 Št. 36. Kss^er Meško: Listki, 144 etr.......................65 Spilmanove pripovedke: 2. sv. Maron, krčanski deček iz LL banona ...................... .25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- VašHh gora.................. JO 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... JO 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japnzkega.......... JO 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vtade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest JO 12. sr. Korejska brata. Črtica is mis-jonov v Koreji...............80 13. zv Boj in zmaga, povest....... JO 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. BrasOjska 16. zv. Oatokopi Povest.......... JO 17. zv. Prvič med TmUjanoi aH vožnja t Hlksraguo............. 18. zv. Fngmnjaa|e Indijskih mišjo. JO JO Pbrvest 19. sv. Mlada Tatič, Bivk, trd. vea. ^Trt povesti' (FMbect), trd. -ves. •»•».r( M .75 Tri novele, tr. v.......90 broš..........................70 Tunel, trda ves...................1.00 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 Vesele povesti .............. .30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 Irdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................go Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Za milj on ^ _____..***". .65 ženini naše Koprnele - ............35 Zmote in konec gospodične Pavle .36 Zgodovinske anekdoti .............30 Zločin v Orsevalu str........ . l'— Zločin in kazen 304 str...........2.50 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zt. Povesti in slike .............35 5. zt. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ..................... Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi 3. z v. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat____ 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti 65 .50 .50 .50 .50 .50 .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic .............. /75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda ................................] Mladi umetnik.................. j 20 Otroški vrtec ................... 120 Za kratek čas .................*" i.W Zaklad za otroka.................120 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................81 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedšoina. Trpini.........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanj® ......................... .30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik careviue, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda ves.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................85 i Ljudski oder: 3. sv. Miki ova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .00 - v Zbirka ljudskih iger. 3, snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Reža, Sanje .......................... .go 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica karo ........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stfrici in kralji, Ljudmila, _ Planšarica ....................30 Naročilom je priložiti denar, bodisi ? gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, n komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. JEJSd> » / ... w' ».i. O ■ J - Ji.- ftijifMtl grofa Velstoja auo* * i a. sram*va> '.... . ^• .J. "BUS NARODA" - ftOViHIO PUBLISHING CO. M p '-u ni* m t .^LJ'>oij>JH GLAS NARODA. 27. OKT. 1925. Iz življenja angleškega rablja. Za "G. N." priredil A. g. (Nadaljevanje.) Pred vrati jetnišnice j".* bila zbrana velika »množica ljudi in policija je imela j>oLne roke dela da je vzdrževala red. Ne vem. kaj •*) ti ljudje pričakovali videti, toda če t', /a leli vid) rt i "krvnika, »o ča kali zaman, zakaj fa želja se jim r.i izpolni'«. Midva s Phi! ipso m sva stopila namreč popolnoma e-novtavmo Cn neovirano k vratom kjer SA*a povedala svoji imeni tei bila spuščena notri, predem je izmed množice kdo kaj opazil. V jetnišnici >t m se sestal z -Ir. »John Iiall Mortonom. ki je bil jdni'iki zdrrj.vnilk in hkrati ravna-tel j jetmiiniee. On je šel z meno i k vešalim, kjer s<»tn hotei pregle dati, če je vse v redu. Tamkaj sva prm .la poverit i r različnih stvareh jutrišnjega dne .'az s«ii zdravniku svetoval, naj ukaže d a.t i obsojena ženski na slednjega dne. nekako pet minu* pred U'txlnim trenotkom, eaše žganja, kajti bib mi je znano da obsojenci tako lažje prestanejo sivoje zadnje trenotke. Moj nasvet glede žganja j«' bi s].rejet, ali žalibog ni bil pravilne izvršen. — K rko se obnaša obsojenkar — =eni vprašal > t na ženska. Včasih je po par ur nara.vtiost Vtisela i>eitem pa ka* linm!crat omedli. Danes pa je trajala njena omedlevica dokaj dol go in bojim se. da bomo imeli jutri zjutraj ž njo mnogo preglavice Prepričan rt an. e enkrat pre ficdata. or je vse v redu. doeim *em stopil jaz k celici obsojenk« l»tr pogledal notri -kozi lii.ieo * vrHtih. Mi s. Thompson je bila fte v poštarji, m )x» vsej priliki jt spala, kLijtii bilo je vse tiho ir n1 rno v motuii svetlobi plin ovc svetilke, ki je ra.zliva.la po n pri. faznem prostoru svojo medlo luč N«to sem šel tudi jaz k veša-, lini, Ikjer sem se zamudil kake četrt ure, nakar sem se vrnil 1 nieaifc cdici fr oropat 'pokuka1! tkoiii linieo. Obsojenka je bil* cdaj zbujena; stala je ob znožjr postelje, pri nji pa sta bili dvf ru m?bt i iki jttni>.nh?e, kv «4a ji pomagali jwi oblačenju. Čudom sem se začudi) ko sen-videl ohrojeiiko skoraj vwsedo Sf razgovarjajoeo z obema matrona ma, Pomirjen sem odšel v svojo so. t .o. kjeir Rta že bila oba moja po močnika. Ob 8 nm smo odšli na-*nj ua hodnik, kjer runo -e imeh ♦•e-stati z ravnateljem doktor Hor tonom. t Tam Mnn o bili vid ?t zelo v skrbeh. Bila je to žalostna nem:: skupina, ho smo tam stali. ? ravnateljem v sredi. ki je drža' v roki svojo uro ter glrd.al n: njene kazalce. Manjkalo je še nekako tri minute« do <1 a-etih, ko smo začuli iz fliotranjosti «obe euJtae glasove IJraauiki so takoj ugotovili, da obe»j«. ki oeipovedaji njeni živ fi. Meni se je zdelo v»ie to še ftol; nepojmljivo, ker seri anal'o prej videl obsojenko -tako pri moči Ko jo manjkata minuta do devetih, sem frtopil v celico, ne da br omkal za to kakegs. posebnega znamenja ali ukaža. Ko sem vsto-inl, sem ugledal jetniškega duhovna in ofce malrotii. ki so se trudili okoli obtaojune ženske. Ko me je duhovnik ugledal, je f-toprl na stran, obe ženski pa sta ttosfAojjj dvignili ^fča obsojenko na noge.^ki j^ niso v'ec držale jkopci. -KV bil zmešan, m vc^Sel. »e lotil, možgane najbolje, ker morem ■ storiti, to, tla kolikor mogoče -krajšam nesre-enici njeno trpljenje. Zbral sem tm*ej svoje živa3, prijel obsojenko /jl roke twr jih v trrmctku zvo/al na hrjbtu. V tistem hipu pa je obsojenka omedlela in iz te »isiiuljeaie in bla-rodejnt • omedle\ice ise ni vee zbu-lila na tf-m svetu. Mrš. Thompson e j-e sesedla na stol, in videč, da e je treba žaleči k zadnjim sred-tvom, na katera femo že raeuna-i. sem pozval oba Tvoja pomoč-lika. nakar sem z njuno pomočjo losa.lil rb^jeiiko v pripravljeni tol. pozval (ha nadaljna jet-ni.ška paznika, nakar so ti ljudje odnesli nesreenico na siMu iz ce-ice i>roti vislicam. •Jaz sem šel naprej in kmalu na- 0 -so prišli oslali tz obsojenko, ki •e bila že zel a.) 'ini liču podobna/ orožje >>o jo dvignili s stola, jaz em ji naglo vrgel zanko okoli T.iiu, naio pa nemudoma stopil 1 držaju, katerega se mi v nasV-id-ljem tTenotku potegnil, ii« nespeč-iica jc izginila vkozi exlprtino \ »o štirih ljudeh, mi ne bo zginila nikoli iz spomina. * * * — V vseh svojih skušnjah kot etniski ravnatelj, nisem videl rod jetniki fa lot a, dri bi nam -rtzadejii več situe>sti in >:lvi-bi, iakor ta jetuikr— je dejal ob ne-i priliki Mr. FItzelar. uize, rav let in je "loveka za s t ran svoje lepote. čim jo je spoznal, se je pričel naviti m indijo, da bi jo izavairo-vdl -za večjo vsoto .ter je tihi i takoj stopil v dogovor a. nekim zavarovalnim agentom, pri kat/ n «-am plačal prvo premijo. Ko je bilo to opravljeno in v rcdm. jo je povabil s seboj v Blackpool morsko »kopališče, kjer jo je nameraval nanoriti, kar je ' ud i izvršil. C-ez nefltai dni so našli šolski otroci, ki so se igrali ob nabrežju. pe*d tem.ko plastjo pe.^ka velik r> vo.!\it.'. Raizumni ot roe i so i sika l i »n 'br ikaili na.prej ter kmalu od-k^'li tudi truplo mei^reene Elsie 'irfiaks, ki iie bilo zakojiano v pe-. -ku, i Detttktivi, 'ki jim gre v tem sluvaju vsa čast in priznanje, so v !^»:iir urah ugotovili, kdo jc lastnik revolverja, iu tekom štiriindvajsetih ur po umoru bil mo-! :/!ec že pod ključem. Kljub temu, da tjO branili morilca najboljši zagovornika. ki >o si prtzaelevali1 proglasiti ga nenormalnim, je bil! vendar poznan krivim in obsojen v sourt na vešalih. i Frederick je bil kapetan v an- ROMUNSKI POSLANIK V ZDR. DRŽAVAH DVOJNO ŽIVLJENJE _ ..... £ UHOCBWOOB « UMBCaWOeo. M. v Te elni se je vrnil v Združen:; države s kratkega potovanja po Evropi princ Bibesco. romunski poslanik v Združenih državah. Poleg njega sta njegova sestra in njen zaročenec. Osveta varanega ženina. Ljubljana, 8. oktobra. 1925. i vala zloben načrt, ki sta ga nato Stolno mesto Ljubljana je zad- i v celoti izvedla. •atelj 81 range ways jetniširiee v ;,uenil t€r se jih ni ,niti z enim Mancliestru. Meel menoj in dotič-1 ^^ phmom spomni!. i mi ra Viatel jem je bil tedaj go-! nje dni obogatelo za romantičen X{,š ženin je šel nato mirno do- ležGci armadi, i« .ker si je stek'l ki > 1l>ovod raznim U in legel spat. Kako je .spal, govoncam, nizmolTivanjem m ,tega kronika ne pove. Najbrže je gostilniškim modrovanjem .prod- i razmišljal in "tuhtal" celo noč. vsem pa je bila to zadeva, ki je i Drugo jutro se je odpravil k Met- i •• - ' razvnela jezik starim klepetuljam ; prijazno io je pozdravil in lii- pri-pelo mnogo peticij s t.soeeci- . . , . r, ,.. J J J 1 1 " 1 1,1 in zarjavelim devicam. Zgodila se . ,,avsko sladko vprašal: "No srček, je ta storija takole: i kako se imaš.' Ali si že nakupil vse Podjeten obrtnik, že bolj prije- j potrebno za poroko? Veš. kupi m ten, baje vdovec z fenim otrokom. ;še to in ono," ji je razlagal s prise je ogrel za mlado, brhko in krito ironijo. "In povabi tueli temperamentno mladenko, čije ča-j svoje sorodnike, znance in prijate-ri so ga omamili in zasužnjili. Tu- lje." Zadnjo besedo je posebno tli nji je bil e>n všeč. Ni dolgo tra- ; naglasih Metka je vse svečano ob-trajalo pa sla slavila svojo Zi^ro- ljubila. Bližal se je dan poroke. več let dan združenja! NevesLa j«? bila mlajši, ona pa si je od veselja kar j kakor makov cvet, ženin živahnej-brisala solze. ši nego običajno. Končno je napo- "Takole ob trgatvi enkrat se,čila usodna ura. Zunaj ped neve- v s-\etuvni vojni >ijajen rekord: Je imel mnogo ljudskih simpatij na svoji strani. Na .--odaii dvor je mi poelpKi, v 'kaiterih se je prosi-'o. naj se mu izpremeni smrtno, ;;a/zi si v dosmrtno ječo. 1 I>očim ie noč in diun trudili, da . , •iv , • v. . . ko. Zarocenec je. bd za bi mu rt sili življenje, se ni niti r r o Frc.lericku Hotlnvell Holtu ' dne ga je ra\Tiatelj jet- poročiva" je pravil dobričina vdo- stinim domom se je pojavila eh i»ori!cp. lejH' Ka.thl« uie Elsie nUT:uce ee ne Pcnl, ela ne potrfibuje «:^ogar,| Xedavno je sedel naš prijatelj |Bila je res zala. Svilena poročna je ravnatelj, ki je -bil predvsem prav židane volje v prijazni gos- obleka se je je tesno oprijemala ••love-k. oelvrnil: jtilnici. Slučaj je nanesel, da je na- ter še povečala njeno stasitost. Na — A, tako! No, bom pa jaz brez letel tu na dobrega znanca, s kate- glavi je imela mirtin venec. Tueli ia >e vse jetnik«- sodi postavno Jot " jctni'ke", neglede na zločin J :i so ga zajkrivili. Taiko se mnogo-J erat zgodi, da nmatrajo uradniki • , :i ječaiji malega tatiča ki .s'uli dovoljenja sporočil vaše- rim sta popila polič vina. nato še ženin je bil čeden, kakor iz škatli- za par mesecev" al i let, zlobnimi"111 lahko obi^e, ka-'enega in še enega. In vino veri- co. Odpeljala sta se v cerkev, sle- etnJkom. dočim i-matrajo morda '(,a1tkoli 'mu drago. jtas! Ta latinski pregovor je dobil (lila jima je kočija s pričami. x :akega slučajnega morilca, ki je j Hol/r Je m9lom''liIino skomignil tu nov dokaz. Razvil seje živahen pred eno najlepših ljubljanskih • ist? jetnišnici."za vzornega jat- 7 r«w»eni ter hladno odvrnil: — 'razgovor, v katerem je naš ženin cerkva st{l S{. kočiji ustavili. Ženin M] right, — storite, kakor vam polagoma po ovinkih priznal, da ;„ 110Vo.sta sta izstopila, istotako drago! — Ko so ga pozne.r ob- se misli prihodnje dni jioročiti. poročni drugi. Prišli so pred ol- iskali njegovi sorodtnfki, ni imel "Eja," je jjriiiomnil prijatelj t.,r Orgije v cerkvi so mogočno zanje niti ene dobre in • tola žilne Francelj. "Kakšna pa je tvoja /abnčale, pred oltarjem se je po- tbesede. n», pač. pa zolj zato. ker se je v splošnem abo obnašal in prizadejal v?en» ejjke -krbi. tako da so se \ai la jša no oddch nili. ilco je bila t-var pri kraju. laza prvega trenotka, ko je priči v ječo. ni t.-i človek pokr.zal ni-' najmjuij^ ■ e>l>zirnosti do ljudi. kateiruni je imel opravka. Ve> as svojega jetnik v a se je ta lo >ov obnaša' tako. ikakor bi hotel sem {»okazajti. da jim bo še žal cer so se drznili, držati ga v ječi. Teda kdo maj pričakuje česa '»oljšega od človetka. ki je lilknil toH:čo in strastno ljubezen lepi uladi ženrtki. ka.tere življenje je' niniral. potem pa jo v ljnbavnem Sbjenuu 'hladniokr\-no umoril, jun v-se tio «:«no *o!qo denarja, ki e ga je polwomnii! Dobro je; la fr.e posveti še enkrat v podrob-»e^sti tega ziočuia, to t.nnbe>lj, ker je 'bilo tedaj v Angliji mnogo ljudi, kri so biki moanja, da bi bi? ta naraATio-rt sramota obesiti ga moža. Toda jaz se gotovo ni-em stri-njfai s temi ljudmi. Do marsikaj lenega obsojenca, ki sem mu moral položiti Aaotko okoli vrotu ter ga b!cči jetuiško " irai- ust in že je hotel planiti iz ge>stil-!':rmo". kakor predpisuje zakon.'ne, hote« se menda takoj kruto Toda Hcdt je'uprl in je ni ho-1 maiževati nad nezvesto izvoljen-' el obleči.- - ..-*... j ko. -Hipoma , pa se mu je zjasnil o- i . -.i •■ : nrifirwfvitt.) - .Ti M je eaigrafa meni, jas jo bom - pa teH^bož pOmnila!"- . te tffiAH NAIOIU S prijateljem sta potem zasno- • - •- • «-»"•. . . __ . •. - ;_j_ JI. ... .... . MU i Čakajo, čakajo, toda ženina ni od le • nikoder. Minulo je pol ure, nato še druge pol. Duhovnik je postal nepotrpežljiv in je pripomnil, da Hotel je še nadaljevati svoj sla- ^ np mQre -akaH dlje Jn je ^ I vospev o vrlinah svoje Metke, ne- Svatje sq vedeH za kaj gre SQ se na tihem muzali, nevesta Metka pa je izbruhnila v krvečit plač. Morali so jo poelpreti. da se ni one svestila. Nato so svatje oelšli iz cerkve, vodeč potrto nevesto Metko s seboj. Ženin je izginil kakor kafra. Dva dni ga niso videli. Tretji dan se je pojavil v veseli družbi. To je bilo krohota. In mesto, da so ga žehtali pri poro4ci, se je družba na kontno zlobnega ženina pošteno nalezla mošta. Nesrečna Metka tava sedaj zbegana po Ljubljani. Leta od Pon-cija do Pilata, povsexl zahtevaje svoje pravice. Pravi, da še ni konec vsega in da bo govorilo še sodišče. Ženin-vdovec pa se samo krohota. Te dni je umrl na Dunaju v preiskovalnem zaporu 60 - letni Henrik Schlesinger. ki je bil prijet zaradi raznih sleparij in pustolovščin. Mož je igral zanimivo vlogo v javnem življenju na Dunaju .ki ima svojo točko v tem. da je osi a l .slučaj doslej prikrit. Henrik Schlesinger je namreč polnih deset let vodil tako javnost kakor ]>oiieijo za ijos. Kakor njegovo življenje, je bila nenavaibia tudi njegova smrt. Policija, ki se je zanimala za preelživljenje jetnika, je naletela v albumu zločincev na njegovo sliko in ugotovila, da je Sehh*singer identičen v. zločincem, ki ga zasleduje pariška policija radi rr>p;i avtomobila in ki je že presedel sedem let ječe. Cim so mu predložili njegovo diko iz albuma zločineev. je prišel Schlesinger popolnoma iz ravnotežja. Bil je duševno in telesno uničen in kap ga je vrgla na posteljo. Nekaj dni za tem je umrl. Policija je bila vesela, da se jr oznebila neprijetnega jetnika in da je zadeva končana. Spi>i slučaja Schlesinger so romali v arhiv državnega pravdništva. Tola najzanimivejše pride! — Schlesinger je igral v svojem življenju dvojno vlogo. mogoče h' pri gnilih razmerah vladajo«"ih v pokojni Avstriji. Schlesinger. bivši kaznjenec in avtomobilski tat. je bil za časa vojne stotnik v e. kr. armadi. Kako se je |>ovspel do tr časti, je e»stalo nerešeno vprašanje. kakor tudi marsikaj drugega, kar je imel ta mož na vesti. On si je s svojim finim, ljubeznivim nastopom, s svojo koncilijantno-stjo kmalu osA*ojil simpatije svojih predpostavljenih in svojih tovarišev. Njegova prsa so dičila številna oellikovanja. Me 1 njegovimi spisi se je našla fotografija s prizorom, ko nadvojvoda Ev gen stotniku Schlesjnge'rju baš čestita k odlikovanju, stiskajoč mu roko. Druga slika kaže Sehlesingerja. kako vodi oba na smrt obsojena i-talijana Battistija in Finzija na morišče. Po vojni si je Schlesinger na dozdaj nepojasnjen način pridobil precejšnje premoženje. Govorilo mnojro l«>*j>l" — pravi Mrs. Uuth Majors. Ona piš.-: "Vzela »ein <-n«> slekl. r.lco Xii(;a-Toiic. ki n-.i je vei pomogla k..t vsa draga zdravila. PoOutim :viiW-n«-jš<> in moji živ. i in so mno- go tM>ljSi. Sedaj dobro spim. Mrs. Uuih .\i;ij.irs. Santa Or ti z. Cal." Naši f-itateljl se Jn.do Čudili, kako hitro X\>ea-Tune |omaR.> v takih s!m-ajih. Ista poveva moč in krepkost. ojaOi živce, kri in tel««: daje oživljajoč- spane«-. stimulira jetra in uravnava na prijeten način želodec in črevesj«'. N'uga-Tune jc jamčena. da vas zadovolji, ali pa denar nazaj. — Jamstvo na steklenici. XuKa-Tone priporočajo. jam«"ijo in prodajajo vsi lekarnarji. ali pa pc Al ji te $1.00 naravnost na National I-al>«irati»r>\ 104C S. Wabash Ave. Chicago. 111. Adv. Dospela je VELIKA Blaznikova PRATIKA za leto 1926. Cena 25<* komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-letne ir a obstanka. Prva pratika namreč izšla 1. 172«), Sloveuic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York. N. Y. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "OLAS NAHODA", NAJVEČ- 1 n nOVUMKI PHBVHUL ¥ ZDEUŽKMIH DRŽAVAH. NAZNANILO in ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam, ila nam je nemila smrt odvzela 2. oktobra preljubi j nega soproga oziroma očeta JOŽEFA ORAŽEM, star 32 let. rojen v Ribnici, ki je bolehal nad tri leta. Ostanke ranj-kega smo izročili materi zemlji po cerkvenih obredih. Bil je član dr. št v. 100 S. S. P. Z. v Pullamn, 111. Zahvaljujemo se društvu za darovani venec in p vskemu elruštvni "Slovan", ki so mu v slovo zapeli in položili na grob krasen vence. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam stali na strani za časa žalosti in darovali vence, družinam: Jeksi. Levstik, Lavrie. Stritar, Erzar. Shechv, Andolj-šek. Verant. Bezlaj. Brolik, Kopač. Tome. TtrLngar, Skrbeč. Vesel. Zadnik. Horvat in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku in dali na razpolago svji» avtomobile ter vsem. ki so ga obiskali na mrtvaškem odru. Se enkrat vsem najlepša hvala, tebi. dragi soprog in oče. počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja! Žalojoči: Jennie Oraiem, vdova. Etbin, sinček. Štefi Češarek. omo/. Shechy. V starem kraju: Mati, več popol bratov in sester. 11431 Stephenson Ave.. Chicago. 111. ANTHONY BIRK " HIŠNI IN SOBNI SLLKAS IN DEKORATOR Prevzamem vsak« ▼ to stroko spadajoče delo. ROJAKI, P REDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJTB MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 2854J Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing ConYpany B2 Cortlandt Streft Haw York. N. Y. i s, i I GLAS NAJJODA, 27. OKT. 1925. BRIOITA SOMAN. — Spisal C. ML Za "Glas Naroda" priredil G. P. 4S (Nadaljevanje.) XXV. IVnia mučnih misli je pohitela Brita po grLču navzdol. V nje-mm srcu je izgledalo puss to i 11 <]>ra!zno. Ni si mogla pojasniti obnašanja Ilerbt tita z enostavno brezbrižnostjo. To je torej ostak) od njega, potem ko se j.- Ljubil -svoje hhiavščlsv ? Ali je mogoče mislil. «U 11111 ni več treba igrati ulog- srečnega zaljubljenca? Brita bi naj-rajše zakričala od vreme muke. Vzbudil jmi se je njun nos. Poleg tega pa tudi njen odpor. Niti z be.scdieo ne ho razkrila, kaj vise trpi radi njega. Bleda, a ponosno dvignjeaie glave je stopila v sobo gospe Klav-dine. Le majhni trlkot gub na čelu je razodeval stari dami, da ni Brita še dobila svojega ravnotežja. Objela je mater. Ah. kako dobro je razumela sedaj, kaj je mo-rala ta nekoč prestati. Nikdar pa ne sni3 mati izvedeli, da je njena srečna uničena. Tudi Teo ne ime izvedeti, da je pokopal njeno srečo. (Jospa Klaivdina je nežno objela svojo hčerko. — I loč š pač se nekoliko govoriti z menoj? Dobro, da si pri V a Ali m zopej popolnoma zdrava? Brita jo je trdno objela, kot da hoče s tem zatreti solze, ki so ji stopale v oči. Junaški pa se je-premagala. — in Herbert, dete? Ali si ga pustila samega? Brita se j 1 izogila njenemu pogledu. — On. — mora še delati. Gospa Klavdina ji je pogladila lase ter smehljaje zrla nanjo. Kako težko je bi o Briti lagati ve! — Ej. tako priden je? Stavim, da mu ni bilo lahko storiti to . .. Bi .-ta je spravila pogovor na neko drugo stvar in ko je vstopila gospa Palčič z okn pčili, si je celo toliko premagala, da se je šalila s slednjo. T udi ko je bila zoper: sama z materjo, je bila prisiljeno vesela. Tedaj pa je potegniia gospa Klavdina mlado ženo 11a divan ter rekla: — Dete. ne delaj neumnosti. Mene ne boš zvodila za nos. V tvojih očeh čdarn marsikaj, kar se ne slaga s tvojimi veselimi besedami. si pač jezna na svojega moža, da ga kaznuješ za to? Brit a je sedela kot oliromljena od straha, da mati vendarle nekaj zapazila. — Ne, — res sie, — je vzkliknila. (iospa Klavd na jo je poijubila na čelo. — Lagati znaš. hvala Bogu. zelo slabo. — je rekla mirno. Brita je zardela. — Draga mati ... — Pusti 10, pregledani * kot s-teklo. Brita je stisnila roki in njene oči so begale proseče po obrazu stare dame. Konečuo pa je rekla počasi in mučno: I — Ce bi mogla. — bi mi storila veliko dobroto. — da me ne vprašaš. Go-pa Klavd na so je vzravnala. --Ihte. jaz ne vprašujem, pač pa ti hočem nekaj povedati. Ali veš. kdo je stanoval pred do'ginii leti tam gori v vili Klavdini? Mlad a žena .se je začudeno ozrla vanjo. — Ti — in oče, — je ovrnila počasi. Go%pa Klavdina je prikimala. — Da, z.io bedasta, mlada žena, ki je s svojima lastnima rokama uničila srečo, ^ ta je živela tam s svojim možem, katereg toliko časa mučila s svojim nezaupanjem, dokler ni mogel tega prenesti ter jo za vedno zapustil^ — je rekla resno in pomembno. Brita je prebledela ter povesila glavo. — Mati. — draga mati, — kaj hočeš reči s tem? — Da stanuje sedaj gori prav tako bedasta mlada žena, — da si ti, moj.: drago dete, na najboljši poti, do postaneš moj vzgled. Rdečica je oblila lice Bri*e. Hotela je skočiti pokonci ter zbežali. a stara dama jo je trdo držala. — Sedaj ostaneš Mikaj in me poslušaj, Brita je omahnila nazaj na svoj sedež. — Tako čudna si. draga mati. kaj U hoč iš? — Posvariti te. — da ne uničiš svoje sreče z nezaupanjem. Vsa tresoča se jo je Brita oprijela. — Da, vem, ti veš torej, kaj se je pripetilo? — Da, veta, da si s svojim 11 ftirtcsneljenim nezaupanjem ogrozila svojo srečo. — Da. če bi bilo neutemeljeno! — je vzkliknila Brita. Gospa Klavdina jo je tesneje potegnila k sebi. — Neutemeljen® j-, Brita. to vem. Hvala Bogu, da vem to in da ti lahko vrnem vero. Dete, varuj se in ne odpri tako hitro svojega srca nezaupanju. Kakorliitro je našlo enkrat vstop v srce, ga je težko zopet pr gnati. Nezaupanje uniči vse, kar je lepega in elobre-ga v človeškem srcu. Brita jo dvignila svoje bledo lice. — O ne, — nikdar bi mu ne vrjela. Nob nem mi človeku bi nd vrjela — kot Herbcrtu samemu. Vprašala sem njega in 0:1 — ni :i".ti skušal zanikati. Odkril pa veš vse to? — Od Herberta. * — Od njega samega? Kedaj ti je to povedal? — Danes opoldn-. Iskal te je tukaj. — To si je drznil ? — Ze to, da »i je drznil bi moralo biti zate dokaz, da si mu storila krivico. Vsa obupaaia se je oprijela Brita za glavo. — On je vendar sam priznal.^ — Kaj pa, dete? Spomni s« vendar. Stavila si mu vprašanje, na katero je odgovoril resnici primerno. Ko pa je hotel izjaviti, da je vendar nedolžen, si zbežala ter se zaklenila. — Nisem niogla pnncsti, da je stal osramočen pred menoj. — Nobenega povoda ni imel za to. Vprašala si ga. če je na vajin zaročni dan že vedel, da boš podedovala vse po meni — Da — in nikomur drugemu razven njemu bi ne bila vricla, da je bilo r:s tako. Gospa Klavdina je pogladila Brito po glavi. — Dete, če bi mogla le jaz takrat najti nekoga, ki bi tako temeljito uničil moje d^ome kot morem sedaj jaz tvoje. v /=r= Mau. -t- »ii,. draga. HMfcti. fci ]e mogla to? On pa je sam 'TT ijr~~~ —rr'—----■gair, :r - -;-. < -. . — Da je vedel to na vajin zaročni dan, — to je moral priznati. če pa bi počakala 1© še trenutek, bi bila izvedela, da je izvedel to •efe po vajini zaroki, — ko je šel od tebe k stricu. / ^frenehXtfifi Mnogo, inne>go 'se zdaj razmišlja, piše in govori o tem, kako je treba varovati lepoto in mlade>st kot najdražji dar narave*. Zlasti ženske se zanimaj ) za vse\ kar je v zvezi s tem kočljivim vprašanjem. Napačno bi bilo misliti, ela skrbe ženske za lepoto svojega te^ lesa vedno samo iz ničimurnosti. Tudi trezno misleča in resna ženska skuša ohraniti svojo mikavast za vse življenje. Saj je to pexllaga njenega ženskega bitja, ki lajša Mlada žena s? je stresla in v njenih očeh je zablestel žarek una- \n slajSa Hvljenje na zem^1 'SP° štujte ženske! One vpletajo nebeške rože v zemeljsko življenje* je SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJB PARIS 7. NOVEMBRA LA SAVOIE 14. novembra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANj&CE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2. 4 sij 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ■MaMnaaa ALI LOKALNI AGENTJE PROŽNOST TELESA IN DOHA Hretanje parnikov . Shipping New« ■UJ I ^Jjfr npja. Ta žarek pa je takoj ugasnil. — In naslednjega dine, — ko sem mra rekla, kakj zelo mi je mučno, da se bo moral radi mene odreči marsičemu — ko sem mu p0Snik- Te lle,)e«ke rožc s0 povedala, kako varčna in pridna bom v najiLem bodočem domu — barraonija- ki zna ustvarili žen-zakaj mi ni takrat pojasnil rfisiiične^a položaja ? sko bltje v žlvljeniu> telesno ►Stara dama je kimala predse. in duševno dobro razvita. Danela- v-j-v ill-. i našnji seve nobena pametna žen- — \ idis, dete, ikako se roeli en ehoin iz drugega. Na srečo pa , , • - , loi.L'«-. * * • i rr. ... ska ne verjame, da je mocix-.' do-iahko uničim tudi ta tvoj dvom. Tega ti ni povedal - .. . J seci odneisno ohraniti lepoto 111 zeljo. Težko mu je bilo - in iczko se je tudi od pneetrka udal v to, prožuast telesa samo s k/iuioin in da ne bc* sprejela vsega le iz njegovih rok. Ah, ti neumnica, kako ra2Ilhni barvili. Pa tudi s samo mores dvomiti o tem mozuKako težko se je oelpovedal ternu, da ti telovadbo in s sporlom ta i leal z lastaio loko agradi gorko gnezdo. Vse to si je tako lepo izslikal. ue (]a doseC.L Prožnost tcl,sa inn. Ze dolgo p red no sem vedela jaz sama, ela boš postala moja dedinja, ra bili z:lcužena s 1>rožliastjo ,tlu. me je napravil za zaupnico svoje ljubezni do tebe. Ztljno je priča jia Koval izboljšanja fnojega položaja — in istega dne, ko postaio ' Č.t-, , - , • • , tr. m^i;--^,;, .i * j l •- Kdor lioce biti zdrav , pravi to j/Jboljs&nje dejstvo, te je prosil za reko. Par ur pozneje je izve-' • 4 , - Tr „ . « .„„, ;.f„.01i • . . . „ . pisateljica Ilany Ileimer-Sven v del, da aem istega dne jaz govorila z njegovim stricem. Ta pa je za- -- , - • • ,. hteval od njega strogi molk. Ko je prišel nato Heifcert k meni, me *™Jl *T x 7. * ~ . ;i 4- i t • , torej kdor lioce biti srečen, se je prosil, da ti sme povedati vse. Jaz, — jaz pa sem hotela, da ine . , —___i- . , mora pokoriti zakonom nepresta- ljubis radi mene same, — ne pa raditega, ker boš vse podedovola no / , ... . ,r . j . . 1 nejra telesnega in eiusevnega pri- mmi \ sled tega s:«i mu prepovedala govoriti. Da ga pomirim, sem banja Biti 2(lrav . biU mu ist o t ako, tudi ce bi ne postal tvoj mož, določila del svojega pre-^, Mludost in gibanje sta dve možen ja. lo svoto seni mu dala zaenkrat kot posojilo ter določila it • ^ , , . . . , . , v 1 J "U1UU"1 beseeli za en pojem. Toda mladost Kil Iw'L* i ilanov C/J.% -n « i« .. XI.. ! ^ ____1__IT obresti kot vajin gospodinjski denar, šele na ta način se je nekoli- ni* ot|visna Q, žlevi'la let. 0pethe ko sprijaznil z misbjo, da postane mož bogate deklice. To pa se jeva mati je bila vedno mlada mu 111 zdel za želji v Cilj in sprijaznil se je to mislijo le vsled veli- So pa ženske, ki sploh nikoli niso bi- D. oktobra: Columbus, e^berbourf; Deutactaland, Hamburf. _ S. novembra: Prea. Hardi^g. Cherbourg. Bremen i novembra: Mauretania. Cherbourg; De Graa-se, Havre. B. novembra: Pittsburgh, Antwerp; Mount CHay, Hamburg. ?. novembra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg 10. novembra: George Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. - 11. novembra: Aqultania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; I.a Savoi«-, Havre; An-dania, Hamburg. 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: Berengarla, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland. Antwerp; Westphalia. Hamburg. i 21. ncvembra: Olympic, Cherbourg; Republic, Bre men. 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin. Bremen t novembra: fi Mauritania, Cherbourg; Rocham-l»»»«u'. Ham. 26. novembra: Albert Bnllin, Hamburg. 28. novembra: Homer.c. Cherbourr. Suffren, Havre; America. Bremt-ii. 1. decembra: Muenohen. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: AquitanTa. Cherbourg; I>e Cr:»»Ne, Havre; Arabic, UamburK . 3. decembra: Thuringla, Hamburg. 5. decembra: Leviathan. Cherbourg: rarif .Havre: Majestic. Chertjourg; Martlia Washington. TrsL 9. decembra: Il^rengaria. Cherbourg. 10. decembra: Luetzow, Bremen. 12. decembra: Homer.c, Cher!>ourg; i^i Savole. Hnvr»; Oorge Washington, Cher-bourg. P-remen. 13. decembra: Columbus. Cherbourg, Bremen. 16. decembra: Maitreiania, Ch«-rl>ourg. 17. decembra: M< »lint Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania, Hamburg 22. decembra: Rnchambeau. Havre. V 26. decembra: I'aris. Havre; Cleveland, burg; Pr"8. Roosovelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: _Westphalia. Hamburg. Ilam- ke ljubezni do tebe. Tako, elete moje, sedaj veš vse. Kaj ne, » idaj le m]ade." j zieš na celo stvar z drugimi očmi? i >r i- i - ^ -i i- i i | rudi lena ženska m n.koli mla-! Brita je jokala na njenem vratu vroče solze sreče. da, čeprav je v mladih letih. Du- ] — Mati, — draga mati, — če bi ne imela tebe v svoji stiski! Z* ševno in telesno prožnost ohrani- | vse se ti moram zahvaliti, — sedaj celo za najvišje, najboljše! mo v prvi vrsti z delom. Kaj pa z ! (Jospa Klavdina jo je i>oljubila. £ rosnimi očmi je zrla na obraz, težkim, prenapornim delom .' Ali iz katerega je izginila vsa bolest. v Se Človek ne postara kmalu, če ' Se»daj pa si olir.ši oči ter pohiti k svojemu možu, ki gotovo duševno ali telesno prenaporno ne more delati. Ne pozabi tega — in zaupaj mu. Du je pošten, kra- dela? Da. Toda vsi socijalno «u- sen človek ter te lj-ubi neiznnerno. , teči ljudje si prizadevajo rešiti , Brita je skočila pa nog-. človeka prena:>ornej?a dela. Zato — Ah, — je vzkliknila, — mislim, da je zelo jezen name. Niti pa moramo zahtevati od vsakega žno, mora redno in zadostno spa-bescdice mi ni privoščil dane*s zvečer. .Skrajno formalen je bil. Za- človeka, naj dela in sicer tako, ela ti. Spanje je za telesno na tudi služila pa sem, — pravico ima biti jezrii name. .bo delo njegova sreča, zdravje in duševno čilost najvažnejše. Na- Stara dama se je veselo smehljala. N mladost. Veliki francoski impre- ^ vadno pa ne spi niti naša deea to- — Te pravice pžl se ni poslužil. To be.5 zapazila, ko se boš ske- «'lo»*;st Reuoir je povabil v svoj a- ? liho. kolikor je potrebno za zdrav ana vrnila k njenim. Sedaj pa hiti in jutri te bom zope-t videla sroČ- kot za slike (razvoj. Kako dolgo naj deea spi.' no iu veselo. ženske lepote — služkinje. D tem 7— 91etni otroci morajo ali bi Naravnost«Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pri-stanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. Božična odplutja PRESIDENTE WILSON 24. NOVEMBRA MARTHA WASHINGTON DECEMBRA Cena za Trst ali Dubrovnik, tretji razred 5100, vfitevSI davek. Tja In nazaj $162 in davek. Železnk-a od Trsta do I.jubljane samo $1.06; do Zagreba $1.S0, do Beograda 54.75. Vnaprej plačana vožnja od Trsta do New Torka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja in na^zaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot za potovanje. Posebni vmesni drugi ^hzred. COSUUCH LINE Of TRIESTE Phelps Bros. & Co.* Wem\,st:- r ' New York Se enkrat je poljubila Brita staro damo ter odhitela. Po grlhi svoiem Precrela luč. Takoj je pohitela k njemu.1 "Xe kako delajo ' '' Seelel je, zamišljen in poln skubi za svojo pisalno mizo. Brita da lahko slikaJ° otrPl« ' m(>. . ............ _ 1 rn______.... ______:o jnin/ je rc-kla skoro strogo. kama lijegove'ga vratu. — Herbetr, — moj najdražji, ali moreš odpustiti, tla sem elvo-^mila o tebi? — je vzkliknila brez sape. — Tedaj pa je zažarelo njegovo revno lice od sreče. Pot. gnil jo je k sebi navzgor ter jo burno objJ. — Draga — ali te imam znpet ? Ali so izginli "vsi zli dvomi ? Draga, — kako zelo .si mučila naju oba! boljše družbe." Ali ste pa videli li. Roditelji bi vsaj ne smeli jema- kelaj damo iz boljše družbe* z ro- ti svoji tleči spanja z elolgovezni- kami, ki bi jih človek z veseljem mi pravljicami in drugimi pogo jemala. — Najdražji, — to sta bila dva strašna dneva Zopet jo je~potegnil k .sebi. slikal? Lepo je slikati ženske roke, ki opravljajo domače posle. V farneški palači v Rhnu je Ralfa-elova Venera. Ta vam ima divne n , . . „ . , . roke. Človek čuti, da je to dobro- Poljubljal jo je nežno m iskreno m ona se ga je tesno opri- du5na debela tetka? ki ^ s|H,e ,>n kuhinji." » Lahko se zanesemo, da je .Re- „ , . „ . ,noir vedel, kaj je lepo. Zato sme- ' E daj nc sraes Ulkdar' lllikdar dvou,iti o ljubeči 'mo biti ni na zdrave žllljav^ Ta ljubezen je moje najvišje, najsvetejše in nikdo se je ne sme do- roke na roke ki prkIno takniti, — niti ti. Kot verujem jaz neomejeno vate, tako moraš tu- Kaj so v impri s takimi rokaini ti ti. • / * :bele. mehke ročice z elolgiiui ma- — Bodi br.z skrbi, moj dragi. Te strašne ure so za vse čase nikIranimi nohti? Kaj naj počne pregna e moje dvome. Ne jezi se name. ;roalno življenje s takimi ro?i,a. 1 oljubil jo je na oči. |llli? Za ohranitev prožnosti hi bilo — Jeziti se? Niti za trenutek nisem storil tega. Navidezuost je1^^ r.e bi mogel človek delati, P™*1 U1 ^ Teo dobro izbraf: svoje besede. Kaj ne, — on je počivati in veseliti se vse o pra-zasejal to strupeno ljuliko! ► času K veselju spada tmli Brita ga je objela. \ telesna snaga, ki je za celotno — Ne misliva več na to. Ne sme* ga pozvati na odgovor. zdravje in svežost telesa neobhod- — Ne, ne bodi v skrbeh. Tega ne bom storil že radi strica iu te-lna. Vsak pameten človek ceni in ie. Razvpitega pa vrjame sam, kar ti je rekel. Hotel se je le osve- čuva 'svoje dobrine, med katerimi titi, ker sem ga prehitel pri "zlati ribici". Lekcijo pa mu bom ven-'je največja zdravje. Najsi ima še dar daL toliko dela. svoieea telesa — Pofcabi celo stvar, dragi mož. — In kako te je mati odpustila dvomov? —. je vprašal. Povedala mu je in ko je končala, je rekel veselo: — Dobro je, da je prišlo vse tako. Sedaj je izginila zadnja sevn- toliko dela, svojega telesa vendar nikoli ne pozabi. Kdor hoče ohraniti svoje telo zdravo in pro- vori, ki so večinoma brez praktičnega pomena. Res je. ela se mora mladina včasih tudi zabavati, toda zabava ne sme biti na račun ppanja. SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926. bo ^ kratkem gotov. Letos mu je cena 50^ Nare>čilu priložite znamke, mo-neyorder,. ali pa gotov denar v pripore>četfieiiii pismu. Prati ko Vam pošljemo takoj in koledar pa ka-korhitro bo gotov. Prejeli smo tudi večjo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas Naroda • priobčene. GLAS NARODA* 82 Cortlandt St., New York. N. Y ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVECJi ZDRUŽENIH DRŽAVAH SLOVENSKI DNEVNIK V ca z najine sreče. Vedno me je mkoiiko težilo, da sem ti dolžan glede te stvari polne odkritosti. * '-• Nasleelnjega dne je pisal Herbert svojemu bratrancu pismo, ki se je glasilo : - - Dragi bratranec! Da pomiri« svojo občutljivo vest, ti hočem *po"očiti, da si si zaman prizadeval uničiti mojo srečo. To biti lahko <=poroeil v maki manj mirnem tonu, če bi ne vedel, da si me smatral za človeka, ki se peha za bogato deklico. Dovoli mi, da ti do-kaž.m to zmoto. Zaročil sem se z Brito že popoldne dotičnega dne'la, da je stopil Teo med nju kot kalilec sreče. Zakon obeh je ostal ter izvedel šele zvečer v tvoji navtzočnosti o ižprememhi okoliščin v' življenju Brita Ko si istega večera odšel, sem obvestil strica in teto o svoji -zaroki. Na srečo pa sem imel tudi gospo Klavd in o kot pričo. Bila je že dolgo zaupnica moje Ijubefeni do Brite ter je vedela, {la le v bodoče obiščeš le takrat, ko bo neobhodno potreibno iz ozira na strica in teto. — V zahvalo za tvojo ljubeznjivo prizade ulje, prilagam temu pismu dotieno menico. Lahko jo sam uničiš, — ker hočem izbrisati vsak spomin na to iz mojega spomina. To je moga osveta. Tvoj bratranec, Herbert. Teo Erensen je zelo zand:l, ko je prečital to pismo. Počasi je zažgal ponarejeno mctnico na sveči. Herbert in Brita pa sta v srečni zavesti svoje ljubezni pozabi- srečen, ker ni bilo ničesar, kar bi moglo omajati medsebojno zaupanje. Gospa Klavdina se je solnčila v sreči mladega para. Dosegla je visoko staros£ ter postala otrokom Herberta in Brite ljubezni'pol- čakam Ji^HMpredovanje v službi/ da vfeamem Urlto, — re^uj'BrffoTj na, ne2ni stara iaflflrVecer njenega življenja ji je prinešet' elosfl Le tej srečni okoliščini se moram zahvaliti, da ni postal moj zakon ljubezni ter jo popolnoma sprijaznil z izgubljeno srečo svoje mla-za vedno nesrcieen vsled tvojih ljubeznjivih prizadevanj. Vsprieo dosti. tega — in tvojega lastnega duševnega stanja, — te prosim, da naju* K O N B 0« SLAMNIKARICE izv .žbane na moških slamnikih, dobe elelo. Samo take, ki znajo na box-machine. Ojrlasite se takoj. Mikado Straw Hat Works, Inc., 112 Wooster St., N. Y. City. (2x 26,27) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko; Kdor je namenjen potovat) i ftarl ki »j, je potrebno, dt ]« u canCno poučen o potnih lUtlli, prt Ij&Kt In drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoTM* dati veleti naSe dolgoletne ixkutoje Vam bodo goU>To v korist; tudi prl-poročeuno redno le prvovrstne par nlke, ki Imajo kabine tudi r ILL raaredcL ' rt r v Slin« neve UMloUkt potrtavt d je atoplla v veljavo b 1. julljen IK24, eamorejo tudi uedr»r/l j tu* dobiti dovoljenje oeutl v domovi* eno leto in ako potrebno tudi del j cocadevna dovoljenja Izdaja gen« ralnl naselnt^kJ komisar v Waab Ington, D. O. Proftnjo ta tako d« 'oUenJe se lahko napravi tndl Vew Torku preti od|(titovanjpm. t<» M poMJe prosilcu r sUrl kraj gle wm nanovejie odredbe. KAKO DOBITI 8VOJCB IZ STAREGA KRAJA Kdor šell dobiti sorodnika a« rrojca la starega kraja, naj na* prej plSe ca pojasnila. I« Jngoals rije bo prlpnfičenlh v prlhodnjll treh letih, od 1. julija 1924 napre rsako leto po 671 prlaeljenrcr Ameriikl državljani pa aamor«) dobiti sem lene in otroke do 18. 1* trn brea. da bi bUl Utetl v kvoto T rojen« osebe se tudi ne ftejejs kvoto. StarUH ln otroci od 18 f 21. leta ameiiiklb ' državljanov p brnijo prednost v kroti. PlUt« s pojasnila. Prodajamo rosne lists sa rac fe; tudi preko Trsta samoreje (osloranl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St.. Hsw York Prav vsakdo— Kdor kaj ite«) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj«, kdor kaj prodaja; prav raakdo priznava, da imajc Čudovit uapok —• MAT,T OGIABl ▼ "O las H a r•d a' Pozor čitatelji. Opozorite trgovcu te • brtnike, pri katerih kup« jete ali naročate in (te i ajik postrežbo sadovoljni, 4a oglaiujejo viiitu 4'GHaa Varoda 'Y « Um bo** vstregU vsem. Uprava "Glas Varoda9