Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 248. Izven Ljubljane 8 vin. v LMM V ponedeljek, 28. oktobra 1912.
Leto XL
== Velja po pošti : =
Za oelo leto naprej . K 2B-— sa pol leta „ . » 13-— ca četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 220 sa Nemčijo oeloletno „ 20-— sa ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24 —
sa pol leta „	. „ 12-—
u četrt leta „	. „ 6 —
sa en meseo „	. „ 2 —
T opravi prejemu Riesečna K 1*70
Inseratl:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna potltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, Izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
K2* Urednlitvo je v Kopitarjevi nllol itev. B/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma sa no jta= sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 28.511. — Upravniškega teleiona št. 188.
ki je gledal le na dobiček velefinance, ki se je težnjam balkanskih krščanskih narodov po osvoboditvi bratov, zdihujočih pod osmanskim jarmom, doslej le rogal, ki je Turka podpiral iz sebičnih interesov.
Danes, ko se to gospodstvo bliža svojemu koncu, ko morda ni daleč čas, da se na Hagiji Sofiji, tej najlepši tvorbi Kon-stantinove dobe, zasveti zopet križ, ko bo zmaga krščanstva na Balkanu odmevala po celi Evropi, po vseh državah, ki so pozabile na svoje najvišje kulturno poslanstvo in so jih mali krščanski narodi osramotili, danes je najlepši jubilej Konstan-tinove zmage nad Maksencijem, jubilej, kakor bi se lepše ne mogel obhajati. »V tem znamenju boš zmagal!«
Avstrijska diplomi v mi.
Naš dunajski odlični sotrudnik jc na podlagi informacij od strani visokih finančnih krogov napisal za naš list sledeče misli:
Skupna vojska balkanskih držav proti Turčiji dela avstrijskim diplomatom veliko skrbi. Že samo dejstvo, da so sc »drznile« te države Turkom vojsko napovedati, je naše velepolitike tako poparilo, da si niso oddahnili ne do danes. Zdaj tuhtajo, kaj bo, ako res zmagajo balkanske zaveznice. In stari grehi jim vstajajo pred očmi o preveliki ljubezni do ohole Turčije, ki ji nikdar ni bilo mar za dobro besedo prijatelja. Stari grehi avstrijske diplomacije se hudo maščujejo in se bodo še huje že v najbližji bodočnosti.
Avstrijski diplomati so si svesti, da so odbili krščanske balkanske države od Avstrije, ne da bi s pomočjo Turčije avstrijska pozicija na Balkanu kaj pridobila. Da si krščanske balkanske države ne bodo dale odvzeti s krvjo pridobljenih postojank v Makedoniji, je gotova reč, tako za avstrijske, kakor za inozemske diplomate. In da je Avstrija obenem izgubila balkanski trg, je merodajnim krogom na Dunaju dobro znano; obenem pa vedo ti krogi, da nima Avstrija pričakovati od balkanskih držav nikakih udobnosti v trgovinskem oziru.
Najbolj peče pa taiste kroge zavest, da ne morejo niti misliti na vojsko, da bi si s silo pridobili svoj stari vpliv na Balkanu, kolikor so ga imeli, kajti vsak dan mobilizacije stane Avstrijo šest milijonov kron — denarja pa ni; tudi drugih potrebščin ni zadosti, .in konec vsega premišljevanja je bil, da opuste vsako misel na vojsko.
V tej misli je avstro-ogrske vladne kroge potrdila tudi vest in jih menda prav hudo razočarala, da v Berolinu veje jako hladna sapa. Nemci so baje uvideli, kako pogubna je avstrijska zunanja politika in so dali Dunaju vedeti, da ne mignejo ni mezinca, ako bi hotela Avstrija res misliti na vojsko, bodisi na Balkanu, bodisi proti Rusiji.
Vedno bolj se vsiljuje dunajskim diplomatom prepričanje, da bo Turčija danes ali jutri morala likvidirati in da pri tem Avstrija ne bo nič odnesla.
Že kolportirajo izrek nekega višjega generala, da so napočili za Avstrijo tako resni dnevi, kakor jih ni bilo od turškega obleganja Dunaja leta 1683.: Obstanek Avstrije ali nje propad!
Pri vsem tem pa je Avstrija šc potegnila v isto neznosno situacijo rumunsko kraljestvo, ki bo kot zaveznica Avstrije trpela še bolj kot Avstrija sama.
Naši diplomati so voz staroslavne Avstrije jako zavozili in zdaj ne vedo ne kam, ne kod ven iz zagate. Kdaj bo prišel v Avstriji mož na krmilo, ki bo znal, kaj je v prid državi in nje vladarju?	F«
XXX
Na Dunaju so se korenito premislili?
»Reichspost. « javlja 26. oktobra naravnost senzacionalen članek, ki temelji brez dvoma na informacijah iz jako vplivnega mesta. »Reichspost«, ki je dozdaj vedno pledirala za »Veliko Avstrijo« in sanjala o poti do Soluna, izvaja v tem članku bistveno sledeče:
»Status quO'< na Balkanu je šel rakom žvižgat. Sicer sc je Avstrija dozdaj tega načela držala, a to le, da ohrani mir v Evropi, toda lo načelo ne more biti dogma avstrijske diplomacije, ko je zgodovina zdaj drugače odločila. Ko so velevlasti, predvsem Avstrija in Rusija, pred izbruhom vojne posredovale, naj se status quo ohrani, niso mislile, da je Turčija že tako propala, da se ne more več niti braniti. Avstrija pa nima ne moči, ne poklica razpada Turčije preprečiti. Grof Berchtold je v delegacijah poudaril, da hoče življenjske interese Avstrije na Balkanu varovati, toda vprašali je treba, kaj so ti interesi? Naš interes ne more biti ta, da se postavimo v nasprotje z zmagujočimi balkanskimi državami. Med interesi monarhije in balkanskih držav je treba najti soglasje. Da, celo ekspanzivne tendence Srbije in Črne gore so v gotovih mejah upravičene in izpoinljive. Kar moramo zahtevati, je, da nam na Balkanu ne odrežejo naše gospodarske bodočnosti. Za Avstrijo je
danes nastopil tak resen trenutek, kako je bil takrat, ko so morali Habsburžan odložiti čast nemških cesarjev. Odločim«
se hitro!
XXX
Tega od »Reichsposte« nismo dozda bili vajeni. Ta članek dokazuje, da w merodajni krogi v naši državi prišli d< spoznanja. Dokazuje pa tudi, da je avstrij< ska diplomacija od berolinskega kongresi dalje tirala za monarhijo pogubno politiko Za časa zadnje rusko-turške vojske j« imela Avstrija Solun na ponadbo, toda avstrijska diplomacija je to ponudbo sami odbila, ker se je takrat tisti Mažar, ki j« našo zunanjo politiko vodil, bal, da se u bi s tem uničila mažarska hegemonija naši državi. Danes smo vsled te politik« od Balkana popolnoma izločeni; nobena država nas ne bo vprašala, ali nam ji bodoči razvoj na Balkanu prav ali ne, no bena ne bo šla za nas v boj, niti zvest) zaveznica Nemčija, ki ni tako kratka vidna, da bi se zamerila balkanskim drža. vam, ki so polne mlade moči, Rusija tako na strani balkanskih držav, Italiji tudi, ker ji bo bodoča konstelacija na Bal kanu le v korist, saj se bo z njo utrdili italijanska pomorska pozicija na Adriji Angleži so predobri diplomati, da bi v se danjih okolnostih Turčijo še držali. M smo danes osamljeni kakor še nikoli nism« bili. Res, slava vsem tistim mažarskim poljskim in nemškim grofom, ki so našt zunanjo politiko tako vodili, da danes ni« ne pomenimo, — trikrat slava! . . .
XXX
O naši diplomatični situaciji z oziron na balkanske dogodke priobčimo jutri n< podlagi neke jako zanimive reminiscenc« z berolinskega kongresa članek.
Pismo s siMo-Uego Bojišča.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
N i š, 22. oktobra 1912.
Vsi vojni dopisniki, ki so odšli n. bojišče, so se ustavili tukaj, med njimi tud jaz. Tu se vojna mrzlica občuti vse bolj nego v Belgradu. V Belgradu se razvijč burno in veselo življenje, po ulicah srečujete množice moških; tu pa so moški jak« redki, večinoma srečujete ženske, kateri! i možje in sinovi so na meji.
Prvi transporti ranjencev so že pri speli. Dasi še ni bilo večjih spopadov, st bolnišnice že polne ranjcncev, ki sem jil danes zjutraj obiskal.
Velika vojaška bolnišnica sc nahaji
Današnja številka obsega 6 strani.
V len znamenju M zmagal.
Danes, 28. oktobra 1912, je preteklo 1600 let, odkar je cesar Konstantin, ki se je postavil na stran krščanstva, premagal svojega tekmeca Maksencija, ki je imel za seboj pogane. S tem dnem je nehalo tristo-letno preganjanje kristjanov, je Cerkev dobila svobodo in se začela razširjevati in uveljavljati tudi nazunaj. Konstantin, ki je sam bil še pogan, je dal po tej zmagi na Kapitolu, kjer so doslej vladali poganski bogovi, napraviti križ z napisom: »V tem blagonosnem znamenju, ki je znak prave moči, sem vaše mesto oprostil jarma nasilnega vladanja.« Križ je zasvetil celemu kulturnemu človeštvu.
Pred par meseci, ko smo ta jubilej naznanjali, seveda nismo mislili, v kako pomembnem času se bo obhajal. Balkanski krščanski narodi so se vzdignili zoper sto-in stoletno turško tiranstvo, zoper tisti izlam, ki je čudna zmes enoboštva s poganstvom, ki je kruto tlačil ne samo krščanska ljudstva v Aziji in na Balkanu, marveč kakor bič šibal tudi druge krščanske države. Turško gospodstvo pomeni samo krivico, barbarstvo, golo silo, nekulturo. Danes je prišel čas osvoboditve v znamenja križa. Tisti grški kralj, ki vlada danes nad zibelko starodobne kulture in najed-ličnejšim delom Konstantinovega vzhodno-rimskega cesarstva, ki gospoduje narodu, iz kojega srede se jemlje pravoslavni cari-grajski patriarh, kateri je bil do danes pod-ložnik sultanov, je te dni svojim balkanskim zaveznikom pisal pismo, ki jc je zaključil s pomembnimi besedami: V tem znamenju boš zmagal! Grški kralj je danes obnovil poslanstvo Konštantinovo in skupaj s svojimi zavezniki vodi zmagoslavni boj proti izlamskemu barbarstvu.
V tem znamenju boš zmagal! to je 'deviza, pod kateri se danes bore Bolgari, Grki, Srbi in Črnogorci; črnogorski kralj se je prekrižal, ko se je izprožil prvi top v sedanji vojski, car Ferdinand je napravil znamenje svetega križa, ko so mu javili izid bitke pri Lozen-Gradu, kralj Peter se je prekrižal, odhajajoč na bojno polje. Vsi se zavedajo, kakšno veliko zgodovinsko vlogo danes igrajo. Boja, ki so ga balkanski kralji začeli, ni rodila pohlepnost, marveč idealizem, temelječ na načelih krščanske pravičnosti in kulture, to je boj, začet proti volji evropskega nekrščanskega kapitalizma, breznačelnega liberalizma, ki mu je bil Turek ravno toliko vreden kot kristjan,
LISTEK.
RoZa sveia.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Wulf je bil kar blazen.
»Ukradel Rozamundo preko naših spečih teles! Ukradel Rozamundo, ne da bi mi samo enkrat udarili, da bi jo rešili! O, da se je moglo kaj takega zgoditi!« In močno izurjen in krepak vitez se je zgrudil in se zjokal kakor otrok. A ne za dolgo, kajti takoj se je oglasil z glasom, ki je donel kakor grom:
»Pokonci, vi pijanci! Pokonci, da Izveste, kaj se nam je prigodilo. Ko smo mi spali, so nam ugrabili našo Rozamundo!«
Vzpričo tega. močnega glasu sc dvigne Godvim in sc opoteka proti njemu, držeč zlat križ v svoji roki.
»Kakšne strašne besede so to, brat, moj?« vpraša.. Tedaj je tudi on uzrl krvavi meč in strmel najprej nanj, zatem pa v zlati križ v svoji roki. »Meč mojega strica, Rozamundina verižica, Ro-zamundin križ! Kje pa je Rozamunda?«
»Ni je!« jc vpil Wulf. »Povejte mu, duhovnik!«
In kaplan mu je povedal vse, kar mu je bilo znanega.
»Tako sva držala svojo prisego,« je nadaljeval Wulf. »Kaj nama preostane, nego da umreva od sramote?«
»Ne,« zavrne ga Godvin sanjavo, »živeti morava, cla jo rešimo. Glej, to so njena znamenja — križ zame, okrvavljeni meč zate, okoli njegovega ročaja pa verižica, znak njenega suženjstva. Zdaj morava nositi križ, morava sukati meč in prerezati verigo; če se pa to nc posreči, potem pa umriva.«
»Tebi se blodi,« reče Wulf, »in ni se, čuditi. Evo, tu imaš vode. Dal Bog, da bi se ne bili dotaknili ničesar drugega, kot, ona., ki je želela, da bi i midva tako storila. Kaj ste dejali o mojem stricu, duhovnik? Mrtev, ali samo umirajoč? Toda, pojdimo sami gledat. Pojdi, brat!«
Skupaj so z bakljo v roki hiteli, ali pravzaprav opotekali se po hodniku.
Wulf jc ugledal sledove krvi po tleh in se je divje zasmejal.
»Stari mož sc je dobro bojeval,« je rekel, »mejtem, ko smo mi pijani spali.«
Dospeli so tja in pred njimi je ležal pod belim, mrtvaškemu prtu podobnim plaščem sir Andrej z jekleno čeladi na glavi, pod ktero je bil videti njegov obraz še bolj bel nego plašč. Ob glasu njihovih stopinj je odprl oči.
»Naposled, naposled,« je zamrmral. »Oj. koliko let sem čakal na vaju? Ne, molčita, kajti ne vem, kako dolgo bodo vztrajale moje moči, pa poslušaj ta — pokleknila, in posluša,jta.«
In pokleknila sta drug ob drugi strani in v hitrih, srditih besedah jima jc povedal vse o otrovanju vina, o boju, o dolgem pogajanju, ki so ga zavlačevali, da jc dobil iopovski romar časa splezati na okno, o njegovem zavratnem udarcu in o vsem, kar se je zgodilo zatem. Tedaj so ga zapustile moči; oni pa so mu dali pijače in moči so sc mu zopet povrnile.
»Zajahajta hitro konje,« je zahro-pel in se ustavil tupatam, da sc odpočije, »in dvignila celo deželo. Šc, je upanje. Ne, preveč ur je poteklo; nobenega upanja ni več. Njihovi načrti so bili zvito zasnovani; zdaj bodo že na morju. Zato me poslušajta. Pojdita v Palestino. Tam v moji skrinji je dovolj denarja za pot; a pojdita, sama. God. vin, snemi mi ta prstan s prsta; z njim pa poiščita Džebala, črnega šejka gorskega. naroda v Masijafu na Libanonu. Naročita mu, naj se spomni na obljubo, ki jo je dal angleškemu vitezu Andreju d'Arcyju. Ako vama more kdo pomagati, bo to storil Džebal, ki je so-j vražnik hiše Nureddinove in Ajubove. Naročam vama. da nc pustita nobeni
stvari — pravim, prav nobeni stvari — da bi vaju odvrnila in cla ga no bi po iskala.
»Po tem ravnajta, kakor vaju bt Bog vodil. Ako jih najdeta žive, pobijU. tistega, izdajavca Nikolaja in Stugkr, Lozella, prizanašaj ta pa — razun v od odprtem boju — emirju Hasanu, ki jc storil le svojo dolžnost in se izkaza, nekoliko usmiljenega, saj bi lahko nas vse pobil ali žive sežgal. Ta zagonetks jc bila pretežka zame; ali zdaj v svoji zadnji uri se mi zdi, da vidim njem. rešitev. Mislim, da se Saladinu ni zaman sanjalo. Bodita vrlega srca, kajt mislim, da najdeta v Masijafu prijateljev in da se vse srečno izide in da bc naša žalost clonesla obilo dobrega sadu.
»Kaj sta še rekla? Tebi je pustila meč svojega očeta, Wulf? Sukaj ga torej hrabro in pribori časti našemu ime nu. In tebi jc pustila križ, Godvin? Nosi ga vredno, pridobi slave Gospodu svoji duši pa izveličanja. Pomnita, kai sta prisegla. Karkoli sc zgodi, ne gojita sovraštva drug proti drugemu. Bodita zvesta drug drugemu in njej, svoji go-spej, tako da nc bom imel vzroka sra movati se vaju, nečaka Godvin in Wulf ko mi poročata nekoč o vsem gori v nebesih.
Umirajoči jc za treaiutck umolknil,
GirurkischeTrupp. jBuloarische + ♦ Befestigungen
Položaj v Lozengradu (Kirk Kilisse).
pol ure od Niša, na državni cesti, pri gla-soviti Čele Kuli, ki so jo Turki sezidali iz lobanj srbskih junakov, ki so leta 1811. padli v krvavi bitki na Čegru nad Nišom. Bolnišnica ima več ogromnih zgradb sredi velikega parka. Vse je moderno urejeno, a sedaj so oddelki prenapolnjeni.
Pristopa v bolnico ni lahko dobiti. Jaz sem se okoristil s slučajem: Ravno je prišla neka visoka dama v spremstvu višjega častnika; ko sem videl, kako ju mnogoštevilne straže puščajo skozi, sem se jima hitro pridružil. Tako mi je uspelo priti v bolnišnico, ne da bi vedel, da je bila ta dama mati onega srbskega častnika, ki je kot prvi padel na meji.
Najprej sem dospel na obvezovališče, kjer imajo maloštevilni zdravniki noč in dan polne roke dela. Ravno so prevezovali težko ranjenega artiljerista. Ves čas med izpiranjem rane in obvezovanjem je bil popolnoma miren in tih, z ničemer ni izdal bolečin. Zdravniki mi zatrjujejo, da se vsi ranjenci tako junaško drže, ker vsak smatra za sramotno, če bi zaječal. In res, prehodil sem vso bolnico in videl nad 300 ranjencev, a vzdiha nisem cul niti enega.
Nasprotno, vsi ranjenci sc čutijo srečne, da so kot prvi prelili svojo kri za »krst častni in slobodo zlatnu« in od vseh slišite živo željo, da se čim prej vrnejo k svojim tovarišem na bojno polje. Da, celo tisti, ki visč med življenjem in smrtjo, hrepene nazaj na bojno plan.
>Sam Bog mi daj in sveta Bogorodica, da še vstanem in še enkrat pridem na bojno polje, da se do sita nabojujem s pogansko nekrščeno zalego!« tako mi pravi neki ranjenec, ki je ves razmesarjen od turške granate in se niti ganiti ne more.
Ko sem odhajal iz neke sobe, opozori me prijazen strežnik, da leži v kapeli nekoliko mrtvih. Podam se tja. Kapela je razdeljena na štiri oddelke: predsoba z enim oddelkom na levi in z dvema na desni strani, v katerih leže mrliči do pogreba.
Na levi strani leži v krsti vojak, ob katerem je duhovnik ravnokar opravljal mrtvaški obred. Na desni stoji krsta s truplom stotnika Svetozara Miljkoviča, ki je padel 19. oktobra ob zavzetju turške karaule Sv. Ilije. Pokopan bo danes z velikimi slovesnostmi. V tretjem oddelku je ležal, mlad kakor jutranja rosa, artiljerijski nadporočnik v rezervi in četaški vojvoda Milan Popovič, slušatelj prava v Parizu. Padel je s svojo četo na Mrdarjih vsled arnavtske prevare.
Dama, katero sem izpočetka omenil, da sem z njo vred stopil v bolnico, je bila Popovičeva mati, vdova uglednega bel-grajskega zdravnika.
Pretresljiv prizor! Mati stopi k mrtvemu sinu, sname pajčolan in mu s suhimi očmi nepremično gleda v obraz. Potem izbruhne njena bol, zgrudi se na mrtvo sinovo truplo in poljublja njegovo ledeno-mrzlo lice. Med tihim ihtenjem mu govori: »Sin, ali si hud, ker ter mati poljublja in plače? Pri slovesu si mi rekel: »Ne joči, mati, junakova mati ne joče!« Vojače moj! Da te le vidim, da te le zlobneži niso raz-sekali! Nočem jokati, junaško si padel za domovino, jaz sem mati junaka!«
Nikoli ne pozabim teh trenotkov, saj mi je bil Milan tovariš in prijatelj. Z materjo sem bridko jokal nad mladim življenjem, ki je toliko obetalo. Ko sem se nekoliko pomiril, sem pristopil k dami in ji kot pokojnikov prijatelj izrazil svoje so-žalje. Polna boli mi je pokazala osmrtnico, ki si jo je bil pokojnik sam napisal; glasi se: »Artiljerijski poročnik, četaški vodja
nato pa se mu je prikazalo na obrazu veliko veselje in zakiicai je z glasnim, jasnim glasom: »Ljubljena žena, slišim te! O Bog, prihajam!«
Tako je umrl sir Andrej d'Arcy.
Brata sta klečala poleg njega, žalovala ob njegovi smrti in molila.
»Priči sva bila slavni smrti,« je rekel Godvin. »Služi naj nama v nauk, da umrjeva i midva tako, ko pride ura.«
»Da,« odgovori Wulf in skoči na noge; »ali poprej se maščujeva zanjo. O, kaj pa je to? Rozamundino pisanje! Čitaj, Godvin!«
Godvin je vzel pergament in čital: »Sledita mi k Saladinu. V tej nadi živim.«
»Gotovo pojdeva za teboj, Roza- , munda,« zavpije na ves glas. »Celo živ- | ljenje pojdeva za teboj do smrti ali zmage.«
Vrgel jc papir po tleh, nato pa sta poklicala kaplana, da ostane pri truplu in odhitela v dvorano. Ob tem času se je že polovica mož prebudila iz omotice, drugi, ki jih je opil Ali v skednju, pa so se opotekali v dvorano — divjih oči, bledega obraza in prijemajoč se za glavo. Bili so bolni in zmedeni in težko jim je bilo pojasniti, kaj sc je zgodilo. Wulf je poklical kaplana Matevža in mu očital, da se žc prej ni spomnil, da treba takoj sklicati ljudi iz okolice. Rekel mu je, naj gre hitro v cerkveni zvonik in zažge tamkaj ogenj, ki ie bil pripravljen.
(Dalje.)
Milan M. Popovič, umrl za domovino 4. (17.) oktobra na Mrdarjih.«
Nadporočnik Popovič se je s svojim četaškim oddelkom spopadel z Arnavti. Bil se je vroč boj, v katerem so bili Arnavti vrženi nazaj, nakar so dvignili bel robec v znak, da se podado. Popovič takoj ustavi ogenj in gre k Arnavtom. Ko pride do vodju, mu kavalirsko ponudi roko irt ga objame. Arnavt mu z eno roko vrne objem, z drugo mu pa nož porine v srce. Popovič se zgrudi, njegovi četaši pa planejo na grde tolovaje in ne nehajo prej, dokler vseh ne pobijejo in sami ne popadajo v boju.
Po tem dogodku z Arnavti ni več pardona! 500 let že koljejo Srbe, sedaj naj se jim vrne z enako mero.
XXX
Kralj in vrhovno poveljstvo so se včeraj iz Niša podali v Vranjo, od koder gre vrhovno poveljstvo dalje v Kumanovo.
Srbski uspehi so dosedaj velikanski; navdušenje vojske nepopisno. Zmaga je v znamenju križa!
Ranjenci v Belgradu.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad 24. oktobra.
V Belgrad sta prispela dva vlaka ranjencev, vsega skup 431, ki so večinoma lahko ranjeni. Priredil se jim je izreden sprejem. Na kolodvoru se je zbralo nad 10.000 ljudi, ki so z urnebes-nimi klici pozdravili ranjence. Najuglednejše dame so šle od voza do voza, od ranjenca do ranjenca in jim delile okrepčila.
Ranjenci so bili vsled tako prisrčnega sprejema vidno ganjeni. Tolažiti in hrabriti jih ni bilo treba, ker vsak gori v nestrpni želji, da se čim preje vrne na bojno polje. Njih navdušenje, ki rase iz zavesti, da so svojo kri lili za sveto idejo, je nepopisno. Knez Pavel se je osebno pripeljal na kolodvor, šel skozi vse vozove, ljubeznivo pozdravil vsakega ranjenca in vsakemu postregel s kega ranjenca. Ta pozornost člana dinastije je napravila najlepši utsi na ranjence, ki so kneza navdušeno pozdravljali. Sploh se ranjenci tako krepko drže, da bi nihče ne mislil, da so to ljudje, ki nosijo težke rane, katerih marsikdo izmed njih ne bo prebolel. Vsi so iz boja prinesli svoje puške in svojo bojno opravo. Ko so jih iz bojišča odpravljali v nazaret, so jim hoteli pobrati orožje, a vsak ranjenec je izjavil, da se živ noče ločiti od svojega orožja. Tistim, ki jim je sovražna krogla puško zdrobila, so morali ostanke zameniti z novo puško, drugače niti v lazaret niso hoteli. Ločiti se od puške pomeni za vojaka toliko, kakor ločiti se od življenja. Zlasti srbski vojak ie zaverovan v svojo puško, ki jo ima raje kakor najboljšega prijatelja; prepričan je, rla ni boljše puške, kakor je njegova..
Da bi torej ranjencev ne užalili in da jili nagrade za njihovo hrabrost, so sklenili, da jim puške puste, čeprav pušk ne preoslaje in ba jih rabili dru-
god. Tako vidite sedaj v bolnici ob vsaki postelji ali preko nje položeno puško z vso bojno opravo, da se vam zdi, da ste v kasarni in ne v bolnici. To pa tembolj, ker ne čujete nikakršnega vzdiha ali celo ječanja, čeprav je med njimi takih, ki se vsled strašnih ran bore s smrtjo. Nemo prenašajo bolečine, ker hoče vsak do zadnjega diha biti junak.
Danes sem obiskal kirurgični oddelek bolnišnice; docela jc napolnjen z ranjenci. Najprej sem šel v četrti oddelek. Tu leže vojaki 1., 2., 4., 5. in 16. pešpolka, ki so bili ranjeni na Mrdarjih in Rujevu. Navdušeno so mi pripovedovali o poteku bitke in svojem sodelovanju. Enemu je šla krogla skozi spodnji čeljusti in mu je odtrgala jezik; govoriti ne more, a z rokama mi kaže, da rana ni prav nič nevarna in da lahko že zopet gre na bojišče, kjer so še trije njegovi bratje. Največ Je ranjenih v roke in noge.
Ranjencem je ljubo, če jih obiščete in bolnišnice so neprestano polne meščanov in dam, ki prinašajo ranjencem darove in cvetja. Največje veselje pa jim napravite, če jim naznanite, da naši napredujejo; zlasti seveda jih vesele uspehi njihovih oddelkov.
»Kaj pa kaj 4. polk, gospod,« me vpraša eden, »povejte mi, pri Bogu! In kaj je z našim divizojonarjem, polkovnikom Jurišičem? Ali ga še čuva Bog? Pri moji veri, med celo bitko in ob naj-ljutejšem klanju pri naskoku na Bu-jevo je bil ves čas med nami in nam klical: »Naprej, junaki! Taki so bili tudi vaši očetje! Bil sem z njimi v treh vojnah itn držali so sc kakor vi! Naprej! Naprej!« In nam se je zdelo, da nam rasejo krila; planili smo tje, kjer so krogle najbolj dežile, ker nismo hoteli biti slabši kakor naši očetje.«
Pohvalil sem ga kakor tudi polkovnika Jurišiča, o čegar hrabrosti se pripovedujejo cele povesti. Nato mu povem, kako je korporal 4. polka Spasoje Bačkovič na Bujanu otel zastavo 7. turškega zbora.
Ko so to čuli ranjenci, je ves oddelek odmeval navdušenih vzklikov: Zivio kaplar Spasoje!
Šel sem dalje. Na eni postelji leži silen možak sivih las, — vidi se, da je žc v letih. To je četaš Boža Beljcvič iz Kuršumlijc. 15 let že četuje po Stari Srbiji. Ranjen je na nogi. Na prsi si je obesil šest vojnih kolajen, med katerimi je tudi najvišje odlikovanje za hrabrost: črnogorska Obiličeva kolajna.
Malo naprej leži poročnik Milan Marinkovič, ki je dokaj težko ranjen na nogi; bil se je na Ljutem Visu, kjer jc padel, artilerijski poročnik Dušan Cvetkovič.
Vsi ranjenci brez izjeme hvalijo oskrbovanje v vojni; v bojni liniji so redno vsak dan dobivali ne le kruh, marveč tudi obilno mesa. Čete se v boju izmenjavajo, tako da v prve vrste vedno znova prihajajo odpočili oddelki. Še bolj sc ranjenci pohvalijo s strežbo v bolnišnici, kjer strežniška dela oprav-
ljajo najuglednejše belgrajske dame, v prvi vrsti soproge ministrov.
Med ranjenci se nahajata tudi dva vjela turška častnika in dva Arnavta, katerih eden dobro srbsko govori. Pravi mi, da je turška vojska gola, bosa, lačna in vsa zmedena strahu. Hvali ka-kroglje najbolj deževale, ker nismo hoteli biti slabši kakor naše očetje.«
Pismo s Celinja.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Cetinje, 24. okt, Skader.
Danes je toliko kakor gotovo, da je usoda Skadra odločena in da bo v bližnjih dneh padel v črnogorske roke. Kakor hitro pade Taraboš, obvladujejo Čniogorci cel Skader; vendar se pa dvomi, da bi ga mogla črnogorska vojska takoj po adcu Taraboša zasesti. V dolini imajo Turki še tri ali štiri manjše utrdbe, s katerimi bodo poskušali zavzetje Skadra preprečiti. V oči-gled temu se sedaj po padcu Taraboša pričakuje še ena velika bitka pred samim Skadrom, v kateri bo zmagala, tako sie upa, črnogorska vojska, kajti če tudi po številu ne bo močnejša kakor turška, jo bo pa s Taraboša podpirala artiljerija.
Danilova armada.
Vojska, ki ji poveljuje prestolonaslednik Danilo (Šipčanik, Tuzi), istotako napreduje proti Skadru, in sicer prodira uspešno ob levi obali Skadrskega jezera. S to armado je tudi kralj Ni-kola, ki dan za dnem pozorno in z vsem zanimanjem opazuje gibanje in napredek svojih čet. Do danes jc ta armada prodrla do K o p i 1 i k a in tu se je danes srečala z nekaterimi oddelki turške vojske ter se spustila z njimi v boj. Ko to pišem, še ni nobenih vesti o tej bitki. Ne razume se prav, zakaj so Turki uprizorili to srečanje s Črnogorci. Menda naj bi bila to nekaka demonstracija in napoved odpora pri Skadru. Ali pa so imeli zgolj namen, da nekoliko za-drže hitro napredovanje črnogorske vojske proti Skadru. Ve se pa čisto za gotovo, da ta del vojske ne pojde preje pred Skader, predno ne pride tudi Mar-tinovič s svojo armado; ti dve vojski sedaj popolnoma enotno nastopata.
Turki za Skader.
Vjeti turški vojaki pripovedujejo o silnih izgubah Turkov na Tarabošu, kakor tudi o tem, kako Turki z mrzlično naglico delajo, da bi vse, kolikor se sploh še da, čimbolje uredili in pripravili za obrambo Skadra. Že neka} dni se .neprestano grade šance in utrdbe; po vsem soditi, bo boj za Skader obupen.
Skadrsko prebivalstvo
o dosedanjih turških porazih še menda nič ne ve. Vlada ne pusti nobenega takega glasu v mesto in še pred par dnevi je telal (glasnik) ves dan razklicaval po mestu, da so Turki zavzeli — Pod-gorico! Zdi se, da se turška vlada boji prebivalstvu objaviti vso resnico in se trudi, da* dokler še more, pred mestnimi prebivalci zakrije pravo stanje stvari.
O črnogorskem Skadru
govoriti bi bilo še prezgodaj; vendar je to še vprašanje dni, a morda le ur. Vse-kako bo zavzetje Skadra, ki pomeni za Črnogoro novo življenje in vsestranski napredek, ves svet, zlasti pa slovanski, s simpatijami pozdravil.
Pomoč Rdečemu križu.
Oba cetiinjska lista, »Glas Črnogorca« in » Cetinjski Vjestnik«, objavljata že v več številkah darove, ki dan za dnem prihajajo Rdečemu križu in ki so izredno obilni. Iz vseh slovanskih dežel v monarhiji prihajajo vsak dan. obilni denarni darovi. Največji dar doslej je bil oni Srbskega rdečega križa, ki je daroval 10.000 K.
Danes sta došla semkaj dva oddelka avstrijskega Rdečega križa, obstoječa vsak iz dveh zdravnikov in 50 po-stelj; jutri pa prideta dva oddelka ruskega in en oddelek angleškega Rdečega križa. Svoj prihod je naznanil tudi italijanski Rdeči križ. Avstrijska oddelka sta takoj danes odšla v Podgori-co; sploh merisedaj vse prizadevanje Rdečega križa na ureditev svojih postaj v bližini Skadra in Taraboša. Kajti po vseh okolnostih sodeč bo boj za Skader silno krvav.
DEMONSTRACIJE PROTI DUNAJSKIM ČEŠKIM ŠOLAM.
Včeraj dopoldne je prišlo na cesti Landstrasse pred zapečateno češko šolo Komenskyjevo do hrupnih demonstracij. Zbralo se je veliko študentov in drugih nemških nacionajcev in kršč. socialcev, ki so proslavljali dunajskega župana, ker je dal češko šolo zapreti in upili »Doli s Čehi«. Med Čehi in Nemci jc prišlo do kravalov, pri kate-
K boiem okolu Skadra (Skutari).
rih je bilo več Čehov več ali manj ranjenih.
Zmage krščanskega orožja na Balkanu.
Srbi so zavzeli Skoplje, in sicer brez boja. Kakor poročajo dopisniki evropskih listov, so bili Turki v dvadnevni bitki pri Kumanovem tako poraženi, da niso mogli Skoplja držati, dasi je mesto velike vojaške važnosti, ker se tu križajo najvažnejše ceste in železnice. Turki se umikajo po ozki dolini ob reki Vardar. Zeki paša je postopal sicer strategično pravilno, ker je hotel srbsko prestolonaslednikovo armado poraziti, predno ji pride na pomoč in se združi ž njo tista srbsko-bolgarska armada, ki maršira iz Kiistendila in se že nahaja blizu Velesa (Kopriili). Približanje od bojev še popolnoma neprizadete kiisten-dilske armade je Zekijevo umikanje mogoče šc pospešilo, ker je mogoče, da ta armada prestriže umikalno smer Zekijevi armadi, ki vodi v Solun. 24. t. m. je srbsko-bolgarska armada osvojila mesto Kočano, kar dokazuje, da se kmalu združi z zmagovito srbsko armado. Iz Sofije se poroča, da je bil boj za Kočano hud. Če poizkusi Zeki paša še enkrat ustaviti prodiranje srbske armade, ki se kmalu združi s srbsko-bolgarsko, bo lo storil na črti Veles—Stiplje. Zekijeva armada ni tako močna, kakor so jo prvotno cenili. Veliko vojakov je moral Zeki paša odposlati k glavni turški armadi v Odrinu in je zalo mogel pri Kumanovem nastopiti le s 25.000 do 30.000 vojaki, Vsled srbske zmage pri Kumanovu in zavzetja Skoplja, je prvi del operacij srbske armade v Macedoniji zaključen. Srbska armada more zdaj operirati v smeri proti Solunu in proti Seresu. Vojaški strokovnjaki sodijo, da ni izključeno, da se pred Solunom združite srbsko-bolgarska armada z grško. Solun je za Carigradom drugo najvažnejše mesto na Balkanu. Vojaški strokovnjaki že tudi računajo, da slabejša janinska turška armada ne bo mogla ustavljati grške armade, ker grška blokada v Prevezi onemogočuje preživljanje Turkov.
Londonska »Westminster Gazette« presoja operacije bolgarske vzhodne armade tako-le: Ker se vzhodna bolgarska armada ne pomika proti Odrinu, marveč proti Bunar-Hissarju in ker že stoji ena bolgarska brigada v Vizi, je jasno, da nameravajo Bolgari s svojim levim krilom odrezati Abdulah pašo od Carigrada, s svojim desnim krilom in središčem pa napasti Odrin. To je drzna strategija, a vpo-števati se mora tudi pritisk armad vseh držav balkanske zveze. Načrt je drzen in je mogoče, da se izjalovi, a če se posreči, je Turčija izgubljena. »Westminster Gazette« ne pove, da merijo operacije bolgarske armade na — Carigrad. List, ki ima zveze z angleškim zunanjim uradom, se zavzema za geslo: »Balkan balkanskim narodom!«
Turčija je pričela priznavati svoje neuspehe, a naglaša, da dosedanji dogodki še niso odločilni, ker Turčija še vedno mobilizira in dohaja vsak dan 13.000 vojakov v Carigrad. Turčija da zbira 400.000 mož močno armado v črti za Odrinom, ki mora toliko časa Bolgare zadržavati, da bo turška armada dovolj močna s svojo premočjo končno premagati bolgarsko armado. Niti velika turška prijateljica »N. Freie Presse« turškim napovedim nič več ne veruje in izvaja, da sili položaj pri Odrinu turško armado pričeti prodirati in ne čakati na ojačenja iz Azije, ki morejo le počasi dohajati. Nad Turčijo je obupala in zdihuje: Odrin je prepuščen samemu sebi in mora kmalu pasti. Abdulah paša se s svojo veliko armado ogiba odločilne bitke in gre nazaj, vedno nazaj. Turški vojak strada in je tako lačen, da za boj ni več sposoben. Zeki paša se ni ganil, ko so prodirali Srbi in Bolgari po nevarnih gorskih soteskah. Ko se je ustavil končno pri Kumanovo, je bilo že prepozno. Ni gotovo, če more turška armada zabraniti poti v Carigrad. Turkom se godi slabo, zelo slabo in le malo je upanja, da se more njih položaj še izboljšati. »Neue Freie Presse« Turčiji priporoča, naj naprosi velevlasti, da jo rešijo, predno marširajo Bolgari v Carigrad, Grki in Srbi pa v Solun.
X X X
BITKA PRI KUMANOVU.
Uradno poročajo iz Belgrada o bilki pri Kumanovu; Srbska armada, ki se je udeležila bitke, je štela 35.000 mož. Vojaki, osobito topničarji so zelo težko prodirali, ker je močno deževalo. Srbska pešpolka št. 18 in 7 sta prva pričela streljati. Prisilila sta 500 Albancev, da so se udali. A dasi so dali Albanci znamenje predaje, so Albanci streljali na srbske vojake, ko so se jim do 15 korakov približali. Sledilo je strašno klanje. Padlo je veliko Srbov, a tudi Albance so razjarjeni Srbi pobili do zadnjega moža. Srbski prostovoljci so vrgli turško konjenico. Bitka pri Kumanovu je trajala dva dni, Ko so se Turki in
Albanci že umikali, so celo v Kumanovu zahrbtno napadali Srbe, a so morali končno bežati. V bitki pri Kumanovu je padlo veliko belgrajskih častnikov in vojakov, med njimi tudi več štabnih častnikov. V Belgradu sodijo, da je padlo Srbov mrtvih 2000, 900 jih je pa bilo ranjenih, Turki pa da so izgubili 8000 mrtvih; število turških ranjencev ni znano. Kakor pripovedujejo srbski ranjenci, je padlo največ Srbov, ko so navalili griče, kjer je stala turška artiljerija. Te turške postojanke so bile tako ugodne, da je mogla srbska artiljerija šele uspešno pričeti streljati na Turke, ko so jih Srbi z bajoneti osvojili.
XXX
SRBI ZAVZELI SKOPLJE.
Posledica srbske zmage pri Kumanovu je, da so zavzeli Srbi v soboto Skoplje. Armada Zekki paše je, kakor trde Srbi, popolnoma razbita in se v največjem neredu umika. Boja za Skoplje ni bilo. Turška armada ni bila več sposobna, da tako važno vojaško in politično točko, kakršna je Skoplje, brani.
Slovesen sprejem srbske armade v .Skoplju.
Navdušeno in veselo so sprejeli Srbi in Bulgari srbsko armado, ko je primarši-rala v Skoplje. Zvonili so zvonovi. Duhovščina je sprejela srbskega prestolonaslednika s slovesno procesijo. V bulgarskih, srbskih in grških cerkvah se je zbralo krščansko ljudstvo, da se zahvali Gospodu, ki je je rešil turškega jarma. Turški del mesta je prazen in mrtev. Veliko turških rodbin je namreč iz mesta pobegnilo, tiste turške rodbine, ki so šc v mestu ostale, so se skrile. Kristjani pripovedujejo, da je zadnje dni v mestu primanjkovalo živil. Stradali so zato osobito reveži. V turški armadi je vladala popolna anarhija. Vojaki niso hoteli več častnikov ubogati. Ko so se Srbi v soboto proti opoldnevu Skoplju približali, so brez boja zasedli vse moderne utrdbe, katere so Turki zapustili. V Vranji se trdi, da se premesti glavni stan srbske armade v Kumano ali pa v Skoplje.
Skoplje.
Mesto Skoplje je važno prometno kri-žališče. V mesto vodijo ceste Skader—Pri-zren, Bosna—Kosovo, Preševo—Bujanovce in Gilan. Iz Skoplja vodi važna cesta v srednjo Albanijo čez Tatovo -v Bitolje (Mo-nastir) in Ohrido, najvažnejša cesta, ki vodi iz Albanije v Macedonijo. Iz Skoplja vodi cesta iz Krive Palanke proti Vclesu skozi Kumanovo. Pot iz Kumanove vodi čez ravno, proti zahodu močno napeto teraso. Ta terasa se razteza severno do Ku-manova, južno do Stiplja in Velesa. Opisana ravnina je Ovčje polje, ki se je tc dni že tolikokrat imenovalo. Skoplje jc glavno mesto vilajeta Kosovo. Šteje 24.000 prebivalcev. Mohamedancev je 13.000, Bulga-rov je 9832, Srbov 344, Grkov 216 in Kuco-vlahov 316. V Skoplju je bilo nastanjeno poveljstvo turškega armadnega zbora. Srbi, Bulgari in Turki so imeli v mestu srednje šole. Griči okolu Skoplja so utrjeni. Skoplje tvori ključ za Albanijo in za Macedonijo. Tu se ne križajo lc že navedene ceste, ki vodijo čez gorske prelaze, ki sc jih
ni mogoče izogniti, marveč tudi važne železnice: glavna proga Solun — Belgrad, Skoplje — Mitrovica, iz Skopelj nameravajo tudi Srbi svojo progo Donava — Jadransko morje graditi. V Skoplju se je rodil cesar Justinijan. Bizantinci so mesto nazivali »nevesta Grške« , pozneje so mesto vladali Bulgari in Srbi, dokler ni padlo po bitki na Kosovem polju trajno v turške roke. Sloveča in tudi arhitektonično znamenita je od srbskega cara Štefana Dušana zgrajena katedralka Sv. Duha, kjer se je Dušan Silni proglasil za cara Srbov, Bul-garov, Grkov in Albancev in se dal kronati.
Vojni poročevalec »Reicbspošte« poroča svojemu listu iz bulgarskega glavnega stana:
Bulgarska vzhodna armada operira, tako, da bo popolnoma obkolila in uničila turško armado ob reki Marici in tiste turške kolone, ki se umikajo čez Ergene. Bulgari hite, ker hočejo vstvariti nov položaj, predno prično velevlasti posredovati. Z vsemi silami zasledujejo pri Lozengradu poraženo turško armado. Dasi so vojaki vsled napornih maršov in večdnevnih gozdnih bojev utrujeni, jim dovolijo le toliko časa počivati, da dobe strelivo in živež. Vsak bulgarski vojak je prepričan, da mora vse storiti, da se poražena turška armada popolnoma uniči in da gre za to, da se hitro operira in ne smejo Turki nič časa pridobiti da svojo armado ojačijo, da grade utrdbe in .se v Carigrad umaknejo. Zdaj gre zgolj le še za zadnji udarec. Moralna samozavest bolgarske armade se je zadnje dni močno dvignila. Bulgarska vlada smatra, da je armada nepremagljiva. Armada Dimitrijev prodira proti Erge-nu v zelo široki fronti. Desno krilo prodira na obeh straneh črto Jenidže— Baba Eski, zahodna kolona pa proti ilavzi. Ta armada se že s svojo večjo silo nahaja na črti Jcnikoj—Havza. Srednje kolono, ki prodirajo proti črti Raba Eski—Lule—Burgas, so bile vsled boja pri Lozengradu zadržane in so prodrle do Koraklija in do gozdov južno od Lozengrada. Kolone bulgarskega levega krila so krenile, da so pri Lozengradu poražene čete popolnoma razbile, v nasilnem maršu čez Bunarhizar, Vizo in Sakaj proti cesti Lule Burgas— Čorlu in bodo 27. t. m. žc stale ob krilu turške glavne armade. Od turške armade, ki je bila pri Lozengradu poražena iu se je umikala proti Babi Eski-ju in Lule Burgasu, se nahajajo _ šc močni deli na severni strani železnice. Pri Čorluu, Cerkoskoju in Struna7,i šc baje stoje močne turške posadke. Bulgarski generalni štab namerava s prodiranjem svojega vzhodnega krila turško armado popolnoma odrezati od Carigrada in jo, ko jo istočasno napade od zahoda, vreči proti morju ter jo prisiliti da kapitulira. Pričakuje se neposredno splošen napad in katastrofalen poraz turške armade. Tudi Odrin pade v najkrajšem času. Največ srečo iniBjo Bulgari pri Odrinu na juKOzahudni in
severnovzhodni fronti. Na severu-vzho-du mora kmalu pasti skupina utrdb Arnavtkoj, ko se to zgodi, bo prodrta severna fronta in razbita turška bojna črta. Že zdaj obstreljujejo težki bulgarski topovi močno odrinsko postojanko Cataldžo za hrbtom. Da krije napad na Odrin proti jugozahodu in sc prepreči Turkom umikanje ob reki Marici v Di-motiko, je prodirala močna kolona iz doline Arda proti železniški progi in ja zasedla Salpistatar in Emirler. Odrezano jc turški posadki v Odrinu tudi umikanje po carigrajski cesti od bulgarskih kolon, ki so že do Skenderkoja prodrle. Bulgarski obroč okolu Odrina je torej že skovan. Ko se te operacije popolnoma izvedejo, prične operirati bulgarska armada proti Carigradu.
XXX
PODROBNOSTI O ZAVZETJU LOZENGRADA (KIRK KILISSE).
Zavzetje Kirkilisse (Lozengrada) že na sedmi dan, kar jo začela vojska, je eden izmed najveličastnejših dogodkov v zgodovini. Sam general von der Goltz, inštruktor turške armade, je za-ukazal, naj se Lozongrad kar najboljše utrdi z najboljšimi in največjimi topovi. Še ne pred mnogimi dnevi se je izrazil sam von der Goltz, da bi potrebovala nemška armada samo za obleganje Lozengrada tri mesece, ako bi ga hotela vzeti. Lozongrad je imel najmodernejše utrbe, ki sicer niso bile še vse popolnoma dograjene, a vendar sposobne, da bi bile kljubovale dolgo časa tudi ognju velikih oblegovalnih topov.
Tri največje trdnjave, ki so bile sezidane pod vodstvom nemških oficirjev, so bile sezidane tako, kakor zahteva najnovejša vojaška veda. Dozdevale so se sploh nepremagljive. Sodilo se je, da bi jih bilo mogoče porušiti le s podzemeljskimi minami. Trdnjave so bile oborožene s topovi od 150 in 280, v vsem kakih 100 topov. Vrhu tega je bilo okrog teh še dve vrsti manjših utrdb: forti, okopi, kule in zasipi s poljskimi topovi, zraven teh so bile v prvi vrsti ugodne in utrjene pozicije za infante-rijo. Sloveči japonski napadi na Port Artur so morali biti malenkostna stva-rica, ako se jih primerja s silovitimi človeškimi valovi, ki so se vrgli na utrdbe Lozengrada in jih zavzeli.
Kakor v vojnah v drugih časih, priborili so Bolgari zmago z grozovito silo mase. Ni bil vihar jekla, svinca, ognja, ki je prelomil turško vztrajanje, temveč sunek prs. Bolgari niso imeli niti enega oblegovalnega topa, ki bi ga bili postavili proti turški artiljeriji. Zmaga je pravi čudež. Ta zmaga nam priča o nadčloveškem bojevanju, kakor bi bili Bolgari, vračajoči se v bitko po 400let-. nem suženstvu, prinesli v to bitko vso gorečnost, vse navdušenje, vso moč, ki je niso mogli porazgubiti v dolgem času suženjstva. Med mnogimi težkoča-mi, katere so prišle pri napadajoči vojski v poštev, je bilo pomanjkanje cest. Pomanjkanje cest pa ni moglo zadrževati armade, ki maršira kakor bolgarska ; taka malenkost jim ni nikaka zadrega. One štiri divizije, katerim zapoveduje general Dimitrijev, eden izmed najdrznejših in najizobraženejših, so sestavljale neizmerno lotočo kolono. Odkar je pričela bitka, so živeli Bolgari od vode in suhorja. Napad ni imel pavze, bil je neprestan in silon na vseh krajih. Prva obrambena črta je bila hitro zavzeta. Ogenj iz velikih topov ni mogel bolgarskih mas pregnati iz zasedenih pozicij.
Bajonetni napadi so se vršili po-največ po noči. Z v klobučevino ovitimi sandali so se približali Bolgari brez vsakega šuma zidovom in so so vrgli na šansc. Kako so šli čez mrežo in drugo oviro, jc prava zagonetka. Vse ovire so morali napolniti z mrliči. Napad na veliko moderne forte je bil v zadnjih trenotkih izvršen po starodavnem načinu, kakor so naskakovali zi-dovja mest v davnih časih. Bili so velikanski in grozni prizori.
Dozdeva se, da so imelo ročne bombe volik del v nečloveškem boju. Turška artiljerija jo provzročala praznoto v masi, a praznota je hitro izginila in prodiranje so je nadaljevalo. Trdnjave so bile broz reflektorjev in to je v nočnih temah koristilo oblegovalcem.
Veliki bolgarski oddelki kavalerije so bili na jugu, cla, so preprečili vsako iznenadenjc in pomoč, ki bi bila. prišla ocl Ergene. Za sedenje Vasilike ob Črnem morju in Malega Tirnova jo varovalo na levem krilu obkoljenje Odrina, sicer ne toliko, cla bi ne bila skušala ona turška divizija prinesti pomoči Lozengradu iz Odrina.
Ta divizija jo šla iz Odrina popoldne, da bi bila ponoči presenetila oble-govalco; a izsledil jo jo bolgarski aviatik, ki jo plaval tisoč metrov nad trdnjavo. Obveščena bolgarska divizija se je odstranila in se je postavila za Je-nidžc-KOI. Turška divizija jc padla v
Turki beže po izgubljeni bitki.
Po bitki pri Kumanovu so se Turki v največjem neredu umikali. Vojaki posameznih turških polkov se niso več skupaj držali. Srbska kavalerija, ki je takoj, ko so Srbi Kumanovo osvojili, pričela Turke zasledovati, je na Turke tako pritiskala, da je več turških divizij potisnila od turške umikalne črte na Skoplje proti Ovčjemu polju in proti Velesu. Ker se je poro-čaio, da južna kolona srbsko-bulgarske armade, ki čez Kočano prodira, dospe kmalu v Veles, je armadno vodstvo sklenilo, da pospeši marš proti Skoplju, dasi so bili srbski vojaki utrujeni.
Srbski plen v bitki pri Kumanovu.
Uradno se iz Belgrada poroča: Srbi so v bitki pri Kumanovu zaplenili 55 turških poljskih topov, 6 gorskih topov, šest strojnih pušk, 80 velikih šotorov in veliko drugega vojnega materiala.
Žrtve bitke pri Kumanovu.
Zasebno se iz Belgrada poroča, da so bili ubiti podpolkovnik Aleksander Glisič, poveljnik 7. polka, majorji Dušan Glisič, Milan Marinkovič in Mihael Zičič, mono-polski načelnik Milan Srečkovič in veliko drugih častnikov. Ranjeni so poveljnik 16. polka Arangljelovič, več majorjev, zet belgrajskega župana Davidovič, stotnik Burmazovič.
Strašno so srbske vojake razljučili prizori, ki so jih videli po vaseh, skozi katere so marširali in našli vse požgano, ljudi pa ubite. Tu in tam je še kak nesrečnež živel, ki je srbskim vojakom pripovedoval. da je sovražnik, ko se je umikal, vse uničil. Albanci so morili, kakor da so znoreli. Matere so prisilili, da so morale jesti meso lastnih otrok. Maščevanje je vodilo Srbe, ko so napadali turške utrdbe in Turke prislili, da so se morali boriti mož ob možu. Borili so se z rokami in z zobmi.
V teh utrdbah so videli zdravniki strašne prizore. V kupih leže mrtvi eden poleg drugega: Srbi, Turki in Albanci . . .
Turki provzroOili sisiiraoje mednarodnega prava.
(Izvirno poročilo i>Slovencu« iz Belgrada.)
Balkanska vojna je zadobila divje lice. Mednarodna prava se ne spoštujejo. In tega so krivi Turki sami. Pred petimi dnevi se je vršil na srbsko-turški meji boj med Turki-Arnavti in Srbi, pri katerem so sovražnikove čete izobesile belo zastavo. Poveljnik srbske stotnije se je podal s štirimi možmi v sovražni tabor, da prevzame predajo. Za njim je šla njegova stotnija. Ko sc je približal sovražnemu poveljniku, ga je le-ta z bodalom zabodel. Turško-arnavt-ska posadka je otvorila ogenj in pobila do zadnjega moža vso srbsko stotnijo. Radi tega je srbsko vojno ministrstvo v sedanji vojni sistiralo mednarodno pravo, katero more obstojati vedno le tedaj, če ga spoštujete obe sovražni stranki. Posledica turške zlobnosti jc kmalu prišla. Turki so tako pri Kumanovu, kakor v Novem Pazarju izobesili bele zastave, na katere se pa srbska armada ni hotela in tudi ni mogla ozirati in je nadaljevala streljanje, dokler ni bilo več pomislekov o sovražnikovi premoči. Odtod se pojasnjuje ona velikanska turška izguba pri Novem Pazarju. Sedaj si bodo menda velesile vendarle obrisale pot s čela in izprevidele, da je azijatska druhal zrela za izgon iz Evrope.
V V V A /\ /\
«
Arnavt zabodel srbskega zdravnika.
V Belgradu so pokopali te dni belgrajskega specialista za bolezni na ušesih dr. Milana Stcfanoviča. Bil jc dodeljen sanitetni službi. Ko je obvezaval nekega Arnavta, mu je Arnavt zasadil bodalo v srce.
Bolgarsko-lurška vojska.
nastavljeno past ln je bila elelomn uničena, deloma razpršena. Pustila je vse baterije, niti časa ni imela, da bi jih bila postavila v akcijo.
Za zavzetje Lozengrada so žrtvovali Bolgari vse. Vedeli so, da ne smejo čakati. Računali so, da bodo potrebovali deset dni, predno vzamejo to pozicijo. Rabili so jih sedem. 24. t. m. zjutraj proti 9. uri je prispela v generalni stan v Stari Zagori brzojavka generala Dimitrijeva, ki je naznanjal napad in rekel, da je vso noč deževalo, a prikazalo se je lepo jesensko solnce. »Upamo na zmago. Bog bodi z nami.« Malo več nego dve uri je navdušila generalni štab njegova brzojavka, ki se je glasila: »Lozengrad je padel v naše roke po zaslugi napadov z bajoneti.«
Ne moremo si niti misliti, kako je mogoče zavzeti celo verigo trdnjav z bajoneti. Tako so tudi Japonci prvič zavzeli Port Artur; a za nasprotnika so imeli strahopetne Kitajce; in ko so hoteli to poskusiti z Rusi, so se hitro prepričali, da bi bilo to neplodno klanje. Tu pa stoje Bolgarom nasproti vojaki, ki jih ves svet slavi kot najboljše na vsem svetu.
V	Lozengradu je bilo v garniziji pomnožen kor, ali blizo 40.000 mož. Nerazumljivo je, kako da ni ta masa, stiskana od vseh strani, vržena iz vseh utrdb, mislila na izpad, da si ni izhoda izsilila in da ni nič storila, da bi se bila rešila.
Šele malo ur pred končnim naskokom sta zapustila dva regimenta kurdske kavalerije Lozengrad in sta izvršila napad, da bi bila pretrgala bolgarsko obkoljenje in odprla pot infanteriji. A en bolgarski kavalerijski regiment se je spustil v tek in jih naskočil na krilu. Kurdom se je slabo godilo. Ko so bili razpršeni, je zapazila bolgarska kava-lerija, da maršira turški regiment infanterije proti Ambuni, iskajoč izhoda, da bi pobegnil. Kavalerija se je vrgla na njega in ga uničila. Turki so v največji zmešnjavi bežali in pričela se je udaja.
Vsi turški vojaki so vrgli puške na tla in držali roke kvišku. Pogum, vrednost in drznost Bolgarov ne zadoščajo za tak uspeh, svoj del mora imeti pri temu tudi nered in neorganizacija sovražnika. Ali kar je največ primanjkovalo Turkom: njih stari vojaški duh, njih fanatizem, njih disciplina. Mladoturki, ki so omalovaževali versko in absolutno sultanovo moč in integriteto vojske, odsekali so resnični in edini izvirek življenja cesarstva.
Car Ferdinand je dobil novico o zmagi v Mustafa Paši. Bil je v svojem železničnem vozu, ki mu služi za stanovanje. Ko je čital brzojavko, ki mu jo je predložil general Markov, napolnile so se vladarju oči s solzami. Dvakrat se je prekrižal, zahvaljujoč se Vsegamo-gočnemu. Potem, ne izpregovorivši besede, globoko ganjen poljubil in objel vse navzoče generale.
Vjetnikov je silno veliko; ni jih mogoče transportirati. Zmagala je ideja, da se jih pusti v Lozengradu z močno stražo. A mnogo je ogorčenih bolgarskih vojakov, ko vidijo, da se jih bo pustilo zadaj kot stražo nad Turki.
V	tem se pripravljajo velike rezerve. Še malo in pot do Carigrada bo odprta osvojenju kristjanov.
XXX.
»Alah nas kaznuje!« »Grešili smo proti koranu!«
Iz glavnega stana 2. bulgarske armade se »Reichsposti« poroča: Ko so ponoči Bulgari napadli Lozengrad, je pričel divjati strašen vihar. Gromenje se je spojevalo z bučanjem topov. Vjeti Anatolci pripovedujejo, da je vihar ob tem nenavadnem času povzročil v njih vrstah strašen strah. Mohamedanci so vihar smatrali za božjo kazen, in neki hodža je zaklical: »Alah nas kaznuje!« »Grešili smo proti koranu!« Te besede so se kakor blisk med Turki raznesle in so njih vztrajnost zrušile.
O bitki pri Lozengradu (Kirk Kilissu) so došla še sledeča brzojavna poročila:
Turki streljali na Turke.
Carigrad, 28. oktobra. O porazu Turkov se širijo najrazličnejše govorice. Trdi se, da je neka turška kolona streljala na drugo turško kolono in da so Turki ob tem streljanju veliko ljudi izgubili.
Zakaj so se zmedle pri Lozengradu turške čete?
Carigrad, 28. oktobra. Paniko v vzhodni armadi je povzročil neki bataljon, ki je bežal v strašnem neredu pred Bulgari, se s silo polastil nekega železniškega vlaka, s katerim se je odpeljal v Baba Eski.
Lozengraški ranjenci v Carigradu.
Carigrad, 28. oktobra. V soboto so pripeljali v Carigrad 92 v bitki pri Lozengradu ranjenih vojakov. Dozdaj so prepeljali z bojišča pri Lozengradu v Carigrad 14 ranjenih častnikov in 108 vojakov.
Bojni plen Bulgarov pri Lozengradu,
Bulgari so zaplenili mnogo oprave in več taborov s še ne podrtimi šotori. Tudi 2 aeroplana sta zaplenjena. Na cestah, ki vodijo iz Lozengrada proti jugovzhodu in proti vzhodu, je vse polno prtljage, muni-cije, voz, uniform in oblek, ki so jih pustili Turki.
Turške grozovitosti ob Struml. — Strašno turško klanje v Furnenu.
Dopisnik »Reichspošte« brzojavlja svojemu listu:
Strašna grozodejstva zaznamujejo pot, po kateri se je turška armada umikala v Koprulli. Ko so prišli Bulgari v vas Forneno, so našli mrtvih 147 mož, žena in otrok, ki so jih turški uniformirani divjaki na strašen način, ki se ne da popisati, pomorili. Neki starček je moral gledati, ko so mu Turki poklali celo rodbino, nato so starčka zvezali, ga vrgli na mrtvo truplo njegovega sina in ga ustrelili. V neki drugi vasi so prisilili turški vojaki prebivalce, da so se morali vleči na tla, teptali so jih nato z nogami, hodili po njih in jih postrelili. Vse vasi v dolini Strume so Turki požgali. Med gorečimi razvalinami so ležali napol zgoreli kristjani. Vsako uro prihajajo nova poročila o turških grozovitostih, ki so vnebovpi-joče!
XXX
Bulgarski glavni stan premeščen v Mustafo Pašo..
Sofija, 28. oktobra. (Kor. u.) Bulgarski glavni stan se iz Stare Zagore premesti v Mustafo Pašo.
HUD BOJ ZA KOČANO.
Iz Sofije se poroča: Bulgarska armada, ki prodira po Bregalnica Dolini, je po hudem boju zavzela trg Kočano. V boju je osvojila eno poljsko baterijo, veliko patron in 100 vjetnikov. Kočana je trg v vilajetu Kosovo ob cesti, ki vodi v Stiplje.
OBLEGANJE ODRINA.
Reuterjev urad poroča 26. t. m. iz Sofije: Po zasebnih brzojavkah iz Odrina je bulgarska artiljerija že del Odrina zažgala. Bulgari so zavzeli tri utrdbe, in sicer utrdbo Laraš, kjer so vjeli 1800 Turkov, utrdbo Havaras, utrdbo Sufilar ter odrinski kolodvor, ki je, kakor znano, tudi utrjen. Iz Sofije se 26. t. m. poroča: Javnost sodi, da bulgarska armada ne bo Odrina po dosedanji navadi oblegala, marveč ga poizkušala s silovitimi napadi osvojiti. To sklepajo zato, ker je Odrin že popolnoma ločen od turške armade, ki so jo vrgli Bulgari iz Lozengrada, kakor tudi od tiste turške armade, ki je v okolici Dimotike koncentrirana. Sodijo, da Odrin kmalu pade.
O obleganju Odrina se danes poroča:
Carigrad, 28. oktobra. Govori se, da je turški vojni minister že prevzel poveljstvo trdnjave Odrin.
Carigrad, 28. oktobra. Turški listi ne objavljajo nobenih brzojavk iz Odrina. Le »Tanin« poroča, da se je položaj v Odrinu izboljšal. Nadalje »Tanin« tolaži Turke, da Bulgari ne prodirajo, marveč da utrjujejo svoje postojanke. V Carigrad je pribežalo 6000 mohamedancev iz Odrina in iz Lozengrada. Vojni poročevalci so smeli potovati iz Carigrada le do Seidlerja, nato so se pa morali vrniti v Čorlii, kjer se nahaja turški glavni stan.
BOJ PRI HASKJoIJU.
Iz bulgarskega glavnega stanu se o boju dne 24. t. m. pri Haskjoiju, v katerem so Bulgari osvojili 12 topov, 16 municijskih voz in vjeli 1100 Turkov, poroča: Zjutraj dne 24. t. m. sta korakala dva turška pehotna polka z artiljerijo iz Haskjoija proti Odrinu. Turki so marširali, ne da bi se bili zavarovali, kakor je to ob vsakem vojaškem maršu navada in tudi v turški, po pruskih častnikih izurjeni armadi, predpisano. Ko so brez skrbi marširali, jih ie zapazila prednja straža neke bulgarske kolone, ki jc prihajala s severa. Pričel se je boj, ki je zelo značilen. Ko so Turki mirno naprej marširali in niti slutili, kaj se kuha na njihovem desnem krilu, je bulgarski poveljnik razvrščeval svojo pehoto tako, da je lahko streljal na turško kolono, ki je marširala. Bulgari so predvsem postreljali konje, ki so vozili topove in municijske vozove. Turška infanterija je poizkusila rešiti položaj in se razviti na višini, a bulgarska infanterija ji ni pustila nič časa, marveč jih je z bajoneti napadla, tako da so se morali Turki udati.
PRODIRANJE GRŠKE ARMADE.
Grki zasedli Kožani.
Atene, 28. oktobra. Generalissimus grške armade, prestolonaslednik Konstantin poroča: V soboto je grška armada zasedla Kožani, kjer se je nastanil tudi glavni stan grške armade. Prebivalci so Grke navdušeno sprejeli. V katedralki se je pela zahvalna pesem. Metropolit je prvič molil za grškega kralja in je v svoji propovedi hvalil in občudoval hrabrost grške armade.
Atene, 28. oktobra. »Agence d* Athenes« poroča: V nedeljo zjutraj je zasedla grška a">iada tucli okolico Ko-žane.
Prodiranje arinatSe generala Sapuntza-kisa.
Atene, 28. oktobra. Iz Arte poroča general Sapuntzakis: V petek je zasedla naša armada ob 5. uri 30 minut zvečer Philippiades, Luros, Eleuthero-chori, most pri Pantanassi in Strebino. Turški vojaki beže. Grki so našli veliko municije, živil in vojnega orodja, ki so je Turki proč pometali. Vjeli smo 1 turškega častnika in 12 turških vojakov.
Turška grozodejstva v Epiru — Turki napadli Kumizade.
Atene, 28. oktobra. »Agence d' Athenes« poroča: V Makedoniji sprejema pretežno grško prebivalstvo navdušeno grško armado. Iz Epira dohajajo neprestano poročila, da turški in albanski vojaki plenijo in oplenjene vasi požigajo ter strašno prebivalce mučijo in more. V petek so Turki zažgali vas Sotira v distriktu Argyrokastronu, vasi Vaidani, Sidisda in Kova v distriktu Philiztaes, popolnoma so tudi uničili vas Kumuzades.
Carigrad, 28. oktobra. Iz Janine turško vojno ministrstvo \iraclno poroča: Da se zvabi sovražnik v notranjo deželo in se potem uniči, jc vojna uprava nalašč pustila Kaza Luros brez vojakov. Dne 23. t. m. zvečer so Turki napadli Kumuzade in griče pri Gribovu. Griče smo vse zopet osvojili in živahno sovražnika podili.
Grška hoče obdržati osvojeno ozemlje.
Atene, 28. oktobra. Od Grkov zasedeno ozemlje se v kratkem prikloki uradno Grški. Grško časopisje izjavlja: Nemogoče je, da bi kralj sprejemal ovacije novih podanikov v Makedoniji, potem bi jih pa zopet izgubil.
Angležinje hodijo na Grško.
Atene, 28. oktobra. V Atene je clo-šlo zelo veliko mladih Angležinj in dam iz ostale Evrope, ki strežejo ranjencem.
Sloves« n sprejem grškega guv?rn rja na Kreti.
Atene, 28. oktobra. »Agence d' Athenes« poroča, cla so generalnega guvernerja Dragumisa v Kaneji slovesno sprejeli. Dragumis ima nalogo, da izvede na Kreti volitve za grško zbornico.
Bol u SKflder.
Položaj pred Skadrom.
Vojaški položaj pred Skadrom je bil v soboto 25. t. m. sledeč: Južna črnogorska skupina (general Martinovič) je že zasedla griče, ki leže zahodno od Taraboša in nad-vladuje turške glavne utrdbe, ki so tudi na jugu z Oblike ogrožene. Kakor hitro spravijo Črnogorci svoje 15 cm oblegovalne možnarje v primerno daljavo, Turki svojih utrdb ne bodo mogli držati, če se še tako hrabro branijo. Južno-zahodno od jezera je prodrla armada prestolonaslednika Danila do Vrdke, od katere je le 5 km do turških utrdb pri Štoju, severno od Skadra, Črnogorski težki topovi že obstreljavajo tu turške utrdbe in turški zahodni tabor, V mesto samo je padla pomotoma le ena sama bomba. Ko padeta Taraboš in Verdica, se Skader ne more več držali.
O položaju pred Skadrom in o črnogorski armadi se danes poroča:
Črnogorci se združili s Srbi.
R j e k a , 28, oktobra. Dne 25. t m, se je združila severna črnogorska armada s srbsko pri Sjenici.
Pred Skadrom.
R j e k a , 28. oktobra. Črnogorci so se pričeli s Turki pogajati o predaji Skadra. Kralj Nikolaj je poslal v mesto parlamen-tarja, ki je Turkom izjavil, da je nadaljnji odpor brezuspešen in da naj se mesto uda. Dozdaj Turki niso odgovorili, dasi je mesto popolnoma ločeno od ostalega sveta.
R j e k a , 28. oktobra. V soboto so se cel dan bili pred Tarabošem boji.
R j e k a , 28. oktobra. Prestolonaslednik princ Danilo se je v petek podal pred Taraboš. V petek so operacije mirovale, ker je strašno deževalo. Dne 26. t. m. zjutraj so napravili Turki izpad. Vnel se je boj, O izidu se še ni poročalo.
R j e k a , 28. oktobra. Kralj Nikolaj se je podal v soboto na bojišče. Spremljali so ga avstrijski in laški vojaški atašeji, srbski general Atanackovič in diplomatični zastopniki balkanskih držav. Tudi princ babenberški se je nahajal v kraljevem spremstvu.
XXX
POSREDOVANJE VELEVLASTI.
London, 28. oktobra. Londonski listi poročajo, da je zdaj napočil čas, da velevlasti posredujejo. Trdi se, da se skliče v Berolinu evropska konierenca. Bulgari se zavoljo zmag ne prevzemajo.
»Mir« v Sofiji piše: »V tem slovesnem trenutku, pri tem velikanskem podjetju ne pozabimo, da so nam simpatije vseh drugih držav potrebne.
Carforad pred revoincllo.
TURŠKI 6ASTNIKI NOČEJO NA BOJIŠČE.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Konstance: V Carigradu so strašno pobiti. Vzdržujejo se poročila, da so bili Turki v okolici Odrina zopet, premagani, dasi se o teh bojih uradno nič ne poroča. Splošno se v Carigradu sodi, da je Odrin resno v nevarnosti in da je del turške armade izgubljen. Podrobnosti niso znane. Kako da je v Carigradu položaj resen, dokazujejo sledeča danes došla brzojavna poročila:
V Carigradu so boje revolucije.
Pariz, 28. oktobra. Tukajšnjim listom se iz Carigrada poroča, da je ca-rigrajsko prebivalstvo strašno pobito in razburjeno. Privrženci odstavljenega sultana grajajo javno novi vladni način v Turčiji in delujejo nato, da Ab-dul Hamid zopet zasede turški prestol. Boje se, da izbruhne revolucija, če se položaj za Turke ugodno ne izpremauL
Turški častniki nočejo na bojišče.
Carigrad, 28. oktobra. (Kor. u.) Ker se več častnikov noče na bojišče podati, je turško vojno ministrstvo izdalo okrožnico, v kateri grozi s kaznimi tistim častnikom, ki ne slede danim poveljem.
Turki zahtevajo, da odpotuje sultan k armadi.
Carigrad, 28. oktobra. »Epham« zahteva, cla naj sultan na bojišče odpotuje.
Dnevne novice,
-f- Iz seje dežslnega odbora kranjskega, dne 26. oktobra 1912. Živinorejski zvezi za kamniški politični okraj, ki priredi ocl 11. novembra do 22. decembra t. 1. praktičen živinorejski tečaj v Komendi, se dovoli 1000 K podpore. — Za vzdrževanje kranjskega vodovoda sc določi vdeleženim občinam ključ, kombiniran iz števila prebivalcev in direktnega davka, tako-le: mestna občina Kranj 58 odstotkov, občina Predoslje 14 odstotkov, občina Šenčur 21 odstotkov in občina Vogljc 7 odstotkov. — Za podelitev vzrejevalnih podpor za teleta v Osilnici, ki se priredi letošnjo jesen, se dovoli primeren prispevek. — Živinorejski zvezi za kamniški politični okraj se dovoli 25 odstotkov k nakupnini za telice, ki jih bo kupila od živinorejske zadruge v Selcih. Nakupi se zbirka knjig in rokopisov iz zapuščine pokojnega ces. svetnika P. pl. Radics. — Izda se okrožnica na vsa županstva, v kateri se ista opozore na določbe ubožnega zakona, po katerih mora biti v vsaik seji občinskega odbora, kadar sc obravnava o ubožnih stvareh, povabljen tucli župnik dotičnega kraja. — Dalje se izda okrožnica na vse zdravstvene zastope, da naj pravočasno sestavijo in predlože proračune. — Referentu za občinske zadeve se naroča, da s podravnateljem deželnih uradov dr. Zbašnikom intervenira pri izročitvi poslov od starega novemu županu v Dol. Logatcu. — Sklene se dovoliti županom, ki^e hočejo udeležiti protialkoholnega shoda zdravnikov v Ljubljani, potne stroške iz občinskih sredstev. — Ker se je vsled nejasnosti centralna vlada postavila na stališče, cla ustanovitev posredovalnih uradov po občinah na Kranjskem ni obligatorna, se deželna vlada opozori, da naj nikar ne izda okrožnice na okrajna glavarstva v smislu ministrske odredbe, ker stoji deželni zastop na stališču, da so posredovalni uradi obligatorni za vsako občino in ker bo deželni odbor v tem smislu ustvaril jasnost s predlogom v deželnem zboru. — Pritožbi Ivana Kavčiča in tovarišev v Idriji proti sklepu tamošnjega občinskega odbora glede plače živinozdvavnika se v toliko ugocli, da se sklep občinskega odboi'a o nagradi za nadzorovanje prometa z živili v znesku 800 K razveljavi. — Pritožba Krivca in tovarišev zoper oddajo del pri klavnici na Jesenicah se kot neutemeljena zavrne. — Ker je v nekem slučaju okrožno sodišče razsodilo, da ima v zadevi ubožnega odstotka med občino in stranko razsojati okrajno sodišče, se jc odposlala pritožba na drž, sodišče. — Gasilske podpore se dovolijo sledečim gasilnim društvom: Staralo-ka 300 K, Zg. Brnik 360 K, Sora 1000 K, Trebelno 340 K. Gasilnemu društvu Pi-javagorica sc dovoli 340 K brezobrestnega posojila za dobo 5 let. Prošnji gasilnih društev v Škofji Loki in v Dolu pri Ljubljani se odklonita.
+ Ali je to ljubezen do bratov? Naši liberalci so svojo ljubezen do balkanskih bratov pokazali na poseben način. V prvo vrsto so postavili svoje strankarstvo, ki je bilo bolj močno, kot spoštovanje do združenega, zmagovitega nastopa krščanskih narodov na Balkanu. Dejstvo, da so naši liberalci olj
D
takem času strankarsko prikrojili odbor za »Bdeči križ balkanskih držav«, kaže, da njihovo obzorje ne sega preko Šiške. Smešno je govoriti ob taki akciji o »političnem bojkotu«, ki nima z akcijo združenega krščanstva na Balkanu nič opravili. V Kranju so sc ondotni liberalci postavili na vse drugo stališče kot ljubljanski magistratovci ter so šli preko »Narodovega« zmerjanja na skupno delo z našimi somišljeniki. V vojski za zmago križa na Balkanu so srbske in bolgarske stranke sklenile premirje — naši ljubljanski liberalci so pa bili, ko so tudi v teh velikih trenot-kih podčrtali le svoje strankarstvo, ki je tako plitvo, da vsak pameten človek mora uvideti upravičenost in potrebo naše borbe proti njemu. Prava ljubezen do bratov se ne izkazuje tako, kot so jo pokazali naši liberalci pri ustanovitvi odbora za »Rdeči križ balkanskih dr-žev«! Vse drugo, kar pišejo liberalni listi, je,'le proračunjeno na to, da bi to grdo točko liberalne »ljubezni« zakrili, posebno časnikarsko banditstvo pa je pisanje, da smo mi »za Turke«. Večji bandit ne more biti noben Arnavt, kot človek, ki take reči piše. Mi smo omenjali le »Rdečega križa« za vse ranjence, tudi za one turške armade, kajti tudi med turško armado je mnogo kristjanov in v prsih marsikaterega Mohamedanca bije slovansko srce . . . Liberalni časnikarski arnavti na Slovenskem pa so tako izučeni, da jim je mogoče pisariti v trenotku, ko mi po-vdarjamo potrebo dejanj usmiljenja, da smo za »turške grozovitosti«. Vse akcije »Rdečih križev« bi imele torej le namen podpirati turške grozovitosti. Kultura je pri naših liberalcih menda res neznan pojem- Bulg. car Ferdinand ni samo pokazal zlatega srca za vse ranjence, ampak je šel šc dalje. ŠeL je med navadne turške vjetnike, ki so bili goli in bosi, pa je zapovedal, naj se jim da obleke in obuvalo. Morda bo za to porabil ravno denar z ljubljanskega magistrata. — Taka razburjenja v liberalnih glasilih res ne razumemo. Svojo strankarsko nagoto, ki so jo naši liberalci pokazali pri ustanovitvi odbora za »Rdeči križ balkanskih držav«, ne bodo zakrivali z našo »ljubeznijo do Turkov«!
-f- Za ranjence na Balkanu jc dovolil kranjski deželni odbor znesek 3000 K.
—	Stavka v Vevčah. Včeraj so imeli stavkujoči v Vevčah shod, na katerem je govoril dr. Iv. Šusteršič ter je poročal tajnik S. L. S. dr. Božič. Poročilo priobčimo jutri.
+ Imenovanja. Agrarna eleva Fr. Detter in Robert Trattnig sta imenovana za agrarna geometra.
—	Smrtna kosa. Včeraj zjutraj jc umrl v Rožni dolini g. Josip Wi 1 -lenpart, oče deželnega nadofici-jala g. Fr. VVillenparta. — Zvečer je pa na Viču v gostilni g. Robcžnika zadela kap g. F r a n j o K r i s c h , ki je kmalu na to umrla.
—	Človeške kosti v kleti. Z Viča: V gostilni »Amerika« na Glincah so te dni v kleti nekaj razkopavali ter so naleteli na človeške kosti. Pravijo, da so kosti kake tri do štiri leta starega otroka, ki so tu počivale kakih devet let. Kako so sem prišle, bo dokazala morda preiskava.
—	Umrl je včeraj zjutraj v ljub-Ijamski bolnišnici dobrovski organist g. Josip C i m e r m a 11.
Ljubljanske novice.
POHOD NA CARIGRAD I Bolgarska armada je na poti v Carigrad! Ob tem velikem dogodku bo vzbudilo splošno zanimanje predavanje g. prof. dr. J. Debevca:
»V CARIGRAD!«
ki se, spremljano s prekrasnimi barva-niini ski optičnimi slikami, vrši jutri, v torek ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«.
Vstopnina: sedeži I. vrste 50 vin, II. vrste 30 vin., stojišča samo 10 vin.
lj Umrla je po kratki mučni bolezni danes ob pol 11. uri dopoldne gospa Lina Pavločič, soproga g. J. Pav-ločiča, kontrolorja v prisilni delavnici.
NEMŠKI ČASTNIKI PRI TURŠKI ARTILJERIJI.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da so pripovedovali ranjeni srbski častniki, da so culi v bitki pri Vranji nemško komando pri artiljeriji, iz česar sklepajo, da imajo Turki med seboj tudi nemške častnike.
Telefonska in brzojavna poročila.
GENERALNI NAPAD NA ODRIN SE JE ŽE ZAČEL. Sofija, 28. oktobra. Generalni napad aa Odrin se je že začel. Odrin ie od treh
bulgarskih armad od vseh strani naravnost objet,
PRODIRANJE BULGAROV.
Sofija, 28. oktobra. Po zadnjih vesteh so Bulgari prodrli do Baba Eski in ustavili cn turški železniški vlak, naložen z municijo.
ZAVZETJE BABA ESKIJA.
Sofija, 28. oktobra. Zavzetje Baba Eskija je velikanskega strategičnega pomena, ker jc s tem turški armadi povratek po železnici odrezan. Vsled tega Odrin mora pasti.
OFICIELNO BULGARSKO POROČILO O
PLENU PRI LOZENGRADU,
Bukarešt, 28. oktobra. Oficielno se javlja, da so Bulgari pri Lozengradu osvojili 50 topov, med njimi 18 zastarelega zi-stema in 12 velikih oblegovalnih topov, vse šotore in dva aeroplana, katera so Turki preje pokvarili, da postaneta nerabna. Nad-poveljnik Mahmud Muktar paša je pustil vso svojo bagažo. Vjetnikov je nad 12.000.
SKADER PADEL?
Brindisi, 28. oktobra. Semkaj je došla Marconi-brzojavka, da se je Skader Črnogorcem že predal.
NOVI SRBSKI USPEHI IN PRODIRANJE.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad, 28. oktobra. Sinoči so srbske čete kosovske armade zavzele Vrd in Ka-čaniške klance. V hudem boju je bilo ubitih 650 Arnavtov, nad 1000 je ranjenih, ostali so se raztepli ali pa bili ujeli. Srbske izgube so male. Srbi so zaplenili 15 turških topov, 4000 pušk in mnogo municije. Boji na Črnoljesi so trajali dva dni. S tem je tudi kosovski armadi odprta pot do osvojenega Skoplja.
SRBIJA ZMAGUJE NEPRENEHOMA.
Belgrad, 28. oktobra. Tretja srbska armada je zavzela Mitrovico. Zajela je veliko število popolnoma razcapanih Arnavtov. Prenesli so jih v Kumanovo, pa tu izpustili, ker so dali besedo, da se ne bore več, ker so se le prisiljeni na turški strani borili.
RUSKI CAR ČESTITAL KRALJU PETRU.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad, 28. oktobra. Ruski car je kralju Petru brzojavno čestital na zmagi pri Kumanovu in na zavzetju Skoplja. Ta čestitka vzbuja v diplomatičnih krogih silno senzacijo,
CAR FERDINAND CAR VELIKE BUL-G ARIJE.
Bcrolin, 28. oktobra. »Vossische Ztg.« poroča iz Stare Zagore: Ko se je car Ferdinand pripeljal v Mustafo Pašo, ga je poslanec Kirpo pozdravil kot prvega cara Velike Bulgarije.
ZDRUŽENJE SRBSKE IN
ČRNOGORSKE ARMADE.
Belgrad, 28. oktobra. Sem so došlc vesti, da sta se srbska in črnogorska armada ob nepopisnem navdušenju združili v polovici Sandžaka ter se pripravljata na skupno akcijo.
GRŠKI USPEHI.
Atene, 28. oktobra. Vsi prelazi na črti od Janine so od Grkov zasedeni.
KAZEN ZA STRAHOPETCE IN POVELJNIKE.
Carigrad, 28. oktobra. Egiptovskega princa Aziz paša in guvernerja Rozengrada so tu internirali, ker ju dolže glavne krivde na porazu. 200 vojakov so zaradi straho-petnosti ustrelili. — Ekssultana so šele danes semkaj prepeljali.
RUMUNIJA MOBILIZUJE?
London, 28. oktobra. Poročevalec »Ti-mesa« poroča, da Rumunija okoli Bukarešta in Ploestija koncentruje velike čete.
RANJENCI V BELGRADU.
Belgrad, 28. oktobra. Včeraj in danes je dospelo semkaj 1000 ranjencev.
TURKI PO TURŠKIH VESTEH ZMAGUJEJO.
Carigrad, 28. oktobra. Turški listi poročajo, da so Turki utrdbo Maraš vzhodno od Odrina zopet nazaj osvojili. Potrjena ta vest še ni.
DEMONSTRACIJA TURŠKEGA
BRODOVJA PRED VARNO.
Sofija, 28. oktobra. V soboto dopoldne sta prijadrali zopet 2 turški križa-rici pred Varno in sta v daljavi 17 km ocl pristanišča križarili.
IZDAJALČEVA SMRT.
Belgrad, 28. oktobra. Tu so ustrelili stotnika Stevana Petroviča, ki je vohunil za Turčijo.
POINCARES GOVORIL O ZUNANJEM POLOŽAJU.
Nantes, 28. oktobra. Tu je francoski ministrski predsednik in obenem minister za zunanje zadeve Poincarčs izjavil, da obstoja v vseh vprašanjih med Francijo, Rusijo in Anglijo popolno soglasje. Francija se svojima zaveznicama ne izneveri. Velevlasti se trudijo, da vojsko omeje na Ralkan in bodo skušale vojski v pripravnem trenutku storiti konec.
TURČIJA PROSI POSREDOVANJA!
Carigrad, 28. oktobra. Turški ministrski svet je v daljši seji sklenil sprejeti ponudeno intervencijo velesil. Zato stoji vprašanje posredovanja zdaj v prvi vrsti.
POSLANEC VITEZ POGAČNIK PRI CESARJU V AVDIJENCI.
Dunaj, 28. oktobra. Cesar je sprejel danes podpredsednika zbornice poslanca viteza Pogačnika v avdijenci ter se pri njem informiral o delovanju v zbornici in brambnem odseku. Cesar je vitezu Pogačniku na njegovem delovanju kot predsedniku brambnega odseka izrazil zopet svoje posebno zadovoljstvo.
JUKIČEVI SOOBTOŽENCI.
Zagreb, 28. oktobra. V soboto ob 11. uri dopoldne sc jc v mali sodni dvorani tudi Jukičevim soobtožencem — vsem obenem — prečitala končna razsodba. Vrhovno sodišče je uvaževalo priziv obsojencev ter so končno obsojeni: Roman Horvat na štiri leta težke ječe, preje 6 let — Gjuro Cvijič, Avgust Cc-sarec, Dragutin Bublieč, Fran j o Neid-harclt in Kamilo Horvatin vsak na tri leta težke ječe, preje 5 let. Josipu Šari-niču je 6mescčna kazen potrjena. Vsem obsojencem se kazon šteje od dne proglasitve prve obsodbe to je od 12. avgusta. Obsojence so z brzovlakom ob pol 5. uri popoldne v spremstvu močne orožniške straže odpravili v kaznilnico v Mitrovico. Kolodvor je bil do odhoda vlada popolnoma zaseden z orožniki in ni nihče smel vanj.
BECKER NA SMRT OBSOJEN.
New York, 28. oktobra. Policijskega poročnika Beckerja, ki je zakrivil umor Rosenthala, so na smrt obsodili. Sodniki, državni pravdnik in porotniki dobivajo mnogobrojna grozilna pisma.
najnovejše izdaje, popolnoma nov in prav nič rabljen, ki je stal nov 110 kron, se .proda za 80 kron. Naslov se izvo v upravništvu „Slo-venra" pod šifro „L. O. 1910".
Zložil Icjn. Hladnik, op. Gl.
Cena 2 K 10 h. Cec. V. Kat. št. 4016.
Vodja rege-.isburško orglarske šole P. Grics-bacher ocenuje to delo: Illadniks funffugierte Festspiele charalcterisieren sich durch form-schone Technik durch priichtigen Flufi und zvvingende Logik und zuletzt durch eine leb-hafte Harmonik, die sich mit Masslgung ino-derner Mittel bedient uud in sehonem VVohl-klang gipfelt. In maneh lcraftigen Ziigen ist auch eine personliche Note nicht :cu verkennen. Den Stempel eehter Krichlichkeit tragt jedes der funt ausgedelinten Festspiele an der Stirne. Es ist kein Zvveifel, daO sich das von kontra-punktiseher Tiichtigkeit zeugende Werk ein-biirgern wird.	3408
"i c=8P

Wolfova ulica 12
©

t
Rodbina Završan javlja vsem prijateljem in znancem tužno vest, cla je naš ljubljeni, nepozabni, dobri oče
Janez Završan
posestnik in gostilničar
po dolgi, mučni bolezni in po večkratnem prejemu svetih zakramentov danes 27. oktobra 1912 mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb v torek 29. oktobra ob 10, uri dopoldne.
Molite zanj! Komenda, 27. oktobra 1912.
Ža'uioči osiali.
3415
Za vse dokaze srčnega sočutja o priliki izgube mojega preljubega očeta, gospoda	3'il6
Jerneja Vrečarja
se tem potom naisrčneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem gospodu tovarnarju Polaku za naklonjeno podporo in udeležbo pri pogrebu, dnlje stanovskim tovarišem pokojnega za krasni venec in sploh vsem, ki so spremili rajnega k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1912. Marija Vrečar.
da okrasite grobove Jj svojih dragih!
3409
Vrtnar Oforei Stebla! v jvublpnr, jf* JCarlovska casta 2 (pod „2vonaretn")
sc ptiporoča za vsa tozadevna opravila. JDelo okusno in ceno. — Sveži venci in šopki za vse prilike se vedno izdeiu eio.
Velika izbera svežih cuetUc!
■
Plača po dogovoru. Zeli se, da se hitro zglasi.
išče službe v kakem župnišču. Najraje gre v bližino mesta in trga. Naslov pri upravi Slovenca" pod številko 3401.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, gospa
danes v soboto ob pol 4. uri popoldne, po dolgi zelo mučni bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 53 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne preblage rajnice se vrši v ponedeljek 28. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št. 152 na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se položi v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Prosi se tihega sožalja.
S p. Šiška, dne 26, oktobra 1912,
Alojzij Zajec
vcletrgovec in posestnik.
££B
m novice.
š Hitrost vlakov južno železnice na progi Zidan most—Zagreb. Iz Vidma se nam piše: Čudim se, da toliko časa nihče po listih ne zaropota zaradi nekaterih nezaslišanih razmer pri naši železnici, čeprav se ustno toliko zabavlja in graja. Letos smo komaj enkrat dobili en večerni vlak iz Zagreba v Zidan most, toda kakšnega; živinski vozovi so vendarle lepši in primernejši. In koliko časa jo žaga ta vlak in še trije drugi, ki si jih da južna železnica ocl občinstva plačevati kot osebne vlake, čeprav so najbolj navadni tovorni vlaki s par zaboji za ljudi. To je škandal! Tudi zveze niso najugodnejše; posebno jutranji vlak navzgor je zdaj prepozen, ravno ker prepočasi vozi. — Nujno potrebno je, da se takoj odločno ganejo občinski in drugi zastopi ter zahtevajo, da južna železnica odpravi te sramotne, barbarske razmere. Gosp. poslanca clr. Benkoviča pa tudi prosimo za pomoč v tej zadevi.
š Požar je pri Sladki gori uničil poslopja gospe Marije Šebat in posestnika Krumpaku. Zažgali so Krumpato-vi otroci. Gospa Šebat ima škode blizo 8000 K. — V nedeljo, 20. t. m., ob pol 2. uri popoldne je začelo goreti pri posestniku Matevžu Černenšaku v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Zgorelo je vse poslopje, ves živež, orodje itd. Posestnik je bil le za neznatno vsoto zavarovani. Zažgal je nek triletni otrok. — V Kočkem vrhu, občina Kraljevci pri Sv. Jurju ob Ščav-nici, je pogorelo posestniku Klemen-čiču gospodarsko poslopje z vso zalogo. Zažgal — šestleten otrok! Zavarovana vsota majhna, škoda velika! — Hud požar je uničil obširna poslopja župana in gostilničarja Habjančiča v Lešnici pri Ormožu. Zgorela je tudi živina in krma. Škoda zelo velika.
š Poročil se je v Hočah učitelj Ve-koslav From iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah z gdč. učiteljico Liziko Zemljič iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah.
š Požar. Iz Šmarja pri Jelšah: Pri posestniku Mihaelu Drobne v Dvoru je izbruhnil ogenj, ki je uničil celo poslopje. Ogenj je uničil tudi vse pridelke in gospodarsko orodje. Zgorelo je tudi sedem glav goveje živine in pet svinj. Škoda znaša okrog 10.000 kron, zavarovalnina pa samo 4000 kron. Ogenj je nastal vsled tega, ker je šel Drobne zvečer s svetilko v gospodarsko poslopje. Svetilka se mu je razbila in padla v slamo, vsled česar je pričelo goreti.
š Tatovi so vlomili pri posestniku Krautiču v Malni pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Odnesli so 500 kron denarja ter mnogo mesa in špeha.
š Po neprevidnosti našel smrt. V Lub-nicah se je peljal 17 letni hlapec Jože Oprežnik z ročnim vozom na polje po deteljo. Na nekem pobočju se je vsedel na voziček, da bi se peljal navzdol. Voz pa mu je ušel navzdol in s tako silo butnil v neko drevo, da so se Oprežniku udrle prsi. Bil je takoj mrtev.
š Razpisana učiteljska mesta. Na štiri-razredni ljudski šoli v Leitersbergu—Kar-čovini (I. krajevni razred) je razpisano mesto učitelja ali učiteljice. Prošnje do 15. novembra. — Na šestrazredni ljudski šoli v Pobrežju pri Mariboru (I. krajevni razred) je razpisano mesto učitelja. Prošnje do 20. novembra. — Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Križu (III. kraj. razred) je razpisano mesto učitelja. Prošnje do 15. novembra.
š Deželni šolski svet štajerski je v
svoji zadnji seji imenoval: Učiteljsko suplentinjo v Cirkovcih Marijano Požar, defi-nitivnim učiteljicam istotam; definitivnega učitelja in provizoričnega šolskega voditelja na Polenšaku Jožefa Gorupa, defini-tivnim nadučiteljem istotam; definitivnega učitelja pri Sv. Miklavžu pri Ormožu Franca Karbasa učiteljem na Hajdinu; defini-tivno učiteljico v Št. Vidu pri Ptuju Ano Bezjak učiteljicam na Hajdinu; formelno učiteljico ročnih del v Šoštanju Marijo Trobej učiteljicam ročnih del za Šoštanj in Topolšico; definitivno učiteljico v Št. Volfgangu v Slov. goricah Josipino Belšak učiteljicam pri Sv. Roku ob Sotli; učiteljsko suplentinjo v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu Adelo Šmid, definitivnim učiteljicam istotam. — V stalni pokoj je stopil nadučitelj Ivan Kocmut v Št. Urbanu pri Ptuju. — V začasni pokoj pa učiteljica Helena Jenko v Št. Jakobu v Slovenskih goricah.
š Zakup užitnlnskega davka v Celju. Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru je razpisalo obravnavo glede zakupa užitninskega davka na meso, mošt in vino za leto 1913. , po okolnosti tudi za leta 1914 in 1915, za celjski okraj in sicer za občine: Celje mesto in okolica, Sv. Lvrenc nad Pre-žinom, Teharje in Svetino na dne 5. novembra ob 3. uri popoldne v hotelu »Pri pošti« blizu kolodvora. Letna odkup-
Izdala konzorcij »Slovenca*.
nlnska pavšalna vsota na vino je določena na 42.000 K in za meso pa na 17.500 kron.
š Iz finančne službe. Prestavljena sta finančne straže nadkomisar Martin Voh iz Celja v Maribor in finančne straže komisar Martin Kovač iz Maribora v Celje.
š Iz finančne službe. Prestavljen je finančni svetnik Robert Formacher iz Maribora v Bruck ob Muri.
š Iz poštne službe. Poštni pristav Janez Griineis v Ptuju je imenovan za poštarja v Moderbrugu. — Poštnim ofici-jantom je imenovan poštni aspirant Gvidon Goli za Celje.
š Cestni rop. Iz Zidanega mosta: Poštni sel Ferdinand Maroš iz Radeč se je vračal zvečer od raznašanja pošte domov. Na potu ga je s polenom napadel neki postopač in mu grozil, da ga ubije, če mu ne izroči denarja, Maroš pa ni imel pri sebi nobenega denarja, nakar se je napadalec zadovoljil z uro in verižico. Drugi dan so orožniki kot napadalca prijeli hrvaškega delavca Mihaela Šmita, katerega so zaprli.
š Izpremembe pri južni železnici. Prestavljeni so: Franc Urban, asistent, iz Špi-tala ob Milštatskem jezeru na Ponikvo; Jože Kobenc, asistent, iz Celja v Maribor (koroški kolodvor); Karol Oroszy, postaje-načelnik, iz Sevnice v Brežice; Julij Ram-šak, uradniški aspirant, iz Miksnica v Celje; Vladimir Urban, asistent, iz Mureka v Koflach; Rihard Matjašič, provizorični asistent, iz Trofajacha v Ljutomer; Marcel Jenčič, postajenačelnik, iz Opčine v Sevnico; Friderik Isda, revident, iz Zidanega mosta v Gradec; Kari Rehaminer, asistent, iz Puntigama v Spielfeld; Jože Černe, asistent, iz Spodnjega Dravograda v Hrastnik; Albin Knobloch, uradniški apsirant, iz Slovenske Bistrice v Branzoll, in Franc Miiller, uradniški aspirant, iz Sevnice v Šmihel.
Drošfvfl.
—Katol. izobraževalno društvo Selo-Vodmat-Moste priredi 3. novembra otroško igro »Snegulčica«. Predava č. g. kanonik dr. Josip Gruden. Po igri bode Vincen-cijeva konferenca obdarovala 56 otrok z obleko in obuvali ter perilom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Pozor!
Čital!
Rastlinski eliksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic In vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi vcsživot.Zatonaj ga naroči vsaka hiša. > Na razpolago mnogo priznanic in v zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali sH predplačilu zneska.	3109 10
Preieln sem Vaše steklenice. Ker mi dobro učinkujejo, pošljite mi se tr velike steklenice »Rastlinski eliksir".
Frančiška Potočnik iz Kavče, p. Velcn;e, Stajar.
3 vol. ill 12 nal. (teki. franki vaaka po5:a 5-20 K ® n ii 24 „ „ „ „ „ 9"BO K a n n n ti n n n 12'BO K
Dobiva se samo pri meni. Prosim naj se točno naslavlja:
Lekarna pri Spasiteliti, Koprivo ca, Hrvatsko.
Ženitna ponudba!
Vdovec, posestnik star 4-t let celo-zemljak z 39 orali gozda, oddaljen 1 uro od Ljubljane s štirimi nepreskrbljenimi otroci, najmlajši je 12 let star želi se resno poročiti s kako mladenko ali vdovo, ki bi imela vsaj 6000 K dole. Ponudbe naj se pošiljaj) na nasloo „ Ugodna, prilika" poste restante Ljubljana VI.	3400
SmlmeHO
ca mo&He o&£cfle 6c- (lupi vtaj&of/jc- pti c^llift Ca uc
2933 1
ii§>ita, - Spavic&fjtuc cent, -tafitcoo se tudi itjcfocaitjc o£fcH jvtc&Htfei,
: Karočaite ..Slovenca.:

Brzojavni naslov: Šimenc, vrtnar, Ljubljana.
Jakoba Šimenca naslednik
P§®§! Šimenc
umetni in trgujoči vrtnar
priporoča svojo veliko zalogo svežih • v
m SODKOV
kakor tudi vse vrste rastline za dekoracije v sobah, saoniti ln na grobeb.
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. 3364 5
Gobe!.....
Kupimo čiste, bele, dobre, su gobe. - Ponudbe z vzorcem navedbo cene za 100 kg fianuo Praga, prosimo na naslov:
Uydrooa tovarna hranil, Praga Ulll.	3378
Pozor!
3302 3
Pozor!
Sodarii in mizarji!
Na prodaj je: žaga-tračnica (Bandsiigo), 2 olrkularnl žagi, skobeinl stroj, žaga cllinderea, stroj za prlrezavanje in vto-renje dog, stroj za obrezavanje dnov, stroj za žamanje dog, velik brus, ostrilnl stroj, inohanlčni stroj za brufienje žag, tračnice, 3 železni vozovi, kovaško orodje itd. — Voč se izve pri tajništvu »živinorejske zveze« v Šmarci, pošta Kamnik.
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta štev. 3.
BOB
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
K3 H H
Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ n H
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
DUNA.1
LONDON
PAR1S
RIM
3380
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski redilni in varstveni piašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 3 K 30 v.
niflmni*ri Izvorno brez maščobe, lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše Uilinpija iil ClSid sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2 —. iVimniio	rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno
Ulillipija JjUlUgI polt, in je popolnoma neškodljiv. Skafulja 1 K 50 v.
Poinsda ZH rast l&S krePi lasišCe in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. OSlpalO PraSck za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
lazilo zoper ozebline. g^Sn««?" Kozebline' " Lon£ek z navodom 0 rabi
OtrOŠkO mazilo za otroke z ožuljenimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna šrnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani.
Razpošiljanje po poštL — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastlm za živinorejce. — Teleion 190	3481
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.