Št. 73. V Gorici, dne 26. junija 1&00. Tečaj XXX. Ishaja trlkr»t na teden * testih (»dftniih. in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntrauje Izvide opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami pt s ,Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom po&ljana: Vse leto .-'«..¦. .'••-.,18-»»80%riH gM^.ajJn.u... pol leta........6 „ 60 , , ; , 3-30 četrt leta.......3 , 40 n , „ 1-70 Posamične številke 3tanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravnišfvo *v Gosposki ulici :tv. 9 v Gorici v ali jdd. Hio. »Soča* in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v 'Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči C na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki uM žt 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo se/hahaja v Gosposki UBci St 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. .^Naročnina, reklanuiaje in druge reči, katere ne i spalfro v delokrog ur/taštva, naj se pošiljajo le Neplačanih pisem ne sprejemlie ne uredijiStvo ne npravniltvo. ______* •- Oglasi In poslanic« se.računijo po petit-vistah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 ir. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino hi oglase Je plačati loi-o Gorica. »Goriška 'tiskarna* A. ftabrSfek tiskam zalaga razen -s živel nemški cesar Adolf Nasavski, ki mu je tudi dal rodovinski grb, — Umrl je 1. 1468. Zapustil ni nič premoženja. Z iznajditvijo „črne umetnosti" si je pridobil Gutenberg svetovno slavo, katera nikdar ne izumrje, dokler bo hodil človek po svetu. S to umetnostjo se je odprla pot pro- j sveti, vedi in omiki. Učenost, in znanost, ki j sta bili pred nastopom te umetnosti omejeni j le na gotovo sloje, sta dobili prosto pot, j in Sirom sveta se potom tiska razširja kultura. Kakor drugodi, tako je v tem pogledu tudi pri nas, zato pa so slavili te dn; 500-letnico Gutenbergovo tudi po Slovenskem na primeren način;"**--"------- Gibanje «» zmernost, kakor poroča »Život" v junijskem zvezku, napreduje prav blagodejno na Francoskem, in to baš tako v Parizu, kjer je bila nedavno ustanovljena gostilna za »vzdržujoče se", to je: za zmerne,-ki je prav zelo obiskovana, kakor v depar-r I tementih, na Korsiki in prekomorskih pokrajinah. Povsod prav lepo delujejo že društva »zmernih" ali pa »vzdržujočih se", ki so združeni v dveh velikih »Zvezah", od kojih jedna združuje žene, druga možke. Na čelu ženske„Zveze* stoji zdravnik dr. Le- | grain, drugemu pa načeluje njegova soproga. Ta društva, katera rasejo od leta do leta, razvijajo blagodarno in s precejšnim vspe-hora vsestransko delovanje. Ustanavljajo gostilne in delavske obedovalnice, kjer se ne j sme kaditi in kjer se sme pri obedu in večerji največ popiti le V, litra vina ali piva. j 1 Najdalje obstajajo take gostilne v Remešuin Cherbourgu. V pokrajinah, kjer se razprostira francoska Jura, imajo ta društva že prav lepe vidne vspehe. V teh krajih imajo delavski otroci sedaj k zajutreku mleko, slab čaj ali kavo, dočim so popreje imeli dan za dnem le suh kruh, namočen v nekem posebnem špiritu. Ta društva izdajajo in razširjajo razne ljudfke brošure in proglase, ki poučujejo prepričevalno prebivalce o škodljivosti alkohola. Pet let že izhaja mesečnik »LAIcool", v katerem je pregledno narisan razvoj gibanja zmernosti. Društva imajo v pripravnih javnih lokalnih svoje plakate. Uradi društva kolikor možno podpirajo. Francoski poštni uradi dovoljujejo, da se lepijo ti poučni plakati v lokalih uradov. Po leti se prirejajo ljudske slavnosti, pri katerih se ne prodajajo opojne pijače, po zimi so pa ljudske gledališke predstave. Zdravo gibanje zmernosti podpira tudi duhovenstvo, katoliško in protestantovsko, posebno pa še nadškof v Nancy. Pregled dosedanjega delovanja na polju zmernosti na Francoskem, Ruskem in v Ameriki bode videti letos na pariški rastavi. Šola za žurnallste se je, kakor smo že poročali, ustanovila nedavno v Berlinu, sedaj se pa, tako poročajo Časniki, ustanovi še v Madridu. V Parizu je pa že. Žurnalistika je priznana velesila, če tudi ji Še mnogo manjka k pravi kvalifikaciji. Prava velesila bode v resnici tukrat, ko pridobe vsi njeni zastopniki in činitelji k temu potrebnih priprav in ko vzgoje v svojem stanu in v posameznikih čut za moralno odgovornost, katero imajo. Danes pa že smemo zahtevati, da naj bo žurnalist znanstveno izobražen vsaj v eni stioki in da ima pregled ostalih javnih vprašanj. Zahtevati je, da bi bila izobrazba žurnalistova bolj filozofska in etiška! Zato je potreba, da bodoči žurnalisti v posebnih šolah študirajo moderne, jezike, moderno zgodovino, politiško geografijo, so-cijalne in gospodarske znanosti, narodna in mejnarodna prava, narodno psvhologijo in etiko, zgodovino politiške znanosti in pa posebno še kulturno zgodovino. Žurnalistika ima premnogo nalog, ona je za veliko večino ljudstva jedini vir izobrazbe. V sedanji dobi ljudje dela kakor trgovci, industrijalci, obrtniki, delavci itd. nimajo več časa, študirati folijante. V roko časnik! Ta naj pove na kratko in jedrnato, kar potrebuje čitatelj. Žurnalistiški stan je velike važnosti za niveau občne kulture! Pri nas se djsedaj še za to ne smatra. Kdo je kriv temu? Na to mi ne odgovarjamo. Obžalovati je pa vsekakor razmerje, katero še ponekod vlada mej našimi žurnalisti in naSo javnostjo, ev. mej našim občinstvom. Pometaj pred svojim pragom... — Katoliški češki časopis »Hlidka", pripovedujoč o »nadzorovanju*, katero uvaja »Nemška učiteljska zveza" kot maščevanje naproti duhovništvu, piše: V „Oest. Sehulzt." objavlja predsedstvo »Nemške učiteljske zveze" cir-kular na vse učitelje v Avstriji, v katerem se poživlja iste, da naj podavajo vesli o duhovnikih, žive le-ti po principih in naukih, katere oznanjujejo. Posebno naj pri obve-i ščanju pazijo, da povedo, ali so v župniščih »netjakinje", ali odhajajo kedaj kuharice daljšo dobo iz f*re, aH zanemarja duhovnik j verski pouk v šoli, ali ščuva proti učitelju, ; rizdaja-li časopise in tiskovine mej šolske | otroke, na kakšne časopise je naročen itd.? i Takega orožja gotovo ne vzame v roko noben i pošten učitelj-značaj. Za takega bednega po-j licijskega nadzornika se poniža k večjemu ! kak pristaš socijalistiško-liberalnih nazorov*. j »Život" pa pravi, priobčnjoč to: Ra- zumemo prav dobro ogorčenje „Hlidke". Ali čemu ni teh ogorčenih besed naperila v svoj tabor, iz katerega, se proti učiteljstvu bojuje še s hujšim, nižnim orožjem, kar je j seveda zapovedano od višjih duhovniških krogov. Naj bi »Hlidka* raje rekla: Takega orožja proti učitelja (mesto: duhovniku) go-! tovo ne vzame v roko noben duhovnik-značaj (mesto: učitelj-znaeaj). Vojna na Kitajskem. — Se-le sedaj se lahko govori o vojni, katero morajo i?-vojevati mejuarodne čete proti Kitajcem, t. j. proti boksarjem in proti regularni kitajski armadi,*katera je {napadla |pri Tientsjn-u evropsko armado, ne da Bi bila formalno napovedala kitajska vlada velesilam vojno. Govoriti se torej ne more več o kaki zadušitvi ustajev boksarje?, ampak o vojni z redno kitajsko armado, katera je precej dobro oborožena in preskrbljena z najmodernejšemi topovi in puškami. Ta armada, .združena z boksarji, je bombardirala v četrtek mesto Tientsin s 45 kane ni; mesta do sedaj niso še vzeli, pač pa so je s streljanjem grozno opustošili. Različna poslaništva se še zmeraj krepko upirajo kitajskim napadom. Izgube so na strani Evropejcev pracej velike, posebno veliko trpe Rusi, ki branijo železniško postajo v mestu, ki je sovražnemu ognju precej izpostavljena. — O usodi admirala Sevmourja in njegovih čet se ne vč ničesar gotovega; najbrže je ta angležki poveljnik iz tiste, šole kakor so nekateri angležki generali v južno-afričanski vojski; kajti tudi o njem se pravi, da je šel iz Tientsin-a proti Pekingu, ne da bi bil poznal teren; tudi baje ne ve ta admiral, kaj so predstraže, in mogoče je, da je zašel s svojim četami v nastavljeno mu post. — Tudi na morju so se spoprijeli Kitajci z mejnarodnim brodovjem. Nemška vojna ladija je pogreznila jedno kitajsko la-dijo ; Kitajci imajo 50 ubitih m 70 ranjenih, Li-Hung-Cang, podkralj v Kvang-tungu, izvrsten kitajski diplomat, je sedaj pozvan od kitajske vlade v Peking, da prevzame posredovanje med evropskimi velevla« stimi in Kitajsko, da se doseže mir ter zamori vstaja, Ta mož Li-Hung-Cang je sicer star že 74 let, ali ima za seboj znamenito politiško življenje, Večkrat že je rešil svojo i domovino preteče nevarnosti vojne in vsega hudega, kar je zvezano ž njo. L. 1870, je i bilo v Tientsinu umorjenih nekaj misijonarjev. Tačas so hotele evropske velevlasti Kitajcem pošteno pokazati, da se ne sine tako zversko postopati s tujci, ali diplomatu Li-Hung-Cangu se je posrečilo, doseči sporazumljenje, Slično je bilo leta 1891, ko je buknila vstaja v Mandžuriji ter so nastali nemiri med prebivalci proti misijonarjem. Tudi takrat se je posrečilo Li-Hung-Čangu, daje odstranil nevarnost od strani Evropejcev ter zadušit vstajo, Li-Hung-Cang je iz stare kitajske rodbine, iz katero je izšlo več slavnih kitajskih literatov ter drugače veljavnih mož. On sam je izobražen po evropski in sploh čisla evropsko kulturo; njegove otroke podučujejo misijonarji, njegov zasebni zdravnik je misijonar, Umevno, da radi tega je imel dosti nasprotnikov, ali njegova splošna veljava le ni še ugasnila. Sicer se je bilo posrečilo nasprotnikom, odstranili gu začasno s cesarskega dvora, ali sedaj v kritičnem času je Li-Hung-Cang kljub svoji visoki starosti zopet poklican, rešiti domovino iz stiske. V VVajhajvaju so požgali boksarji skoro vsa inozemska podjetja, če je res. Poročila so netočna in ne ve se, kaj in kako je pravzaprav z vojno na Kitajskem. Ugodnih V6pe-hov na sploh pričakujejo od Li-Huug-Čanga, ki jo sedaj »junak dneva*. Od drugod pa se čuje zopet, da kitajska cesarica je dala ukaz, pomoriti vse Evropejce. V Tientsinu razsajajo Kitajci, zato so na potu Japonci in drugo vojaštvo, da osvo-bode mesto. V Tientsinu pa je baje okoli 10.000 Kitajcev, ki so dobro oboroženi. Drugodi je pripravljenih na boj že 60.000 Kitajcev, boj bo torej težak. Rusija se pripravlja, da postavi kar največ vojakov na Kitajsko; zato mobilizuje. Raznotero. — V Oportu na Portugalskem se je primeril slučaj kuge. Storili so vse korake, da se odvrne nevarnost, ki preti tudi celi Evropi. — Nadvojvoda Fran Ferdinand se poroči s češko grofico Chotekovo. Radi tega bo dne 28. t. m. v dvorani cesarskega dvora slovesna zaprisega nadvojvode, ki se bo tikala poroke ter stališča soproga in otrok iz tega zakona. Poroka bo baje že 1. jul. Narodno gospodarstvo. Trg v Gorici. — Trgovina s črešnjami pojenjuje, včeraj se jih je prodale samo 80 q oo 16 K. — Začele pa so hruške, kojih je bilo okolu 20 q, po 26 K. — Graha se je stehtalo 5 q po 14 K, novega krompirja 50 q qo 5 K. — Svilodov je bilo na trgu do 21. t. m. 6518 kg. Razvoj industrijo v Švici. — Kakor je razvidno iz letnih poročil tvorniških inšpektorjev v lel?h 1898. in 1899., se je povečalo. število tovaren od 5496 na 5911, število delavstva v tovarnah pa od 218.258 na 240.978. Tovarne so se pomnožile za 415, delavcev pa je več za 28.620. L. 1895, je v okraju curiškem delalo 67.4% delavstva v. 70% tovaren še po 11 ur na dan, 1. 1899. je pa delalo že 55.9% delavstva v 60% tovaren po 10 ur na dan. Zaradi prestopka tvorniškega zakona je bilo obsojenih 531 oseb h kazni v znesku 11.873 fr. ' Zvišanje tarifa na provoznini pri sladkorju fin oglju. — Kakor poroča brzojavka iz Prage, namerava povišati železniško ministerstvo tarife na prevoznim sladkorja :n oglja. Ta povišek da stopi v veljavo s 1. julijem ter. bi znaša! wv 100 kg. ogija 4 vinarje več kakor poprej, sladkor pa se bode tarifoval po razredu A in ne več po razredu B, kar pomenja izdatno povišanje, tarif d; posledica temu bode zopetno podra-ženje sladkorja, kakor tudi oglja iz gori navedene namere, ako se ista obistini. Henrik Sienkiewlez in njegova dela. (Dalje). Dokaj je bflo takšnih, ki so si prizadevali, da bi Sienkiewicza strgali; vsiljevali in predbacivali so mu najrazličnejše ideje, rinili so ga v gotove stroje ter ga svarili pred drugimi; iskali so v njem tendenčno delujočega arislokrata, drugič zopet demokrata, katoličana ali' brezverca, liberalnega kozmopolita, ali zagrizenega Poljaka-plemiča. Sienkiewicz se za to vse ni zmenil; iskal je le umetnosti, čije prapor je dvigal visoko nad literarne pr6de, ki so ga obkoljevali. Med tem se je vtrdilo mnenje, da so drobne pripovedke Sienkiewiczeve najpopolnejši izmed izdelkov novodobne poljske književnosti. A tu se je nakrat razglasila novica, da pisatelj drobnih pripovedek in slik piše obširen roman, ki izide v dveh, nemara še v več zvezkih, zgodovinski roman, čegar snov je vzeta iz zgodovine XVII. stoletja za Časa bojev Hmelnickega. Ta novica je vzbujala radovednost, negotovost, nezaupnost... Ali res pisatelj ne precenjuje svojo moči, ali mu zadoščajo za takšno podjetje? Roman je jel izhajati. Takoj s početka je vzbujal radovednost, ki je naraščala čimdalje bolj. Delujoče osebe so ostro in energično načrtane: to so ljudje z velikimi dušami; ti ta tel ju se morajo omiliti. Prizori, nasledujoči drug za drugim, so polni gibanja, polni življenja, zabavajo te in mičejo čimdalje bolj. Oim dalje čitaš, tim bolj si primoran priznavati, da imaš v rokah delo nenavadnega, orjaškega talenta, a to posebnega talenta, povsem drugačnejšega nego je bil ta, čegar izdelek so bile drobno pripovedke in črte. Umetnik je ubral druge strune, na katerih svira povsem drugo pesem. Citatelji so bil očarani. V onem času, ko je začel izhajati roman «Z ognjem in mečem«, ni lilo na PoljsKem družbe, ki bi se ne bila razgovarjala o tem znamenitem delu. O delujočih osebah romana se je Povorilo in mislilo kakor o živih ljudeh, oljske gospe, odlične in preproste, so s solznimi očmi prosile Boga, naj bi njih sinovi in vnuki imeli tako vrle duše kakor Skretuski. Ko so v salonu neko gospo vprašali: čemu je žalostna, je odgovorila: «Bar je padel!» Za dušo junaka Podbipeto so ljudje molili oče-naše ter se še le na koncu slučajno spomnili, da molijo za dušo izmišljene osebe. Na vso Poljsko je napravil roman «Z ognjem in mečem* tako močan vtis, da je povsem nadvladal poljska srca in poljsko domišljijo. To, s čemur L je Sienkiewicz tako mogočno vplival na občutke svojega naroda, ni bila zgolj skrajna krasota umetniškega sporočila, marveč ona vroča ljubezen, s katero je slikal junake, poljske viteze, vnete za vse, kar je plemenito in dobro. Vzbudil je splošno ginjenje z opisom, kako velika srca prenašajo veliko nesrečo ter si pri tem ohranijo svojo čednost, z opisom poljskih značajev, najzdravejših, najčistejših, najvišjih,naklonjenih idealu, heroizmu, svetosti. «Začutil sem mržnjo« (nemara na svojo srečo), je pisal Sienkie\vicz jed-nemu svojih prijateljev, k »novelicam, k junakom liliputanskim, k razčiljenju, nastalemu iz spletk; mržnjo k svojim in tujim izdelkom te vrste. Rekel sem si tedaj:. jam saiis! poskusim ubrati druge . strune.» Te besede označujejo psihologični povod prvega njegovega obširnega romana ter ob enem velik preobrat v njegovem stvarjanju. Njegov talent se je ojačil. Ni mu bilo dovolj tega, kar je uničil, marveč je znal ljubiti to, znal težiti po tem, kar je bilo ter je v resnici veliko. «Ondi je vse tako živo in veliko v primeri z neči-mernostjo sedanjega življenja*, je dodal v prej navedenem pismu. Ondi V Kje V (Dalje pride). i Si Anton Pečenko Vrlna ulica S — GORICA — Via Giardino 8 priporo&i pristna bela .-j-*, briških, dal in črna vina "^^jjaM matinskih iti i/, vipavskih, <1*§|{L i s t e r s fc i h furlanskih, t& vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po želczDici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cena imsrm. Postrežba poslana. Novoporočenei pozor! Štejen si v Čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Goriei, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejih riogih,, posebno ' spalne jedilne in poselite sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Crnigojevih delavnic v ulici Ponte nuovo in *ia Leoni, katere so lepSe in ukusneje 4»Y& »zdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih »Avl tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izberi .j9brisa,_DajMnejeJ^y_uajkraj§ein Času. Bogata zaloga podob na platno in Sipo z različnim« okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v nalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Dnje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali n>"sečne. - Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. \& 9> *« *** ^ a*' Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica it. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljnbuje točno in hitro postrežbo. Dobi povsod pripo znano najbolje sredstvo za čiščenje zob. UMr*' Izšel je ravnokar ~%j|l II. zvezek »Svetovne knjižnice" MARCO VISCONTI zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi. Naročila sprejema: »Goriška Tiskarna" A. Oabršček v Gorici. Razpošilja igeir* edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. ^N§ Na zahtevo pošilja „Popis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko. jLela 1881. v 6onri ustanovljena Ivrdka 13, (nasproti nunski cerkvi) pnporoSa preč. duhovSčini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo S. cU tiskarno črk na perilo. (P. cl.) Andrej Frančeškin, krčmar v Gorici v Kapucinski ulici štev. 9. zraven Resbergove zaloge. Toči dobra vipavska črna in bela vina, ter sveže vrhniško pivo. Ima dobro kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, da lahko postreže o vsakem času dneva. — Priporoča se slavnemu občinstvu v Gorici 1n na deželi. l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3- Priporoča voakovrstno pecivo, kolače za bifmance, torte I. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ler obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Tiskarna ustanovljena leta 1893., jfc oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižniea" „5loYanska Knjižnica". knjižnica za mladino". »Primorec". ..SOČA". »Kažipot". Goriška Tiskarna A. GABRŽČEK, zaloga vsakovrstnih izgotovljsnih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske k druge urade v Gosposki ulici štev. g. v Gorici, sprejema naročila za tiselt vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatljicami. Ci5koYir\e po uzorcu za zasebnik«, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sladaca tiskovina Ima tiskarna izgotovl|«na v zalogi: Za županstva: Spisek za voiiice, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt, Testim. status Hberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za šote so p zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisn:!-: itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako naroitlo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi v teku 29 ur. I zalogi Jonske »tiskarne" i SabišM so izšle knjige »materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. »Zgodov. irtiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr. »Venee slovanskih povesti", i. knjiga: Črtice iz ruskega,poljskega, slovaškega m hrvaškega življenja. I. Cena 55 kr. —II. knjiga: Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. — Cena 55 kr. Simon Sregoreieeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. &nt. Wuntka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Pagtiaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 Jcr. dnton Ktodifcv „2Itaterin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. »epizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine foriskega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie. Cena s po-tmno It kr. »Slovanska knjižnica". Izhajanje je začasno vstavljeno. Do konea leta t899 je izšlo 93 snopičev, kateri so deloma še vsi zalogi. »nnjtzniea za mladino". Izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakemu snopiču Je «2h kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — »Salonska knjižniea", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1807. I. zvezek „0 te ženske!" stane gld. 1*10. - II. zvesek: »Hamlet", zaloigra v 5 dejanjih, cena 70 kr. »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. t •30. »Bele noei". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Ben-ftar", roman iz časov Kristusovih. AngleSki spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. t m. »Kttko je ravnati Z mlekom i" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 10 iztiscv gld. 1. Na zahter pošiljamo cenik naših izdaj zastonj! Trdo vezan gld. 1-90. P^IHOfi Mehko vezan gld. lfJO. PyecKO-CioBmicKift Cjobapb (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) XN Kratka slovnica ruskega jezika (KpaTKan rpaMMaTOKa P^cciearo flsMKa) V kratkem izide »Slovensko-ruski slov«" in „ru8ko-slovenaka slovnica"