AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 140 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 15T1I, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV = Republikance svarijo pred tretjo stranko, kateri bo načeljeval Smith Chicago, 14. junija. Tako v repubilkanskih kot v demokratskih krogih je slišati, da se bo ustanovila tretja politična stranka, ako ne bo niti republikanska niti demokratska stranka na svoji politični konvenciji odobrila predloga, ki zahteva, da se odpravi prohibicija. Alfred Smith bi bil baje pripravljen prevzeti predsedniško kandidaturo tretje stranke. Prvi je to javno po-vdarjal včeraj Raymond Pit-cairn, velik republikanski politi-kar iz Philadelphije in nasprotnik prohibicije, ki je imel sinoči govor v kolizeju, katerega je poslušalo mnogo tisoč ljudi. Tri dni zaporedoma so se vršila ljudska zborovanja v istih prostorih, in ves čas se je mogočno demonstriralo proti prohibiciji. Pit-cairn je dejal: "Ako republikanski kandidat za predsednika ne\ bo zastopal stališča, da se mora prohibicija uničiti, tedaj je gotovo, da ne more biti izvoljen. In če demokrati imenujejo Franklin Roosevelta, demagoga, ki sedla iz enega prostora na drugega, ako se ne dobi voditeljev v obeh strankah, ki bi pripeljali ljudi nazaj k svobodi in prosperiteti, ali bo republikanski način vlade zginil z Amerike? Ako se republikanci niti demokrati ne bodo zmenili za t^ najbolj važni problem, tedaj moramo dobiti sami voditelja, ki bo zastopal ljudske interese. In v mislih imam takega voditelja, ki ne pozna strahu, ki je močan, mož akcije, in ta mož je Alfred E. Smith." Gaston Means spoznan krivim sleparije Washington, 14. junija. Gaston Means, bivši član tajne policije Zed. držav in zaupnik pokojnega predsednika Hardinga, je bil včeraj spoznan krivim v tem mestu, da je osleparil Mrs. MacLean za $104,000, ko ji je natvezel, da bo lahko dobil v roke bandite, ki so odpeljali in umorili Lindbergh otroka. Takoj po izreku krivde, je bil Means odpeljan v zapore brez varščine. Means je lahko obsojen v 20 let zapora. Premogarji v West Virgi-niji prosijo za hitro pomoč. Delavske novice New York. — Predsednik West Virginia Mine Workers Federation iz Charlestowna je poslal brzojavko konferenci za progresivno delavsko akcijo. V brzojavki pravi, da se nahaja 600 premogarjev s svojimi ženami in otroci že šest dni in noči na obrežju reke, kamor jih je pregnala državna policija na povelje župana Devensa. Governor države West Virginije, ki je bil naprošen, da pomaga, je prošnjo odbil. Pomožni fondi mesta so popolnoma izčrpani in položaj je napet do skrajnosti. Nekoliko trgovcev in dobrih meščanov je darovalo nekaj živeža, toda je vse premalo, človek, ki gleda to bedno življenje in stradanje pre-mcgarjev v okolici Charlestona, je mnenja, da se nahaja v pred-potopni dobi, in ne v Ameriki. Madrid, španska. — Odkar je Španija postala republika, je sprejela že nad 200 postav za zaščito poljedelstva, zlasti poljedelskih delavcev. Poljedelski položaj v Španiji je bil doslej precej zanemarjen. Pittsburgh. — Premogarji, za-posljeni v štirih rudnikih Pittsburgh Terminal Co., so pretekli teden z 1149 glasovi proti 92 od-glasovali, da odklonijo 10 pro-centno znižanje plač. Premogarji so se pričeli pripravljati za štrajk. Rudniki kompanij e se nahajajo v Coverdale, Moleauer, Castle Shannon in Horning. -o- Vlada je zaplenila radio postajo tihotapcev New York, 14. junija. V neki stanovanjski hiši v Oceanside, Long Island, so dobili zvezni agenti popolnoma opremljeno radio oddajno postajo. Ob času, ko so zvezni agenti vlomili v notranjost hiše, je bil lastnik postaje v zvezi s tihotapci žganja na morju.; Radio postaja je tihotapcem dajala znamenja, kje se nahajajo zvezne vojne ladije, in kam se morajo obrniti, da svoj tovor varno pripeljejo v pristan. Agenti so aretirali dve osebi na postaji. Republikanci proti podpredsedniku Curtisu. Chicago, 14. junija. Danes je bila otvorjena prededniška konvencija republikanske stranke, in zadnjo minuto pred otvoritvijo se voditelji stranke še niso mogli zediniti, kaj naj naredi konvencija glede prohibicije. Dasi prohibicija v teh resnih časih ni najbolj važna točka na dnevnem redu, vendar je spojena s toliko drugimi problemi, da se med delegati ne govori dru-zega kot q prohibiciji. } Na konvenciji sami sta dve stranki. Ena zahteva, da se konvencija izjavi za takojšno odpravo prohibicije, dočim druga stranka, h kateri spadajo najožji pristaši Hooverja, zahteva le, da se izjavi konvencija, da se ljudem prepusti glasovanje glede prchibcije. Da je položaj še bolj zapleten, se delegati ne morejo zediniti glede podpredsedniškega kandidata. Dočim je glede Hooverja vse v redu, ker nihče drugi nima prilike, da bi bil nominiran, pa je sedanji podpredsednik Curtis pri mnogih delegacijah nepriljubljen. Te delegacije skušati nominirati Charles G. Dawesa za podpredsednika, dasi je Dawes vse to odločno odklonil. Mnogo delegatov republikanske konvencije se je izjavilo, da nimajo nobenega veselja voliti za nominacijo Hoovera ,toda pomagati si ne morejo. Položaj je podoben zakonu, ki je postal ki- di z lučjo po dnevu ne bi dobili ene same slike predsednika. To se nikakor ni zgodilo iz ekonomskih ali lakotnih vzrokov, pač pa iz pomanjkanja navdušenosti delegacije za s v o.| eg a voditelja. Skoro se bere vsem republikanskim delegatom na obrazu, da čutijo prihod porjaza pri prihodnjih volitvah. i Dočim se voditelji stranke trudijo in mučijd glede prohibicije, je pa pod okni hotelov, kjer imajo svoje urade, se vila nepregledna vrsta ljudi v paradi. Demonstrirali so za pivo. Razne godbe so neprestano igrale: "How dry I am," dočim so v paradi na posebnih trukih vozili izvrstno pivo, ki je tolažilo grla žejnih republikancev. Predsedniška konvencija, ki se brani odstraniti prohibicijo, krmi svoje pristaše s pravim pivom! Pač značilno! Značilno je, kako malo se zanima republikanska konvencija za podpredsednika Charles Cur-tisa. Očividno je, da je padel v nemilost ,da je premalo aktiven, in znp se zgoditi, da bo Hoover nominiran, dočim bo Curtis zgubil nominacijo. Napredni delegati so mnenja, da ima stranka večje upanje za zfnago v jeseni, ako dobi bolj naprednega kandidata za podpredsednika. In da je zmešnjava še večja, je prišla včeraj v glavni stan dele- sel in neprijeten, toda vzrokov gacija vojnih veteranov, 100 mož ni, da bi šla zakonca narazen. Značilno je, da povsod primanjkuje slike Hooverja. V Congress Hall hotelu, kjer je glavni stan eksekutivnega odbora republikanske stranke, bi tu- močna. Silili so ves dan vplivne politikarje, da tele-grofu. Jaz nisem tako zabit in sem stvar takoj razumel, ampak ne vem če jo boš ti. Mislim, da je najboljše, če ti vso stvar razložim v primeru." "Kar razloži, Miha, jaz bom dal pa za pol litra, da ne boš rekel, da sem umazan. Veš, jaz se rad naučim kaj takih stvari, ki gospodi glavo meša." "Torej poslušaj kaj je telegraf. Ti veš kakšni so psi jazbečarji?" "Kaj ne bom vedel saj so imeli Malenski ata jazbečarja, ki je bil nizek in dolg, da bi se bil skoro prelomil." "že vidim, da poznaš torej jazbečarje. No, sedaj si pa misli enega takega jazbečarja, ki bi bil tako dolg, da bi imel rep v Trstu, glavo pa na Dunaju. Pa bi ti temu psu-jažbečarju v Trstu na rep stopil in bi pes na Dunaju zacvilil, to se imenuje telegraf i j a." "A? A?" se začudi sosed. "Taka je torej ta pošast. O, sedaj mi je pa vse jasno. Ti, pa sem tudi slišal, da imajo tudi brezzično telegrafijo. Kakšna je pa ta?" "Glih taka kot prva, samo da tukaj ni psa zraven." "Jej, jej, kaj si vsega ljudje ne zmislijo! Boš videl da bo še hudo na svetu! Mica, še en liter ga prinesi!" A Meščan ali kakor take ljudi na deželi kličejo "škric," je bil na deželi po opravku. Hotel se je odpeljati na postajo z busom, pa mu je ta ravno pred nosom ušel. Ves nevoljen robanti in reče gostilničarju, da mora na vsak način na vlak in da naj mu dobi kako drugo vozilo. Gostilničar gre po soseda, ki zapreže svoje kij use v bagerle in priropota v silnem diru, pol milje na uro pred gostilno. Ko škric zagleda to vozilo, ves nevoljen reče' "Kaj, s tem gnojnim vozom naj se peljem?" Gostilničar zmigne z rameni in ker meščan vidi, da mu drugega ne kaže, se vsede na bagerle. Kmečki voznik pa mirno sedi na sprednjem sedežu, ne da bi pognal konja. "No, ali bo kaj? Kaj ne boš pognal?" "Ne, dokler ne dobim navodila, kam naj- gnoj peljem," se odreže navihani kmetič. A V lekarno pride berač in zahteva prašek zoper bolhe. "Kako ga pa hočete?" 'vpraša lekarnar, "ali v škatljici ali v zavojčku?" "Ej, kar tukaj za srajco mi stresite," reče berač in odpne srajco. A pa ti sodil o žen- "Kako bi skah?" "No, če bi že rad vedel, ti boni povedal. Jaz mislim o ženskah takole :za oči so raj, za ušesa vl" ce, za denarnico pa pravi Pe' kel . . ." (SET ODTOF SISHT QUiCK HEJ^E COMES THE JV)AN . V\MO WAMTS To STATUT A |\p^CKLE FACTOID HERE ^/S /^D t JUST TOLD H)M S] VNNHATA hustling Xl/ town AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15TH, 193,2 IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIil!!!!!lllllllllllllllllllll Za naše gospodinje Gospodinja naj bi imela vedno par zavojčkov crackersov in piškotov v omari, da jih da na mizo, če jo nenadoma obiščejo prijateljice. Električne žarnice je treba v gotovih časih omiti, ker se nabere na njih prah. Vesti iz domovine Kadar polagate nov linoleum in vam ostane kak kos, pokrite žnjim desko pri lijaku, ker se ga lahko omiva. Kadar ne morete odpreti pokrova pri steklenici ali pri sa-mopojniku, ovite ga z gumastim trakom (rubber band), ki ne spolzi in tako lahko dobite boljši oprijem. —Pod Novo Štifto, eno najlepših božjih poti naše domovine, je v tako zvanem Ravnem dolu, tričetrt ure hoda od Ribnice, umrl Žagarjev oče, 73 letni Andrej Stupica. Rajni je od mladih nog služil kruh v trudu in znoju, v drugi polovici svojega življenja pa se je ustavil na žagi v Ravnem dolu, kjer je do smrti žagal in tesal nad trideset let zdaj temu, zdaj onemu' gospodarju, nazadnje g. Jožefu Češarku iz Nemške vasi. Žagarjev oče je bil pravi sin ribniške doline, dobre volje in šegav do konca. 32 let je bil tudi za mežnarja v prelepi cerkvi na Novi Štifti, na kar je bil po pravici najbolj ponosen. Zelo je ljubil goro in gozd ter rad pol-haril, ko so mu noge še bile zdrave. Poznal je vsako bukev v Veliki gori in neumorno zabaval lovce pri ognju od mraka do zore. Ribniški humor ga do smrtne ure ni zapustil. Ko je pri šla v bolniško sobo soseda v belem predpasniku, je menil: "Ti pa nisi ta prava!" Kmalu nato je prišla "ta prava" in mu za vedno zatisnila oči. Rhjni je zapustil ženo, s katero je imel 11 otrok. Pet jih še živi in so vsi pošteno preskrbljeni; eden, Matija, je frater frančiškanskega reda. Pokopali so žagarjevega očeta v Sodražici in so mu izkazali zadnjo čast vsi njegovi številni prijatelji. —Ruda, kupčija tebe rede ... Pred nedavnim so odkrili med Rušami in Bezeno ob vznožju Pohorja premogovne sklade čisto na površju zemlje, mestoma celo čisto prosto ležeče. Preiskave so dognale, da se nahajajo pod zemljo veliki skladi premoga, da bi se splačalo izkoriščanje. Ustanovljeno je bilo podjetje, ki je pričelo izkoriščati premogokop. Zaenkrat kopljejo samo v tako zvanem dnevnem kopu na površju, nameravajo pa se zariti tudi v globino, ker je pričakovati spodaj premog boljše kakovosti. Na površju se nahaja namreč samo lignit (rjav premog). Ker se nahaja premogokop v neposredni bližini Maribora, ki predstavlja po številu prebivalcev in znatni industriji velikega odjemalca goriva, je pričakovati, da se bo podjetje obdržalo. —V Cerknici si je v blaznosti prerezal žile brezposelni Janez Kušlan. Pokopali so ga na neblagoslovljeni prostor, pretekle dni pa 'so ga izkopali in ga pokopali v blagoslovljen grob. — Cerkniško jezero je že zelo upadlo. Pred enim mesecem je bila Koroški Beli. Zaposleno je domače brezposelno delavstvo, kar je edino prav. - -7 poslopij so zajeli ognjeni plameni v Primčevi vasi pri Ambrusu. Prizadeta sta posestnika Janez Gregorič in Janez Vidmar. —Hišo in gospodarsko poslopje je uničil požar posestniku Andreju Nemcu na Dobu pri Domžalah. Gospodar, kakor tudi njegov poldrugo leto stari sinček Andrej sta pri reševanju lastnega življenja dobila nevarne opekline. —Umor bogatega Amerikan-ca. V žablju pri Novem Sadu je bil izvršen rafiniran roparski umor nad Mitrom čonkičem, bogatim Amerikancem. Kakor je dognala obdukcija trupla, je morilec priostril veliko šivanko za šivanje vreč in jo tako spretno porinil šonkiču v vrat, da se je pri prvem pregledu, to pred obdukcijo, videla samo neznatna praska na vratu, ker je morilec tudi šivankina ušesa porinil pod kožo. čonkič je nedavno prinesel iz Amerike veliko vsoto denarja. Denar je deloma naložil v banko, deloma ga pa posodil svojim znancem proti obre-stim. čonkič bi lahko samo od obresti živel udobno in brezskrbno. Neposredno pred umorom je čonkič dobil več tisoč Din obresti. Tega denarja pri njem niso našli. Orožniki so zaprli neko žensko, ker sumijo, da so ji znane okoliščine tega roparskega umora. EARL DERR BIGGERS: KITAJČEVA PAPIGA EN SAM ČASOPIS Kadar postanejo kozarci ali steklena posoda motna, omijte jo z vodo, v katero ste pridejali nekaj amonije. Otok Grenlandija, ki je naj večji otok na svetu, ima en sam časopis za vse ondotno prebivalstvo. Bralci dobe- list brezplačno, ker krije vse stroške lista uprava Danske države. Prva izdaja tega;časopisa je zagledala beli dan leta 1860 in izhaja sedaj v kakih 3,000 izvodih po enkrat na mesec. Dostavlja se časopis potom sani, katere vlečejo psi po nepreglednih zasneženih poljanah, ker najsevernejši prebivalci tega otroka so oddaljeni komaj 1,500 kilometrov od severnega tečaja. Dostavljenje v oddaljene koče Eskimov se vrši j ako počasi in ga nekateri naročniki dobe šele po treh mesecih, pa se zato niti pritožiti ne morejo radi zakasnele dostavi-tve, Eskimi pa tudi niso več oni primitivni ljudje, kot so bili pred leti, ker danes zna že skoro vsak pisat in brat. Samo dva odstotka vsega prebivalstva je Bob je ubogal in kmalu stopil s tlakovane ceste na škripajoč pesek. Skoraj je obstal pred borno rumeno barako. Na oknih so bili obešeni napisi —," The Eldorado Times.' Skrbno izvršuje tiskarska naročila." Znotraj je bila tema. Ko je prišlec hotel vstopiti skozi ozka, skoraj razpadla vrata, je na plakatu zagledal načečkane besede, ki jih je komaj razvozlal: "V eni uri se vrnem — Bog ve, zakaj — Will Holley." Bob se je tiho nasmejal in se vrnil v hotel. "Kako bo z večerjo?" je po*-izvedoval. "O tem se sam pravkar povprašujem," je godrnjal starec. "Mi ne postrezamo z obedi. Tako imamo manjšo izgubo." "Pa mora vendarle kje biti kaka restavracija." "Kakopa! Mi smo na višku!" Okrenil je glavo. "Tu zadaj — kavarna 'Oaza'!" Za umazanimi šipami je Bob našel kavarno z njenimi dvomljivimi upi. Dolga, visoka barska miza in motno ogledalo sta prepričevalno dokazovala, da je tukaj nekoč res bila oaza. Mladi mož je zlezel na strahotno visok stol. Na njegovi desni, mnogo preblizu, je sedel v širokih jahalnih hlačah in športni jopici mož suhega, trdega in že ves teden neobritega^ obraza. Na levi, tudi zelo blizu, kar pa mu je bilo man j neprijetno, je v jahalnih hlačah in bluzi kraljevalo čedno mlado dekle. , Mladenič, nališpan kakor kak šejk v filmu, je povprašal novega gosta, česa želi. In Bob si je z umazanega jedilnika izbral Oazino "specialno jed": beefsteak s čebulo, na francoski način, s kruhom, sirovim maslom in kavo. Osemdeset centov. Dostojanstveno se je oddaljil šejk. Bob je medtem v okajenem ogledalu motril obraz svoje sosede. Ni bila napačna, še celo v tem meglenem steklu ne. Kakor pšenica svetli lasje so silili izpod širokih klobukovih okrajcev; in pa čudovita polt, ki ni bila nareje-na v kakem lepotičnem salonu. Bob je stisnil k sebi svoj levi ko moleč, da bi se ona laže gibala. Njegova večerja je prišla — velika, plitka skleda, polna jedi, a brez ploščka! Morda hočejo jesti v Oazi s ploščka samo taki ljudje, ki se hočejo s tem pačiti in spakovati. Bob je zgrabil pribor, ki mu ga je bil oni porinil predenj, predrl goščavje čebule na vrhu ter pogumno pogledal beefsteaku v oči. Toda izkazalo se je, da nima pred seboj nežnega in voljnega nasprotnika, žilava pečenka mu je divje kljubovala. Po brezuspešnem boju je poklical Bob šejka. "Ali nimate morda jeklenega moža?" "Imamo le tri, pa vse rabijo." Bob Eden je iznova naskočil. Pritisnil je komolce k sebi, napel mišice ,stisnil zobe in namr-šil obraz. Grdo je zahreščalo, ko je škrtnilo rezilo po skledi. In ves prestrašen je opazil, kako se je dvignil beefsteak iz svoje omake ter odletel iz posode. Zakotij al se je po nesnažni mizi, padel dekletu na kolena in odtod na tla. Bob je pogledal ves v zadregi ter zazrl dvoje smejočih se modrih in nagajivih oči. "Oh, oprostite," je zajecljal, "mislil sem, da je beefsteak, pa vidim, da je kuže, ki hoče v naročje." "Jaz ga pa nisem sprejela v naročje, ker nimam krila!" Navihano je pogledala svoje jahalne hlače. "Vi morate oprostiti — jaz bi ga morala ujeti! Zopet se je pokazalo, da bi ženske ne smele biti neženske!" "Jaz pa ne bi rad, da bi bile drugačne," je priliznjeno dvoril Bob ter velel natakarju: "Prinesite mi kaj manj divjega!" "Kaj pa, ko bi pečenko?" "kakšna pa je? Sem z njo, da še enkrat poskusim srečo! Potem prinesite mladi gospodični pr-tič!" "Prtič? Tega nimamo! Morda pa brisačo?" "Čemu neki?" je ugovarjalo dekle. "Saj je vse v redu." Ko je šejk izginil v ozadju, je veselo pristavila: "Mislim, da je pametneje, če ne spoznate še Oazi-nih brisač!" "No, da!" je prikimal Bob, "škodo seveda poravnam." Ona se je še vedno smehljala. "Neumnost! Jaz mi morala prav za prav plačati tale beefsteak. Saj niste mogli drugače, človek mora biti precej izurjen, da more jesti v taki gneči." Njegova pozornost je rastla. "Vi ste izurjeni ?" "Kajpada! Po svojih opravkih prihajam večkrat semkaj." "Svojih . . . Kaj?" je kar moči mnogovrstno. Potujem okrog in iščem novih krajev, ki potem cenjeno občinstvo misli, da so Alžir, Arabija ali Južno morje." Prikazala se je pečenka, iz usmiljenja zrezana za kulisami z nekakšnim orodjem na drobne koščke. "To je zelo zanimivo," je Bob sukal razgovor dalje. "Saj tudi je. Posebno, če kdo to deželo tako ljubi, kakor jaz.'1 "Ste pač tukaj rojeni?" "Kaj še! Pred nekaj leti sva prišla z očetom semkaj k dr. Whitcoubi. Ko ... ko mi je oče umrl, sem si morala poiskati delo in . . • Pa vam pripovedujem svojo zgodovino!" "Nič ne de! ženske - in otroci mi zelo zaupajo. Imam tako očetovski obraz, kajneda? Sploh pa je tale ,kava čisto zanič!" "Vem iz lastne izkušnje. Kaj boste za povečerek? Imajo dve vrsti kolačev, jabolčnega in onega, ki ga je zmanjkalo. Izbirajte!" "Vsekakor vzamem onega, ki ga je zmanjkalo," Bob je poklical natakarja, da bi plačal. "Dovolite, prosim, da plačam za vas . . ." "Nikakor!" "Ker vas je moj beefsteak tako zahrbtno napadel. . ." "Ne mislite več na to! Vse stroške mi povrne tvrdka. Če bo>-ste pa še dolgo govorili, plačam jaz vaš račun!" Ne da bi se zmenil za zobotrebce, ki mu jih je šejk postrežlji-vo molil, je Bob odšel za svojo novo znanko na prosto. Zunaj se je bilo stemnilo, cesta je bila samotna. "Kaj pa delate tukaj ?" je povpraševalo mlado dekle. "Meni ljudje vednq zaupajo." ■ "Da, to je zamotana reč. Morda vam nekoč povem. Najprej pa moram obiskati izdajatelja tukajšnjega dnevnika. Pismo mi gori v žepu." "Will Holley." "Ali ga poznate?" "Kdo ga pa ne pozna? Pojdite z menoj, prosim. Sedaj le Čepi v uredništvu." Uredništvo je bilo razsvetljeno. Pod svetiljko za pisalnim strojem je sedela vitka postava. Ko sta vstopila, je Holley vstal in odmaknil zeleni senčnik. Mož je bil kakih pet in trideset let star, dolg in suh, imel je rano "Imam pismo za vas — od vašega starega prijatelja, Harry j a Fladgateja." (Dalje prihodnjič.) DNEVNEVESTI Sodnik podaril poročen-cema kuharske knjige Chicago, 14. junija. Sodnik Casey v tem mestu se trudi na vso moč, da bi ponehalo število razporok v Chicagi. Ne samo, da poroči mlade pare brezplačno, pač pa podari vsaki nevesti dobre kuharske knjige. Pri mladih parih je sodnik naenkrat postal zelo priljubljen, le šerif se pritožuje, ker ne pride denar v bla-bajno. Suhači odstranili Rocke-fellerjevo sliko Washington, 14. junija. Velik portret John D. Rockefellerja je bil danes odstranjen iz uradnih prostorov Anti-Saloon lige, kjer je dolgo časa krasil glavni stan suhačev. Rockefeller je dolgo ča-ša podpiral suhače, pa se je zadnji teden izjavil za odpravo 18. amendmenta. Zdravnik, ki je bil z Lin-čolnom, umrl New York, 14.' junija. Dr. Carles Lea le, zdravnik, ki je bil pri predsedniku Lincolnu od trenutka, ko je bil ustreljen pa do njegove smrti, je v tem mestu umrl. Dosegel je starost 90 let. "Ker naju je menda seznanil i osivele lase in resne oči. "Dober voda še 1 m nad nasipom, sedaj | analfabetov. Menda ni noben pa je most za 2 m ven. O Bin- cjrug časopis na svetu prebran Za poletno vročino si skuhajte vedno pijačo iz sadja, ki da, zmešana z vodo, jako fino pijačo. Taka pijača je osvežujoča in vsebuje mnogo vitaminov. Da varno poberete na tleh kosce razbitega stekla, pokrijte prostor z mokro flanelo, nalahno poteptajte z dlanjo in zvijte skupaj. Drobci stekla se primejo flavclc. Flanefo potem sežgijtc, ker drobcev ne morete iztrkati. koštih so jezero filmali, ravno tako tudi Cerknico in Jezero. O praznikih so se že tudi pojavili prvi kopalci. — V nedeljo 8. maja so divjale nevihte, ki tudi nam niso prizanesle. Okrog 10 je zavrelo v ozračju in zadivjala je silna nevihta. Marsikomu je obrnilo dežnik in ga do kože premočilo. To ni bilo ravno najhuje. Padala je tudi toča, ki pa ni naredila dosti škode. —Na Vrhniki je umrl v starosti 66 let gospod Franc Maja-vašič, posestnik in trgovec. —V- Ribnici so k zadnjemu počitku položili Ivano Stupica, rojeno Klun iz Male Hrovače. Stara je bila 64 let. — Na Velikih Poljanah je umrl nenadoma Filip škrajnar v starosti 85 let. Mož se je vračal v nedeljo od sv. maše na svoj dom, ki je dober streljaj oddaljen od cerkve, pa se je med potjo zgrudil v nezavest. Domov so prinesli že mrtvega. —Strašna smrt deteta pod ruševinami. V vasi Dubravice pri Splitu se je te dni podrla kame-nita hišica, last revne vdove. Ruševine so pokopale pod seboj petletnega Marka Juriča, ki se je v tem času igral v hišici. Ruševine so ga povsem razmesari-le. —Vodovod so pričeli delati na vaš beefsteak, vam pač lahko povem, da sem pri filmu." Seveda, je pomislil Bob, v puščavi dandanes kar mrgoli filmskih igralcev. "Ali sem vas morda že kdaj videl na platnu?" je omenil. Odkimala je z ljubko glavico. "Ne, to se tudi nikdar ne bo zgodilo. Nisem igralka. Moje delo večer, Pavla!" je pozdravil veselo. "Dober večer, Will! Glejte, kaj sem našla v kavarni 'Oaza'." Holley se je nasmehnil. "Vi ste edini človek, ki v Eldoi-adu zna najti, kar bi bilo kaj prida. Mladi mož, ne vem, kdo ste, toda glejte, da izginete, preden vas požre puščava!" s takim zanimanjem kot je ta. Ker ga dobe ljudje tako redko v roke, ga pa tudi ne prebero samo enkrat, ampak celo večkrat in nekateri se navadijo vsebino celo na pamet. Eskime najbolj zanima, kadar njih časopis piše o vojnah ljudi po svetu. Sploh jako radi čitajo o svetovnih dogodkih modernega sveta, ki je tako oddaljen od njih dežele, kjer se ljudje še vedno preživljajo samo z ribolovom in lovom na divje zveri, ženske iz-deljujejo obleko iz kož divjih živali, ker tam še nimajo prodaja-len, da bi si obleko kupile. Tak časopis, ki je edini v deželi, bi bil jako dobr<^ sredstvo za oglaševanje. Toda list nima nobenega oglasa, ker ljudje pač nimajo ničesar za oglaševati, ker jim vse potrebščine preskrbi vlada. -o- ČASTITEV SPOMINA THE OLD HOME TOWN v. s. ^ oa» By STANLEY * 40,000 Članov družbe Najsvetejšega Imena je korakalo v nedeljo v New Yorku. MAH OGLASI Za gotov denar Ali želite dobro hišo poceni? Moderna hiša, za dve družini, dve garaži, blizu Lake Shore bu-levarda in 142. ceste, se proda za samo $4,500 Takoj $1,500, drugo na vknjižbo po 6 procentov. Vprašajte na 1218 E 172nd St., spodaj. (142) Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz 11231/2 Norwood Rd. na 1194 Norwood Rd. Striženje las je sedaj 35 centov, za otroke 25 centov. Postrežba točna kot po navadi. Se teplo priporočam Steve's Barber Shop 1194 Norwood Rd. (141) Trgovski prostor se da v najem, jako lep in primeren prostor za brivnico ali "bar-becue" ali za vsako malo trgovino. Velika klet, garaža. Pokličite ENdicott 9408 ali zglasite se osebno pri A. Samich, 1123 Norwood Rd. (143) Ni ga človeka v svetovni zgodovini, katerega spomin bi bil bolj čaščen, kot je spomin Ed-warda Colston, velikega dobrotnika človeštva, ki je pokopan v Bristolu na Angleškem. Šole, bolnišnice in r^zni domovi,, ki jih je ustanovil Colston, polagajo vsak teden sveže cvetlice na grob svojega dobrotnika in sicer delajo to že zadnjih 210 let. D 1M2 V najem se da stanovanje, 4 lepe in čiste sobe, pripravno za novoporočen-ce ali malo družino. Stanovanje se nahaja v S.N.D. Kdor želi kaj enakega, naj se zglasi v uradu S.N.D. (142) Stanovanje se da v najem, tri sobe in kopališče. Vpraša se na 1187 E. 61st St. (140) V najem dve sobi Oddasta se v najem dve lepi opremljeni sobi, pripravni za pečlarje. Vpraša se na 1193 E. 61st St. (June 14.15.18.) ITS APPARENT EP NMU^LEfS AND HIS BKOTKEfe WORTHLESS D1DNT HAVE: THE SAME IDEA OF A HUMMINS TOWI^AUNT SARAH HAD IN MIND" 1»« W. Stanley Central Prow <& -<4.-3-2. Naznanilo članicam društva sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio, naznanjam, da sem se preselila na 1215 E. 71st St., suite No. 1. Frances Russ, tajnica, 1215 E. 71st St. (140) V najem se da stanovanje, 6 sob, tri spalne sobe, kopališče, furnez, v kleti prostor za pranje, garaža. Vse lepo urejeno. Stanovanje se nahaja na 1084 E. 67th St., spodaj. Odda se tudi stanovanje, tri sobe zgorej, s kopališčem na 1145 E. 60th St. Za oba stano-vanja Vprašajte na starem Nick Vidmarjevem prostoru, 1115 E. 60th St. (June.9.11.13.15.) Za "Ameriško Domovino" priredil M. C. AMERIŠKA DOMOVINA, jyNE 15TH, 1932 Zločin v uradu, je dejal orožnik. Pol leta bo najmanj dobila. Ti boš pa moral pred poroto za pričo." "Jaz? Rajši plačam." "Ne bo pomagalo, čim bo imel orožnik čas, pride po te." "Ježeš, ježeš!" "Tak nered! Kdo bi si mislil! Pa ti poje ta poštarica poštne pošiljke!" "Kaj? Mojega zajčka je pojedla! Hudič naj jo vzame!" "Tako, zajčka si tedaj odposlal? Glej, glej! Od kedaj pa trguješ z zajčki, Bregar?" Sedaj je kmet klel samega sebe. Bolj neumno se bi ne bil mogel zagovoriti. Izdal se je. Zato je postal sedaj ponižen in je kar kratkomalo priznal, da je nekega zajčka, ki je postal pre več predrzen, ulovil. "Mislim, da bo zajček precej drag!" "Ježeš, Ježeš! Saj bom plačal! Samo na sodnijo ne!" "Potem pa kar pojdi z menoj k baronu. Povedal ti bo, koliko bo zajček stal." "Takoj naj grem? Saj ne morem. Trsak moram naseči." "Kakor hočeš! Vsako uro pa je zajček dražji! Kakih deset goldinarjev stane že sedaj, a vsako uro menda en goldinar več." "Saj grem takoj, grem," je zajavkal Bregar ter odšel z lovcem v grad, da stvar z denarjem spravi s tega sveta. Lovec pa je bil vesel, ko je korakal ob divjaku. V gradu je imel baron posebno sobo, v kateri je sprejemal lovce. Tu je tudi sprejemal va-ščane. Grajščak ni rad videli težkih podkovanih čevljev . narketih. V tej sobi pa so la tla iz mehkega lesa, a po vsakem obisku so jih morali do dobra zdrgniti. Okno sobe je bilo obrnjeno proti gozdu, vrata pa so bila težko obložena z blazinami. Tu sem so namreč vodili tudi revirske nemirneže. V to sobo je tudi pri vedel Anton, najpostavnejši baronovih lovcev, Bregarja. Ta pa je takoj izvlekel usnjati mehurček, da od-rajta kazen za ukradenega zajčka. Sluga pa je sporočil baronu, ki je takoj prišel. "Prosim, vaša gnada, saj ne bom nikdar več." "To pravijo vsi lumpje, ob prvi priliki pa zopet kradejo. Seveda, vdrugič so malo bolj previdni." "Saj bom plačal škodo, vaša gnada." "To se razume! Zajček stane deset goldinarjev." "Vaša gnada, gospod baron,-al' ne bo kaj boljš' kup?" "Sedaj stane zajček enajst goldinarjev!" "Saj bom dal deset goldinarjev!" je zavpil prestrašeni kmet ter položil na mizo dvajsetak. "Zelo lepo! Zadeva denarja je v redu sedaj. Anton ti pa daj Bregarju sredstvo." Prestrašen je zajecijal kmet: "Kako sredstvo?" Baron pa se je nasmehljal-"O, izvrstno sredstvo imamo, da preženemo kmetom veselje do kraje." "Prosim, gnadljivi gospod baron, saj ne bom več!" Anton pa je prijel za debelo leskovko ter je vprašal gospodarja: "Koliko, gospod baron?" "Krepkih petindvajset na posodo." Kmet je kar rjul strahu. Pa ni nič zaleglo. Bregar jih je dobil petindvajset na prašne hlače. Ob slovesu ga je baron še povprašal, dali bo še kradel. "Nikdar več!" je zastokal on. "Dobro. Prihodnjič boš dobil petdeset, a zajček bo stal dvajset goldinarjev. Sedaj, pa srečno pot, Bregar!" Bregar je kar pozabil pozdraviti ter je letel proti domu, kakor bi gorelo. Anton pa je moral še ostati v sobi in pogovor med baronom in njim ni bil nič kaj prijeten. Baron je namreč hotel vedeti, kako je bilo s Silvestrom, ki ga je Anton tako obstrelil, da je postal Silve hromeč. Najprej je govoril seveda samo baron ter klel nezaslišano ne'umnost, ki bp vsled vmešava?-nja zdravnika vsekakor najbrž prišla pred sodišče. Anton je molče stal pred svojim gospodarjem. "čemu si le tako neumno streljal na lumpa?" je nadaljeval baron svojo pridigo. "Mar je; on prvi nameril nate?" "Seveda, a v silobranu sem bil prisiljen streljati." "Hm, streljanje je bilo tedaj upravičeno. Kolikor mi je pa hči pravila, a njej je pripovedoval ves dogodek sam zdravnik, je bila "divjakova" roka vsa zdrobljena. To pa ne povzroči navaden strel." Baron je tako ostro pogledal svojega lovca, da je Anton kar pobesil oči. Bolj tiho je vprašal baron: "Kakšno kroglo pa si imel?" Lovec je molčal. : "Tedaj ekspanzivno! Vražja stvar!" "Gospod baron! Silve je po vražji lump in v gorenjem re vir ju postaja vse bolj nevarno. "Molči! O temi se sploh ne govori. Zdravnik je pronašel, da je bila ekspanzivna krogla. Ni dvoma, da dobiš sedaj sodišče za vrat! Kako se boš izgovoril?" "Molčal bom." "To ti bo pa pomagalo! Raje reci, da je hotelo samo naklju-da si imel tako kroglo. Ali Silvester ovadil?" "Ne vem." "Koliko takih krogel imaš še?" "Kak ducat jih bo še." "Zakoplji jih! In tudi, da jaz ničesar ns vem! Drugič pa bodi bolj previden! Le nikar ne ohro mi nikogar! Razumel?" "Kakor ukazujete, gospod baron." "Sedaj lahko greš. Pa si zapomni, kar sem dejal!" S tem je bil Anton odpuščen. DEVETO POGLAVJE Doktor GriČar ni hotel biti še nadalje starišem v breme. Zato Si je najel sobo pri peku. Malo sobico je dobil, zelo skromno opravljeno, vendar pa kaj ugo dno sredi vasi, kar bi prišlo vsekakor v poštev, čim bi se praksa razširila. Nad vratmi visi deska z nadpisom: Dr. Ivan Gričar, Zvonca ni bilo treba, ker je bila sobica v pritličju, pa je lahko vsakdo ponoči Ivana zbudil s tr kanjem. Dosedaj ni šel še nikamor v noči. In tudi se praksa le počasi širi, le sem pa tja kak slu čaj in še ta povečini kirurgičen V glavnem so ga le klicali, da je uravnal zlomljene kosti, potem ko je že "poufšal" delo pader Dva slučaja pa sta mu prinesla celo nekako dobro ime v tem ozi ru. Rešil je dvoje ljudi, katerim bi bil sicer skoro gotovo mora odrezati ude. Predvsem pa je tu di v teh dveh postal Ivan ob pra vem času grob. In to je vedno pri kmetih zaleglo, da so imeli pred njim ugled, ženske pa se veda niso ni hotele o mladem zdravniku čuti. Tak neporočen zdravnik ne velja pri vaščanka! prav nič, ker je sramežljiv. Izje ma je le bila žena gozdnega upra-vitelja, ki je dala nekega dne klicati Ivana, ker jo je mučila migrena. Vendar pa niso bile dane okoliščine, da bi bil posta Ivan nje hišni zdravnik. Ivan je bil pošten zdravnik ter je naše gospo popolnoma zdravo. Deja ji je le, da premalo dela in naj se čimveč giba. Migrena je ven dar v tem zdravem gorskem zraku nekaj nemogočega. Samo ob sebi umevno, da si je s tem zaprl upraviteljeva vrata za vedno Tako ni moglo biti drugače, kakor da je Ivan vse dneve posedal v svoji sobi ter Čital strokovne knjige. Pri obračunu s starim zdravnikom je zavrnil vsak honorar, kar je bilo v toli koristno, da mu je ostal starec vsaj toli naklonjen, da ga je še pozdravljal. Ivan ni vedno izvedel, kadar ga je stari zdravnik imenoval pri svojih pacijentih "kobilico," pa četudi je, si ni vze) te, iz lakote po kruhu nastale, psovke k srcu. Tudi ne bi bil mogel Ivan vračati enako z enakim. V brezbrižnost zaspane vasi pa je imelo kaj kmalu priti nekaj, kar je prineslo živahnosti, Potem, ko so odgnali živino raz planino, je Silve ostal še nadalje v koči. Predvsem se je hote) izogniti sitnemu izpraševanju in poizvedovanju žandarmerije. Po-eg tega je hotel tudi osebno obračunati z lovcem, ki mu je ta-korekoč odstrelil roko. Anton je nekega dne zapazil, da živi nekdo še vedno na Bregarjevi planini. Seveda ga. je zanimalo, kdo bi mogej biti. Pazil je vsled tega in caj kmalu izvedel, da je na planini Silvester. In kaj lahko si je mislil, da bo Silvester zopet začel zahajati v revir. Zato se je tudi odločil, da počaka do noči v svojem opazovališču, nato pa bo prenočil v kakem seniku. še pred solnčnim vzhodom je bil drugo jutro zopet na mestu, z koče na planini je prihajal dim, kar je bilo očividno znamenje, da si Silvester kuha zaj-rk. Lovec pa se je moral zado-voliti s požirkom žganja, čez kako uro je zapazil Anton nekega orožnika, ki je večkrat posta! er gledal proti koči. Anton ni vedel, dali bi se nad varnostnim organom jezil ali bi se ga vese-il. In res je šel žandar proti koči. Vsekakor se mu je zdel dim, ki je prihajal iz dimnika, sum-jiv. Mar bo Silvester sedaj iz-klepetal? še ko je imel pred sabo jelena, ni bil lovec tako razburjen, kakor je bil te pol ure. Ko-nečno je orožnik zapustil kočo in odšel s planine. Anton si je ahko mislil, kaj sta onadva med seboj govorila. Najbrž je Silvester povedal, kako je izgubil' roko, sedaj pa je odšel žandar k temu prokletemu mladfemu zdravniku, da še pri njem poizveduje. Ako je lump povedal resnico, bo td tudi naj-Drž zdravnik potrdil. Anton pa so imel na vratu sodišče. Nemogoče pa bi bilo priti do zdravnika, predno bo z njim govoril orožnik. Tedaj mu ne preostaja za sedaj drugega, nego da opazuje Si|vestra. In r,es! Kaj kmalu je prišel iz koče enoroki ter se podal v revir. Previdno in neslišno mu sledi lovec. V mladem gozdu je Silvester obstal. Tu skozi kaj rada prihaja divjačina na nižjeležeči travnik. Anton je splezal v neko smreko, da boljše vidi. Izgleda, da se enoroki kaj dobro v revirju spozna. Kako je priročen' kljub temu, da mu manjka roka. Upo-gnil je tanko debelce ter vrh pritrdil na drugo deblo. V upognjenem vrhu je sedaj vsekakor zanjka. Antonu je bilo dovolj. Kar vrelo je v njem. Tedaj je Silvester v velikem loku zapustil mlado drevje, očividno v namenu, da pripodi divjačino od zgoraj navzdol. Anton se ni mogel več premagovati, pač pa je skočil za divjim lovcem. Ni hotel več uporabiti puške, pač pa je sklenil, da ga dobro česne z gorsko palico, čuvaj se je skril za neko breguljo in čakal. Kaj kmalu je začela splašna divjačina lomiti skozi gozd, za njo pa je šel enoroki divji dovec. čim je prišel ta do bregulje, je Anton skočil ter zamahnil po njem a palico. Silvester je kriknil in padel, še en udarec s pestjo po glavi in divji lovec se je onesvestil. Sedaji pa mora Anton pred-vsern odstraniti zanjko. Zaklel je. Saj tam visi v zanjki, skoro zadušena, mlada srna. Takoj je lovec priskočil, potegnil debelce k tlom ter oprostil živalico, ki je grgraje obležala na tleh. žica se je precej globoko zarezala v vrat. Anton jo je sklenil pustiti na tleh. Morebiti si bo opomogla. Takoj se je vrnil k Silvestru, ki se je baš tedaj zavedel in se pripravljal, da pobeg ne. Tako premagan je obljubil, da se odpoveduje maščevanju' in tudi, da ne bo nikdar več hodil za divjačino.--- Orožniški postajevodja Anzel gruber je res šel k doktorju Gri-čarju in poizvedoval, že takoj ob uvodu je Ivan vedel, zakaj se prav za prav gre. Neprijeten položaj z ozirom na grajščaka! Ivan je prisluhnil, ko je Anzel-gruber vprašal, dali je resnično, da je Silvester izgubil roko, ko je nanj padlo neko drevo. "Mar vam je to povedal Silvester sam?" "Da mu je dreves smastil roko in doktor potem roko odša-gal." Ivanu je kar izbeglo: "Prefri-gan dečko, tale Silvester!" "Tedaj lagal človek," je preračunal Anzelgruber. Doktor Gričar je bil v zadregi. Hotel bi prihraniti neprijetnosti baronu in tudi Silvestru, ki je bil z izgubo roke že itak dovolj kaznovan. Dolžnost zdravnika pa je, da pove resnico. Zato tudi izjavi, da je bila rana najbrž povzročena po eks-panzivni krogli. Kost je bila docela zdrobljena, vsledčesar je bilo potrebno roko odrezati. Sedaj pa je hotel orožnik še natančnejših podatkov, katerih mu pa zdravnik ni mogel dati. Anzelgruber je nadaljeval svoje poizvedovanje v- .gradu, a zvečer je bila ovadba na okrajno sodišče že na pošti. Nekaj dni kasneje je prispel v vas preiskovalni sodnik, pred katerega so morali stopiti doktor Gričar, nadlovec Anton in enoroki Silvester. Skoro cela vas je bila zbrana pred gostilno, v kateri se je vršilo zasliševanje. I, seveda da je bil navzočen tudi Anzelgruber. Doktor Gričar je poročal, kako je Silvestra našel ranjenega in kako ga je potem zdravil. Silvester je skušal spočetka uveljaviti pravljico o drevesu, ki je nenadoma padlo, je moral končno priznati resnico, da je nepostavno lovil in tudi lovca ogrožal. Anton je tedaj streljal v silobranu. Ampak strel z ekspanzivno kroglo! Anton pa je ostal pri izjavi, da je le po slučajnem naključju krogli zamenjal. S tem je zaslišanje končalo. Preiskovalni sodnik je pustil oba prizadeta na prostem. DESETO POGLAVJE Sedeča je Violet Sharpe, bivša strežnica pri družini Morrow, ki je storila samomor, ko so jo hoteli izpraševati glede ugrabitve Lindberghovega otroka. Poleg nje stojil njena sestra Edna Sharpe, ki se nahaja sedaj v Angliji. Kakor povsod v hribih, tako je stal tudi na malem bregu za Jezersko vasjo lesen križ z veliko rezljano podobo Križanega. Nad križem je bil pristrešek, katerega pa sta veter in neurje že zdavnaj razkopala. Ravnotak je bil tudi kip Kristusa. Leseni žeblji so že zdavnaj strohneli ra-zun enega, za katerega je Križani še za eno roko visel, tako da se je vedno v najmanjšem veterčku nevarno zagugal. Prihodnje neurje ga bo vsekakor spravilo na tla. Marsikatera kmetica se je pomudila pred križem v pobožni molitvi, in je, kakor so tudi moški, opazila zanemarjenost znamenja, vendar pa je ostalo pri starem — nihče se ni zanj zbrigal. Jezerčani so sicer enkrat razpravljali o križu na občinski seji. Ker pa je Pod-stenar predlagal, naj bi se postavilo železen križ, niso mogli priti do nobenega sklepa in zato je ostalo pri starem, vse dotlej dokler ni orožništvo vzelo zadeve v roke. Edini podložnik žan-darmerijskega postajevodja Anzelgruber ja, orožnik Lampl, je nekepa dne zapazil strohneli križ. Ker je pa uvidel, da bi utegnil ogrožati spodaj klečeče molivce, je vestno poročal o zadevi svojemu strogemu predstojniku. Služba pa je bila An-zelgruberju nad vse. Raje naj zbeži kak zločinec, samo da napiše krasen protokol o kaki malenkosti ter s tem pokaže svojo učenost in prebrisanost. To je bilo uživanje za Anzelgruberja. Vsled pomočila svojega podložnega se je sam podal na lice mesta, da se prepriča o dejanskem položaju na lastne oči. Začudeno je gledal strohneli križ in podobo, ki je visela samo še na enem žeblju. "Nemarnost!" je zamrmral Anzelgruber ter si zabeležil zadevo v svojo rdečo beležnico. Imel pa je še drugo namene. Hotel je na vsak način okolici jezera poizvedovati ■/ zlikovcem, ki je skušal vlomiti pošto. Tako je šel od kmeta do kmeta, dokler ni končno prišel do nedolžnega kočarja Mihe. Ker je občina temu z ozirom na njegovo uboštvo odrekla poročno dovoljenje, je živel s svojo iz-voljenko, "kar na koruzo." Ko- čarju se to ni zdel nikak zločin. Tim rfesnejši obraz pa je napravil postajevodja Anzelgruber, ko je zapisoval v svojo beležnico ter ze Miho vprašal, dali ni on skušal vlomiti na pošto. Ker pa je Miha na vse svete stvari prisegel, da ni na pošti sploh nikdar v svojem življenju bil, jo napravil Anzelgruber v beležni-ci veliko ničlo, kar je imelo pomeniti, da ni Miha "ferdohten." Poivzedovanje za vlomilcem je bilo tedaj brezuspešno. Vendar se je "postava" veselila, ker bo vseeno lahko napravila dve lepi ovadbi in bo s tem pokazala pri okrajnem glavarstvu svojo službeno vestnost v najlepši luči. Takoj je šel domov, kamor je prišel "v potu svojega obraza." Odpasal se je takoj ter slekel tu di suknjič. In že si je pripravil papir in beležnico, že je napisal "glavo" papirju, ko je naenkrat ugledal rokave svoj.e srajce. Zgražaje se, je poskočil, da se zopet obleče. Ako bi gospod okrajni glavar opazili, da je pisal ovadbo kar v srajci, konec bi bilo vsega in taka ne-spoštljivost bi vsekakor skvari-la prilike za napredovanje. Iz previdnosti si je opasal še sablo, sedel za mizo ter pričel pisati poročilo: C.kr. žendar. kor na Koroškem, Postaja : Jezerska vas. Glede varnosti nevarnega gospoda Boga v Jezerski vasi. exxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi Trie glavni faktorji, ki bodo odločevali o nadaljni usedi Nemčije: zgorej je bivši nemški prestolonaslednik Viljem, na levo predsednik republike, Hindenburg in desno je Adolf Hitler, vodja nemških fašistov. WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Tel. Engineers Bids. MAIn 110S U R E t 0 do 8 Pnndeljek. tnrek, četrtek od 6:30 do 8, in * aoboto od i! — 4, 6:30 — 8 18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M XyXi.IiXIlIliriIITTT»»TTTT1 LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI KAZVA2AI.EO L1SDU iN PUEMOGA 1191 E. 167th St. Pnkliiil.i KEnmore 4SS1 HyVIS KdBR OIL PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. •xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtf 6116 St. Clair Ave. vam sedaj nudi priliko, da si napravite fino domačo pivo po najnižji ceni. Ima najboljše vrste Duth Boy Malt in Syrup za kuhati ali brez. Pravkar je tudi prejela sveže brinove jagode iz starega kraja, Z NAKUPOM ENE KANGLE MALTA DOBITE EN PIVSKI VRČEK ZASTONJ Vam vedno najboljše postrežemo ter tudi na dom pripeljemo. Govorimo slovensko in se priporočamo za naklonjenost. Vse, kar kupite pri nas, jamčimo; če ni dobro, pa vrnemo denar. Pokličite po telefonu ENdicott 2432 ^v\v\v\v\vv\*v\v\vvvvv\v*vvvvvvvvvvv»v*vvv\vvvvv vwwwwwvvwwwv; JVaznantlo CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAM, DA SEM PREVZEL DOBRO POZNANNO 1 mesnico ^ od Mr. Matt Arkota S in se priporočam prejšnjim in novim odjemalcem, kjer jim bom postregel z najboljšo mesnino in grocerijo. Cene zmerne in postrežba točna GEORGE KUHAR SLOVENSKA MESNICA IN GROCERIJA 3846-3852 St. Clair Ave. 535348484823234823015323535353484848534823484823482348234848