PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLII. št. 259 (12.584) Trst, nedelja, 2. novembra 1988 i Pozabljenim vseh mrtvih dan! Na tisto tiho domovanje, Kjer mnogi spe nevzdramno spanje, Kjer kmalu, kmalu dom bo moj, In — tvoj, Nocoj se vsul je roj močan, Saj jutri bo vseh mrtvih dan! Bledo trpeče nad grobovi Tisoč svetil, In križe, kamne vrh mogil Jesenski venčajo cvetovi — Vseh mrtvih dan! f Odlomek poezije Simona Gregorača J Obisk ministra za zunanjo trgovino Rina Formice v Rpnovnsh. Aktivnejša pozornost |? | za sodelovanje z Jugo: f \ a > Sklenjen dogovor o znanstveni in tehnološki koo1 x t T Formico sprejel tudi predsednik ZIS Branko M g 5 SANDOR TENCE BEOGRAD — Jugoslavija in Italija bosta nadaljevali na poti aktivnega gospodarskega sodelovanja in bosta skušali čimprej premostiti težave, ki so se v zadnjem času pojavile na tem področju. Rim si bo s svoje strani prizadeval za tesnejšo ekonomsko integracijo Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo, posebno še s tistimi državami dvanajsterice, ki gledajo z nezaupanjem do Jugoslavije in dejansko zavirajo odnose med Beogradom in EGS. To so najpomembnejši rezultati obiska italijanskega ministra za tujo trgovino v Jugoslaviji, ki je sovpadal s plenarnim zasedanjem dvostranske gospodarske komisije ter nakaterih delovnih odborov, ki nadzorujejo izvajanje meddržavnih sporazumov. Rino Formica in njegov jugoslovanski kolega Nenad Krekič sta zato lahko upravičeno zadovoljna nad potekom in predvsem nad sadovi pogovorov, ki so bili kar se da konkretni. Jugoslovani niso italijanskim partnerjem skrivali svojih ekonomskih težav in prav iz te realistične ocene položaja so prišli na dan predlogi, ki jih bosta morali sedaj obe strani uresničiti. Med stvarnejšimi obvezami, ki sta jih sprejela Krekič in Formica, medtem ko o globalnem okviru sodelovanja še razpravlja mešana komisija, sodi sporazum o znanstveni in tehnološki kooperaciji. Italija in Jugoslavija sta položili temelje za sodelovanje pri evropskem znanstvenem načrtu (Eureka), jugoslovanski znanstveniki pa bodo sodelovali pri delu načrtovanega centra za genetsko biologijo UNIDO, ki ga bodo ustanovili v Trstu. Posebno pozornost je zlasti italijanska stran posvetila obmejnemu sodelovanju, preko avtonomnih računov v tržaški in goriški pokrajini in preko mešanih podjetij, v okviru sodelovanja med jadranskima oba- O O O M O O r-i lama, posebno med Barijem in ( Q sklopu industrijskega sodelovanji ~č> tijstvo in za težko industrijo) dod nov dolarjev kredita po zelo dobr je dopoldne poklonil spominu pr dne odpotoval v Pančevo, kjer je lovnih kolektivov, ki sodelujejo z . Italijansko delegacijo je spreje vlade Mikulič. Srečanje med njim programu trajati največ eno uro, enkrat toliko dokazuje, da sta si i povedati. Predsednik Branko Mikulič je gosta seznanil z gospodarskim in političnim položajem v državi ter se zavzel za celovito okrepitev odnosov z Italijo. Formico je tudi informiral o odnosih z EGS in z mednarodnim monetarnim skladom, ki ščiti interese držav in bank, ki so Jugoslaviji dodelili kredite. Minister Formica je s svojim uspešnim obiskom dokazal novo in aktivnejšo pozornost Italije do vzhodnega soseda. To razpoložljivost so v Beogradu pozdravili z velikim zadovoljstvom in sedaj pričakujejo, da bo čimprej obrodila sado- Intervju z B. Racetom Vpr.; Bomo čez 50 let Slovenci še prisotni? Race: Odločno da! NA 13. STRANI Televizijskih pet križev VOJMIR TAVČAR Bi si danes lahko sploh zamišljali svet brez televizije? Vprašanje se mi le porodilo skoraj spontano, ko sem v Prejšnjih dneh, skoraj po naključju, odkril, da ima televizija 50 let. In Prav tako spontano je prvemu vprašanju sledilo še drugo: je televizija dobro ali je zlo? Jasnega odgovora ne vem. Televi-z'ia, priznam, mi ni preveč simpatična. Prevsiljiva je, zahteva veliko, skoraj ekskluzivno pozornost. Radio mi je lubši. Kako prijetna, nevsiljiva je na Primer njegova zvočna kulisa, ko le-zcš na kavč in se zatopiš v zanimivo knjigo. In vendar, težavnemu odnosu navzlic, se dan za dnem vračam k te-eviziji, skoraj podzavestno pritisnem na gumb, ki jo obudi od spanja, prepustim se podobam, ki mi jih prinaša na dom. Kot vsak poprečen Evropejec P,Posvetim vsak dan nekaj ur svojega ^vljenja. to kot vsak poprečen oče se tudi vPrašujem, ali moja otrgka ne sedita Preveč časa pred televizijo? Ali ju ne P ekran poneumnil? Jima ne bo vsi-’ vrednot, ki niso vrednote? Katere adaje naj sploh gledata? Ob teh vprašanjih pa tudi spozna-Jn: televizija nam je vendarle odprla ,Hno v svet, morda parcialno in iz-nvljujoče, vendar okno, ki gleda tudi sosedu in prek njega. Odrasli in yr°ci smo se od nje marsikaj naučili. nekaterih je nedvomno vzbudila . 1X1 rnanje, da bi poglobili številne 'tte in vprašanja s knjigami. rpc,e. dobro ali je zlo? Kot vselej, je esriica najbrž nekje v sredi. Televizi-z]r!^i bko dobro, manj dobro ali pa ko Je sredstvo, ki ga človek lah-bo Ui>ravba in uporablja dobro in sla-bm ama na seb* le nevtralna, ne do-znn/Vi6 slaba, je medij z določenimi liivn n°Stmi' ie koristna ali škod-0<^VJsno od nje, pač pa od r)n.f kp- Od tistega, ki na televiziji niZT°nalno dela, in od tistega, ki sp/eil sporočila bolj ali manj kritično maši ma Luhko nas bogati ali siro- vzul^r: kljub tem dvojnostim, na-platj dejstvu, da včasih negativne televiz^V^a^uiei° nad pozitivnim, je mijevnjP danes naša sopotnica, spre-ne mnr,r' ^rez Katere bi si življenja leta toi1 zarnlšljati. Zato: na mnoga Petih u V-lziia! Z želi°' da bi bila po mantn^Tkotedo!iT'boIiša in šar' Sporočilo Falcuccijeve pokrajinskemu odborniku Špacapanu Sredstva za slovenski šolski center v Gorici MARKO WALTRITSCH GORICA — Rimska vlada je nakazala 5.600.000.000 lir za gradnjo slovenskega šolskega centra v Gorici. Denar je ministrstvo za šolstvo nakazalo goriški občinski upravi. Vest je ministrica za šolstvo Falcuccijeva s telegramom sporočila pokrajinskemu odborniku za šolstvo dr. Mirku Špacapanu. Gre za denar iz skladov državnega zakona štev. 318 iz letošnjega leta, ki nakazuje sredstva tistim krajem, kjer imajo dvojni pouk v eni in isti stavbi. Denar Goriški občini bo vlada dala iz sredstev za letošnje leto 1986. Kot je znano, je svojčas Goriška občina zaprosila Deželo, naj poskrbi za finansiranje gradnje slovenskega šolskega centra. Deželna uprava je ta center dala na prvo mesto seznama, ki ga je poslala v Rim, da bi izkoristila prej omenjeni zakon. V Rimu so predlog Dežele Furlanije-Julijske kra- jine upoštevali in izdali, kot že omenjeno, več kot pet milijard in pol lir. To je prvo nakazilo, kajti predračuni kažejo, da bi bilo najbrž potrebnih še nekaj milijard. V novem centru naj bi bil prostor za Nižjo srednjo šolo Ivan Trinko, za Klasični licej Primož Trubar, Učiteljišče Simon Gregorčič, Trgovski strokovni zavod Ivan Cankar in goriške paralelke tržaškega Trgovskega zavoda Žiga Zois. Nov slovenski šolski center bi morali graditi v južnem delu mesta, tik poleg Industrijskega zavoda Galileo Gaiilei, kjer je izrecno predvidena lokacija za slovenske šolske stavbe. Denar je bil nakazan in vsa slovenska javnost sprejema vest z izrecnim zadovoljstvom. Seveda bo treba pohiteti z dokončno izdelavo načrtov ter z gradnjo, kajti Goriška nadškofija hoče prodati Tržaški univerzi stavbo nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, kjer bodo odprli dve fakulteti. Kongres radikalne stranke v Rimu Pannella podaljšal obstoj stranke do konca leta RIM — Radikalna stranka ne bo zaprla vrat. Nasprotno, svoje delovanje je podaljšala do 31, decembra in do konca leta bodo ohranili svoja mesta vsi strankini voditelji. Če bodo do tega dne zbrali 10.000 članov, se radikalna stranka ne bo razpustila. Vendar to še ni vse. Samo če se bo v teku januarja včlanilo najmanj S.ooo članov bodo pripravili,, v februarju ali v marcu, izredni kongres. To je scenarij, ki ga je izdelal Mar-co Pannella. Veliki režiser radikalne stranke je potegnil iz cilindra svojo zadnjo novost in njegovo občinstvo mu je ploskalo. Tudi včeraj je iz njegovega posega jasno izhajalo, da je prav on, edini karizmatični voditelj radikalne stranke, animator tega kongresa. Pannella seveda izkorišča ta položaj, ko zagotavlja, da bo v tem primeru pripravljen še vedno ostati v strankinem vodstvu, medtem ko je potrdil, da namerava zapustiti poslansko mesto »iz protesta proti Agnellijevim časopisom«. Ni znano, kakšno zvezo ima Agnelli s Pannellovo prisotnostjo v parlamentu, ostaja pa dejstvo, da zna voditelj radikalne stranke vedno najti razlog za napad na tisk. Tokrat se ni lotil neposredno časnikarjev, ker bi mu njihov protest sredi kongresa škodoval, napadel pa je direktorje časopisov, katerih je obtožil zaradi naslovov z namigovanjem da so radikalci samo hlinili namen, da razpustijo svojo stranko, ki pa je dejansko ne nameravajo razpustiti. Pannella se je lotil tudi komunistov, ki so, poleg časnikarjev, njegova najbolj priljubljena tarča. Očital jim je nedoslednost v zvezi z mafijo in skliceval se je na Pia la Torreja. Reakcija KPI je bila hitra in odločna. Fabio Mussi, ki zastopa KPI na kongresu je časnikarjem izročil izjavo, da je v času, ko je bil umorjen Pio La Torre, on sam vodil partijo v Kalabriji in da je mnogo članov partije padlo pod streli pristašev tistega Piromallija, ki ga danes radikalna stranka uvršča med svoje člane. Prisotnosti mafijcev v stranki pa Pannelli ne očitajo samo komunisti. Tudi republikanci so včeraj izjavili, da nočejo imeti nič skupnega s takim »protiustavnim gibanjem« in s tem že na začetku pokopali Martellijevo zamisel o »laičnem bloku«, ki bi združeval socialiste, socialdemokrate, republikance, liberalce in radikalce. G. R. Odbojkarice Mebla v tekmi s Tregarofanijem Nasprotnice boljše, poraz neizbežen Moška odbojkarska C-l liga Gladka zmaga valovcev □ □ □ Moška košarkarska B-2 liga Jadranovci danes v Padovi NA 14. STRANI NABREŽINA - V krstnem nastopu odbojkaric Mebla na domačih tleh so bili gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili nabrežinsko občinsko telovadnico, priča atraktivni igri, a žal tudi porazu naših igralk. Tregarofani iz Padove je potrdil to, kar se je o tej ekipi govorilo: ohranil je lanske vrline (dobra obramba, disciplinirana igra), ki jim je letos, poleg številčnejšega izbora menjav, dodal še povečano napadalno storilnost, brez tveganih, zahtevnih kombinacij, a zato z majhnim številom napak. Skratka, gre za šester-ko, ki bo gotovo dosegla visoko končno uvrstitev (in vodstvo Padovank na to neprikrito računa), čeprav morda ne predstavlja viška v ligi. Poraz Mebla, ki je igral zelo požrtvovalno in najmanj za dva razreda boljše kot na gostovanju v Gradišču, je torej pekoč, a pravzaprav tudi logična posledica dogajanja na igrišču, čeprav je prišlo tudi do epizod, ki bi lahko ob drugač- nem razpletu zasukale izid srečanja v obratno smer. Vzrokov za Meblov poraz je več, vendar je glavni razlog predvsem v nekaterih osnovnih podatkih. Meblo je v odločilnih prvih dveh nizih zgrešil enajst servisov, nasprotnice le pet, iz servisa pa je Tregarofani neposredno dosegel 10 točk, Meblo pa le šest. Če k temu dodamo še, da so ključne igralke Kraljeva, Maverjeva in Naci-novijeva naletele na slab dan, je slika popolna. Še dobro, da je Žerjalova odigrala sinoči eno svojih najboljših tekem, odkar nastopa v Meblovem dresu (v napadu je bila edina, ki se je dosledno izognila nasprotnikovemu bloku, pravi napredek pa je pokazala predvsem v sprejemu), podajačica Per-totova pa je igrala dosti bolj zanesljivo kot v prvem kolu, čeprav je še vedno vse premalo popravljala napake so- NADALJEVANJE NA 14. STRANI Fiatova ponudba za Alfa Romeo RIM — Fiat je sinoči na zahtevo finančne družbe Finmeccanica (IRI) pojasnil, koliko namerava plačati za odkup državne avtomobilske družbe Alfa Romeo. To bi bil Agnelli moral povedati že 24. oktobra ob predložitvi ustreznega načrta, saj je bil glede tega ameriški Ford jasen. Kolikšna je cena, ni znano, ve pa se, da je Fiat ponudil skoraj 8.000 milijard lir: ta vsota bi zadevala večinski del v delniškem paketu družbe, ki bi nastala iz spojitve Alfa Romea z Lancio, m kritje primanjkljaja s tem, da se bilanca uravnovesi leta 1990 (letna proizvodnja pa naj bi bila 620.000 vozil). Fiat je takrat tudi ocenil vrednost Alfa Romea 1.500 milijard lir, čeprav s pridržkom, in isto vso-to navedel kot izgubo družbe v Areseju, s čimer pa se Finmeccanica ne strinja. Italijanska državnika včeraj zaključila uradni del obiska na Kitajskem Deng Xiaoping Craxiju in Andreottiju: Italija privilegiran partner Kitajske PEKING - Italija je za Kitajsko potencialno privilegiran partner na različnih področjih: na političnem zato, ker imata državi bistveno enake poglede na najpomembnejša mednarodna vprašanja in še zlasti na odnose med Vzhodom in Zahodom; na gospodarskem, ker Italija razpolaga z vsem tistim, kar Kitajska potrebuje za gospodarski in tehnološki razvoj; na kulturnem, ker ima Italija v tem smislu znaten vpliv na sicer večtisočletne kitajske tradicije (novo gledališče v Pekingu bodo npr. odprli z nastopom milanske Scale). To so vtisi, ki sta jih dobila predsednik italijanske vlade Craxi in zunanji minister Andreotti, ko sta se včeraj pred koncem uradnega čiela štiridnevnega obiska v LRK sešla s tvorcem tako imenovanega »novega kurza« v kitajski politiki Deng Kiaopingom (danes bosta zasebno obiskala Xian in Šangaj). Delegaci- ji sta se seveda domenili za okrepitev vzajemnih odnosov, tako zlasti na gospodarskem področju (in podpisali ustrezen sporazum). Tu velja omeniti, da je Italija v pogledu trgovinske izmenjave z LRK odvzela drugo mesto Vel. Britaniji in da je pred njo samo ZRN. Craxi in Andreotti sta povedala, da hoče Kitajska do dna izpeljati zadane si reforme, ki jim sicer močno nasprotuje podeželski svet, in to s pomočjo mladih »revolucionarnih in strokovno ter intelektualno podkovanih vodilnih kadrov«. Ti naj bi uresničili sen o »kitajski poti« na osnovi pragmatizma, ki je že opazen v zmerno optimističnih, predvsem pa realističnih pogledih na zdajšnje težko dogovarjanje med SZ in ZDA. Kitajci nočejo, da bi usodo sveta kovali samo dve velesili, (dg) Na sliki (telefoto AP): Craxi pri Deng Xiaopingu Obeti za izpustitev talcev v Libanonu BEJRUT — Prihod posebnega odposlanca canterburyjskega nadškofa Terryja VVaita v Bejrut je vzbudil upanje, da bi lahko v kratkem islamski in drugi skrajneži osvobodili vsaj del od 22 talcev, ki so jih v zadnjih letih zajeli v Libanonu. Včeraj se je celo razširila vest, da so dva francoska talca že izročili sirskim silam v dolini Bekaa. Glasnik francoskega zunanjega ministrstva pa je zanikal take vesti. Kljub vsemu pa v Bejrutu vlada prepričanje, da lahko v prihodnjih urah pričakujemo bistvene premike. Damask naj bi zastavil ves svoj ugled pri osvoboditvi francoskih in ameriških talcev, da bi izničil britanske obtožbe o sirski vpletenosti v teroristične akcije. Prav tako bi bilo malo verjetno, da bi Terry Wa-ite začel svojo misijo, če ne bi imel izgledov za uspeh. Ne nazadnje je treba ob tem še pristaviti, da Francija vodi že nekaj časa zakulisna pogajanja in da je baje sklenila premirje z Abda-lahovim klanom in njegovimi EARL. V Parizu seveda take trditve zanikujejo, a ob terorističnem zatišju v Franciji so sumi upravičeni. Corazon Aquino bi lahko utrdila svoj položaj v državi KP za premirje na Filipinih MANILA — Predstavniki vojaškega krila filipinske komunistične partije Nove ljudske armade (NPA) so včeraj na tajni tiskovni konferenci v Manili predlagali stodnevno premirje. Začelo naj bi se 10. decembra ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, da bi božični in novoletni prazniki potekali v miru, prav tako referendum o novi filipinski ustavi in obletnica zmage predsednice Corazon Aguino. Premirje bi lahko še podaljšali vse do majskih volitev. Včerajšnji predlog pomeni bistveni premik v dosedanjih stališčih partije, ki je zahtevala vedno predhodno osvoboditev svojega voditelja Ro-dolfa Salasa. Prav tako so spremenili zadržanje glede jamstev za svoje pogajalce. V bistvu so včeraj postavili temelje za nacionalno spravo, ki naj bi zaustavila 17 let trajajoče spopade med komunistično gverilo in manilsko vlado. Politični opazovalci so namreč prepričani, da ne bo Corazon Aguino zamudila te enkratne priložnosti. Filipinska predsednica se namreč nahaja pod udarom kritik obrambnega ministra Juana Ponceja Enrileja in najbolj reakcionarnega dela filipinske vojske, ki ji očita, da njeno iskanje sprave ne vodi nikamor. Premirje bi namreč nesporno dokazalo, da je politika Aguinove pravilna, da je torej na Filipinih sprava s komunisti mogoča. Seveda pa ostaja odprto glavno vprašanje, in sicer zadržanje vojske in obrambnega ministra. Slednji pa je po vsem sodeč že v težavah. Ameriško pravosodno ministrstvo je baje že sprožilo preiskavo, da bi ugotovili, ali je Juan Ponče En-rile kupil na ime žene številne nepremičnine v ZDA po zakoniti poti ali z malverzacijami, ki so bile tako značilne za Marcosovo diktaturo. Reaganova administracija ne polaga torej svojega zaupanja na filipinskega proameriškega vetro-gončiča, ki tako izgublja nade, da bi predčasno zamenjal Aguinovo. S tem ima po vsej verjetnosti vezane roke tudi vojska, saj bi morala tudi za morebitni vojaški puč proti »do komunistov pre-popustljivi« Aguinovi dobiti predhodno pooblastilo Washingtona. V ZDA pa, kot kaže, nočejo imeti več sitnosti ne z Aguinovo ne s filipinsko Cerkvijo, ki je v bistvu omogočila strmoglavljenje Marcosa in ne bi mirno pristala na povratek k staremu. Etna bruha lavo in pepel CATANIA — Etna še kar naprej bruha lavo in pepel. Po vzhodnih pobočjih tega ognjenika, v zgornjem delu Doline Bove, drsita z brzino 10 kilometrov na uro dva žareča »potoka«. Južnejši, ki izvira na višini 2.100 metrov, za hribom Simone, je že dosegel Rocco Lusarro; tam se je razdelil v dva dela, ki se še nista združila v en tok. Drugi »potok«, ki izvira na višini 2.600 metrov, je prav tako, toda na južni strani, dosegel Rocco Lusarro. Tok lave je širok od 150 do 200 metrov. Pojav spremljajo vulkanologi z letal, na zemlji pa jim pomagajo gozdni čuvaji in pripadniki civilne zaščite; akcijo usklajuje prefektura v Catanii. Ves čas Etna bruha tudi vulkanski pepel, ki pomešan z dežjem izdatno pada na Catanio. Lava zaenkrat ni dosegla človeških bivališč. Ni pa bilo tako lansko zimo: takrat je lava porušila neki hotel, v katerem je ena oseba izgubila življenje, 14 pa jih je bilo ranjenih. Slikovit prizor bruhanja Etne (Telefoto AP). Pred konferenco o evropski varnosti in sodelovanju na Dunaju Potreba po novi klimi Na Dunaju je vse pripravljeno za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju. Ne bi ustrezalo stvarnemu stanju, če bi rekli, da bo uspešna, nekateri simptomi pa le vzbujajo določen optimizem. Helsinška listina, ki so jo sprejeli pred enajstimi leti, je zanesljivo eden najbolj pomembnih svetovnih aktov o tem, kako bi morali na posameznih celinah - ter seveda po vsem svetu -reševati probleme. Takrat so v Helsinkih sprejeli deset principov (vsebovanih v tako imenovani »Deklaraciji o načelih«), ki so še danes veljavni, bodo pa veljavni tudi v prihodnosti. Načela so v bistvu naslednja: države, podpisnice helsinške listine (teh je bilo 33, poleg njih pa so bile še Združene države in Kanada) naj bi si prizadevale za suvereno enakost, za spoštovanje pravic, ki izhajajo iz suverenosti ter proti grožnji z nasiljem ali uporabi nasilja; dalje, spoštovale naj bi nedotakljivost meja, ozemeljsko celovitost držav ter nevmešavanje v notranje zadeve; naposled pa naj bi se zavzemale za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za enakopravnost narodov ter za njihovo pravico do samoodločbe, za sodelovanje med državami ter za vestno izpolnjevanje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom. Potrebno je spomniti, da so bila ta načela sprejeta soglasno, se pravi s konsenzom. Indicije, ki vzbujajo upanje, da bo konferenca na Dunaju le žela določen uspeh, je potrdilo zlasti zadnje srečanje ministrov evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav na Brionih. Neuvrščene in nevtralne države so bile dejansko od podpisa helsinške listine (kot je pravil, žal, že pokojni švedski predsednik Palme) »motor in usklajevalec za boljšo evropsko bodočnost«. Na Brionih namreč niso razpravljali le o politični klimi bližnje dunajske konference, pač pa so tudi predlagali nekaj novih sklepov. Poudarek zaslužita zlasti dva: da bi se takoj po dunajskem vrhu nadaljevala stockholmska razorožitvena konferenca ter da bi helsinška listina veljala ne samo za evropsko celino kot celino, pač pa tudi za morja, ki jo obdaja-jo. To kajpak ni malo. Na Dunaju bodo tudi tokrat obravnavali slovite košare problemov, ki so tri, problemi pa zadevajo varnost (prva košara), gospodarske odnose (druga košara) ter naposled humane in kulturne odnose, ki jih ponekod predstavljajo kot človekove pravice (tretja košara). V zvezi s prvo košaro je še kako pozitivno, da so pred dvema mesecema v Stockholmu sprejeli dogovor o nadzorstvu nad vojaškimi manevri, kar je v optiki velikega in zapletenega razorožitvenega problema res majhen delček, ima pa ta dogovor izjemen politični pomen že zavoljo neposredne obveznosti, ki sta jo sprejeli velesili. O drugi košari je že zaznavno, da bodo posebno na tej konferenci (bolj kot na prejšnjih v Beogradu in Madridu) vzeli v precep problematiko in možnosti gospodarskega sodelovanja med državami, ki spadajo eni ali drugi blokovski tvorbi. Tudi na Brionih smo lahko prisluhnili misli in tezi, da poglabljanje gospodarskih odnosov v Evropi lahko uspešno utre pot prepotrebnemu političnemu, pa tudi siceršnjemu dialogu. Gospodarski odnosi med dvema blokoma so v Evropi ne samo skromni, pač pa tudi nazadujejo: v prvih šestih mesecih letošnjega leta je bila menjava kar za 4 odstotke manjša od menjave v istem času lani. V zvezi s tretjo košaro, ki jo pogrevajo zlasti Združene države, ki pa je nesporno bistvena tudi za Evropo, kaže, da bodo na primer neuvrščene in nevtralne dežele naglasile pomen njenih načel, vendar tudi njihovo domala svetovno razsežnost. Skratka, problem človekovih pravic ni samo vprašanje enega bloka, pač pa, naravno, vseh celin. Priprave na dunajsko konferenco so za marsikaterega udeleženca bile v znamenju dobesedno silovite potrebe po dialogu med velesilama in blokoma, ki jima pripadata. Popuščanje in morebiti sodelovanje sta odvisni od iskrenega pristopa k dialogu. Že pred srečanjem se prepletajo komentarji, katerih skupni imenovalec je, da bi se morali udeleženci, seveda z velesilama na čelu, dobesedno otresti, osvoboditi konfrontacijskega pritiska, da ne rečemo konfrontacijske more. Tega je, žal, največ v Evropi, kjer se velesili (kot smo slišali na Brionih) gledata tako rekoč naravnost, ne pa prek planin in morij. Brez dvoma bodo na vzdušje konference konstruktivno vplivali tudi nedavni sklepi hararskega sestanka neuvrščenih, na katerem so stanje v Evropi prikazali kot »eksistenčno tehtnico« za ves svet; neglede na to, da je tako rekoč glavnina razvojnih problemov neuvrščenih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Vemo pa tudi, da so v Harareju omenjali hkrati Evropo in Sredozemlje, kar bi bilo dragoceno slišati tudi na Dunaju. Priložnost je, da ponovimo, da je že helsinška listina pred enajstimi leti priznavala sredozemskemu prostoru prav tak pomen kot Evropi ter dobesedno navajala, »da bo treba z vso odgovornostjo obravnavati tudi probleme varnosti in sodelovanja na Sredozemlju«. Pred dunajskim srečanjem niso redki komentarji s priporočili, naj udeleženci dosežejo, da bi naša celina resnično postala »most« zaupanja in sodelovanja. Rey-kjavik ni uspel, vendar je v bistvu pustil odprta vrata dialogu; Dunaj pa naj zdaj potrdi, da moramo iz razpotja, na katerem smo, neizbežno po poti zbliževanja in sodelovanja. Alternative ni. Ni naključje, če priprave za dunajski shod vsebujejo tudi predloge, naj se velesili le čimprej dogovorita vsaj o tistih vprašanjih, pod katerimi so manjkali, kot pravijo, le podpisi (na primer ustavitev jedrskih poskusov in umik raket srednjega dometa). Te dni je bilo potrjeno, da se bosta Shultz in Ševar-dnadze neposredno srečala tudi na Dunaju. To je dobro znamenje. To je bržčas spet dokaz, da bo treba napredovati. Dialog je svetovna nuja. V letošnjem »letu miru« je bila in je potreba po dialogu poudarjena domala na vseh akcijah in shodih ter je postala naravnost geslo. Saj je dialog »conditio sine gua non« za novo klimo in drugačne razmere. MIRO KOCJAN •I PLOŠČICE — SANITARIJE ZASTOPSTVO ROLICH & C s n e panto • 1 Nabrežina 35/c L Tel. 200371 — - Ul. Carducci 15 TRST — Tel. 64610 KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ^ OPČINE - Od 1. 11. do 31. 12. 1986 dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko velikega nagradnega žrebanja Božič ’86. Kupuj v včlanjenih trgovinah in nasmehnila se ti bo sreča !!! 1. nagrada FORD SIERRA 1800 cc 2. nagrada FORD ESCORT 1300 cc 3. nagrada FORD FIESTA 1100 cc & Žrebanje bo dne 5.1.1987. Izid bo objavljen v dnevnem tisku 8. januarja 1987. CASSA RURALE ED ARTIGIANA-OPICINA HRANILNICA IN POSOJILNICA-OPČINE V začetku oktobra je bilo v Nuoru na Sardiniji mednarodno srečanje o sredstvih množičnega obveščanja in manj razširjenih jezikih. Srečanje je organiziral Evropski biro za manj razširjene jezike, udeležilo pa se ga je okoli sto predstavnikov evropskih narodov in narodnosti. Po večdnevni razpravi so prisotni sprejeli dokument, v katerem navajajo svoje zahteve in predloge. Dokument je bil izročen Evropskemu parlamentu, vsebuje pa pogoje, ob uresničitvi katerih bi množični mediji lahko postali sredstvo, ki pomaga pri ohranitvi in ovrednotenju manj razširjenih jezikov. Dokument objavljamo v celoti. >VV^lV^\v Zahteve zahodnoevropskih narodnosti v r/< Oiuaad -% - v J ezik, postavljen v svoje naravno okolje in v zgodovino, je osnova individualne in kolektivne .^•entitete nekega naroda in predstav-(^^najznačilnejše izražanje njegove Položaj manj razširjenih jezikov v vropj je zaskrbljujoč in resno ogroža ajosnovnejše pravice milijonov dr-avtjanov, tako posameznikov kot tudi Kupnosti. In vendar so tudi ti ljudje bj?. VIji del Evrope. Tudi njim morajo rti priznane vse pravice, zlasti jezi-nrJu16 rn kulturne, ki jih lahko drugi P, ®Pjvalci Evrope uživajo na individu-izrn na kolektivni ravni. To je eden »."Ted pogojev demokracije in kon-ruktivnega sožitja evropske človeške enotnosti. c, j’5!™0' da je vprašanje narodov, ki Zn - skriminirani, v bistvu političnega "acaja. To vprašanje je v glavnem posledica pomanjkanja volje in občut-jo V ITALIA1__________ 8.30 Otroška odd.: Bimbum bam, vmes ris. Chap-py, L isola delle mille avventure, Pepero 10.30 Šport 12.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 13.00 Športna rubrika: Grand Prix 14.15 Glasbena oddaja: Dee-Jay Television 16.15 Nanizanke: Master, 17.15 L uomo di Singa-pore, 18.00 II planeta delle scimmie 19.00 Risanke: Alvin show, Muppet Babies, I Puffi 20.30 Variete: Drive in 22.15 Film: lo, modestamen-te, Moše (kom., ZDA 1980, r. Gary VVeis) 0.15 Nanizanki: Ai limiti delTincredibile, 1.15 Hardcastle & McCormick fgimreM telepadova 13.00 In. oddaja: Commercio e turismo 13.30 Rubrika: La buona ta-vola 14.00 predlogi: Roba da mat- 15.30 Nanizanka: Route 16.30 Risanki: Uomo Tigre, Coccinella 17.30 Film: Poverammore (dram., It. 1982, r. Vin-cenzo Salviani) 19.30 Nanizanka: Che cop-pia quei due 20.30 Film: lo e Caterina (kom., It. 1980, r. Alberto Sordi, i. Alberto Sor-di, Edwige Fenech) 22.30 Nan.: Ouattro in amo-re 24.00 Športna rubrika: Fuori gioco 0.30 Film: Poliziotto sprint (policij., 1977, r. S. Massi, i. G. Carlo Sbra-gia) ^ TELEFRIULI 14.00 Rubrika: Dryvin 15.00 Variete 17.00 Rubrika: II sindaco e la sua gente 19.00 Športna oddaja 20.00 Nanizanka: Una famiglia piuttosto in-traprendente 20.30 Nanizanka: The Cor-ruptors 22.00 Športna rubrika 23.00 Rubrika: II salotto di Franca 23.30 Rubrika: Roberta Pelle TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Vesti in nočni športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Mali mož; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Karst Brothers - glasbeni kabaret; 15.00 - 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.30 Športne vesti; 17.30 Revija deželnih zborov Co-rovivo. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.35 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska: L. Hughes - Nekaj skupnega; 16.30 Melodije; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.44 Medigra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 15.00 Kaj je novega?; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 15.00 Športna nedelja. C rai 1____________________________ 10.30 Nadaljevanka: Come un uraga-no (1. del - r. Silverio Blasi; i. A. Lupo, A. Asti, C. Pani) 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Pronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Risanke: Remi 15.00 Iz parlamenta 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Film: Le mani sulla citta (dram., It. 1963, r. Francesco Rosi, i. Rod Steiger, Salvo Randone) 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Film (2. del) 18.00 Dokumentarec: Osmi dan 18.30 Kviz: Parola mia 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Chi uccidera Charley Var-rick? (dram., ZDA 1974, r. Don Siegel, i. Walter Matthau, Joe Don Baker) 22.20 Dnevnik 22.30 Filmske novosti 22.35 Posebna oddaja: Speciale TG1 23.45 Tennis: Lendl - McEnroe ^ RAI 2 ________________________] 11.45 Variete: Cordialmente 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik. Ce da vedere 13.30 Nanizanka: Ouando si ama 14.20 Risanka: Braccio di ferro 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 16.55 Inf. odd.: lo insegno... tu impari 17.30 Dnevnik - kratke vesti 17.35 Nanizanka: Lui, lei e gli altri 18.05 Inf. oddaja: Spaziolibero 18.20 Dnevnik - Šport 18.30 Naniz.: II commissario Koster 19.40 Vremenska napoved: Meteo 2 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - Šport 20.30 Dnevnik - Dossier 21.15 Dokumentarec: Ambiente - La sfida del 2000 22.00 Dnevnik - večerne vesti 22.10 Nadaljevanka: Capitol 23.10 Verska rubrika: Protestantesimo 23.40 Dnevnik 23.50 Dokumentarec: Menežer 0.20 Film: La fine delTavventura (dram., ZDA, 1954, r. Edward Dmytryk, i. Deborah Kerr, Van Johnson) [ /k RAI 3____________IZZZj 12.10 Dokumentarec: 1986 - II Trenti-no (pripravil A. Folcheraitere) 12.30 Dokumentarec: Benetke - 20 let po poplavi 13.00 Nadaljevanka: Confessioni del cavaliere d'industria Felix Kruli 14.00 Tečaj ruskega jezika 14.25 Tečaj francoskega jezika 14.55 Simfonični koncert: Alfred Bren-del izvaja Schuberta - Sonata v A-molu op. 143 in Sonata v C-duru 15.50 Glas. odd.: Speciale Dadaumpa 16.00 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 Glasbena oddaja: Kantavtorji in... (gost Ivano Fossati) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne športne vesti 20.05 Dokumentarec: Italijanske dežele - Rimska Campania 20.30 Dokumentarna oddaja: Nino Manfredi avtor samega sebe 21.30 Dnevnik 21.40 Aktualna oddaja: Klepsidra 22.15 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 23.30 Dnevnik ^jjT RTV Ljubljana______________ 9.00 TV mozaik: Zrcalo tedna 9.20 Integrali 15.45 TV mozaik (pon.) 17.20 Poročila 17.25 Spored za otroke: Irinin hočem- 17.45 Nadaljevanka: Smoqovci (1. del) 18.15 Zbori: Naša pesem - Maribor '86 18.45 Risanka 19.00 Danes - Podravski obzornik 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Zlati fantje 21.00 Aktualno: O gospodarstvu v Sloveniji in Jugoslaviji 21.40 Poletni festival Križanke 86 22.20 Poročila Ves teden bo gost oddaje Parola mia (Rail ob 18.30) kantav-tor Amedeo Minghi TV Koper 14.00 TV novice 14.10 Program za otroke z risankami, nanizankami in dokumentarcem 17.30 Zdravniški rubriki: Zdravnik in pacient, nato Zdravnik in otrok 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: Trst - Svečanosto pb dnevu mrtvih Trst - Boris Race - portret manjšinskega voditelja Ponedeljkov športni pregled: Prosek: košarka Kontovel Electronic Shop - Breg Adriatherm Nabrežina: odbojka Meblo- Tregaroiani Padova Trebče: nogomet Primorec - Mladost 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Športni ponedeljek 20.25 TV novice 20.30 Film: II tagliagole (krim., r. C. Chabrol, i. Stephane Audran, Jean Yonne - Poklon Hitchocku) 22.10 TVD vse danes 22.20 Zdravniška rubrika (pon.) 23.00 Šport: Košarka italijansko prvenstvo A-l in A-2 CM 6.30 Nai CANALE 5 vita , Gen 11.15 Kviz ri, pin . k> 19.30 St 20.30 F 23.05 c@ 8.30 10.10 12.00 13.00 incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra 14.30 Nanizanka: La famiglia Bradford 15.30 Film: Peccatori senza peccato (dram., ZDA 1947, r. Victor Saville 17.30 Nadaljevanka: Febbre d‘amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Charlie's Angels 20.30 Film: Un pošto ideale per uccidere (krim., It. 1971, r. Umberto Lenzi, i. Ornella Muti, Irene Papas 22.15 Film: I guerrieri (vojni, ZDA 1970, r. Brian G. Hutton, i. Clint Eas-twood, Telly Savalas) 0.55 Filmske novosti 1.25 Nanizanka: Vegas <^> irAUAi____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Glasbeni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television 15.00 Nanizanki: La famiglia Addams, 15.30 Fu-ria 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Nanizanke: Love me Licia, 20.30 Magnum P.I., 21.25 Simon and Simon 22.20 Dok.: Jonathan 23.20 Glas. odd.: Rock opolnoči - Stop Making Sense 0.50 Nanizanki: Toma, 1.50 Master [jgi^TELEPADOVA 11.00 Nadaljevanki: Bella-my, 12.00 Senorita An-drea 13.00 Risanki: Transformers, Mask 14.00 Nadaljevanki: Pagine della vita, 15.00 Senorita Andrea 16.30 Risanke: Uomo Tigre, Belle e Sebastien, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask 19.30 Nanizanka: Misfits 20.30 Film: Pronto ad uccidere (krim., 1976, r. Franco Prosperi 22.30 Nanizanka: Half Nelson 23.30 Film: L'aratro e le stel-le ^ TELEFRIULI__________ 13.30 Nogomet: Genoa - Tri-estina 15.30 Glas. odd.: GTX Musič 17.45 Športna oddaja 19.15 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Una famiglia piuttosto in-traprendente 20.40 Nogomet: Udinese -Ascoli 22.30 Dnevnik 23.00 Košarka TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Nedeljska nogometna tekma 17.30 Nedeljska košarkarska tekma 19.00 Športna rubrika: II caf-fe dello šport (1. del) 19.30 Fatti e commenti 19.45 Športna rubrika: II caf-fe dello šport (2. del) 23.15 Športna rubrika (pon.) 23.45 Fatti e commenti 23.55 Športna rubrika (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: O havloviškem povodnem možu; 10.35 S koncertnega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo, Liki iz naše preteklosti (Tržaški škof Leopold Petazzi), Mozaik; 13.20 Ceciljanka: zbor Sv. Antona Novega iz Trsta, dekliški zbor Štever-jan in mešani zbor Štandrež; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog; 14.30 Mladinski pas: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasba; 16.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 18.1 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 1100 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 -8.00 Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Melodije; 13.50 Križem-kraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Veseli planšarji; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Moskovska filharmonija; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Zimzelene melodije. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Servis; 8.00 Prenos Radia LJ ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 V diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori pojo; 18.00 Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba ; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10,35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Intervju: Paolo Scheriani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Zdravo otroci (pon.); 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Romantične simfonije; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 17.00 Mix time; 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Literatura; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. V vseh naših krajih počastili umrle za svobodo Spominske svečanosti pred spomeniki padlim Na vseh pokopališčih smo se včeraj spomnili naših umrlih svojcev. Spomnili smo se tudi vseh tistih, ki so padli med narodnoosvobodilnim bojem, in katerim so naši ljudje po vseh vaseh postavili lepe spomenike. Na glavnem goriškem pokopališču so zastopniki SKGZ in VZPI-ANPI ter Generalnega konzulata SFRJ iz Trsta položili vence pred spomenik-kostnico tukajšnjih slovenskih ter italijanskih partizanov in pred spomenik pripadnikom Jugoslovanske armade, ki so padli med zadnjo vojno. V Gorico je prišel novi generalni konzul SFRJ Livij Jakomin, ki je pred tem položil venec tudi v Gonarsu, kjer so pokopani posmrtni ostanki nad 400 internirancev. V Štandrežu se je zbralo veliko ljudi. Pela sta oba zbora društva Oton Župančič. V Podgori je pred spomenikom pel zbor Andrej Paglavec, recitirali so osnovnošolski otroci. V Doberdobu so se predstavniki Občine in borcev poklonili spominu padlih pred spomenikom, ki stoji sredi vasi. Domači borci so položili cvetje pred spomenik na Palkišču. V sovo-denjski občini so bile svečanosti pred spominskimi obeležji v Sovodnjah, na Vrhu, v Gabrjah in na Peči. Prisotni so bili zastopniki Občinske uprave, borcev, drugih organizacij, domači pevci so zapeli žalostinke. Podobne svečanosti so bile v Števerjanu in na Jazbinah ob udeležbi predstavnikov Občinske uprave ter domačinov. V četrtek zvečer v Kulturnem domu Plesalci in klapa iz Splita nam nudijo dalmatinsko folkloro in pesmi Dalmatinske plesalce in pevce smo v Gorici že imeli v gosteh. Najprej je, sredi sedemdesetih let, takratna Slovenska prosvetna zveza povabila v naše mesto splitsko folklorno skupino, ki je k nam prišla s klapo, t. j. z malim pevskim zborom. V okviru delovanja iste Zveze smo zatem lahko poslušali še eno dalmatinsko klapo. V Gorico je prišla za Prešernovo proslavo, takrat ko smo praznovali desetletnico Sovo-denjskega noneta in so v Gorico prišli v goste razni mali zbori. Zveza slovenskih kulturnih društev nam sedaj pripravlja še eno tako gostovanje. K nam prihajata folklorna skupina in klapa Kulturno-umetniškega društva Jedinstvo iz Splita. Nastop v Gorici bo v četrtek, 6. novembra, ob 20. uri, v Kulturnem domu. Gre za izjemen obisk, saj bo v teh dneh splitsko društvo nastopilo le še v Ljubljani. Kulturno umetniško društvo Jedinstvo je bilo ustanovljeno leta 1919 in spada med najstarejša društva v Jugoslaviji. Bogato zgodovino društva je pričel zapisovati mešani pevski zbor, od leta 1945 pa tradicijo nadaljuje folklorni ansambel, ki ga sestavljajo mladi delavci in študentje. Najbrž se je še vedno odprto vprašanje začetka slovenskega tečaja 150 ur premaknilo z mrtve točke. Pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan se je konec tedna na prosvetnem ministrstvu v Rimu pogovoril o tem vprašanju z direktorjem oddelka za srednješolsko vzgojo dr. Cina-jem in tajnikm ministrice dr. Rubinac-cijem. Funkcionarja sta razumela, da gre slovensko šolstvo ocenjevati drugače kot ostalo šolstvo v državi in obljubila, da bosta dekret o ustanovitvi slovenskega tečaja v Gorici podpisala v prvih dneh tedna. LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 V ponedeljek, 3. novembra bo trgovina odprta! Za mnoge nastope doma in v tujini je ansambel prejel visoka priznanja za izvirno predstavitev jugoslovanske folklore. Nagrade so dobili v Arezzu, Dijonu, Langollenu, Londonu, Salernu, Middlesboroughu, Burgasu, ter tudi v Gorici, kjer so nastopili na festivalu folklore leta 1977 in dobili prvo nagrado. Nastopili pa so še drugje po svetu in seveda v vsej Jugoslaviji. Kot je znano se je letos v ta tečaj na Nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici vpisalo več kot dvajset učencev. Število je zadovoljivo. Vendar pa so tukajšnje šolske oblasti stvar pojmovale na čuden način. Na razpolago za vso Goriško je bilo osem razredov. Štiri so dodelili Tržiču, štiri Gorici. Vse le za italijanske šole, tako da je slovenska šola ostala na cedilu. Sedaj je upati, da se stvar premakne z mrtve točke in da se bo pouk pričel čimprej. ■ V trčenju na križišču med Verdijevim korzom in Ul. Garibaldi se je vče-raj ponoči okrog pol enih lažje ponesrečil 20-letni Stefano Sulin iz Ul. Cip-riani 97. Zaradi poškodb na glavi in udarca v tilnik se bo zdravil 10 dni. V Gorici bomo lahko občudovali dalmatinske plese in nošnje. Skupina pa bo prikazala tudi druge plese jugoslovanskih narodov. Mešana klapa pa bo pela priljubljene in melodiozne dalmatinske pesmi. Obeta se nam torej zares lep kulturni užitek. V Kulturni dom torej, v četrtek zvečer. V prodaji meso proste cone V začetku novembra bo v prodajalnah na razpolago kontingent mesa proste cone za november in december. Uporabniki bodo lahko kupili meso — najkasneje do 31. decembra — z osebnimi kartončki po naslednjem kriteriju: kartončki št. 45 bele barve za nakupe v goriški in sovodenjski občini; kartončki št. 45 zelene barve z rdečo prečno črto za nakupe v Števerjanski občini; kartončki št. 44 zelene barve za nakupe v vseh ostalih občinah. Goriška Trgovinska zbornica nadalje obvešča, da je v trgovinah še vedno na razpolago sladkor proste cone. Kupiti ga bo treba najkasneje do 15. decembra. V pripravi gostinski vodič V Gorici se je prejšnji večer sestal odbor Gostinske sekcije SDGZ, da preuči možnost izdaje gostinsko-turističnega vodiča za gostinske obrate včlanjene v združenju. Pobuda, tako so ugotovili goriški gostinci, je zelo zanimiva. Obvezno pa je treba stopiti v stik s tržaškimi in beneškimi kolegi, da bi tudi ti pristopili k akcij, tako da bi vodič zajel vso slovensko gostinsko ponudbo od Milj do Trbiža. Izvolili so tričlansko komisijo, ki bo spremljala vse nadaljne faze te zelo zanimive pobude. Na isti seji so se domenili tudi o pripravah za letošnji gospodarski praznik, to je družabno srečanje slovenskih gospodarstvenikov, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v soboto 22. novembra. Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete se zahvaljujeta vsem izvajalcem, govorniku, sodelavcem, ustanovam in organizacijam, ki so prispevale, da je Gregorčičeva proslava v Gorici bila deležna tolikšnega uspeha. razna obvestila Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 8. novembra ob 20. uri martinovanje v Domu Andreja Budala. Igrali bodo Novi Laposi. Martinovanje SPD Gorica bo 16. novembra v Ajdovščini. Prijave do 11. novembra v trgovini Bavcon, pri Ivu Nanutu v Štandrežu in pri Branku Kuzminu v Sovodnjah. Na razpolago bo tudi avtobus. Martinovanje Mladinskega odseka KD Sovodnje bo 8. novembra v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prijave in informacije nudijo Ivana Butkovič, tel. 882105, in Nada Fajt, tel. 882345, najkasneje do srede, 5. novembra. Društvo slovenskih upokojencev priredi v nedeljo, 9. novembra, ob 16. uri martinovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop samo z vabili. Vpisujejo jutri, v ponedeljek, na sedežu društva v Ulici della Croce ter vsi poverjeniki po vaseh. včeraj-danes V goriški občini so v tednu od 26. 9. do 31. 10. zabeležili gibanje prebivalstva kot sledi: RODILI SO SE: Federico Fileti, Fran-cesco Longo, Roberto Buzzinelli, Elisa Monticoli, Angelina Culot, Enrico Vinti. UMRLI SO: 78-letni upokojenec Nico-16 Cabass; 68-letni upokojenec Franc Pavšič; 79-letna upokojenka Štefanija Rijavec vd. dede; 77-letna upokojenka Jo-sipina Cingerli; 82-letna upokojenka Angela Cattaneo vd. Borra; 75-letna upokojenka Noemi Grion; 75-letna gospodinja Emilia Bulla; 45-letni zidar Franco Riz; 81-letna upokojenka Valeria Debianchi; 92-letna gospodinja Teresa Riavez; 79-letni Avguštin Devinar; 96-letna Viljel-mina Bukovec vd. Kovačič; 72-letni upokojenec Emil Bregant; 76-letni kmet Pavel Klinec; 69-letni upokojenec Giuseppe Pantano; 81-letna gospodinja Kristina Markič vd. Paoli; 89-letni upokojenec Luigi Visintin; 80-letni upokojenec Se-bastiano Corazza; 72-letni upokojenec Riccardo Sgubin; 80-letna upokojenka Marija Rutar. POROČILI SO SE: Učitelj Livij Pahor in turistični vodič Aleksandra Ravnik; zdravnik Leonardo Recchia in študentka Antonella Franco. OKLICI: živinozdravnik Carlo Merici in farmacevtka Valeria Baldini; policist Pasguale Ventola in trgovska prodajalka Manuela Samari; obrtnik Bogomil Brajnik in gospodinja Annamaria Moralo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino, Korzo Verdi 57, tel. 84879. izleti Splitski dnevnik Slobodna Dalmacija priredi od 27. novembra do 3. decembra letos, z odhodom z Reke, križarjenje z ladijo »Slavija« vzdolž dalmatinskih otokov in v Južno Italijo, kjer so se formirale prekomorske brigade. Cena 110.000 dinarjev. Informacije in vpis tudi na goriški upravi Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, tel. 83382. SPD Gorica priredi v nedeljo, 9. novembra, pohod proti Kambreškemu in Livku. Podroben program bomo sporočili naknadno. _________prispevki_______________ Gradbeno podjetje Stanko Košič daruje 100 tisoč lir za sekcijo prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu. Goriški sekciji Društva prostovoljnih krvodajalcev so podarili naslednje denarne zneske: Traversa, Mazzoni, Defi-lippo, Antoniazzi, Giorni, Scollo in Mar-chesan 100 tisoč lir, zakonca Chiussi in Selva 30 tisoč, družini Adalgisa in Glessi 40 tisoč, Fabio Dean in Ermanno Janzen Innamorati 24 tisoč lir. lllIllllllB liillil ni ■■■!■! iniliillf I T Lassti a z | C H :or isz "7 >P jim vtl Gl - m delu M*B0 lil ■-n::::: •lililiuHKi kino Gorica VERDI 15.30 - 22.00 »Cobra«. Igra S. Stal-lone. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 15.30 - 22.00 »Grandi magazzini«. VITTORIA 16.00 - 22.00 »Top gun - lassu con il meglio del meglio«. Tržič COMUNALE 16.00 - 22.00 »Absolute be-ginners«. D. Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom. EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »Poltergeist«. Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.30 - 22.00 »La mia Africa«. Režija Sydney Pol-lack. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00 in 18.00 »Srca in oklep«, ob 20.00 »Rush«. DESKLE 17.00 in 19.30 »Divji otok«. POGREBI Danes, v nedeljo, 2. novembra, v Gori' ci ob 10.30 Bernarda Kolenec vd. Fanin iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12. uri Giacom0 Caltana iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Jutri, v ponedeljek, ob 8. uri Marija Rutar iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče, o*3 9.30 Sebastiano Corazza iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Podturna in na glavno pokopališče. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Franca Pavšiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s° nam stali ob strani in na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Gorica, 2. novembra 1986 DOMA IN V SVETU SLOVENIJALES DOBRO POZNAN PRIZNANO MEDNARODNO M I* ? AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE i! nam S.R.L. GORICA - Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala) TELEX: 460107 LAGORI I PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Obljuba o skorajšnjem začetku tečaja 150 ur na šoli Trinko Po predavanjih Bratuževe in Renerja Plastičen prikaz bogastva primorske kulturne ustvarjalnosti V Gorici in tudi v drugih krajih naši ljudje še vedno govorijo o zares mogočni in nadvse uspeli Gregorčičevi proslavi, ki je bila v nedeljo zvečer v goriškem avditoriju. O njej smo obširno poročali ter poudarili pomen take kulturne prireditve, ki je izzvenela kot manifestacija naše biti in prisotnosti v tem mestu. Prav tako kot pred osemdesetimi leti, ko so tisoči prisostvovali pogrebu Simona Gregorčiča na Travniku, v Gosposki ulici, na Komu,, na Goriščeku, na Solkanski cesti in zatem v vseh obljudenih naseljih v Soški dolini tja do Kobarida in do Vršnega pod Krnom. Danes objavljamo še eno sliko 2 nedeljske proslave, ki naj bo dokaz Priljubljenosti, ki jo je Simon Gregorčič deležen tudi v današnjem času. Slavnostni govor Filiberta Benedeti-ča, ki nam je pravilno prikazal dogajanje na začetku stoletja na Goriškem ter takratne osebe in dogajanje povedal z današnjo stvarnostjo, je bil v ce-loti objavljen v našem dnevniku. Nekaterim govor ni bil všeč. Očitno nekaterim ni, da bi povedali resnico o nekaterih ljudeh naše preteklosti. Nekako v ozadju, kot je sicer ob Vsaki prireditvi, pa so ostali tisti, ki so zanjo organizacijsko poskrbeli. Člana Pripravljalnega odbora proslave Rudi-Ja Pavšiča smo zato zaprosili, da nam Pove nekaj v zvezi s tem. Dejal nam je: »Najprej bi se v ime-nu pripravljalnega odbora ter obeh 2vez, ki sta bili nositeljici pobude, zahvalil vsem za trud in prizadevanje, Kl so ga vložili, da je osrednja Gre-9°rčičeva proslava zrasla v mogočno kulturno manifestacijo. V prvi vrsti gre omeniti vse izvajalce, govornika, ustanove in organizacije, in seveda vse ostale, ki so nam v dvomesečnih pripravah stali ob strani v skupni želji, da bi dostojno proslavili Goriškega slavčka. Posebno zahvalo pa bi naslovil občinstvu, ki nas je najprijetneje nagradilo z veliko prisotnostjo v dvorani. Mimo vrednosti proslave, pa je nedeljski večer v avditoriju poudaril, da je ljubiteljska kultura na Goriškem lahko izraz kakovosti in dovršenosti. Pri tem ne mislim samo na skupni nastop zborov, marveč tudi na oblikovno dovršenost Bevčarjeve stene in lepakov, na tehnično izpiljenost Košute in Klanjščka, na skrb pri prevajanju Vetriha ter na »profesionalni« pristop vseh članov pripravljalnega odbora, ki so v to vložili nemalo truda in prostega časa. Vsi ti pokazatelji so nam v jamstvo, da so poti ljubiteljske kul- ture, ki smo jih izbrali, pravilne, in da bo v bodoče kazalo nanje ponovno stopiti in, tako kot za Gregorčiča, za trenutek postati ob važnem jubileju ali kulturnem dogodku. Ne vem, če v naslednji misli izražam mnenje vseh, ki smo bili zraven v pripravi proslave. Menim pa, da pomeni Gregorčičev večer, s kulturnega vidika, isto kot je bil Travnik 1984 z narodnostnega. Enotnost misli in dejanja je torej potrebna in nujna samo pod pogojem, da si zanjo vsi prizadevamo in da v njej iščemo iste cilje. Goriška kulturna sezona se je torej pričela z dvema dogodkoma izredne pomembnosti. Abonmajski nastop našega gledališča v Kulturnem domu ter Gregorčičeva proslava v Avditoriju. Kot kulturni delavec bi si želel, da bi tako tudi nadaljevali in s tem dokazali našo vitalnost, trdno voljo do obstoja, olikanega sožitja in napred- Dosedanja predavanja o slovenski kulturi in umetnosti, ki jih je v prejšnjem mesecu priredil Inštitut za versko in družbeno zgodovino v Gorici, so vzbudila veliko zanimanja tako pri italijanski kot pri slovenski publiki. V mali dvorani Centra Fogar je bilo vse štiri večere vse polno ljudi. Okrog sto vsakokrat. Vsak večer smo lahko poslušali dve predavanji. Slovenski predavatelji s te in druge strani državne meje so nam podali plastičen prikaz kulturnega in umetniškega udejstvovanja Slovencev v primorskem prostoru. Omenili so tudi vplive, ki so našo kulturo oplajali tako z Zahoda kot s Severa in Vzhoda. Publika je z zanimanjem spremljala to, kar so predavatelji povedali. Del publike so sestavljali italijanski someščani. Vsak večer pa je bilo prisotnih veliko slovenskih ljudi. Brez dvoma je velika škoda, da ni bilo več italijanske publike. Videli pa smo nekaj stalnih obrazov, v glavnem intelektualcev, ki so hoteli kaj več izvedeti o nas in o naši kulturi. Posegali so tudi v diskusijo z zanimivimi vprašanji. Med prisotnimi pa so bili tudi taki, ki so nam nasprotni in ki so skeptično poslušali tako predavatelje kot diskutante. Zakaj ni bilo na teh predavanjih več italijanske publike? Precej zaradi nezanimanja, ki ga nekateri kažejo do katerekoli naše problematike. Najbrž pa je treba iskati razlog za tako nezanimanje tudi v skopem obveščanju v tukajšnjih sredstvih javnega informiranja. Predsednik Inštituta, profesor s Tržaške univerze Fulvio Salimbeni, ki sicer pogosto piše na tretjo stran tržaškega II Piccolo, je na zadnjem predavanju povedal, da, ko je izrazil željo, da bi o tej zanimivi pobudi pisali na tretji, kulturni strani tržaškega dnevnika, mu je bilo odgovorjeno, da stvar zanje ni zanimiva. Salimbeni se je tudi obregnil ob vodilne goriške politike, ki jih na teh predavanjih sploh ni bilo poleg. Kritiziral je tudi dejstvo, da nekateri v Gorici prirejajo posvete o tem ali onem kulturniku, ki je tu morda preživel le kako leto življenja, ne zanima jih pa kultura slovenskega naroda, ki tu živi skupno z italijanskim. Na zadnjem predavanju smo poslušali profesorico Lojzka Bratuževo in ravnatelja Milka Renerja. Prva je orisala razvoj slovenskega slovstva pri nas v tem stoletju, drugi pa je opisal likovno dejavnost. Bratuževa se je zaustavila predvsem pri literatih, ki so delovali v prvi polovici stoletja. V ospredje je seveda dala Gradnika, Bevka in Preglja, ter poudarila njihovo navezanost na Gorico in njeno realnost, in še Srečka Kosovela ter njegovo navezanost na Kras. Govorila pa je seveda tudi o Kosmaču, Grudnu, Vuku, Budalu in celi vrsti drugih pisateljev in pesnikov, ki so delovali v primorskem prostoru. Ker je omejila prikaz naše literature na prvih petdeset let tega stoletja, je le na koncu omenila Rebu- lo, Pahorja, pa še celo vrsto drugih, kar pa bi bilo nujno treba podrobneje prikazati ob drugi priložnosti. Potem je Bratuževa v okvirnih obrisih povedala še o tukaj delujočih slovenskih glasbenikih. Milko Rener, ki ga tukajšnja slovenska in tudi italijanska javnost pozna kot umetnostnega kritika, pa je povedal, kako so slovenski impresionisti ustvarjali v začetku stoletja. Bili so navezani na Dunaj in na Muenchen. V Gorici je ustvarjala družina Šantlov, Gvaiz ter mladi Anton Gojmir Kos, pa še Tratnik, ki je tu živel v začetku stoletja. Kasneje se je pojavila mlajša generacija. Bili so to Špacapan, Pilon, Čargo. Živahno je bilo likovno ustvarjanje takoj po prvi vojni in leta 1924 je prišlo v Gorici do znamenite razstave slovenskih in italijanskih umetnikov. Tukajšnji slovenski umetniki so bili navezani na slovenski kulturni prostor. Predavatelj je zatem prikazal Goršeta, Kralja, potem še Mušiča, Černigoja, Špacala in Saksido ter še vrsto drugih. Svojo pripoved je prof. Rener ponazoril s serijo prelepih barvnih diapozitivov. Te je napravil Zdenko Vogrič. Mnogi so bili prikazani prvič in nam slikovito pokažejo marsikatero doslej neznano podobo naših umetnikov. V nedeljo je večja skupina udeležencev teh predavanj šla na izlet po Soški dolini. Ogledali so si nekatere kulturne spomenike. V petek, 7. novembra, pa bo zaključni večer ciklusa. Tokrat ne bo na sporedu vnaprej določene teme. Prireditelji bodo naredili obračun teh zanimivih predavanj. MARKO WALTRITSCH Posvet o čebelarstvu Čebelarstvu bodo tudi na letošnjem sejmu kmečkega orodja in opreme Agricola 86 namenili kar največ pozornosti. Na sejmu, ki bo od 5. do 9. decembra letos, bo poleg razstave najsodobnejše opreme za čebelarjenje, razstave medu in drugih čebeljih proizvodov, tudi letos mednarodni strokovni posvet z udeležbo priznanih strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Italije. Prejšnja leta so čebelarski strokovnjaki razpravljali predvsem o ekoloških vprašanjih, o pojavu in zatiranju nevarnih čebeljih bolezni in zajedavcev, o vlogi čebel v sadjarstvu. Tema letošnjega strokovnega posveta, ki bo predvidoma 8. decembra, pa bo nekoliko drugačna. Strokovnjaki bodo razpravljali o vzročni povezavi med različnimi kmetijskimi kulturami in kakovostjo medu oziroma drugih čebeljih proizvodov. Kakor nam je zagotovil dr. Luigi Marizza, predsednik pokrajinskega konzorcija čebelarjev in glavni pobudnik manifestacije, ki je v nekaj letih prerasla ozek krajevni značaj, bodo na posvetu tudi tokrat sodelovali, poleg domačih, priznani čebelarski strokovnjaki iz sosednjih dežel. ka.« Obnavljanje goriške godbe V Gorici nekateri občutijo potrebo po domači godbi na pihala. Svojčas je bil v Gorici tak ansambel. Že več let smo brez njega. K nam prihajajo, ko se pokažepotreba, godbe iz drugih krajev Goriške. O pomanjkanju godbe so razpravljali v rajonski skupščini za Svetogorsko četrt-Placuto. Sklenili so ustanoviti godbo. Prijave godbenikov oziroma tistih, ki bi se hoteli pridružiti, sprejemata predsednik skupščine Giovanni Podbersig (tel. 82038) ter svetovalec Giorgio Dellago (tel. 86375). V isti skupščini so tudi sklenili, da bodo njih zborno dvorano v stavbi v Ulici Orzoni 54 dali v brezplačno uporabo mladinskim glasbenim skupinam, to je orkestrom, za njihove vaje. Furlansko železnico so po 1. vojni podržavili •W Ze skoro šestdeset let teče pravda o odškodnini podržavljene železnice »Mi Franc Jožef L, po božji volji cesar Avstrije etc. etc... upoštevaje prošnjo Giacoma Antonellija in Giuseppe Dreossija iz Červinjana za dodelitev koncesije za gradnjo in upravljanje krajevne železniške proge od Tržiča do Červinjana, upoštevaje javno korist te pobude, smatramo primerno dodeliti omenjenima zakupnikoma koncesijo na osnovi zakona o koncesijah za železnice z dne 14. septembra 1854 (Uradni list št. 238), kakor tudi zakona z dne 17. junija 1887... Na Dunaju, 22. maja 1893«. Posledice omenjenega akta se niso prekinile z razpadom Avstro-Ogrske, kajti še zmeraj obstaja delniška družba (sicer v likvidaciji), ki je nositeljica koncesije in ki skuša svoje pravice in odškodninski zahtevek uveljaviti v odnosu do Državnih železnic, oziroma italijanske države. Na zadnjem občnem zboru delničarjev Societa della Ferrovia Friulana in liguidazione, ki ima sedež na goriški pokrajini, so sprejeli sklep o pravnem postopku proti državni upravi, za priznanje in uveljavljanje pravic, ki izvirajo iz lastništva nepremičnin in opreme. O zadevi so na primeren način seznanili tudi vse parlamentarce iz naše dežele, ki naj bi z raznimi posegi pri pristojnih ministrstvih, predvsem pa pri Ministrstvu za javna dela, pomagali, da se zadeva vendarle zaključi, seveda ob upoštevanju pravic delničarjev. Ne gre za kakšen anahronizem, oziroma za nepomembno dediščino iz obdobja rajnke Avstrije, ugotavlja predsednik likvidacijskega odbora družbe, sicer pa pokrajinski odbornik za javna dela, Edoardo Bressan. Italijanske državne železnice so ob koncu prve svetovne vojne prevzele v upravljanje vse proge, ki jih je do takrat zgradila družba Societa della Ferrovia Friulana, ni pa bilo še do danes rešeno vprašanje lastništva, oziroma uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz koncesije. Tako se recimo železniški promet med Tržičem in Červinjanom odvija po progi, ki je last omenjene družbe. Last družbe Societa delle Ferrovie Friulane je tudi železnica med Červinjanom in Belvederejem (zadnji vlak na tej progi je sicer peljal leta 1945) ki jo je sicer že preraslo grmovje. Tudi proga med postajo v Tržiču in pristaniščem Por-torosega sodi v premoženje omenjene družbe. Kakor izhaja iz zajetnega snopiča dokumentov, je družba že kmalu po priključitvi k Italiji, po prvi svetovni vojni, zahtevala da se ji vrne celotno premoženje, oziroma, da se slednje odkupi. Zadeva je ostala na mrtvi točki vse do leta 1963, ko se je, morda zaradi grožnje z legalnim postopkom za uveljavitev pravic nosilca koncesije nekaj le zganilo. Država je bila pripravljena za sporazumno ureditev zadeve plačati 300 milijonov lir. Del premoženja (proga Červinjan-Belvedere), bi po sporazumu prešel v izključno last družbe. Do uresničitve dogovora pa ni prišlo zaradi novih zapletov. Leta 1978 so namreč ugotovili, da še ni bilo rešeno vprašanje lastništva na enem delu odseka železnice med Tržičem in pristaniščem Portorosega in sicer na odseku, ki so ga na novo zgradili zaradi gradnje termocentrale. To vprašanje je bilo dokončno rešeno šele letos. Pred tem (leta 1984) se je oglasilo tudi Ministrstvo za prevoze in najavilo, da bo brezplačno prevzelo vse premoženje, ker da so medtem (21. 5. 1983) zapadle vse pravice iz koncesije, ki jo je podelil Franc Jožef I. Takemu tolmačenju seveda oporekajo delničarji, ki so na občnem zboru aprila letos sklenili po pravni poti zahtevati ureditev premoženjskih odnosov in zahtevati odškodnino. Rok zapadlosti pravic iz koncesije velja po njihovem do 9. 10. 1991, kajti obdobje dveh svetovnih vojn je prekinilo redno izvajanje pravic iz koncesije in se zato doba podaljša. Na zadnjem občnem zboru so tudi sprejeli sklep o prevzemu in porazdelitvi predvidenih stroškov za legalno zastopstvo. Kako se bo spor rešil? O tem bomo še imeli priložnost poročati. Bralce bo prav gotovo zanimal podatek, kdo so delničarji družbe, ki je bila ustanovljena pred skoraj sto leti, oziroma v čigavih rokah so delnice. Od skupnih 2800 delnic, sta znana 1802 lastnika. Največ jih ima Goriška pokrajinska uprava (375), nato Tržaška hranilnica (335), občina Gradež (190), občina Cervinjan (180), Škocjan ob Soči (150) itd. Med lastniki delnic so tudi številni posamezniki. Lastniki delnic bodo imeli pravico do sorazmernega deleža odškodnine, v kolikor bo družba pravdo dobila. Govor je o nekaj milijardah lir. VLADO KLEMŠE Druga letošnja predstava SSG Široka usta ob ribniških vicih »Fant, rešetar mora biti bistra glava, najslabše sito mora prodati za najboljši denar. In če te imajo ljudje za neumnega, vedi, da Ribničan ni bil še nikoli tako neumen, da ne bi bili drugi še bolj. Cel svet ga ima za norca, resnica pa je ta, da so norci vsi ostali, Ribničan pa je pameten kot Marija Pomagaj z Brezij, samo da tega nihče ne ve razen njega samega. Sam pa ni bil še nikoli tako neumen, da bi komu izdal to resnico.« In res je! Predvsem stari Urban iz Ribnice, ki je obkrožil dober del sveta in bil celo s svojo mulo v Ljubljani, ve marsikaj povedati o vsem, kar se dogaja na tem širokem slovenskem svetu in še čez. Pove pa na tak način, da pri poslušalcih vzbuja smeh in jih prisili, da imajo široka usta. »Široka usta« je naslov igri oziroma humorni monodrami, ki jo Slovensko stalno gledališče pošilja v svet, med ljudi, da bi se vživeli v eno uro sprostitve, kakršno ponuja igralec Stane Starešinič, ko interpretira tekst Mihe Mateta. Res je, na petkovi predstavi v sicer skromni in zglodani dvoranici nabrežinskega kulturnega društva, ki pa je bila za to priložnost kar se da dobro obiskana, je Starešinič znal pritegniti nasmeh iz še tako raztresenih poslušalcev. Še sedaj so najbrž debeli zidovi prepojeni s to žlahtno soljo življenja (smehom), kot se temu pravi. Videli in slišali smo marsikaj, predvsem pa Urbanove dogodivščine, pobrane iz njegovega ožjega življenjskega okolja. Pravzaprav gre za starejše in novejše vice o vsem, kar je lahko zanimivo današnjemu in tudi prejšnjemu času. Široka usta Ribničana pogoltnejo prav vse, kar jim pride pod jezik, pa naj bodo to Ljubljančani, Nemci, partizani, ženske, moški, sosedje, sinovi in prijatelji, da ne govorimo o politikih in delegatih. Pravi gostilniški pomenki in duhovičenja, ki jih je treba še posebej zalivati z znano in Slovencem priljubljeno pijačo, da gredo še bolj v slast. Starešinič te svoje pripovedi za omizjem (kazalo bi predstavo pomakniti prav zares v gostilne, osmice, da bi bila še pristnejša) popestruje še s petjem znanih slovenskih viž, tudi klamfar-skih, pri čemer opozarja še na svojo veliko glasbeno kulturo (pri tem mu pomaga harmonikaš Aleksander Ipavec). Skratka. Široka usta Mihe Mateta v dobri, mestoma robati kot se zvitemu Ribničanu spodobi, mestoma nežnejši interpretaciji Staneta Starešiniča nas soočajo s pristnim ljudskim humorjem, katerega klicu se nezadržno podrejamo. Zato bi s tega mesta svetovali vsem društvom in vsem ljubiteljem smeha, da Urbana povabijo v svojo sredo, saj jim ima veliko zanimivega povedati. In ko ga bodo ljudje poslušali, vam zagotavljam, da jim ne bo žal srečanja s humorjem, gledališčem in gledališkim umetnikom. MARIJ ČUK V petek bo drugi abonmajski koncert GM v stolnici sv. Justa Andjelko Klobučar in Ljiljana Molnar-Talajič sodita v elito zagrebških glasbenih poustvarjalcev. Utrla sta si pot tudi na koncertne odre najpomembnejših svetovnih glasbenih središč ter sta povsod prejela laskave glasbene ocene. ANDJELKO KLOBUČAR (roj. v Zagrebu) se je po zaključnem študiju na Akademiji za glasbo v Zagrebu -kjer je sedaj docent za orgle - izpopolnjeval v Salzburgu in v Parizu v orglah in kompoziciji. Njegovo skladateljsko udejstvovanje obsega prvenstveno dela za orgle pa tudi za komorne ansamble, zbore in simfonični or-kester. Sopranistka LJILJANA MOLNAR-TALAJIČ (roj. v Bosanskem Brodu) je dovršila študij glasbe na Muzički akademiji v Sarajevu, kjer je bila njen mentor tudi znana umetnica Zlatka Gjungjenac-Gavella. Postala je solist sarajevske in nato zagrebške opere, posvečala pa se je tudi koncertnemu nastopanju in pedagogiji kot profesorica petja na Akademiji za glasbo. Umetniško delovanje Molnar-Talajičeve predstavlja eno najbolj bleščečih glasbenih dosežkov v Jugoslaviji. Njeni nastopi v največjih opernih gledališčih sveta so povsod doživeli veliko priznanje občinstva in kritikov, ki so bili navdušeni nad »njenim zvonkim, kristalno čistim glasom velikega obsega, bogate izraznosti in odlične tehnike«. Razmišljanje o letošnjem Borštnikovem srečanju Je inovativnost res edino merilo? Obljuba dela dolg in zaradi tega se spet vračamo k Borštnikovemu srečanju, ki se je sredi tedna izteklo v Mariboru. Srečanje je ob vstopu v tretje desetletje svojega življenja dokazalo, da ni nič kaj preveč staro in da svojih let ne čuti, čeprav je venomer slišati, da bi bilo treba marsikaj spremeniti. Menimo, da vrednih zadev ni treba zamenjati z manj preizkušenimi, saj bi bilo vsakršno tveganje vprašljivo in najbrž tudi usodno. Vedno se dvigajo tudi glasovi proti tekmovalnosti, češ da je s tem devalvirana prava podoba festivala gledališč, ki naj bo predvsem v srečevanju gledaliških delavcev, teatrologov, kritikov, igralcev, dramatikov, dramaturgov itd., saj da je tekmovanje samo nekaj neproduktivnega in vodi razmišljanje o teatru na stranpota. Najbrž je v tem tudi nekaj resnice in bo treba v prihodnje marsikaj ukreniti, da se celotna podoba festivala še bolj strne v pravo gledališko vzdušje. Pripombe o tekmovalnosti oziroma netekmoval-nosti pa se nam vendarle zdijo »tipično slovenske«. To se pravi, da pome- nijo hotenja glede spremembe podobe Borštnikovega srečanja naravnost morbozno iskanje »novosti« in potrjujejo prepričanje, da Slovenci pravzaprav z ničemer nismo zadovoljni, še najmanj s tistim, kar najbolj priteguje občinstvo. To pa je, ob žlahtni gledališki oziroma odrski podobi, tudi tekmovalnost. Pa ne. Večini veleumov se zdijo take oblike festivala najbrž preveč »plebejske«, saj niso obarvane z vsemi »meta« in »izmi«, ki ta čas kraljujejo v slovenskih bistrih glavah. In če tako misli tudi strokovna žirija, ki občlikuje končni rezultat Borštnikovega srečanja, potem vemo, pri čem smo. Letošnja žirija je hotela namreč opozoriti na slabo umetniško podobo uprizoritev ter s tem odpreti razpravo o poteh in stezicah slovenskega gledališča, ki da zahaja v ozvezdja, bolje rečeno v globine, neustvarjalnosti, komformizma in neiskateljskih zrn. Hotela je biti vseslovenski razsodnik slike, ki naj bi se standardno pojavljala v Talijinih hramih, ta slika pa ne zadovoljuje, je pomanjkljiva, celo FOTOGRAFSKI KROŽEK REČAN FOTOALBUM IZSELJENCEV IZ BENEČIJE str. 177, 30.000 lir Preko 200 fotografij je zgovoren jezik te knjige — pripoved o človeški in zgodovinski tragediji, ki je zaznamovala življenje posameznih oseb in celotne skupnosti Nadiških dolin, iz katere pa je zrasla narodna samozavest. Slikovno dokumentacijo o izseljevanju iz Benečije dopolnjujejo spremni eseji, ki obravnavajo problem emigracije po posameznih obdobjih; fotografije so opremljene z didaskalijami, knjiga pa je v celoti dvojezična: v slovenščini in italijanščini. Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON (Nabrežina) KATOLIŠKI KNJIGARNI (Gorica) na NOVEM MATAJURJU (Čedad) in v italijanskih knjigarnah neproduktivna. Žirija je menila, da ne gre podeliti nagrade za predstavo v celoti, ker ni bilo na Borštnikovem srečanju nobene inovacije v standardnih odsevih slovenskih teatrov. Če pomeni na primer inovacijo »Sum-mertime« EG Glej, ki je dobil nagrado za žirijo, potem so se razsojevalci bridko zmotili. Gre namreč za preživelo podobo gledališča sedemdesetih let, tako imenovanega eksperimenta, ki se je seveda na Slovenskem kazal revolucionarno, a je danes že izpraznil svoje naboje in domala vsa zahodna gledališča so tako obliko teatra opustila in ga obravnavajo pač kot že preživet okvir nekega časa. Inovacije lahko seveda iščemo tudi znotraj predstavitve klasičnih del. Lahko s tem v zvezi omenimo dve predstavi: Heddo Gabler v izvedbi AGRFT in Pohujšanje v dolini šentflorjanski Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Če to nista inovativni uprizoritvi, pa ne vemo več, kaj to je. Skratka, kot smo že opozorili na tiskovni konferenci v Mariboru pred podelitvijo nagrad, žirija je streljala krepko mimo in svojo vlogo izrabila v druge namene. Tudi če na festivalu ni bilo po njenem mnenju vrhunske predstave, je bila dolžna vse nagrade podeliti, saj bi morala ocenjevati videno in ne hipotetične teorije oziroma želje. Borštnikovo srečanje je namreč festival in ne kak natečaj. Zato bi se žirija morala odločiti in če se že ni, kar je porazno, pa vsaj pisno utemeljiti, za- kaj nagrad ne podeljuje. Najbrž bi se, poznavajoč najštevilnejše festivale v svetu, kar krepko smejali ali pa se jezili. Tako pa je po vsem videzu krivda padla na selektorja (Jernej Novak ), ki pa je pazil bolj na to, da BS dobi ustrezen tematski videz. Skratka, zdi se nam, da je bilo letošnje delo strokovnih razsodnikov v Mariboru neodgovorno in podcenjevalno do vseh nastopajočih. Kljub temu se nam zdi, da Borštnikovo srečanje ohranja svoj čar in ga bo imelo tudi še naprej in to prav zaradi tekmovalnosti. Kajti že v Novi Gorici smo videli, da je zanimanje za festival, potem ko so pokopali tekmovanje, začelo upadati in to ne samo pri publiki, predvsem v sredstvih obveščanja... Tekmovanje pomeni namreč tudi katalizator javnega mnenja. Da je Borštnikovo srečanje zelo široko gibanje, pravi propagator odrske besede med ljudmi, kažejo tudi nekateri podatki. Vseh prireditev je bilo letos 113, na njih pa skoraj 30 tisoč obiskovalcev v desetih dneh. V času BS so bile odprte številne razstave, ob večerih so tekle prireditve v najrazličnejših lokalih, bili so dnevi, ko se je zvrstilo tudi po 13 predstav in prireditev, ki so segle tudi do zamejstva. Veliko delo in odmevna slika Borštnikovega srečanja, ki potrjuje svojo vlogo v slovenskem gledališkem prostoru. MARIJ ČUK Tokrat bo hrvatska umetnica ob spremljavi orgel predstavila vrsto duhovnih napevov, v katerih bodo še posebno prišle do izraza odlike njene prefinjene interpetacije. Prvi del koncerta v stolnici sv. Justa obsega dve orgelske skladbe in vrsto motetov za sopran in orgle. CANZONA za orgle komponista Gi-rolama Frescobaldija (1583-1643) je značilen primer prvih pomembnejih instrumentalnih skladb italijanske renesanse. PRELUDIJ IN FUGA v d-molu Diet-richa Buxtehudeja (1637-1707) nas popelje v drugačno, nordijsko nastroje-nje, v svet orgelske glasbe, ki že pripravlja pot velikim umetninam J. S. Bacha. Iz obsežnega opusa Claudija Monteverdija (1567-1643) bo na sporedu skladba NIGRA SUM iz zbirke Vespro della beata Vergine za sopran in orgle. Kot posebno zanimivost petkovega koncerta bomo v izvedbi zagrebških gostov slišali Tri motete Ivana Lukačiča in Tri motete Vinka Jeliča. IVAN LUKAČIČ (roj. okoli 1. 1584-1648) iz Šibenika je prvo veliko ime v zgodovini hrvatske glasbe iz prve polovice 17. stoletja. Bil je kapelnik in organist v splitski katedrali. Med njegovimi duhovnimi koncerti so pomembne SACRE CANTIONES kot prvi spomenik glasbene dejavnosti v Dalmaciji. Iz te zbirke bomo slišali TRI MOTETE za sopran in orgle: CANTABO DOMINO, SUSIPIAT DO-MINUS IN SICUT CEDRUS. VINKO JELIČ (roj. na Reki 1596) si je pridobil odlično glasbeno izobrazbo v Gradcu. Kasneje ga srečamo kot dvorskega tenorista in instrumentalista v Alzaciji, kjer se med tridesetletno vojno leta 1636 izgubi za njim vsaka sled. V celoti je ohranjena njegova zbirka PARNASSIA MILITIA, ciklus štiriindvajsetih duhovnih koncertov in štirih ricercarov za solistične glasove in basso continuo, ki ga je Jelič namenil orglam. Iz te zbirke, ki spada po značaju v skupino duhovnih koncertov bomo slišali TRI MOTETE za sopran in orgle: LAETAMINI IN DOMINE, CANTATE DOMINO ter VIRI SANCTI. Drugi del abonmajskega koncerta Glasbene matice se bo pričel s KORALNO PREDIGRO za orgle »NUN KOMM'DER HEIDEN HEILAND« skladatelja Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Tej bo sledila duhovna skladba DOMINE AD ADJUVAN-DUM za glas in orgle. Njen avtor je Ludovico Grossi, znan skladatelj Sto nabožnih koncertov iz leta 1602. Še za orgle bo na sporedu KORAL v a-molu Cesarja Francka (1822-1890), avtorja številnih, visoko kvalitetnih del orgelske literature. Za sopran in orgle pa bomo v izvedbi zagrebških umetnikov slišali še naslednja glasbena dela: Spev AVE MARIA skladatelja Luigija Cherubinija (1760-1842), dalje priljubljen solo odlomek AGNUS DEI iz Maše za kronanje Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791), Spev PANIS ANGELICUS iz Franckove Svečane maše op 12 in za zaključek čudoviti AGNUS DEI skladatelja Georgesa Bizeta (1838-1875), znanega avtorja pomembnih opernih del. GOJMIR DEMŠAR Prigrizek za pokojnika Človek se nevidnega vedno nekoliko boji, strah, pa zakriva ali preganja z obredi, ki jim pogosto ne pozna izvora. Kult mrtvih se je rodil nekako v mlajši kameni dobi, ko so nastale predstave o duhovih umrlih prednikov, ki lahko usodno vplivajo na žive. Človek si je do teh nevidnih, nepoznanih in zato nevarnih bitij moral ustvariti neko razmerje, pri katerem je najvažnejšo vlogo zavzela magija. Da bi se borili proti predstavam o "duhovih", so se moški povezovali v tajne družbe, člani teh pa so ohranjali zvezo s predniki, ki naj bi se ob določenem času v letu vračali na ta svet. Neposredni stik s predniki so člani družb vzpostavljali z neznanimi obredi, med katerimi so se tudi maskirali. Nastala je tako manistična maska in tisti, ki jo je nosil, je predstavljal "duha". Manistične maske so vedno lahko nosili samo moški, ki so opravljali nekakšne svečeniške funkcije, iz katerih so bile ženske izključene Vera, da se ob nekem času duše rajnikov vračajo na ta svet, je razširjena skoraj pri vseh kulturnih narodih in primitivnih ljudstvih, pri katerih velja prepričanje, da umrli živi dalje "na drugem svetu", kjer dobi posebno in neznano moč. Lahko je dober ali hudoben in zelo važno je pridobiti si njegovo naklonjenost. Ta vera je bila tako zakoreninjena, da se je v nekaterih oblikah ohranila do današnjih dni pri različnih narodih, tudi na različnih celinah, in včasih ni lahko poiskati skupnega izvora. Kdaj in kakšni so bili stari prazniki mrtvih ne vemo. V kasnejši dobi jih je krščanstvo pritegnilo in prekrilo, kot se je zgodilo tudi za druge obrede. Cerkev je že ob koncu prvega tisočletja uvedla praznik ob spominu na "verne duše v vicah" in zanj določila 2. november. Dan je blizu temnih zimskih dni in zelo verjetno ni daleč od starega praznika rajnikov. Sicer se je praznik tudi raztegnil ali razcepil še na druge dneve v jesenskem ali predzimskem času, ko lahko "duhovi" pridejo na obisk, na primer na martinovo (11. novembra). Zelo razširjen je običaj, da ob prazniku mrtvih, oz. ob času, ko se lahko rajniki oglasijo, pustijo domači hrano na mizi, pijačo in jedačo, da se duše lahko okrepčajo, ko se ponoči oglasijo na svojem nekdanjem domu. Na Štajerskem se je ohranil podoben obred, ki je vezan na spravilo letine, v Beli krajini pa pripravljajo "Martinovo pojedino". Na obrede se navezujejo tudi maske. Že preobleka izdaja, da maskiranci ne predstavljajo smrtnikov, temveč neka druga nadzemska bitja, zato tekajo, poskakujejo, ne govorijo, saj so duhovi nemi, molčeče sence, če pa spregovorijo, storijo to s spremenjenim glasom ali šepetaje. Pogosto jii1 spremlja zvončkljanje ali zvonjenje. Maskiranci zahtevajo darove, kaznujejo, blagoslavljajo, nikoli ne beračijo, temveč terjajo, kar so živi prednikom dolžni. Lahko tudi grozijo in vzamejo s silo. Take obredne kraje maskirancem nihče ne zameri, ker spada med priznane pravice. Maskiranci lahko domače simbolično tepejo, jih mažejo s sajami, močijo, pra' šijo ali obmetavajo. To je simbolična kazen prednikov za vse, kar je bilo v preteklem letu narobe, in istočasno blagoslov, jamstvo, da bo letina dobra. Sicilski bukoliasti so na koncu svojega obiska ponudili domačim vina in posuli prag z blagoslovljenim žitom. Tudi znani "pustni konfeti" so ostanek daru prednikom. Velja nenapisano pravilo, da maske nastopajo ob času, ko naj bi se rajniki vračali na ta svet, ob trenutkih, ko sta ta in oni svet odprta, Praznik mrtvih je bil torej najboljša priložnost, tak čas pa je bila lahko tudi smrt rodovnega veljaka. Najprimernejši čas za obrede, ki so vezani na kult mrtvih, je predzimski čas, ko so dnevi kratki in noči dolge, au še pogosteje sredozimski čas, nekako okrog zimskega enakonočja (sedaj 22. decembra). Noči tega obdobja so pri na imenovali tudi "volčje noči", Srbi "nekršteni dani". V ten nočeh se po stari veri gibljejo neznane moči in prihajajo duše rajnikov najraje na obisk. Cerkev je ta čas zelo zgoda] pokristjanila, istočasno pa je stare običaje prekrila tud mestna kultura antike, da so nam ostali le drobci, kateri korenine, žal, le s težavo razkrivamo, (nak) Vpr.: Prav sedaj se mnogo govori o globalnem zaščitnem zakonu. Kako ocenjuješ sedanji trenutek? Race: Označuje ga negotovost, ki izhaja predvsem iz dosedanjega zavlačevanja in ker ni bilo pravega zanimanja vlade, da se to vprašanje reši. Vedno smo bili mnenja, naj se o našem zakonu razpravlja v senatu. Nekatere politične sile, predvsem Krščanska demokracija, so vztrajale na vladnem zakonskem osnutku. To je bila tudi teza vlade v zadnjem letu in pol. Zato smo od vlade zahtevali, naj izpolni obljubo. Vlada pa ni bila v stanju, da to napravi, čeprav so vključili obvezo v vladni program. Očitno je, da je predsedstvo vlade sedaj sklenilo, naj se razprava v senatu nadaljuje. Položaj je torej še vedno negotov zaradi muhavosti politične situacije in nasprotovanj v vladi, ki zadevajo naš zakon, vemo pa, da so prisotna tudi v zvezi z drugimi vprašanji. Vpr.: Slovenci smo mnogo naredili, da se stvar reši. Spomnimo se Cassandrove komisije, Travnika in tako dalje. Kaj bi morali narediti, da postopek pospešimo? Race: Predvsem ne bi smeli ostati križem rok. Po zadnjih vesteh naj bi ožji odbor, izbran iz članov ustavne komisije senata in ki je seveda obstajal že prej, izdelal besedilo na podlagi v senatu vloženih osnutkov. Smo torej v zelo važnem trenutku, ki ga ne smemo zamuditi in moramo biti prisotni, moramo biti pripravljeni, da se o posameznih členih zakona izrečemo, da dajemo pripombe in podobno. Vpr.: Misliš, da bi bila primerna kakšna oblika pritiska, kot smo jo včasih že izvajali, na primer telegrami, govorilo se je celo o posebnem vlaku, ki naj bi odpotoval v Rim? Race: Mislim, da odgovor zavisi od razvoja položaja. Vsekakor pa bi bilo Prav, da bi nekaj storili, da bi osredotočili našo pozornost na to vprašanje in da bi vzbudili pozornost tudi pri večini, ki je, žal, obveščena predvsem od nasprotnikov naše zaščite. Vpr.: Morda bi bila to priložnost za ponovno tiskovno konferenco, kot smo jo že imeli? Race: Vsak korak, da se sliši naš 9las, vse možne pobude so koristne. O tem bo morala razpravljati enotna delegacija in se zediniti o tem, kaj naj se stori in kaj je v tem trenutku najbolj Primerno. V slovenski družbi se odraža Želja po enotnosti Vpr.: Enotna delegacija je organizirana oblika slovenske enotnosti, element naporov in učinkovitosti manjšine. Slovenci ti priznavajo, da si vztrajni pobudnik, katalizator enotnosti. Kako si zadovoljen z odnosi med Slovenci v Italiji? Race: Predvsem si ne bi pripisoval teh zaslug, kajti o enotnosti Slovencev se je govorilo mnogo prej kot je bila, na primer, ustanovljena Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Če ni mio uspehov v prejšnjem času, je treba to pripisati ostrini političnih bojev Pri nas. Sedaj enotna delegacija obstala in se v slovenski družbi odraža želja P° enotnosti. Vse to je treba pripisati sPoznanju, da je treba krepiti enotnost zato, da bomo bolj učinkoviti, kajti S1le, ki so prej delovale vsaka zase, °citno niso bile dovolj uspešne. Današnje stanje v enotni delegaciji se mi zdi zadovoljivo. Pa tudi iz same delegacije izhaja želja, da bi se zedinili v nekaterih bistvenih vprašanjih, ki zadevajo zakonsko zaščito. Situacija, o kateri sem prej govoril, to tudi terja. Nujno bomo morali povedati svoje mnenje in prevzeti odgovornost o tem, kar bomo dejali in zahtevali. Vpr.; Leta 1941 si bil prvoborec Osvobodilne fronte. Te morda naše Razdobje spominja na takratne čase? N® so bistvene razlike in kateri na-UW veljajo še danes? Race: Doba Osvobodilne fronte je neponovljiva, ker je nastala v najbolj fagičnem obdobju slovenskega naro-a, kr je bil razkosan na štiri dele in ar je ustvarilo ugodne pogoje za bolnost v boju za svobodo. Primerja-a z današnjo situacijo kaže, da je da-asnji svet drugačen, in ker je druga-bb' ni mogoče ustvarjati nekaj Podobnega kot je bilo v času Osvobo-vim fronte- Vendar pa lahko vzposta-mo majhno paralelo s situacijo pred hit - fr' ^er tudi sedaj branimo svojo ci c Se skušamo ohraniti kot Slovenski Abotna delegacija je odraz naše mn Pne ni enotne volje, da se ohrani-Dro 1I* ^er nam politična situacija ni ohra6-^ .naki°njena, svojo voljo po delega '■ °dražamo tudi preko enotne odWnnie razdobje je morda za nas vnrači ■' zato moramo vsakodnevna iein ,bia' ki nas sicer najbolj zaposlu-osnroH0nniti ,v ozadje in spraviti v enotnJ6 ,vs®bino zakona in napore za ska vpralanja"^6 M osnovna živl3enj- ju^LČe bi Povzel pogled v našo naprei 390d°vino, bi rekel, da je še rambn o"?"« navdušenje žar za ob-razčlent aSl" ioteresov; ob obstoječi izraza S**1 u® mora Priti boli do Race Tn^n°'44ar nas veže-in treba • ocb°- To mora priti do izraza be interl6 potisniti v ozadje neposred-se Posameznih sestavnih de-enotne delegacije. lov naše Razgovor z Borisom Racetom Bomo čez 50 let še prisotni? Odločno da! Boris Race- Žarko med govorom (zgoraj) in s kotalkarjem Samom Kokorovcem (spodaj) ob podelitvi priznanja SKGZ mlademu športniku. V ospredju zahteva po rabi slovenskega jezika Vpr.: Pogosto govorimo o globalni zaščiti preveč nasplošno, kot da je nekaj neotipljivega. V resnici pa so to zelo stvarne zadeve. Vedno smo postavili na prvo mesto jezik, rabo slovenščine povsod. Prav jezik pa hočejo izključiti. Kako to ocenjuješ? Kaj lahko naredimo ta trenutek sami? Race: Morda smo se prav v boju za pravice slovenskega jezika preveč zanašali na globalni zaščitni zakon, kar je bilo morda razumljivo, saj je v vseh slovenski narodnosti skupnosti naklonjenih zakonskih osnutkih jezik res podrobno obdelan. In ne bi smelo biti dvomov, kakšne pravice in kje morajo veljati za rabo slovenščine. Sedaj moramo ponovno spraviti v ospredje dnevnega političnega življenja zahtevo po rabi slovenskega jezika povsod, kjer je možno. Uveljavljanje pravice slovenskega jezika ustvarja ugodnejše pogoje zato, da bo zakon glede jezika vseboval, kar pričakujemo. Vpr.: V odnosih z javnostjo, pa tudi med nami, smo zapostavljali gospodarski razvoj. Vendar smo ustvarili določene temelje, saj smo prav v teh dneh praznovali 40. obletnico Gospodarskega združenja. So gospodarski temelji trdni? Race: Menim, da so, kajti niso nastali čez noč. Proces gospodarske rasti traja že štiri desetletja, od konca vojne do danes. Prav tistim prvim pobudnikom se je treba zahvaliti, da je današnje stanje boljše. Na splošno se je gospodarski položaj slovenskega prebivalstva v teh deset letih utrdil, če izvzamemo najbolj pasivne kraje. V štiridesetih letih so se izoblikovali kadri, ki jamčijo gospodarsko rast in ki so dober temelj vsega tega. Človek je odločilna komponenta vsake rasti in v tem primeru gospodarske rasti. Če bomo želeli v bodoče uspeha, je treba intenzivno nadaljevati z vzgojo novih kadrov. Vpr.: Sredstva množičnega obveščanja. To vprašanje bi razdelili na dva dela. Najprej Primorski dnevnik. Kako si z njim zadovoljen? Kaj je treba narediti, da se izboljša? Race: Primorski dnevnik je dober informator našega slovenskega občestva. Že sam njegov obstoj je za našo skupnost velikega pomena, kajti Primorski dnevnik nas vsak dan opozarja s kroniko in stališči, ki so v nesporno korist Slovencev, in nas s tem sili, da zavzemamo ob vsakem dogodku svoje stališče in nismo v zaostanku. Primorski dnevnik opravlja svoje delo v glavnem dobro, le nekatera področja našega življenja bi moral bolje prikazati. Vedno bi morali stremeti za tem, da v vsakem trenutku in ob vsakem dogodku postaja glasnik interesov Slovencev, ne glede na njih ideološko prepričanje ali politično usmeritev. Dnevnik lahko opravlja zelo važno, že omenjeno zedinjevalno vlogo. Mnogo korakov je bilo že narejenih. Treba pa bo še kakšnega, da bo v tem pogledu še boljši. Vpr.: Pa druga sredstva, kot so Radio Trst A, naše revije, koprska televizija? Race: Podobno načelo, ki velja za Primorski dnevnik, seveda velja tudi za Radio Trst A. Prav je, da pride preko radia do izraza vse ono, kar Slovence povezuje, kar jih ne razdvaja. Povsod so težave, potrebna pa bi bila tudi na Radiu Trst A večja tolerantnost, da bi v polnosti opravljal vlogo, o kateri sem prej govoril v zvezi s Primorskim dnevnikom. Periodični časopisi so predvsem izraz vitalnosti naše manjšine in želje, da pridejo do besede in da izrečejo svoje mnenje posamezne skupine. To vsekakor bogati našo skupnost, saj lahko pridejo do izraza določena stališča. Najbolj seveda človeka veseli, ko prejema časopis Beneških Slovencev, celo dva časopisa, ki nas informirata o tamkajšnjem življenju in lahko vidimo, kako se posamezne dejavnosti razvijajo; oba sta odraz želje, da se Slovenci v videmski pokrajini obdrže. V teh listih je mnogo materiala, napisanega v italijanščini, kar odkriva tragične posledice dejstva, da se člani naše tamkajšnje skupnosti niso mogli naučiti slovenskega knjižnega jezika. Upajmo, da bo bolje, ker se po eni strani krepi interes za slovenski jezik, mnogo pa bo naredila letos ustanovljena privatna šola v Špetru Slovenov. Vpr.: Pa italijanska sredstva? Race: Italijanska sredstva, v prvi vrsti mislim na Piccolo, resnično ne opravljajo, kar bi človek pričakoval. Časopis mora vsaj informirati. Obvestiti bi moral, kaj Slovenci delamo, kaj mislimo, kaj predlagamo, kako posamezne stvari ocenjujemo. Tega, žal, ni oziroma je tako malo, tako redko, kot da bi šlo za neko nepomembno društvo, ne pa za narodnostno skupnost. Pri vsedržavnih listih pa je mnogo odvisno od kvalitete in poštenosti časnikarjev, ki prihajajo k nam. Članki v vsedržavnem tisku so redki in pogosto pride do izraza glas nasprotnika. Taka je zadnja vrsta člankov, ki so izhajali v II Giornale, saj so bili napisani v resnično sovražnem duhu. Moram pa tudi omeniti, da je isti dnevnik nekaj povsem obratnega spomladi objavil o nas. Vpr.: Ni morda na mestu avtokri-tika nas časnikarjev, saj imamo prijatelje in kolege v Repubblici, Uni-U, Corriere della Sera, turinski Stampi in drugod. Morda nismo napravili vsega, da bi jih opozorili na naš položaj? Race: Tudi to je mogoče. In je lahko res, da bi lahko nekaj organiziranega napravili, kot imamo vtis, da se organizirano napravi proti nam. SKGZ element boja za pravice Slovencev Vpr.: Tovariš Žarko, bil si soustanovitelj Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Kaj je SKGZ danes? Race: Če opustimo znano karakteristiko, da združuje organizacije zato, da se uspešneje bori za pravice Slovencev na vseh področjih, s ciljem, da postajamo čimbolj enakopravni in tako preprečimo asimilacijo, potem mislim, da je Slovenska kulturno-gospodarska zveza važen element boja, s katerim razpolaga naša narodnostna skupnost. Zveza, kot je naša, predstavlja določeno novost v tem boju, povsem novo obliko organizira-nostiv naporih za pravice manjšine. V začetku je bilo mnogo dvomov. Treba pa je bilo dokazovati in prepričevati glede načelnega odnosa do manjšin. Vedno smo skušali biti načelni. Morda smo včasih tudi kaj pogrešili. Toda naša naloga je, da ustvarjamo dobro ozračje med Slovenci. Dejavnost članic Slovenske kulturno-gospodarske zveze je izredno bogata. Omenili smo že gospodarstvo. Treba pa je omeniti izredno bogato dejavnost telesne kulture, ki zaobjema velik del naše mladine. Športni objekti postajajo vedno tesnejši in prav naša organizacija je poklicana, da nekaj stori. Dejavnost nekaterih strokovnih ustanov je dosegla že visoko stopnjo. Mladi ustvarjajo nekaj novega Vpr.: Problem mladih ljudi je vedno zelo važen. Kako je to v SKGZ in na splošno? Race: Starejša generacija vedno obupuje nad mladimi ljudmi. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da nimamo prav. Vsaki generaciji je sledila nova, ki je vedno ustvarjala nekaj novega. Isto velja tudi pri nas. Omenil sem že, kako se mladi izživljajo v telesni kulturi in v športu. Treba pa je tudi poudariti, koliko mladih je aktivnih v kulturnih dejavnostih. Moja sodba o mladi generaciji je zelo pozitivna. Odlikuje jo večja sproščenost, če jo primerjamo z mladimi leti moje generacije ali generacije, ki je prišla za menoj. Takrat smo preživljali zelo hude čase in smo branili tudi golo življenje. Sedaj je položaj drugačen in morda ni toliko spodbud za aktivnost. Vendar pa mladina hoče ustvarjati tudi v takih pogojih. Dela na svoj način, po svoji glavi. Važno pa je, da dela, saj v naših organizacijah prevzema vedno večje odgovornosti. Še posebej pa je važno, da je vedno več mladih ljudi, ki so dokončali študije in si na ta način ustvarili možnosti za še večjo ustvarjalnost v poklicih in v javnem delovanju. Vpr.: Mnogo se razpravlja o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Polemike pa so zajele celoten jugoslovanski prostor. Kako jih ocenjuješ? Kako sploh ocenjuješ koncept skupnega prostora? Race: SKGZ in njene predhodnice so v vsej povojni dobi ustvarjale skupni kulturni prostor, s tem da so bile tesno povezane z matičnim narodom in njegovimi organizacijami. Ta pojav torej ni nič novega. Relativno nova je definicija takega stanja. Politični boji so se medtem omilili, zaradi česar je sodelovanje zadobilo širše razsežnosti. Nasprotovanja skupnemu prostoru dokazujejo samo slabo informiranost in odražajo stare predstave, da se povezave preko meja razvijajo vedno na statičen način, ki je bil značilen za preteklost. Danes si ne moremo predstavljati našega življenja, ne da bi dobivali sok iz večinskega jedra. Kar velja za našo manjšino, velja seveda za vse druge manjšine. Moramo biti načelni, in če nekaj zahtevamo zase, to priznavamo tudi drugim. Če pa obstajata dva prostora, ki se med seboj krijeta, to ne predstavlja prav nobene težave, ker smo pač narodnostno pomešani. Polemika znotraj Jugoslavije se je potišala. Očitno so bili odgovori na kritične misli nekaterih uspesni. Želimo sožitje z Italijani Vpr.: Vedno si se zavzemal za sožitje med Italijani in Slovenci ob upoštevanju osnovnih načelnih stališč do zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Kako lahko ocenjuješ te odnose? Race: Treba je deliti del italijanske večine na oni del, ki nam je naklonjen, in na oni, ki nam je nenaklonjen. S prvim delom je seveda sožitje že vzpostavljeno in je lahko uspešno. Z drugim pa seveda stojimo vsak na svojem bregu. Človeka pa vznemirjajo nasprotovanja. Sprašuje se, kako je sploh mogoče, da dobršen del velike skupnosti noče priznati nekaterih temeljnih pravic manjšine. Očitno je, da izraža odklanjanje pravic težnjo, da se pripadniki manjšine asimilirajo. Tako si stojimo nasproti tisti, ki hočemo obdržati svoje značilnosti, in tisti, ki nam hočejo te značilnosti odvzeti. Iz moralnega vidika obe težnji ne preneseta primerjave, in tu je naša moč, moč šibkejšega. Želimo torej doseči stanje, ko bo za večino italijanskega prebivalstva samo po sebi umevno, da morajo priti do izraza naše značilnosti in da bi bila za širšo skupnost škoda, če se te značilnosti izgubijo. Demokratične sile, ki so prisotne v skoro vseh strankah, in Slovenci bi opravili veliko delo, če bi uspeli premostiti protislovensko nerazpoloženje. Treba je priznati, da so te pozitivne sile na delu in da se utrjujejo pozitivna stališča in množijo skupine, ki so nam naklonjene. Današnje stanje ne more biti ovira za sodelovanje z italijansko večino na vseh področjih, kakor je tudi res, da bi rešitev naših vprašanj to sodelovanje okrepila in razširila. Vpr.: Bomo čez 50 let še obstajali? Race: Odločno, da. Poglejmo samo, kaj je bilo s Slovenci v videmski pokrajini, z Benečani, ki so že 120 let pod Italijo. Nikoli niso imeli slovenskih šol in jih še danes nimajo, če izvzamemo letos odprto privatno šolo. Kljub temu so ostali Slovenci in ohranili svoje značilnosti. Danes mnogo nas živi v mestnih središčih, kjer je pritisk na manjšino sorazmerno večji. Toda ne more iti v nič vse, kar so otroci dobili z vzgojo v družini, kar je naredili šola, kulturna in športna društva, in vse bogastvo, ki nas združuje. Vpr.: V imenu vseh čitateljev Primorskega dnevnika iskrena želja: še mnogo let uspešnega dela in boja, zdravja , posebne sreče, zadovoljstva m sončnih dni. In zaključni vprašanji: Kaj želiš nam in kaj sebi? Race: Vse tisto, kar sem v tem razgovoru dejal: da bi Slovenci čimprej postali enakopravni del te družbe, da bi bilo priznano njih dostojanstvo in da bi se na ta način v bodoče olajšalo življenje naših pripadnikov. Osebno pa, kar si želi vsak človek. Pogovor zapisal BOGO SAMSA Košarka: v 1, jugoslovanski ligi Giboni veliki derbi V prvi prvenstveni tekmi v Standrežu Valovci nadigrali Val Kmečka banka - Friuli Povoletto 3:0 (15:6, 16:14, 15:8) VAL KMEČKA BANKA: Plesničar, Allesch, Palin, Petejan, Stančič, Lavrenčič, Černič, Grilanc, Juren, Mučič, Mervič. Veliki derbi 6. kola v prvi jugoslovanski košarkarski ligi v Zagrebu se je končal po maratonskem in dramatičnem boju v korist domačega moštva po dveh podaljških. Najuspešnejši strelec srečanja je bil Dražen Petrovič, ki je dal 37 točk. Dobro je igral tudi Knego (25). Pri gostih so se izkazali Savovič (22 točk), Obradovič in Divac (oba po 19). Dokaj napeto je bilo tudi v Splitu, kjer je Jugoplastika (Radja 21 točk, Perasovič 20) s težavo odpravila sarajevsko Bosno (Vučevič 31, Primorac 21). Šibenka je, kljub dobri igri Dušana Ivanoviča (29 točk), premagala ti-tograjsko Budučnost, beograjska C. zvezda pa je po pričakovanju osvojila novi točki doma na račun Rabotničke-ga. Jugoslovansko prvenstvo bo sedaj prekinjeno do 6. 12., ker bo jugoslovanska reprezentanca opravila letno in tradicionalno turnejo po ZDA. Izidi 6. kola: Gibona - Partizan 111:103 (52:48, 85:85, 95:95); Jugoplastika - Bosna 89:84 (36:40); Budučnost - Šibenka 75:76 (32:38); C. zvezda - Ra-botnički 96:87 (50:47); MZT - Sloboda Dita 79:70 (40:27); danes: Zadar - Borac. Lestvica: Gibona Zagreb 12; C. zvezda Beograd 10; Jugoplastika Split, Šibenka Šibenik in Partizan Beograd 8; Bosna Sarajevo in MZT Skopje 6; Zadar in Budučnost Titograd 4; Borac Čačak in Rabotnički Skopje 2; Sloboda Dita Tuzla 0. Ljubljančani brez zastojev Košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije nadaljujejo v 1. B ligi z vrsto zmag. Sinoči so v Subotici zanesljivo premagali še domači Spartak s 109:87 in so seveda ohranili prvo mesto na lestvici. Za velik podvig pa je poskrbel Mineral Slovan, ki je na Reki premagal favorizirani Kvarner s 103:96. Ljubljančanke uspešne Košarkarice ljubljanske Iskre Delte Ježice so v včerajšnjem kolu 1. jugoslovanske lige premagale Budučnost s 121:73. GLEDALCEV: 500 Val Kmečka banka je sinoči ob rekordni udeležbi občinstva prepričljivo slavil zmago v prvem srečanju na domačih tleh. Grilančevi varovanci so tokrat v dobri uri igre spravili na kolena furlansko postavo iz Povoletta, ki je bila proti razigranim domačinom brez moči. Valovci so pokazali zares odlično igro, še posebno v obrambi, kjer so igrali na zelo visoki ravni. V napadu so imeli v Eziu Palinu svojega najboljšega predstavnika, saj je bil za goste nerešljiva uganka. O nasprotnikih lahko rečemo le, da so igrali dokaj nezbrano in da so na papirju obetali mnogo več, kot so pokazali v resnici na igrišču. Že v prvem nizu je bilo razvidno, da so domačini za razred boljši, tako da je tudi sam končni rezultat pravi odraz dogajanj na igrišču. Bolj zanimiv in napet je bil drugi set, čeprav je do polovice kazalo, da bodo valovci s precejšnjo lahkoto slavili zmago (12:6). Domačinom je uspelo priti do 14:10, nakar so napravili nekaj napak v obrambi in dovolili gostom, da so jih dohiteli. Nič pa niso mogli storiti v sklepnih fazah, ko je odličen servis zagotovil Valu drugi niz. Premoč Vala Kmečka banka je spravila na kolena goste, ki so v tretjem setu igrali dokaj nezbrano in opravili ,celo vrsto napak, tako da o končnem rezultatu ni bilo večjih dvomov. Po tekmi je trener Grilanc povedal naslednje: »Fantje so igrali brez napak. Več kot to, kar so pokazali tokrat, ne morem pričakovati. O nasprotniku Povoletto lahko povem le, da razpolaga z vrsto dobrih igralcev, ki pa niso še dosegli potrebne uigranosti.« Ezio Palin, verjetno najboljši na igrišču, je poudaril napredek v primerjavi s sobotnim nastopom v Faenzi in je podčrtal izredno zagrizenost vseh svojih soigralcev. Rudi Pavšič OSTALI IZIDI 2. KOLA: ASE JR Čedad - Bassano del Grappa 3:0, San Giovanni Natisone - Rangers Videm 0:3, Ferroalluminio Trst - Spem Fa-enza 3:1 (15:7, 13:15, 15:4, 15:9), Motta di Livenza - CUS Trst 1:3 (9:15, 15:7, 14:16, 14:16) LESTVICA: Rangers Videm in Val Kmečka banka 4, Bassano, CUS Trst, Belluno, Motta di Livenza, Ferroalluminio, ASFJR Čedad 2, Spem Fa-enza, Friuli Povoletto in San Giovanni Natisone 0. Serenissima Benetke se je odpovedala prvenstvu. V moški in ženski odbojkarski C-2 ligi Tokrat zmaga manj Nogomet: v 1. jugoslovanski ligi Velež zmagal v Subotici Včeraj so odigrali tri anticipirana srečanja v prvi jugoslovanski nogometni ligi. Mostarski Velež je v Subotici premagal domači Spartak z 2:1, v Sarajevu sta se domače moštvo in splitski Hajduk razšla pri neodločenem izidu 2:2 in z enakim izidom sta igrali v Tuzli tudi Sloboda in beograjska Crvena zvezda. Danes pa bodo igrali ostala srečanja, od katerih bo še posebno zanimivo v Beogradu, kjer bo Partizan gostil skopski Vardar. OSTALI DANAŠNJI SPORED: Dinamo (V) - Radnički; Budučnost - Sutjeska; Čelik - Priština; Dinamo (Z) -Zeljezničar; Rijeka - Osijek. V drugi jugoslovanski nogometni ligi bo Maribor gostil Jedinstvo. OSTALI DANAŠNJI SPORED: Borac - Proleter; Vrbas - Iskra; Split -Mladost; Novi Sad - GOŠK Jug; Rudar - Sloga; Kikinda - Vojvodina; Šibenik -Dinamo; Leotar - Famos. Pot bo danes vodila Jadranove košarkarje v Padovo. To bo tretje letošnje gostovanje »plavih«, ki bodo danes lahko odpotovali z večjim upanjem kot pred enim letom, ko je bila postava Petrarce objektivno močnejša in bolj izkušena. V Jadranovih vrstah bo tokrat odsoten center Peter Štoka, ki še ni okreval od poškodbe na gležnju. V vlogi desetega igralca se bo ekipi pridružil Luciano Lippolis, ki je standardni igralec mladinskega moštva v vlogi beka. Brumnovi fantje bodo vsekakor naleteli na trdoživega nasprotnika, ki ne bo vdano stopil na igrišče. Po moštveni prenovi je Padova verjetno izgubila nekaj izkušenosti in učinkovitosti, prav gotovo pa je Valentije-va postava letos mnogo bolj nepredvidljiva od lanske in to bi jadranov-cem lahko zamotalo štrene. Tekmo bodo neposredno prenašali po Radiu Opčine. Srečanje med Jadranom in Lendla ne bo v Italijo BOLOGNA Ljubitelji tenisa so si že obetali prvovrstno predstavo, saj bi se morala jutri in v torek v Firencah in Bologni na ekshibicijskem turnirju pomeriti Lendl in McEnroe. Tega dvoboja pa ne bo, ker se je Lendl poškodoval na turnirju v Tokiu. Zamenjal ga bo Francoz Noah. Poleg njega bosta med drugimi nastopila tudi Becker in Borg. V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Parizu pa se bosta pomerila Becker in Španec Sergio Casal. Slednji je najprej odpravil McEnroeja in v polfinalu še Mayotta (6:1, 3:6, 6:3), Becker pa je v polfinalu spravil na kolena Francoza Leconta s 6:2, 3:6, 6:3. Maratonski tek v New Yorku NEW YORK V New Yorku bo danes tradicionalni maratonski tek, na katerem je med glavnimi favoriti tudi Italijan Orlando Pizzolato, ki je zmagal že lani in predlanskim. Na startu bo tudi naš atlet Fabio Ruzzier, ki pa se bo pomeril v hitri hoji. Petrarco bodo odigrali v športni palači »Tre pini«, Prato della Valle 56, s pričetkom ob 17.30. Relativna bližina Padove bo strastnejšim navijačem omogočila nedeljski izlet v povezavi z ogledom tekme. MLADINSKA KOŠARKA NARAŠČAJNIKI: SGT Tecnoluce -Bor Adraiampex 60:90 (30:44). DEČKI (trofeja mesta Trst): Breg - Don Bosco 58:73 (29:39).PROPAGANDA (trofeja mesta Trst): Breg - Don Bosco 13:85 (11:52). Namizni tenis: danes v Padovi Tudi krasovke Danes bo osemčlansko Krasovo zastopstvo sodelovalo na državnem na- Odbojka: izidi A>1 lige Izidi 2. kola italijanske odbojkarske A-l lige: Moški: Belunga - Enermix 2:3, Pet-rarca - Santal 2:3, Vesuviano - Tartari-ni 0:3, Kutiba - Olio Zeta 3:0, Bistefani - Catania 1:3, Treviso - Panini 1:3. Lestvica: Enermix, Santal, Panini, Kutiba in Tartarini 4 točke itd. Ženske: Yoghi - Mangiatorella 3:0, American Arrow - Cecina 3:2, Splugen - Zalf 3:1, Acgua Lynx - Vini Doc 1:3, Nelsen - Fano 3:0, Teodora - Civ 3:1. Lestvica: Nelsen in Teodora 8 itd. V moški A-2 ligi je videmski Che-mio v Mantovi izgubil s 3:0, med ženskami pa so Pordenončanke Infinasa v Padovi s 3:2 premagale CUS. Cividin brez težav TRST — V 5. kolu italijanske rokometne A-l lige je tržaški Cividin s 36:21 premagal ekipo Jomsa Rimini in vodi z 9 točkami na skupni lestvici pred Scafatijem in Acgga Fabio, ki jih imata po 8. miznoteniškem turnirju tretje kategorije v Padovi. Odpotovali so Boris Štoka, Igor Colja, Ervin Doljak in Igor Milič med moškimi ter Darma Purič, Nataša Škrk, Alenka Obad in Monika Mosetti med ženskami. Nastopili bodo med posamezniki ter v moških in ženskih dvojicah. Turnir ni med najvažnejšimi v letošnji sezoni, vseeno pa bodo imeli nastopajoči možnost, da popravijo svoj položaj na jakostni lestvici 3. kategorije in če se bodo med letošnjo sezono prebili med 32 najboljših, si bodo istočasno priborili pravico, da se direktno uvrstijo na sklepno državno prvenstvo. Današnji nastop bo zelo važen, predvsem za tiste Krasove igralke in igralce, katerim manjkajo tekmovalne izkušnje. (Z. S.) ŽENSKA C-2 LIGA Bor Friulexport - Lac Pav Nati-sonia 3:0 (15:10, 15:6, 15:9) TRAJANJE SETOV: 22, 13 in 15 minut. BOR FRIULEKPORT: Kus, Foraus, Zergol, Debenjak, Stoper, Ukmar, Knez, D Ambrogio, Kralj in Centazzo. SODNIKA: De Benedettis in Carlini. Odbojkarice Bora Friulexporta so izbojevale drugo zaporedno prepričljivo zmago. Po uspehu v Pierisu so tokrat doma brez večjega naprezanja odpravile novinca Pav Natisonio. Gostje so se predstavile kot povprečna še-sterka, ki bo imela precej težav za obstanek v C-2 ligi, čeprav je letos konkurenca precej slabša. Nekaj več so pokazale v obrambi, a sprejem servisa in serviranje sta pokopala vse upe za vsaj nekoliko povoljnejši razplet. Poleg tega ne blestijo niti v napadu, tako da se Kusova in tovarišice niso niti dobro ogrele, ko je bil že konec srečanja. Samo nepazljivosti domačink in nekaterim napakam se morajo gostje zahvaliti, da so izbojevale relativno kar precej točk v posameznih setih. (G. F.) Virtus Fontanafredda - Sloga 3:2 (10:15, 15:3, 10:15, 15:11, 15:0) SLOGA: Michela in Valentina Dr-novšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali. Sloga se vrača s svojega prvega letošnjega gostovanja s porazom. Virtus igra domače tekme v res lepi športni palači, ki je seveda zelo velika, in prav ta prostorska razsežnost je v veliki meri botrovala številnim Sloginim napakam v sprejemu. Slab sprejem je seveda pogojeval vso igro naše ekipe, ki tako ni mogla ponoviti učinkovitosti iz prejšnjega kola. Kljub vsemu pa je že kazalo, da bo Slogi le uspelo osvojiti točki, saj je vodila dober del 4. seta. Tedaj pa se je našim dekletom začelo zatikati. Set so osvojile doma- MLADINSKI NOGOMET UNDER 18: Kras - Mariano 1:3 (0:2); Montebello - Breg 2:1 (1:0); ZAČETNIKI: Breg - Primorje 2:0; CICIBANI: Primorje - Servola 2:0 (1:0); Giarizzole -Zarja B 4:0 (4:0); CGS - Zarja A 4:1 (1:1). činke, v nadaljevanju pa so slogašice povsem odpovedale in brez odpora prepustile Virtusu še peti niz. (INKA) MOŠKA C-2 LIGA Libertas Sacile - Olympia Kmečka banka 2:3 (15:13, 5:15, 6:15, 15:7, 11:15) OLYMPIA KMEČKA BANKA: Dornik, A., S. in D. Terpin, L, M. in Š. Cotič, Batistič in Špacapan. Goriška 01ympia Kmačka banka je izbojevala drugo zaporedno zmago po petih setih igre. Po izenačenem prvem nizu v Sacileju, ko so se gostje privajali na ne preveč dobro razsvetljavo, so v nadaljevanju zaigrali kot znajo in povsem nadigrali nasprotnika. Zagrizeni domačini, ki so sicer nekoliko nižje postave, so bili ob dobrem napadu brez moči. Kljub vodstvu gostov pa niso popustili in so z izredno prizadevnostjo tudi izenačili, tudi zato, ker so Goričani popustili in niso bili več tako prodorni. V zadnjem, odločilnem nizu pa je 01ympia Kmečka banka spet uredila svoje vrste in visoko povedla z 12:2, tako da je bila razmeroma hitro na pragu zaslužene zmage. V končnici seta je zbranost nekoliko popustila, a končni izid ni bi nikoli v dvomu. (M. Špacapan) Vo!ley Bali Maniago - Bor JIK banka 3:1 (5:15, 15:3, 15:8, 15:8) BOR JIK BANKA: Batič, Budin, Gu-ido in Dario Gasparo, Pernarčič, Zu-bin, Meton, Starc, Fabio Gombač. To je bila zelo dobra tekma Borove ekipe (zlasti izreden je bil Pernarčič) proti solidnemu nasprotniku, ki se bori za napredovanje. Naši so zanesljivo začeli, grešili so malo ali nič, a tudi blok je deloval kot treba. Set jim tako ni mogel uiti. V drugem nizu so domačini popravili svojo igro in stanje izenačili. V naslednjem tretjem setu so se borovci kar učinkovito upirali močnejšemu nasprotniku, v četrtem pa so nekoliko popustili, blok ni deloval dobro, pešal je tudi sprejem in tako sta točki ostali nasprotniku, vendar lahko rečemo, da smo z igro, ki so jo naši pokazali, zadovoljni. Jadranovci danes v košarkarski B ligi V Padovo z zmernim optimizmom Domača peterka objektivno šibkejša kot v lanski sezoni • Meblo igralk v sprejemu servisa. Brez običajnega deleža svojega napada je Meblo kot ptica s pristriženimi perutmi, in le veliki požrtvovalnosti igralk se je treba zahvaliti, da ni bil poraz še bolj gladek. V prvem setu je Tregarofani po začetnem vodstvu Mebla z 2:0 prevzel pobudo v svoje roke in povedel, najprej z 2:7, nato kar s 5:13. Žerjalova v napadu in Kraljeva na servisu sta pripomogli, da se je naša ekipa nasprotniku približala do 10:13, nato pa so bili za poraz odločilni trije zgrešeni servisi.. O končnem izidu je odločal drugi niz, ki je bil do 8:8 izenačen. Nasprotnice so povedle z 8:11, trener Drasič je s posrečeno menjavo poslal na servis Klemšetovo, ki je poskrbela za dve pomembni točki, nato je bilo še 10:13, po zamenjavi Malalanove z Maverje-vo v obrambi pa 13:13. Pri tem izidu je glavni sodnik zagrešil hudo napako v škodo naše ekipe, kar je skupno z morda prepoznim povratkom Maver-jeve na igrišče preprečilo Meblu, da bi si zagotovil niz, s čimer bi bil izid srečanja ponovno na tehtnici. Zadnji niz, kot smo že zapisali, je bil razmeroma dolg, a nasprotnice so igrale povsem sproščeno in odpor naših igralk je bil vreden pohvale, a ni bil več tak, da bi lahko resneje grozil Tregarofani-ju, ki se je zmage po tekmi zelo veselil, saj je iz Nabrežine v prejšnjih sezonah večkrat odšel kot poraženec. (ak) Meblo - Tregarofani 0:3 (10:15, 13:15, 7:15) MEBLO: Kralj, Naclnovi, Maver, Klemše, Žerjal, Neva Grgič, Garbini, Pertot, Vidali, Malalan. TOČKE: Meblo 22:30 (Žerjal 8, Maver in Garbini 3, Klemše in Načinov! 2, Pertot, Kralj, Malalan in Grgič 1); Tregarofani 26:45. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 15, Tregarofani 9; TRAJANJE SETOV: 15, 19 in 18 minut; SODNIKA: Galli (Bergamo) in Bravi (Gorica); GLEDALCEV: 400. OSTALI IZIDI 2. KOLA Volpe Fiesso - Torriana 0:3, Vladana - Ferrara 3:2, Conegliano -Mogliano 1:3, Torrefranca Trento -Eurometano Cervignano 3:0. Polet na pragu velikega presenečenja Na petkovem slovenskem derbiju promocijskega prvenstva med Kontovelom Electronic Shop in Bregom Adriatherm borbenosti ni manjkalo Libertas - Polet 99:89 (45:45, 85:85) POLET: A. Sosič 6 (2:2), Perčič 6 (2:2), Taučer, Persi 22 (2:4), Malalan (0:1), Vremec 36 (8:10), Granier, Piščanc 8 (2:4), Gregori 11 (1:4), Vecchiet PON: Pisani (43), Persi (44), Vremec (45); 3 TOČKE: nihče. V svojem tretjem nastopu košarkarskega promocijskega prvenstva so bili poletovci na pragu senzacionalne zmage proti močnemu Libertasu. Polet je namreč izgubil šele po enem podaljšku. Openci so res dobro in požrtvovalno igrali. Tekma je bila vseskozi izredno izenačena z izjemo srednjih minut drugega polčasa, ko so si domači priigrali 10 točk prednosti, vendar so poletovci tudi ta zaostanek nadoknadili, predvsem zaradi ponovno izredne igre Andreja Vremca, ki ga Libertas nikakor ni mogel zaustaviti-Zelo dober je bil tudi Štefan Persi; medtem ko so centri odlično skakali in sploh se ni poznala predvidena premoč visokega Libertasa pri odbitih žogah. Žal so potem v podaljšku utrujenost in tudi osebne napake opravile svoje. (S. Tavčar) Nogomet: danes v italijanski B ligi V 8. kolu italijanske košarkarske A-2 lige Goričani favoriti fTi v v • Tržačani Franco Causio V današnjem osmem kolu drugoli-gaškega prvenstva bo Triestina gostovala pri Genoi, ki je z devetimi točkami skupno z Messino na_tretjem mestu prvenstvene lestvice. Že to dejstvo jasno kaže pred kako težko nalogo bodo danes Ferrarijevi varovanci. Tržačani, ki bodo igrali z novo okrepitvijo Francom Causiom, ki se je že v Genovi izkazal v svojem nedeljskem krstnem nastopu v novem dresu, bi lahko danes tudi poskrbeli za presenečenje. Domači nogometaši bodo igrali samo za zmago, Tržačanom pa bi se še kako prilegla tudi točka. Današnji spored (14.30): Bologna -Arezzo; Cagliari - Campobasso; Genoa - TRIESTINA; Lazio - Bari; Messina -Cremonese; Modena - Cesena; Pescara - Catania; Piša - Parma; Sambenedet-tese - Vicenza; Taranto - Lecce. Priložnost za Udinese Videmski prvoligaš bo danes gostil moštvo Ascolija in ima lepo priložnost, da osvoji novi prvenstveni točki in tako še naprej upa v »nemogoče« — v obstanek v ligi. Današnji spored (14.30): Brescia -Sampdoria; Como - Juventus; Empoli -Roma; Milan - Fiorentina; Napoli - In-ter; Torino - Avellino; Udinese - Asco-li; Verona - Atalanta. Pred nami je osmo kolo italijanskih košarkarskih prvoligaških prvenstev A-l in A-2 lige. Tržaški Stefanel, ki brede v svoji dosedanji časovno najdaljši krizi, bo danes preizkusil parket športne palače v Cremoni proti Spon-dilatteju, ki je še lani igral proti Jadranu. V Cremoni niso preveč zrevolucio-nirali moštvene sestave, saj sta glavna nosilca igre Bigot in Gregorat, ki sta že lani uspešno igrala v nižji konkurenci. Srečno roko pa je Spondilatte imel pri izbiri ameriških košarkarjev. V Cremoni so namreč najeli veterana Kupeca (starega znanca italijanske lige) in skakalca Singletona. Cabrini-jevo moštvo je doslej zbralo osem točk. Bogdan Tanjevič je v tem tednu verjetno preizkusil vse možne kombinacije, da bi svojo ekipo spet povedel do zmage. Borba na igrišču pa bo pokazala, ali je za Stefanel kriza pri koncu ali pa še traja. Prvouvrščeni Segafredo bo pred zvestim domačim občinstvom pomeril z Annabello iz Pavie, ki je na začas- nem devetem mestu na lestvici. Ar-dessi in tovariši so v tem srečanju nesporni favoriti, tako da bi morali zanesljivo osvojiti obe točki. Pri Anna-belli sta najbolj nevarna Američana Orange in Hordges ter Giroldi in Pon-zoni. Včerajšnje anticipirano srečanje A-2 lige je osvojila Viola Reggio Calabria, ki je po enem podaljšku premagala Alfa Romeo iz Neaplja s 103:98 (90:90). V prvi skupini prvoligašev bo videmski Fantoni gostoval v Milanu in se tam spoprijel z »jeznimi« košarkarji Tracerja, ki še niso preboleli katastrofalnega poraza iz Soluna. SPORED A-l LIGE: Tracer - Fantoni, Mobilgirgi - Hamby, Arexons - Di-etor, Berloni - Bancoroma, Scavolini -Ocean, Riunite - Enichem, Allibert -Giomo, Yoga - Divarese. SPORED A-2 LIGE: Fleming - Fa-car, Fabriano - Rieti, Segafredo - An-nabella, Jolly - Filanto, Pepper - Li-berti, Citrosil - Benetton, Spodnilatte -Stefanel. Številne prednosti telovadbe otrok z roditelji Pojav otroške telovadbe, kot pomoč za pravilnejšo psihomotorično rast človeka in pomemben doprinos pri formiranju bodočih športnih tekmovalcev, je tudi pri nas že dokaj splošno razširjen. Še skoraj docela nevpeljana Pa je tako imenovana telovadba z roditeljem, ki zadeva otroke od drugega do četrtega leta starosti in zadošča poleg zgoraj navedenim potrebam, še enemu cilju, ki je za našo narodnostno skupnost življenjske važnosti, to je narodnostni ohranitvi. Včasih gre za prave primere deasimilacije ali vsaj za jez Pred nevarnostjo asimilacije. So morda te ugotovitve pretirane? V Pogovoru s prof. Loredano Kralj, pobudnico tovrstne vadbe, ki v okviru mestne Športne šole, deluje na stadionu 1. maj v Trstu že celih osem let, ne da bi bila deležna primerne odmev-nosti, smo se lahko prepričali, da ni tako. »Vadbo otrok z roditelji,« nam je povedala, »sem vpeljala po letu 1979, ko sem se vrnila s tečaja za vaditelje v Mozirju. Tam me je za to pobudo navdušila vodja skupine Kosceva, zami-sel o tej vrsti otroške telovadbe pa ni n°va, saj segajo njeni začetki v leta 60, ko se je pojavila na Češkem. Pri nas v zamejstvu in sploh v Italiji, vsaj kar je meni znano, pa je naš primer pravzap-rav edini. Nameni vadbe otrok z roditeljem so številni, navedla bi le nekatere. V prvi vrsti je treba poudariti, da otroci mestnih Slovencev nimajo svo-Ph jasli in se torej pred vrtcem težje vključujejo v slovensko družbo vrstnikov. Marsikdo celo zahaja v italijanske jasli, kar ima večkrat kot posledi-Co to, da ga nato starši vpišejo še v italijanski vrtec, s čimer se praktično začenja postopek asimilacije. Na drugem mestu je tako imenovano vprašanje socializacije. V tej starosti je otrok pretežno doma, starši nanj osredotočijo vso svojo pozornost. Zgodnja vključitev v skupino mu zelo pomaga. Dela in se igra z vrstniki, kar mu je v veliko veselje. Potrebuje pa pomoč roditelja, da premaga začetni strah pred novim okoljem, velikostjo telovadnice in tako naprej. Poleg tega je prav roditelj tisti, ki pomaga otroku, da sprejme vlogo učitelja in se nanj privadi, medtem ko je v vrtcih ta prvi stik z učiteljem bolj travmatičen. Povsem naravno je torej, da se otroci, ki obiskujejo tovrstno telovadbo, dosti lažje vključijo v delovanje vrtca. Ne nazadnje pomeni vadba z otroki razvijanje gibalnih spretnosti, kar je koristno za življenje in morebitno vključitev v športno-agonistično udejstvovanje, saj gre pri tej vadbi za dojemanje gibalne abecede.« Kako natančneje poteka vadbena ura? »Uvodni del vsebuje ogrevanje in razne gimnastične vaje, sledijo vaje za spretnost in moč. Zelo dosti uporabljamo orodje, ki je za to starostno stopnjo nadvse primeren pripomoček. Vadba, traja približno eno uro, se konča z umiritvjo, se pravi z igro ali tako imenovanim rajanjem s pesmijo. Roditelj stalno dela z otrokom, mu pomaga, mu razloži vajo na način, ki bo za otroka najbolj razumljiv, ga obvaruje pred poškodbami. Lahko rečem, da vaditelj pravzaprav usposablja starše za delo s svojimi otroki. Vadba je torej za starše Revija najmlajših, ki jo ŠŠT prireja v okviru vsakoletne osnovnošolske olim-piade, je pravi praznik slovenskih mestnih predšolskih otrok zelo poučna, saj se seznanjajo s tem, kaj otrok zmore oziroma česa ne sme delati (prevale nazaj, mostove, dolgotrajne vese itn.).« Kakšen je letos odziv? »Vadi enajst parov, kar je malo. Manjka namreč pravi informacijski kanal, preko katerega bi prišli do staršev (otroci pri tej starosti niso namreč nikjer evidentirani op. ur.), ki se tako seznanjajo z našim delovanjem le ustno. Več pa bi moralo biti tudi propagande preko tiska. Žal, ima marsikdo do te vadbe tudi določene predsodke. Pogost je očitek, da so otroci premajhni, a to ni res, saj je vsebina dela strogo prilagojena otrokovi stopnji znanja in razvoja.« Kdo vadi z otroki? »Povečini so to mame, v zadnjih letih pa je vse več očetov. Nekaj je tudi babic, otrok pa lahko vadi tudi s kako drugo osebo, na primer s starejšim bratom ali sestro. Zal je osip precejšen, kar je posledica spremembe življenjskih navad spremljevalcev. Pogost je primer, ko mati drugič zanosi in s tem je vadbe prvega otroke konec. Rada bi poudarila še to. Vadba z otroki je zelo pomembna tudi za starše. Oče ali mati imata namreč možnost, da stalno sledita napredku svojega otroka in se morebiti seznanjata z otrokovimi težavami, ne le gibalnega značaja, lahko pa ga tudi ocenjujeta tako, da ga primerjata z njegovimi vrstniki. Tega pa v vrtcu kasneje ne moreta storiti. Zal pa ugotavljam, da k tovrstni telovadbi ne zahajajo ravno tisti otroci, ki bi je bili najbolj potreb,-ni.« (ak) DANES NEDELJA, 2. NOVEMBRA 1986 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v Padovi, Prato della Valle 56: Petrarca Padova - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Polet TROFEJA MESTA TRST 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Libertas NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Vesna; 14.30 na Proseku: Primorje - Opicina Supercaf-fe; 14.30 v Repnu: Kras - Olimpia 3. AMATERSKA LIGA 8.30 v Žavljah: Rabuiese - Breg; 14.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Union - Gaja; 14.30 v Trebčah: Primorec - Mladost; 14.30 v Podgori: Juventina - Azzurra; 14.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Piedimonte NARAŠČAJNIKI 10.00 v Miljah: Muggesana - Primorje; 10.30 v Romjanu: Vermegliano - Mladost NAJMLAJŠI 9.45 v Trstu, Sv. Sergij: San Sergio -Primorje; 12.45 v Trstu, igrišče Campa-nelle: Čampi Elisi - Breg ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 11.00 V Repnu: Sloga - Bor UNDER 18 ŽENSKE 10.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Sloga Sklad Mitja Čuk RADIO OPČINE V okviru današnje oddaje Športna nedelja na Radiu Opčine bo tudi več krajših neposrednih prenosov z nogometnih derbijev v 2. in 3. AL Zarja - Vesna in Primorec - Mladost in neposredni prenos košarkarske tekme Petrarca Padova - Jadran. M :SB obvestila ■I ŠD MLADINA prireja SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME 15., 16. in 17. novembra v Ljudskem domu v Križu, kjer bodo odgovorni v četrtek, 13., in petek, 14. novembra, v dopoldanskih urah sprejemali tudi rabljeno smučarsko opremo. Urnik sejma: v soboto, 15. 11., od 16. do 20. ure, v nedeljo, 16. 11., od 10. do 20. ure in v ponedeljek, 17. 11., od 16. do 20. ure. ŠZ BOR obvešča da bo naslednja seja glavnega odbora v ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. SK DEVIN priredi 15., 16. in 17. novembra v dvorani I. Gruden v Nabrežini tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Urnik bo naknadno javljen. Rabljeno opremo sprejemamo na sedežu v Praprotu do petka, 14. novembra, vsak torek zvečer. O številu društev, statistiki zapiranju vase in raznih odnosih Na kratko še četrta teza v razlai nizkega števila slovenskih športn društev v odnosu do števila športn društev iz naše dežele. Približno društev — približno zaradi tega, ker Posameznih letih kakšno izgine, a Pojavi kakšno drugo, ki ni še uradi zabeleženo, pa spet kakšno, ki se d orna poveže s tretjim — torej 35 dru ®v »zaposluje« več kot sto vaditelje Na vsako društvo pridejo torej skor rrje. Deželno povprečje pa je male doz eno enoto. Značilnost slove društev je, da so bolj podobi druženjem, medtem ko je pravilo { 1 arijanskih društvih, da se ubada samo z eno panogo, razen izjem sev r.a' ^of so Ginnastica Goriziana i rnnatica Triestina. Če upoštevan sa ta dejstva in zlasti če bi hoti ganjati aktivno getizacijo z ustana laniem slovenskih društev prav srn r Pan°gah, bi obstoječe števi 0me ‘Pomnožiti s tri. Tako bi doseč ^enih Pet odstotkov samo v 1 m goriški pokrajini, nim^l pa v videmski pokrajini, kj Hrur.,mo., ‘zrazito slovenskih športn živu J, Na’ b0 t0 dokoz, da tam , tev rniVenci? AIi n‘ odsotnost dri vPlivp a®a Za drugačne zgodovins ki so dm9ačne socialne pogo goievnu50 narodnostno skupnost p kon/° S!m v get0 v vseh P istoveti ° skušala obdržati last. ga desefle, SiCer pa /e ŠI° ondod d' ,n n* dij0 misii najdejo svoje po vii0 aktu v Podatkih, ki zadevajo š ktivnih športnikov. Povprečno namreč bilo v deželi 44 športnikov na vsako društvo. Tega povprečja nisem nikoli izračunal za naše razmere, a prepričano trdim, da krepko presegamo to številko, če pri vseh društvih upoštevamo vse odseke in dejavnosti. Dokaz več, da bi ponekod lahko društva razdvojili, če bi želeli. Iz deželne raziskave je zanimiv podatek, da je prišlo povprečno po 25 aktivnih športnikov na vsak športni objekt. Za tržaško območje je bilo dognano število 42. Podatek, ki se nas kot primer neposredno tiče in velja za telovadnico Kulturnega doma v Gorici, nam pove, da je ta objekt pod večjim pritiskom, saj je samo nekaj let po opravljeni deželni raziskavi uporabljalo prostore od 110 do 120 aktivnih športnikov. Nič drugače ni danes in malenkost drugače je v občinski telovadnici v Sovod-njah, v občinski telovadnici v Stan-drežu in v telovadnici na stadionu Prvi maj v Trstu, ne da bi pri vsem tem upoštevali dijakov, ki obiskujejo te objekte v jutranjih urah. Spet dokaz, da so povprečja matematični pojmi, ki s stvarnostjo marsikdaj nimajo dosti veze. Klenim, da bi morali ta spoznanja, ki izhajajo iz raziskav deželnega in pokrajinskih virov, preveriti tudi znotraj tistih 35 društev ali oblik dejavnosti, ki glede telesne kulture sodijo v ožji krog delovanja slovenske narodnostne skupnosti. Koristno je vedeti, koliko je društev, koristno je vedeti, koliko je aktivnih članov, a koristno je tudi vedeti, koliko teh članov dnevno uporablja telovadnice, steze in igrišča ter kje. Koristen bi bil podatek o lastništvu sedežev, o razpoložji- vi površini vadbišč, o porazdeljenosti le-teh na ozemlju, ki ga prebivamo, o porazdeljenosti po občinah. Vsakdo izmed tistih, ki se zanimamo za teles-nokulturno dejavnost, pozna stanje okolja, kjer živi, o drugih društvih in pogojih dela nosi v sebi vtise, ki prihajajo iz dnevnika, iz radijskega poročila, iz pogovora z znancem; morda slišimo kaj o drugem okolju, o drugi dejavnosti celo na sestanku svojega društva. Ali si upa kdo trditi, da so tista razmotrivanja vedno stvarna? Koristno bi tudi bilo stopiti z vprašalnikom o telesni kulturi k prebivalcem različnih krajev in različnih društev po izdelanem vzorcu ter jih povprašati v pogojih anonimnosti, kaj menijo o koristnosti različnih oblik telesne kulture, o svojem dejavnem pristopu ali o pripravljenosti aktivnega delovanja, če bi obstajali vadbeni prostori; kateri so vzroki, zaradi katerih že tri, pet, deset ali celo dvajset let niso obuli telovadnih copat; tudi pozitivni prizvoki so zanimivi: zakaj vadijo, kateri so notranji ali zunanji vzgibi, saj niso za vse enaki; cela vrsta vprašanj je zanimivih v zvezi s panogami in bi dobila odgovor, da ne bi vedno in samo ocenjevali na podlagi morda že preživelih rečenic in kalupov. Raziskava bi ne odpravila obstoječih nerazrešenih vprašanj znotraj te-lesnokulturnega delovanja. Bila bi le korak dalje, pripomoček, ki bi svoje koristne vplive pokazal morda šele čez petletje. Mlini razvoja meljejo počasi, če nismo za revolucionarne spremembe. Aldo Rupel (Konec) TRGOVINA VREDNA ZAUPANJA Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) TRŽIČ - Tel.: 0481/40148 zima - kakovost - cena • ODEJE • PERJANICE • PREŠITE ODEJE • PREPROGE • PREGRINJALA • ŽIMNICE • GRELCI IMETEC • ZAVESE • TKANINE ZA OPREMO sezonske modne novosti TRST Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6 vergom pelletferie Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva' 8/11. nad. - telefon 223023 ^ Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 2. novembra 1986 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Eksplozija in uhajanje plina v švicarski tovarni Sandoz Predsednik Alfonsin nima namena začeti ribiške vojne Britanci bodo okoli Falklandov V kemijski tovarni Sandoz v Baslu je prišlo včeraj ponoči do hude eksplozije in do požara. Pri tem je začela uhajati izredno smrdljiva plinasta snov, za katero so kasneje ugotovili, da sodi v vrsto merkaptanov. Gasilci so požar le s težavo pogasili, gost oblak smrdljivega plina rdečkaste barve se pomika proti zahodnonemški meji. Najprej so že mislili izseliti vse prebivalce mesta, vendar so potem ugotovili, da merkaptani niso nevarni. (Telefoto AP) uvedli 150-miljski zaščitni pas BUENOS AIRES — Tri dni po izjavi Foreign officea, da je Velika Britanija razširila ribiški varnostni pas okoli Falklandskih otokov na 150 milj, se je v Argentini utrdilo prepričanje, da se predsednik Raul Alfonsin nima namena spustiti v novo vojno pustolovščino, kot se je pred štirimi leti vojaška diktatura. Skrajneži sicer niso tiho in nekateri »politiki druge lige« podpihujejo vojaški nacionalizem, naj »poduči britanske pirate«. Očitno gre za politično-volilno igro in za čustvene izbruhe, ki niso podprti z dejanji. Alfonsin se je posvetoval s kakšnim ducatom državnih poglavarjev na celini in tudi zunaj nje; vsi so mu izrekli solidarnost, hkrati pa mu tudi priporo- čili dvostranska diplomatska pogajanja. Za takšno strategijo sta se opredelila tudi zunanji in obrambni minister. Horacio Jaunarena, obrambni minister, je zanikal vesti o mobilizaciji in vojaških pripravah države, zunanji minister Dante Caputo pa je skupini politikov in gospodarstvenikov izjavil, da so »cepljeni pred nevarnostjo, da bi primer Falklandov povlekel Argentino v vzhodna ali kakšna druga nezaželena blokovska zavezništva«. Caputo ni pretiraval niti v razlagi stališča glasnika državnega departmaja ZDA o tem vprašanju in je od njega pričakoval »nevtralnost«. Sicer pa imajo ZDA že dovolj opravka v Sred- nji Ameriki in se po tukajšnjih virih ne bi več rade praskale tam, kjer jih ne srbi. Minister Caputo je pred kritiki argentinske zunanje politike branil predvčerajšnji podpis ribiškega sporazuma s SZ in Bolgarijo. Minister je izjavil, da so pričakovali takšen britanski odgovor, ker naj bi se po londonskem gledanju ribiški sporazum spremenil v argentinske ozemeljske zahteve do Falklandov. Dokaz za to naj bil v tem, da bodo morale ribiške ladje, sedaj sovjetske in bolgarske, kasneje pa druge ladje imeti argentinsko dovoljenje za lov v vodah, ki so sedaj pod britanskim protektoratom. Samomor »božjih nevest« na japonski plaži TOKIO — Sedem Japonk, privrženk verske sekte »prijateljev resnice«, si je včeraj vzelo na grozen način življenje na samotni plaži pri Wakayami v bližini mesta Kobe. Polile so se s kerosinom in se same zažgale, po vsem videzu zato, da bi spremile v »božjo deželo« (kot so same napisale v poslovilnem pismu) Kiyoharuja Miyamota, ki je bil pred 40 leti ustanovil sekto in je umrl dan prej. Med njimi je bila tudi Miyamotova vdova. Dogodek je seveda močno presunil japonsko javnost, ko se je izvedelo o najdbi zoglenelih trupel. Ta sekta, katere svečenice so se same imenovale »božje neveste«, je ena najmanjših med raznimi verskimi ločinami, ki so se razvile na Japonskem zlasti po drugi svetovni vojni. Šteje namreč komaj kakih 120 članov in članic, ki obožujejo »Jehovo, stvaritelja sveta«. Vsega je na Japonskem kar 183.345 verskih sekt, med katerimi je največja, imenovana Soka Gakkai, osnovana na splošnih načelih budističnega nauka in šteje kakih 10 milijonov privržencev. V Makedoniji huda železniška nesreča SKOPJE — V kraju Butelj, ki leži v bližini severne skopske železniške postaje, sta včeraj trčila potniški in tovorni vlak; v nesreči je bilo 28 potnikov huje ali lažje ranjenih. Nesreča se je pripetila na železniški progi Skopje-Tetovo-Gostivar-Kičevo, in sicer v času, ko je tovorni vlak odpeljal iz Skopja proti Petrovu, motorni vlak pa je vozil v makedonsko glavno mesto. Ranjenim potnikov so takoj nudili zdravniško pomoč in jih odpeljali v tri skopske bolnišnice. ■ ISLAMABAD — Pet oseb je izgubilo življenje in trinajst jih je bilo ranjenih v eksploziji peklenskega stroja včeraj malo po 12. uri v nekem avtobusu v Tallu, pakistanskem mestu v bližini Pešavara. Malo kasneje je v istem mestu prišlo do oboroženega spopada, v katerem je izgubila življenje neka deklica. Gre vsekakor za spopade med pripadniki dveh plemen, ki so v tem delu Pakistana v zadnjem času zelo pogosti. Časnikar retelau ae TAKO3 ODHITEL., CAGUOS-TRO PA S.E 3E ZAZ.R(_ V HIPNOTIZIRANO "KRALOICO" RES, 31 DE NEVER3ETNO podobna., to poaseim D ST RGL ZLA Nionilvt NAČRTOM... MONARHIOO 3E TRE-^BA PREDRAMITI-HE-HE> &ROFICA UEANNE DE LA MOTTE tJE PRED ^VODIM Stanovanjem naletela na moškega, ki ao OE ČAKAL S PISMOM... SPOROČILO KARDINALA DE ROHAN A... ŽELI, DA PRJOEM ^z. njegovim kurirjem TAKOJ JE SEDLA V KOČIJO,,. ČEZ DESET MINUT DE PRISPELA DO MAJHNE HIŠE, SKRITE MED DREVESI«. KARDINAL 30 JE SPREJEL V DNEVNI SOBI... I NATANČNEJE—JAZ. BOM VE- " I ^TTHTTZ I 'UAVAŠA PREVZ.VlSr 1 5 INOST Ml 2.ELI mi m m Tv ZVEZI S TEM I UPAM, DA BOSTE I SPREJELI TOLE I .SKROMNO REZI -k _DENCO— DRAGA MADAME DE LA ?RILO?. [GREDE STE kaj ZVEDELI mislim, da JE ENA OD NJIJU BILA KRALJICA | POTEM JE TO ZA | KRALJICA ME JE (VAS SREČA,., NAREDI- POVABILA, NAJ J< Ll STE VELIK KO- JUTRI OBIŠČEM V [RAK PROTI DVORU.'j VERSAILLESU... MM: dteM' m * Pregled razvoja češčenja mrtvih v dunajskem Muzeju pogrebnih obredov DUNAJ — Edini na svetu, dunajski Muzej pogrebnih obredov prikazuje časovni razvoj navad pri pokopavanju, razkošnih ali skrajno skromnih, religioznih ali praznovernih, ki so jih ljudje namenjali počastitvi svojcev. Tam izvemo na primer, da so Mozarta spustili kar v skupni grob (to je bilo leta 1791), medtem ko so stoletje pozneje cesarico Elizabeto pokopali z razkošno ceremonijo. Vso dokumentacijo je zbrala dunajska pogrebna služba in obsega predvsem razno opremo, od mrtvaških vozov do uniform grobarjev, žare za pepel in celo zvonec, ki ga je lahko uporabil srečnež, ki bi se od mrtvih prebudil. Med dokumenti je zanimiv dekret cesarja Jožefa II., ki je leta 1784 prepovedal uporabo krst, da bi varčevali z lesom in da bi trupla prej razpadla, a ga je moral kmalu preklicati. Tam izvemo, da so bili pogrebi točno prirejeni P° cehovski pripadnosti, da. so krste ovijali trakovi različnih barv za posamezne cehe, kot tudi za otroke in posebej za neporočene ženske. Grobarjem je bilo prepovedano, »iz higienskih razlogov«, potovanje s tramvajem. V tem muzeju izvemo tudi, da premore Dunaj kar 52 pokopališč za »potrebe« svojih 1.600.000 prebivalcev, in da so naosrednjem pokopani Brahms, Schubert, Beethoven in Strauss, katerim se prihajajo meščani in oblasti poklonit vsako leto ob državnem prazniku 26. oktobra. Najbolj stresirani so nezadovoljneži ATLANTA — Najbolj razširjena poklicna bolezen v Združenih državah Amerike je stres zaradi nezadovoljstva pri delu, oziroma neustreznih pogojev dela, stresu pa so najbolj podvrženi navadni delavci. To izhaja iz poizvedovanja Zveznega centra za nadziranje bolezni v Atlanti (Georgia), ki dokazuje, da so slabe razmere na delovnem mestu cesto vzrok tudi hudih duševnih motenj. Tovrstni stres najpogosteje povzroča nevrozo, tesnobno počutje, glavobol, razdražljivost, začasno amnezijo in prebavne motnje. Med dejavniki, zaradi katerih človek ni zadovoljen s službenim mestom, so zanemarjanje delovnih pogojev, za katere bi morale skrbeti pristojne oblasti, nespodbudni odnosi nadrejenih do podrejenih, konflikti med samimi delovnimi kolegi na isti poklicni ravni, enoličnost dela, delo v izmenah in delo na tekočem traku. Do tega zaključka so raziskovalci omenjenega centra prišli, potem ko so za 130 poklicev primerjali podatke o gostoti sprejemov v središča za umsko zdravljenje v Tennesseeju. Največji reveži so v tem smislu delavci na tekočem traku in sploh preprosto tovarniško osebje, za njimi pa pridejo uslužbenci s področja zdravstvenega skrbstva in delavci, ki so zadolženi za razna vzdrževalna opravila. Čisto na drugem - spodnjem — koncu lestvice pa so zdravniki, profesorji in visoko izobraženi kadri na vodilnih mestih: ti so s svojim delom najbolj zadovoljni. Slikovita nesreča .....- —.....-....... ■ -. V ameriški zvezni državi Ohio se je iztiril tovorni vlak-Škoda je bila velika (približno 35 milijonov dolarjev)-žrtev na srečo ni bilo, posnetek iz zraka pa je kar se d® slikovit (Telefoto AF)