SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LI (45) Štev. (N°) 12
ESLOVENIA LIBRE
BUENOSAIRES 9 de abril - 9. aprila 1992
Novo ime ulice pred Pristavo v Moronu
mi
Ko je Republika Argentina priznala Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo, smo se Slovenci, ki že toliko let bivamo v tej deželi, hoteli zahvaliti Argentini za to njeno dejanje.
Kot prvi so v Mendozi pripravili trikotno sečišče dveh ulic in ga poimenovali po Sloveniji. Temu so sledili rojaki v Velikem Buenos Airesu in so vsak v svoji občini skušali doseči poimenovanje po Sloveniji kake ulice ali trga. Akcija za to je v polnem teku, v Moronu pa je doživela realizacijo in uspeh.
Na prošnjo odbora Slovenske Pristave je pred mesecem dni moronski občinski svet — Concejo Deliberante de Morón — soglasno sprejel preimenovanje ulice, na kateri stoji Pristava, iz prejšnje Monte v novo Rcpublica de Eslovcnia. Pri tem je pomagal župnik France Himmelreich, ki ima v bližini svojo župnijo. Predlog za preimenovanje je utemeljil član konservativne stranke Llorcns. Njegov govor prinašamo na 2. strani, kakor je bil priobčen v glasilu El Autonomista v letošnji 9. številki.
Pristavčani so se takoj vneto vrgli na delo, da izvedejo to počastitev Slovenije. Obiskali so vse prebivalec na tej 2 km dolgi ulici, jim izročili brošuro o Sloveniji in jim razložili, zakaj to preimenovanje. Enako so na vsakem vogalu postavili železne drogove z imenom nove ceste in majhnim slovenskim ornamentom. Pri tem je sodelovala predvsem pristavska „udarna skupina mladih" arh. Ivan Kogovšek, Andrej Golob, France Jerovšek, Marko Petek ter drugi.
Slavnostni dan je bil določen za nedeljo, 5. aprila. Zjutraj je v cerkvi, ki jo upravlja Slovenec France Himmelreich, gen. vikar moronske škofije msgr. Juan Antonio Presas blagoslovil sliko brezjanske Marije Pomagaj, ki so jo nato ustoličili na glavni steni za oltarjem ob novem slovenskem grbu. Msgr. Presas je v svojem nagovoru omenjal vlogo Slovencev in njihovih duhovnikov v življenju moronske Cerkve ter se veselil skupaj z njimi današnjega praznika. Med mašo so v cerkvi odmevale slovenske cerkvene pesmi.
Po maši so se Slovenci zbrali v bližnjem pristavskem Domu na drugem delu Slavja, odkritju spominske plošče ob vhodnih vratih Pristave. Pred Domom se je zbralo veliko okoliških rojakov, kakor tudi mo-ronskih občinskih oblasti: Eduardo Pasetti v imenu občinske skupščine, Oscar Osvaldo Olivera kot predstavnik župana ter Roberto Cuccioleta, predstavnik Sociedad de Fomento. Od Slovencev pa predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod, predstavnik slovenske vlade Božidar Fink in predstavniki Domov in organizacij.
Ob vhodu so se razvrstile slovenske narodne noše in zastave, ko se je pričela slovesnost s petjem argentinske in sloven-
ske državne himne. Nato je Dominik Oblak pozdravil predstavnike oblasti, predsednik društva Pristave Janez Jelenc pa je v svojem španskem govoru podal naslednje misli:
„Velik ponos nam je dejstvo, da so bile oblasti v Moronu prve, ki so dovolile poimenovanje neke ulice z imenom Republike Slovenije.
Na tem kraju smo se vživeli, skušamo predati svojim otrokom vrednote, ki smo jih prejeli od naših očetov: poštenost, delavnost, vztrajnost. Skušamo delovati kulturno, saj je bila naša zgodovina neprestana borba za visoke ideale, zanje so se izselili tudi naši starši in zapustili dom, mladost in hrepenenja.
Zaradi razumevanja in radodarnosti argentinskih oblasti smo prišli sem pred 45 leti. S težkim delom in trudom so tu zrasle naše družine. Ukoreninili smo sc v to gavčevsko zemljo in delili s sosedi njeno usodo. Ta pozornost, s katero so nas danes počastile moronske oblasti, nam nalaga za dolžnost, da skupno poglobimo svoje delo za dobro vse Argentine.
Slava Argentini — Slava Sloveniji!"
Za tem je Dominik Oblak prebral še pozdravna pisma in telegrame; nato pa sta predsednik Pristave Janez Jelenc in predstavnik občine Eduardo Posetti odkrila spominsko ploščo v spomin priznanja Republike Slovenije, ki jo je blagoslovil univ. prof. France Bergant, pristavski dušni pastir.
Navzoči so bili nato povabljeni v notranje prostore, kjer so bili bogato pogoščeni.
Lepa slovesnost je tako potrdila slovensko državno zavest ter pokazala našo hvaležnost do Argentine. Upamo, da bodo lahko podobne uspehe dosegli naši rojaki še v drugih občinah, da bo tako slovensko ime javno dokazovalo našo prisotnost v Argentini.
TD
Zanimivo je vedeti, zakaj so iz koalicije, ki je pred tednom dni predlagala novega mandatarja, izstopila Omanova Kmečka zveza - SLS in Drnovškovi i Liberal-demokrati.
Na sestanek 23. marca sta prišla naj-! višja predstavnika obeh strank, Ivan Oman in dr. Janez Drnovšek. Kot posnemamo iz Dela, sta oba postavila neke pogoje,'ki pa jih drugi niso hoteli sprejeti, ker jim je oči vidno šlo le za to, da vržejo Peterleta.
Ivan Oman je v nasprotju s stališči, ki jih je doslej zagovarjal podpredsednik SLS . Marjan Podobnik na sestankih „sredinske šesterice", že takoj na začetku dejal, da njegova stranka kot možnega mandatarja predlaga izključno dr. Jožeta Pučnika in ob pogoju, da se nova vladna koalicija razširi s krščanskimi demokrati. Že to stališče je bilo dovolj, da je dogovarjanje o mandatarju propadlo. Tudi dr. Janez Drnovšek je prispeval svoj delež k pokopu upov nekaterih, da bodo v Sloveniji
Ignac Golob, za zdaj neuradni predstavnik slovenske vlade pri Združenih narodih v New Yorku, je govoril o tem, zakaj poteka včlanjevanje Slovenije v OZN tako počasi in kaj bo (ali naj bi) naša država pridobila s članstvom v OZN.
Eden izmed razlogov, da so države nekdanje Sovjetske zveze tako hitro in preprosto sprejeli v OZN, Slovenije pa ne, je, da je SZ razpadla sporazumno, pri tem pa Rusija kot največja republika in Moskva kot simbol federacije nista igrali takšne vloge, kot jo imata v slovenskem primeru Srbija in Beograd, ki še vedno zatrjujeta, da je mogoče Jugoslavijo obnoviti. Drugič,
dobili novega mandatarja. Novi predsednik liberalnih demokratov je zahteval dovolj trdna poroštva za stabilnost nove kpalicije. Če bi jih dobil, bi bil pripravljen prevzeti mandatarstvo, vendar je tudi on razmišljal o razširitvi koalicije s krščanskimi demokrati, pa tudi o tem, da bi morale biti volitve čim prej.
To je seveda pomenilo, da predstavniki drugih strank teh pogojev niso sprejeli, kajti na prejšnjih sestankih „nenačelne sredinske koalicije", na katerih sta takrat sodelovala Marjan Podobnik iz SLS in Jožef Školč iz LDS, so se že bili dogovorili, da sestavijo koalicijo brez krščanskih demokratov.
Tako bodo 8. aprila glasovali o novem predsedniku Bavčarju — če bo seveda sprejel, nekaj dni zatem pa o predlogu za dr. Drnovška. Kot je videti, opozicija proti Peterletu ni enotna, zato tudi ni veliko možnosti za sestavo nove vlade. Seveda pa Peterle tudi nima veliko možnosti za uspešno vlado.
Slovenija ni problematična država, ne grozi nikomur in tudi nima orožja, s katerim bi grozila, zaradi česar nas pustijo rahlo ob strani. Tretjič, za članstvo v OZN potrebujemo tudi priznanje ZDA, ki pa s svojim videnjem rešitve jugoslovanske krize zavlačujejo priznanje republik. A razmere na terenu se hitro spreminjajo in iz dneva v dan dobivamo nove argumente, tako da nam tudi priznanje ZDA ne more „uiti". In četrtič, ovira na poti do članstva v OZN je dejavnost Beograda v gibanju neuvrščenih; s trditvami, da se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in da se s podobnimi odcepitvenimi težnjami utegnejo spopasti v katerikoli članici gibanja, je namreč mogoče še nekaj časa „uspešno" zavlačevati njeno priznanje.
ZDA priznale Slovenijo
Kot nam je sporočil radioamater Janez Amon, je po radiu Slovenija izvedel, da so v torek, 7. aprila ob 10. uri Združene države Amerike priznale Republiko Slovenijo kot samostojno državo.
Priznanjem Republike Slovenije kot samostojne države so se prej pridružile tudi Japonska, Libija in Peru.
Diliga pot Slovenije v OZN
„BOG ŽIVI VES
SLOVENSKI SVET!"
SLOVENSKI DAN
26. APRILA v V
SLOMŠKOVEM DOMU
Slovenski potni listi veljajo v Argentini
|| i J ^	Tone Mizerit
¥i IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Predstavnik Republike Slovenije v Argentini sporoča, da je argentinska vlada sprejela sklep o priznavanju slovenskega potnega lista. S tem dokumentom smejo torej zdaj slovenski državljani brez vizuma prihajati v Argentino in odhajati iz nje.
Rojakom, prebivajočim v Argentini, ki bi hoteli potovati z argentinskim potnim listom, tudi ni treba vizuma. Slovenija namreč spoštuje sporazum o odpravi vizumov, ki sta ga leta 1987 sklenili Argentina in nekdanja SFRJ.
Slovenija priznava tudi za svoje državljane še do nadaljnjega veljavnost jugoslovanskih potnih listov, če ni pretekel datum, do katerega so bili izdani.
Slovenski rojaki, ki niso argentinski državljani in nimajo ne jugoslovanskega ne slovenskega potnega lista, lahko zaprosijo pri argentinski federalni policiji, oddelek za dokumente, da se jim izda potni list za ne-
Discurso del Concejal Llorens al apro-barse un proyecto para denominar una calle de Castelar con el nombre de Republics de Eslovenia:
"Sehor Presidente, no me cabe duda alguna de que en el Cuerpo existe criterio unànime con respecto a la profunda estima que tenemos para con la noble colec-tividad eslovena que ha integrado en nuestro pallido un grupo numeroso de fa-milias poseedoras de un enorme valor moral y de una extraordinaria laboriosidad, familias que comparten con las argentin-as està patria que recibe -tal cual lo serrala su Constitución Nacional- a todos los hombres de buena voluntad que quieran habitar el suelo argentino, en igualdad de condiciones y en actitud absolutamente fraterna.”
Està colectividad ha respondido, por cierto, muy generosamente a esa fòrmula constitucional. ‘Ha sido testigo la ciudad de Castelar, asf corno todo el pueblo de Mo-rón, de su presencia concretada en familias de excelente conducts y de inmejorable disposición para la solidaridad social, cuyos integrantes, ademàs han asumido la ciudadanfa argentina sin desmedro por elio de su amor por las costumbres y por la cultura de su tierra natal.”
"De està manera concurrimos, senor presidente, a la formación del ser nacional a través de las diversas culturas que nos degan. Y la resultante de esas culturas se traduce en aquel famoso término de crisol de razas que, indudablemente, fortalece y vigoriza la realidad social y ètnica de la Argentina.
državljane. Za to ni več treba prejšnjega sodnega postopka, ampak je dovolj, da policijskemu oblastvu predlože osebno izkaznico (cédula de identidad), iz katere je razvidno, da so bili rojeni v Sloveniji, in potrdilo zunanjega ministrstva, da v Argentini še ne posluje slovensko konzularno predstavništvo. To potrdilo lahko dobe vsak delavnik v dopoldanskih urah na Ministrstvu za zunanje odnose, Dirección de Asuntos Consulares, Arenales 761, 1. nadstropje, Buenos Aires, kjer je vodja tega sektorja pooblaščeni minister Domingo Valentin Budič. Na podlagi teh dveh dokumentov Jdo policijska oblast izdala poseben potni list za tujce, ki ima veljavnost eno leto in služi le za enkraten odhod in vrnitev v Argentino.
Si bien el proyecto difiere en alguna medida del que fuera original de este blo-que, de todos modos el objetivo central consiste en el homenaje a la Repüblica de Eslovenia que la logrado por fin su inde-pendencia. Es un hecho que los moron-enses, frente a està colectividad que ha enriquecido los grupos de trabajo de Moron, no podfan hallarse ajenos a celebrarlo de alguna manera que quede firme, que quede para el futuro, que quede para siempre.”
“Muchas otras cosas se pueden decir de esto. Vemos con.emocjón que la bandera de Eslovenia esté en este recinto acompanando a la gloriosa insignia nacional. Son dos insignias gloriosas pues con-stituyen dos pueblos amantes de la paz.”
“No quiero extenderme mayormente, pero sf aludir a los funadamentos del proyecto que explican mucho del proyecto que explican mucho todo lo que este momento el corazón siente homenajear a la Repüblica de Eslovenia, que experiment el abnadono de las potencias occidentales después del tratado de Yalta y que tuvo que sufrir profundamente la persecución y la dictadura del totalitarismo comunista.”
"Es asf, sefior presidente, y por eso que està vigorosa nacionalidad que se incorpora también al ser nacional argentino goza de nuestra alegna. Y compartimos todos, sin ninguna excepción, sin distinción de bloques politicos, està afirmación. Estoy seguro de eso, me atrevo a decido y dis-cülpenme los demàs bloques que tome asf su palabra. Seguramente estamos todos indentificados y sentimos todos una gran alegrfa en està circunstancia.”
Težko je gledati dogajanja v Argentini, ne da bi nanje zrli v luči volitev. Kadar so te pred vrati, se vse suče okoli njih; kadar so daleč, kljub temu tako s strani vlade kot opozicije vsak korak upoštevajo, kako in kaj bi odjeknilo v volilni skrinji.
VSE JE REFORMA
Za letošnje leto ni bilo predvideno, da bi bile v Argentini volitve, razen v prestolnici, kjer direktno volijo senatorja. A nečesa ni mogoče izbrisati iz vladnih glav: ustavne reforme. Težko se je torej vladi izogniti vprašanju, kako izvesti reformo in za to dobiti neke vrste madant s strani naroda. Pot plebiscita ali naknadnih volitev je torej lepa izbira.
Ko govorimo o reformi: ustava predvideva, da jo je mogoče izvesti le, če s tem soglašata dve tretjini članov kongresa. Ni jasno ali je za to potrebna ločena volitev v poslanski zbornici in v senatu ali odloča „parlamentarna zbornica", skupek obeh rodov argentinskega kongresa. Ko je Peron izvedel svojo reformo leta 1949, je segel po tem drugem sredstvu, ker si ni bil svest večine v senatu.
Problem se je predstavil že Alfonsinu, ki je tudi gledal na reformo kot dejstvo, da bi se za več dob naselil na oblasti. Strmoglavljenje radikalizma je prišlo prej, preden je mogel sploh pripraviti zadevne načrte. Menem je naletel na slične zapreke. Morda je možno, da prodre v senatu, a v poslanski zbornici ima težave celo s tem, da doseže enostavno večino, in o dveh tretjinah ni govora. Naj je radikalizem še tako šibek, brez njega še ni ustavne reforme.
Zato je umestno govoriti o „plebiscitu", ki bi moralno vplival na radikale, ki bi se „morali" ukloniti ljudski volji. Besede postavljamo v narekovaj, ker argentinska ustava ne predvideva plebiscita. Celo prepoveduje ga, ko predpisuje, da ljudstvo vlada „le posredno" po svojih predstavnikih. A radikali so iznašli „neobvezni" plebiscit (no vinculante), to je, da izid ne veže vlade v določen ukrep, pač pa da je le neke vrste „široka anketa", po kateri ljudstvo izraža svoje mišljenje. To so uporabili v primeru sporazuma s Čilom na podlagi papeževaga predloga. Tedaj jim je uspelo: peronizem si ni upal protiviti v kongresu ljudski volji.
Isto ima sedaj v mislih Menem. A z razliko, da meni izvajati „anketo" postopoma. Najprej so mislili, a bi to uvedli po vsej državi istočasno s senatorskimi volitvami.
A reakcija radikalov je bila tako huda, da je bil umik vlade takojšen. Sedaj pa so bistre glave iznašle „postopen" razvoj, ki
ima pa dvojen obraz. Poglejmo.
Dejstvo je, da je radikalni kandidat Dc la Rua priljubljen v prestolnici, da med H-beralci ni jasne volje glede pakta s peroniz-mom, da je levica še vedno razbita, med peronisti pada optimizem in že sami pri-čakujejo poraz. To pa bi negativno vplivalo na Menemov ugled in na izglede za reformo in ponovno izvolitev. Zato so bistre vladne glave iznašle način, da bi poraz manj bolel. V nekaterih argentinskih provincah še niso izvedli krajevne ustavne reforme. V treh izmed njih (Mendoza, Entre Rfos, La Pampa), ima peronizem lepo večino in gotov uspeh. V teh treh bi izvedli prve omenjene „plebiscite" glede ustavne reforme. In to isti dan (28. junija), ko bodo v prestolnici senatorske volitve. Tako bi si nekoliko opomogli spričo poraza v mestu Buenos Aires, omilili udarec na predsednikov ugled in storili prvi konkretni korak za ustavno reformo; seveda po želji in načrtih peronizma.
BREZ BLAGOSLOVA?
Komaj sc je razvedel ta namen, je znova zrasla nevolja med radikali, in tudi med drugimi strankami. Očividno je, da pero-niste ne zanima resna in premišljena reforma. Vse je službi predsednikovega ugleda in možnosti, da po poti reforme doseže ponovno predsedniško dobo. Ni torej jasno, kako se bodo stvari razvijale naprej. A eno je jasno: peronizem ima cilj reforme in vsi napori bodo usmerjeni vanj skupno z radikali, brez radikalov, ali pa proti radikalom.
A tedni je predsednik presenetil vse, ko je zatrdil, da se bo v ustavni reformi spremenilo tudi razmerje med Cerkvijo in državo. O tem zadnjem te čase sploh ni bilo govora, čeprav je za časa radikalizma posebna komisija, ki je preučevala točke reforme, razpravljala tudi o tej zadevi. Tedaj je v omenjeni komisiji sodeloval tudi predstavnik Cerkve, jezuit Storni.
Stiki Cerkve (ali bolje, hierarhije) s peronizmom so boljši kot oni za časa radikalizma. Zato je logično sklepati, da Menem ne govori, ne da bi prej dobil namig s strani škofov. So o tem govorili na zadnjem sestanku pred dnevi? Do kje naj bi segala ta reforma? Ena kočljivih točk v ustavi je tista, ki predvideva, da mora biti predsednik katoliške vere. To je v praksi malo veljavno, saj vsi vemo (in hierarhija najbolj), da v praksi o tem ni govora, zlasti ne, kar se tiče življenja po veri.
A ko je to prišlo v javnost, sc je začelo govoriti tudi o drugi kočljivi točki: država denarno podpira katoliško Cerkev, kot to tudi določa ustava. Običajno se trdi, da ima to svoj razlog, ker je svojčas država zaplenila velika cerkvena posestva. Maloštevilen denar, ki ga Cerkev prejme, je le bore zadoščenje za vse zaplenjeno premoženje. A v samem cerkvenem občestvu se slišijo vedno glasnejši glasovi, češ da ta podpora Cerkvi bolj škodi, kot pa koristi. Celotna vsota te podpore znaša letno približno sedem milijonov dolarjev in Cerkev včasih celo ne porabi vsega denarja. Vsak škof namreč dobi plačo, ki je enaka sodnijski, škofije pa za vsakega semeniščnika prejmejo vsoto enako začetni plači državnih uslužbencev. Seveda potem so še zastonj vožnje, davčna oprosti ttev, plače župnikom v „obmejnih predelih" in podpora semeniščem petih velikih redov. Vse to pa v škodo ugleda, ko na Cerkev padajo tožbe o privilegijih, zlasti s strani raznih sekt, ki vedno globlje prodirajo v argentinski narod. Ustavna reforma, če bo izvedena, bi morala te točke res temeljito prerešetati.
Božidar Fink pooblaščenec MZZ
Repüblica de Eslovenia

DR MARKO KREMŽAR
„Pesimizem sirijo tisti, ki so še včeraj obljubljali raj na zemlji“
Pogovor z dr. Markom Kremžarjem je bil objavljen v Slovencu 3. marca letos. Z njim se je pogovarjal dr. Janez Juhant Danes zaključujemo članek.
4)	Mesto škofa Rožmana v slovenskem narodu?
V veliki meri je zasluga Škofa Gregorija Rožmana, da je ob vsej zunanji organiziranosti tedanjega katoliškega občestva bila posebno pri mlajših generacijah bistveno prisotna misel osebne vere in osebne odgovornosti, kot smo jo opazili tudi pri mladinskem gibanju. Skladno pa je družil v sobi škof nekatere lastnosti, na način, ki ga modernisti niso poznali. Bil je miselno jasen, požrtvovalen, globoko veren, Cerkvi in narodu zvest ter pogumen mož. Ni si zakrival oči pred nevarnostmi, ki so tedaj pretile slovenstvu in krščanstvu, a njegov odgovor nanje je bil osnovan na realizmu, ki bi moral biti vedno temelj krščanskega mišljenja in delovanja.
Da mrtev narod nima prihodnosti, je bilo jasno škofu Rožmanu že pred vojno. Poziv k moralni prenovi je bil klic k poživ-ljanju med nami.
Podobno je bilo tudi med vojno. Ohranjanje slovenskih življenj je bilo njegovo osebno in pastirsko vodilo. Višek hinavščine je, da so mu očitali tako tedaj, kakor še danes, da je premalo storil za žrtve okupacije, obenem pa, da je sodeloval z okupatorjem. Dokaz za slednje naj bi bili prav tisti stiki, katere je moral imeti, če je hotel s svojo škofovsko avtoriteto reševati, kolikor je bilo mogoče, internacije in zapora celo komuniste, ki so mu grozili s smrtjo. V tej točki sta se popolnoma ujemali stališči dr. Natlačena in dr. Rožmana. Škofovi napori, da okupacija ne bi postala smrt slovenstva in krščanstva na naših tleh, ostajajo nepoznani. Ta molk si je zaslužil Gregorij Rožman s tem, da je svaril, podobno kakor tudi odgovorni politiki tiste dobe, da pomenijo prezgodnje oborožene akcije proti okupatorju narodni samomor. Le komunisti, ki jim ni bilo mar naroda, so tedaj na naših tleh s slovensko krvjo branili Sovjetsko zvezo.
Ko so po vsej zahodni Evropi oživele nacionalne in komunistične ilegalne enote, ki so se pripravljale za kasnejši odpor proti okupatorju, so bili po definiciji slovenske KP vsi, ki se niso podredili njeni OF, usmrtitve vredni izdajalci. Zato se je škof Rožman ponovno postavil za življenje in proti smrti. Tako je tudi njega zadel pečat izdajstva.
Ker je poznal filozofsko osnovo tako nacizma kakor komunizma, je vedel, da sta za narod življenjsko nevarna, zato pa tudi za kristjana nesprejemljiva; bila sta enakovredna nosilca sovraštva. Vendar je bil nacizem tako vsestransko odbijajoč, da je bila njegova nevarnost zunanja in časovno omejena. Med Slovenci na splošno ni bilo nacistov in nemški poraz je bilo vprašanje časa. Komunizem pa je pričel svoje razkro-jcvalno delo od znotraj, s terorjem in s prevaro ter z zaslombo pri enem največjih imperijev tistega časa. Uporabljal je gesla, ki so bila blizu vsakemu zavednemu Slovencu. Kdor ni upošteval, da je laž bistveno sredstvo komunističnega delovanja, je kaj lahko sledil besedam, ki so izražale željo večine naroda. Najvišje narodne vrednote izrablja v svojo korist le tisti, ki jih ne ceni.
Gledano z zgodovinske perspektive ne bi smelo biti več dvoma o pravilnosti Rozmanovega ravnanja. Jasno je videl v prihodnost, pogumno je svaril pred zablodami ki so ogrožale slovensko življenje in reševal, kar je mogel, ne glede na lastno varnost. Obsojal je neodgovornost in zločin ter upal, da bodo tisti redki katoličani, ki so si od revolucije obetali svobodo, vendar
spregledali. Bil je mož preroških razsežnosti, ki je po zgledu svojega Učenika sprejemal z dolžnostjo učiteljstva nase težo križa. Trdno je zaupal, da bo plačilo križa nekoč doseglo ne le njega osebno, temveč ves slovenski rod.
Da škofu Rožmanu v domovini še danes ne izkažejo javno časti, ki mu pripada, kaže, do kakšne mere je bil uspešen komunistični propagandni aparat. Kaže pa tudi na izredno brezbrižnost do resnice.
5)	Pot v begunstvo in Slovenci: kakšen pomen za slovenski narod pripisujete temu križevemu potu?
Množično begunstvo pred komunistično zasedbo Slovenije vsebuje tragiko pa tudi mogočno epiko, ki bo nekoč našla svojega rapsoda. Prisiljeno zdomstvo je velika krivica ne le za tiste, ki ga trpe, marveč za ves narod. Rodoljuba odtrga od svojega rodu, narod pa v veliki meri oropa biološke, moralne in intelektualne potencialnosti zdomcev. Ob tej priložnosti ne bom razmišljal o še vedno neporavnanih krivicah; omejil se bom le na nekatere možnosti, ki jih odpira ta del slovenske nesreče.
Nekoč smo bili vajeni gledati na izseljenstvo kot na rano, iz katere se izteka naša kri. Nič pozitivnega nismo videli v njem. Zaradi raznih težav se je moralo toliko in toliko ljudi izseliti in tako odmreti za narod. Zanimala nas je kvečjemu še njihova oporoka. Stric iz Amerike je bil le vir anekdot in zapuščine.
Tožili smo nad našo majhnostjo, hkrati pa fantastično prezirali približno četrtino naroda, ki je živela na tujem. To je bilo res majhno gledanje na svet. Treba je bilo, da se je naselilo proti svoji volji v tujini nekaj tisoč slovenskih političnih beguncev, da smo pričeli razmišljati o potencialni vrednosti diaspore za narod. Zrasla je zamisel Slovenije v svetu. Slovenstvo se mora širiti po svetu s pomočjo svoje lastne gospodarske osnove, kulturnega življenja in politične povezave. Asimilacija ni nujnost, temveč je le posledica pomanjkanja smisla za samostojno življenje. Tok odplavlja le tiste, ki ne plavajo, ker nočejo živeti.
Ker imamo Slovenci razmeroma majhno ozemlje, bi morali gledati na ves svet kot na oder slovenskega gospodarskega, kulturnega in političnega dogajanja. Narod bi živel, če bo hotel živeti, če bo znal povezovati vsako iskro slovenskega življenja, kjerkoli naleti nanjo. Naša narodna strategija bi moralo biti seštevanje, ki pa zahteva sprejemanje in spoštovanje različnosti. Tudi geografske.
Ko se bo Slovenec privadil misli, da ima brate in sestre po vsem svetu, tedaj bo močna slovenska diaspora lahko srečna posledica velike nesreče. Če pride med rojaki doma do take spremembe v mišljenju, potem trpljenje zdomstva ni bilo zaman.
V zdomstvu je mogoče ohranjati narodnost in živeti samostojno, dokler si pripravljen za to žrtvovati, dokler vidiš v narodnem občestvu vrednoto in smisel. Ko v domovini ni bilo ne notranje in ne zunanje svobode, smo iskro prostosti ohranjali zunaj. Zdaj pa pričakujemo razumevanja in odmeva tudi s strani slovenske države. Dokler slovensko državljanstvo ne
bo dostopno vsem rojakom in ne bo slovenska država naravni dom vseh Slovencev, ne glede na kraj bivanja, dokler ne bodo imeli državljani v zdomstvu pravice, da soodločajo pri volitvi državnega predsednika in poslancev državnega zbora ter volijo svoje zastopnike v državni svet, bo Slovenija v svetu, kljub občasnim manfes-tacijam, prepuščena sama sebi kot še nedosežen ideal. Žalostno bi bilo, ko bi se domovina prepozno zavedala potencialnosti, ki jo predstavlja diaspora za narodno rast
Slovenci v svetu pa bi se motili, če bi zdaj ob slovenski državi in demokraciji pričakovali, da bo življenje prihajalo med nje od tam. Življenja ni mogoče uvažati. Živeti je treba iz lastnih korenin, vendar ob zavesti, da si del občestva, ki te kot takega ceni in sprejema. Le seštevanje življenja veča skupno moč.
6)	Nova realnost v Sloveniji: demokratične volitve, samostojnost, mednarodno priznanje: kaj vam pomeni vse to, kaj ostalim Slovencem posvetu?
Samostojnost z demokratično notranjo ureditvijo je bil naš starodavni sen. Zdaj je resničnost, na kateri je treba graditi. Ta velik dosežek ne opravičuje počitka, temveč narekuje le drugačno metodo dela. Demokracija odpira nove možnosti, a tudi demokratična družba ni boljša, kot so ljudje, ki jo sestavljajo. Kvaliteto življenja si je treba prigarati. Dosegli smo zunanji pogoj dozorevanja, zdaj gre za preizkus naše zrelosti. Ne smemo se predajati prevelikemu optimizmu, v še večji meri pa se je bati neupravičenega pesimizma, ki ga širijo prav tisti, ki so še včeraj naivno verjeli in nasilno propagirali raj na zemlji. Gre za neodgovorno nihanje med nekdanjo iluzijo in sedanjo skepso. Marsikdo posveča večjo pozornost vprašanju, kako čim prej doseči novega tujega sponzorja, kakor kako opredeliti lastno samozavest in utrditi samostojnost.
Lepo je imeti spet svobodno domovino, lepo od sveta priznano očetnjavo. Žalostno pa je, da ta mlada, samostojna država v svojem temeljnem zakonu ne zavaruje življenja nerojenih Slovencev in Slovenk. Številčno upadanje Slovencev v lastni državi je dejstvo, do katerega ne smemo biti ravnodušni. Prazno je govoriti o svobodi in napredku, kjer ni življenja. Bojazen pred življenjem pa si podaja roko s strahom pred resnico. Obe vrednoti zahtevata od človeka odgovornosti.
Veseli smo pravne države. Vendar, ali ni ta naša država verjetno edina, ki ve, da je bilo na njenem ozemlju, po vojni, brezpravno pomorjenih na tisoče rojakov pa se ne čuti poklicano raziskati, kdo je za to morijo odgovoren? Nerazčiščeni kompleksi hromijo posameznika in družbo. Pri tem ne gre za revanšizem, za maščevalnost ali kazen. Gre za potrebno klicanje v zavest, da se zlo z molkom veča in da golo razumevanje ne nadomesti pravice. V novi hiši ne smemo pometati pod preprogo starih smeti.
Z veseljem pa opaža človek v tujini, kako med rojaki doma raste civilni pogum, da razpravljajo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, kako se vrača samozavest in
KONEC
podjetnost. Mnogi so gotovo vedno, tudi v času najhujše prisile, mislili samostojno, zdaj pa svoje misli razodevajo in tudi zagovarjajo. Odtod upanje, da se bo z odkritim pristopom do celotne resničnosti pričelo vračati med nas življenje.
Slovenska država odpira nove perspektive, daje nove pravice in nalaga nove dolžnosti. Bog daj, da bi na perspektive gledali enako in da bi bile dolžnosti uravnovešene s pravicami.
7)	Dobro poznate krščanski socialni nauk. Kako reševati socialne probleme ob preoblikovanju planskega v tržno gospodarstvo?
Krščanski družbeni nauk upošteva ne le pravično delitev, marveč tudi uspešno proizvodnjo dobrin. Ni mogoče deliti, česar ni. Preoblikovanje gospodarstva je hkrati tehnični in moralni problem.
Kaj je bila osnovna napaka kolektivizma? Temeljni vzrok socialistične gospodarske polomije sta bila državni monopol (pa četudi je Kardelj rekel, da je družben) ter odprava osebne lastnine. S tem je bila odpravljena iz gospodarstva moralna sila osebne odgovorosti. Mislim, da bi bilo treba pričeti preosnovo gospodarskih ustanov prav pri omenjenih temeljih. Razdrobiti je treba obstoječe monopole in onemogočiti ustvarjanje novih. To naj bi bil prvi cilj gospodarskih reform. Pri tem niso izvzete niti propagirane finančne inštitucije. Prav nasprotno, odprava monopolov bi se morala pričeti na finančnem področju, od tam se raztegniti na trgovinstvo in končno na industrijo, kolikor ne more biti hkratna.
Drugi korak, ne manj važen od prvega, pa je ponovno lastninjenje. Biti lastnik proizvajalnih sredstev ne sme biti privilegij manjšin. Izgovor, da eni znajo in drugi ne, ne drži. Nihče ne zna gospodariti, če nima s čim. Slovenija stoji pred edinstveno možnostjo, da izvede lastninjenje v najširšem pomenu besedu in doseže v kratkem času zadovoljivo stopnjo ljudskega kapitalizma. Vsak človek bi moral imeti možnost lastništva pri podjetjih, ki so del njegovega gospodarskega okolja.
Seveda se lahko zgodi, da bodo nosilci starih privilegijev tako rešitev poskušali onemogočiti. Žato si je treba zastaviti omenjeno reformo kot politično-gospodar-ski cilj, ne glede na čas, ki ga izvedba v danih razmerah lahko zahteva.
Pogoji za tržno gospodarstvo bodo dani šele, ko bosta storjena oba prej omenjena koraka. Trg se ne pričenja pri prostih cenah, temveč pri lastnini in redu. Seveda bodo nekateri skušali doseči kaj podobnega, na lažji način, na primer s pomočjo nekritičnega dotoka tujih kapitalov. To je tehnično prav in mogoče. Ker pa sami še nimamo reda v lastni hiši, bi pomenila prehitra navezava na tujce izgubo iniciative celo na lastni zemlji. Skušnjava, da bi dobro živeli brez korenitih družbenih reform, bo velika, a cena, ki bi jo narod plačeval, če bi se tej iniciativi predal, bo visoka in njeno odplačevanje dolgotrajno.
8)	Še vedno se v Sloveniji uveljavljajo stare strukture s svojo močjo. Kako demokratizirati družbo in rešiti ta problem? Kakšno vlogo ima krščanska demokracija in zakaj nasprotovanje ravno nasproti njej?
Nevarnejše kot stare strukture, ki bodo hitro minevale, so stare filozofske osnove in stari interesi, katere je mogoče braniti in Nad na 4. str.
Prvo, kar so uzrle tvoje oči
Zamolčana pravica
Prvo, kar so uzrle moje oči, ni bila Šmarna gora, ne Rožnik in ne Ljubljanski grad. Bila je argentinska pampa in cementna džungla velemesta.
Prvo, kar je slišalo moje uho, pa je bila sladka materina beseda — drugačna od okolice. Čarala mi je pred duhovne oči to, česar telesne niso videle. Ne le Šmarno goro, Rožnik in Ljubljanski grad, ampak vso deželico, v kateri je tekla zibelka mojega rodu.
Na zaslonu moje duše so vstajale podobe ljudi, v katerih sem prepoznaval samega sebe kot v zrcalu. Ljudje, ki so ljubili zemljo in jo pobožno obdelovali. Ljudje, ki so ljubili gore in hodili v njih kraljestvo na oddih. Duha so si izprašili ob njihovem veličastju, ob lepoti gorskih cvetic in trav, ob šumu potočkov in slapov in ob skrivnostnih jezercih. Ob čistem studenčku si si brez skrbi pogasil žejo. Taka lepota na tako majhni površini in vse pri roki!
Vstajali so pred menoj ljudje, ki so krepko in odgovorno delali na delavnik, v nedeljo pa počivali. Posvetili so jo duhovnosti, dobremu branju in premisleku, razvedrilu, pogovoru in načrtovanju. Gledal sem ljudi, ki so si znali pritrgati in se odreči udobju, v skrbi za dobro in pravično stvar; katerih beseda je nekaj veljala brez priseganja!
Očetove in materine lažne oči me motrijo...
Kako bom rekel ali drugemu dopustil reči, da sta onadva in njuni prišla semkaj praznih rok! Razumljivo, v kovčku je res bilo bore malo, v žepu pa še manj — če izvzamemo diplome. Toda kot oseba je bil
„Pesimizem širijo ■■■
Nad. s 3. str.
celo širiti pod dežnikom novih struktur. Ljudje, ki so si s silo priborili izredne privilegije, jih ne bodo hoteli prepustiti brez odpora. Za to pa bodo uporabljali vsa sredstva, katera jim daje na razpolago nova družbena ureditev. Odtod izhodiščna napaka demokratične vlade, ki ni takoj odvzela nakdanjim nosilcem totalitarizma uprave monopolov, s katerimi so desetletja obvladovali družbo.
Ker ni pričakovati množičnega spreobrnjenja k vrednotam v družbi, ki je desetletja malikovala koristi, je najhitrejša pomoč demokraciji prav gospodarska reforma, omenjena ob prejšnjem vprašanju. Seveda ni dovolj. Vzgoja za demokracijo se pričenja v družini in nadaljuje v šoli. Dokler bo šola sledila starim modelom ter bo družina brezbrižna do družbenih vprašanj, kolikor se ne tičejo dnevnih koristi, bodo strukture lahko demokratične, miselnost pa še vedno masovna in kot taka dovzetna za kakršenkoli prikrit totalitarizem. Demokratičnost se mora v družbo vrasti iz korenin. Odtod bistvena vloga vzgoje in kulture, ki omogočata tisto samozavest, brez katere je demokracija formalno mogoča, a ostaja lahko le lupina brez jedra.
Delovanje v tej smeri je temeljna naloga krščanske demokracije. Zato se ne smemo čuditi, če najdemo v njej poudarke na narodni zavednosti in na mednarodni solidarnosti, na pravici do lastnine in na njeni socialni funkciji, na socialni pravičnosti in na osebni svobodi, na zakoreninjenosti in na razraščanju slovenskih vej v evropsko širino. Vse prave vrednote so namreč med seboj skladne, ker izhajajo po krščanskem gledanju iz narodovega reda.
Zavedati se moramo, da še ne bi bilo obdobja v zgodovini, ko širjenje krščanskih vrednot ne bi naletelo na ostra nasprotovanja. Zakaj bi bil sedanji čas izjema?
bogatin in plemič tudi kmetič, saj vsaka krona je sama po sebi kič in nič v primeri s kremenitostjo značaja. Izobrazba, znanje, usposobljenost, značajnost pa ne zavzemajo prostora, se ne dajo izmeriti z uradnimi merami in uteži; so sad vsakdanjega življenjskega napora in vredne več kot aktivi v podjetju ali državi. Na značajnih ljudeh sloni država, ki si to ime zasluži, in Slovenci so dali prav vzgojene sinove in hčere deželi, ki jih je sprejela.
Še nekaj. Naši ljudje so prinesli s seboj več kot tisočletje narodovega spomina. Ta spomin pa jih je istočasno težil in bodril. Težil in dvigal jih je tudi njihov osebni spomin, kakor daleč je segel nazaj. Več kot tisočletni narodov spomin in moj lastni, sta tudi zame zdravje, odgovornost in navdih. Prav jaz naj torej vzdržujem ravnovesje med obema v tem, mojem času, v katerega sem postavljen?
Tako bodi! Čast, komur čast. Če vsem in vsakemu, zakaj ne tudi mojemu!
Prof. Nadislava L. Laharnar
Poslanci Demosa interpelirajo Rupla
Interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla je vložila skupina poslancev Demosa. Daniel Starman je zatrdil, da z interpelacijo niso želeli odstavljati ali žagati ministra Rupla, ampak samo želijo, da bo o nekaterih napakah, ki jih je storil, razpravljal parlament.
Ministru Ruplu očitajo, da ravna v nasprotju z ustavo, ko ne prevzema soodgovornosti za delo vlade, zunanje ministrstvo pa vodi „nekoordinirano s politično usmeritvijo predsednika vlade". Strateška napaka ministra Rupla je „postopek predlaganja vsebine Tripartitnega sporazuma med Hrvaško, Slovenijo in Italijo" in njegovo zavzemanje za podpis tega sporazuma, ki bi, če bi bil podpisan, omejil suverenost Slovenije. Pri urejanju vprašanj določitve meje z Hrvaško se kaže „pogajalska inferiornost in diplomatska nesposobnost Dimitrija Rupla". Skupina poslancev posebej očita Ruplu njegove poteze v primerih Millonig, Karel Smolle in diplomatski škandal o statusu zastopstva Svetega sedeža v Sloveniji. Minister Rupel je nazadnje celo zlorabil svoj položaj, trdijo, ker je uporabil vladno letalo za polet na zasebni Rotary klub v Milano.
Daniel Starman je povedal, da so občinski Demosi na sestanku v Brezovici izrazili stališče, da se je treba distancirati od dogovorov v Poljčah o razpustitvi koalicije Demos, torej vztrajajo, da koalicija živi naprej.
(Po Slovencu)
Prejeli smo
RAZPIS MESTA LJUBLJANE
Mesto Ljubljana je izdalo javni razpis za ugotavljanje usposobljenosti ponudnikov za najem poslovnih prostorov na Ljubljanskem gradu. Gre za dokončanje in uporabljanje prireditvenih, razstavnih, gostinskih, turističnih in trgovinskih prostorov, med njimi tudi razglednega stolpa.
Besedilo razpisa je pri predstavništvu slovenske vlade v Buenos Airesu, telefon 441-3418, podrobnejša pojasnila pa se dobe pri Marku Žigonu MS KGPZ, Čopova ul. 14/JI, Ljubljana, s telefonom 38-61-222-880.
V času, ko je Nemčija po zasedbi Jugoslavije leta 1941 priključila svoji državi dele Slovenije, to je Spodnjo Štajersko, južni del Koroške in Gorenjsko, je po predpisih in zahtevah vladajočega vodstva Nemčije razdelila prebivalce v tri kategorije: državljane Nemčije (deutsche Statsangehöringe), državljane Nemčije do preklica (deutsche Statstangehöring auf Wiederuf), prebivalce, ki jim je zagotovljeno nemško varstvo (Schu tza ngehörige).
Po takih političnih ukrepih in širitvijo nemške zakonodaje tudi na ta priključena ozemlja je začel za Slovence veljati zakon o obveznem služenju Državne delovne službe (Reichsarbeitsdienst) in zakona o vojaški obveznosti (Wehrpflicht). Kot pravno podlago so za Spodnjo Štajersko jemali odredbo, ki jo je podpisal Ueberreiter dne 30. marca 1942. Ža Gorenjsko je šef civilne uprave dne 20. julija 1942 izdal Odredbo o veljavni zakonodaji o delovni službi in vojaški obveznosti.
Nabori so sc začeli v drugi polovici 42. leta, potem pa so sledili vpoklici. Koliko moških in žensk je bilo vpoklicanih na obvezno služenje Državne delovne službe, še do danes ni poznano, še bolj tragično pa je, da še do danes ni znano število nasilno mobiliziranih Slovencev v vojsko, niti koliko je bilo tam pogrešanih in ranjenih, ujetih in razkropljenih. Po vojni so jugoslovanske oblasti, milica, krajevni uradi in Organizacija Rdečega križa opravljale prijave, prav tako popis za obračun vojne škode.
Ko so predstavniki teh mobilizirancev prosili za resultate popisa teh pri krajevnih, republiških organih, podatkov niso dobili; obratno, bili so grobo zavrnjeni in strahovani.
Lahko se le ugiba o številu mobiliziranih Slovencev. Iz podatkov neke nemške Spomenice jih je bilo 80.000.
Karkoli že je, slovenske narodne predstavnike in vodstvo pa tudi zgodovinarje bi moralo zanimati, kaj se je dogajalo s temi
80.000	mladimi fanti, ki so bili cvet tako maloštevilnega naroda. Pa prav to število mobiliziranih fantov pod orožjem je za tiste čase predstavljalo največje število Slovencev pod orožjem, vse ostale formacije so bile dosti manjše.
Po končani drugi svetovni vojni je bil dne 23. avgusta 1945 izdan neki zakon o amnestiji, ki naj bi zasegel tudi te mobilizirance. Toda ni nikar prišlo do praktičnega izvajanja. Prisilni mobiliziranci so ostali „Hitlerjeve sluge, švabobranci, karieristi, hlapci, izdajalci, itd.". Vse do sedaj so bili drugorazredni državljani.
Po nekih podatkih naj bi se vrnilo iz vojske okrog 15.000 ranjencev in invalidov, ki so bili brez vsake podpore in zaščite. Njihovi otroci so bili izpostavljeni obrekovanju, vdove in sirote so ostali brez vsake podpore. Delili so isto usodo kot preostali iz domobranskih vrst.
Veliko mobilizirancev, invalidov, vdov in drugih svojcev padlih in izginulih med vojno je še danes močno prizadeto. Nekateri posamezniki so posebno prva leta po vojni živeli v obupnih razmerah. Vse vrste organov in ustanov ter vidne predstavnike
Mogoče ne veste, da...
—	da je Igor Vrabec, tržaški Slovenec, ki živi v Angliji, s pismom pozval kar o-semdeset angleških parlamentarcev, naj podprejo samostojnost Slovenije...
—	da so raziskovalci našli na Kitajskem izredno majhen Koran, ki je dolg 2,7 cm in tehta 6 gramov...
Mladika, Trst, št. 1,
so prosili pomoči, a je niso dobili. Prosilci so dobili odgovor: „Niste primerni za družbeno podporo."
Predstavniki mobilizirancev so se večkrat skušali organizirati, tako leta 1953 v Mariboru, v Kranju in Braslovčah, pa je bilo kmalu vse prepovedano in arhivi zaplenjeni.
Po nastopu slovenske pomladi se je povezava obnovila, ustanovila sta se dva odbora, ki pa sta povezana, eden v Kranju in drugi v Celju. Odbora sta obvestila predstavnike strank in državno skupščino o tej problematični situaciji. Na zborih so zborovalci odločno zahtevali priznanje stvarnosti in svoje pravice, to pa ne v škodo drugih. Druge evropske države so na primeren način poskrbele za svoje državljane in njihove pravice, ki so delili enako in podobno usodo mobilizirancev: z meddržavno pogodbo z Republiko Francijo in Veliko kneževino Luksemburg se je Zvezna republika Nemčija zavezala priznati mobilizirancem teh držav in jim dati enake ugodnosti in pravice kot gredo nemškimi državljanom in njihovim odškodovancem po zakonu.
Člani obeh združenj so na skupnem sestanku 6. avgusta 1991 predložili naslednje sklepe:
1.	Republika Slovenija pričakuje, da takoj in brez odlašanja predlaga Zvezni Republiki Nemčiji, naj zagotovi uresničenje pravic, ki gredo mobilizirancem v nemško vojsko v letih 1941-45, in sicer po veljavnih nemških predpisih in pozitivni zakonodaji.
2.	Odškodnina iz vseh naslovov, ki jih zajema nemški zakon, naj se odmeri, kapitalizira in izplača mobilizirancem v enkratnem znesku. Invalidnine se odmerijo po odstotkih prizadetega, naj se izplačuje mesečno v višini, kot to prejemajo invalidi v ZRN. Enako velja za svojce (vdove, otroke, ipd.) padlih in izginulih.
3.	Predstavniki združenj so zaradi poznanja situacije pripravljeni sodelovati pri razgovorih z nemškimi oblastmi in organih ter pri pripravah pogodbenih odnosih.
4.	Zahteva se, da se nakazana problematika obravnava čimprej.
Škoda, ki je bila povzročena, se ne da popraviti ne nadomestiti, najmanj pa preplačati. Lahko se pa doseže, da vsi padli dobijo častno mesto v slovenski zgodovini, vsi preživeti pa zadoščenje in zavest, da nasilno mobilizirani v nemško vojsko med zadnjo svetovno vojno nikoli niso bili izdajalci naroda, za kakršne jih je imela uradna komunistična oblast nad petinštirideset let.
I.	Ž.
Pošta med Slovenijo in Argentino
Po posredovanju predstavnika Republike Slovenije je v postopku uvedba neposredne izmenjave poštnih pošiljk med Slovenijo in Argentino. Letalske pošiljke iz Slovenije sc za Buenos Aires že odpravljajo z letališča Brnik vsak dan, razen nedelje, in to prek letališča Frankfurt na Maini s posredovanjem Nemške poštne uprave.
Slovensko poštno podjetje je zaprosilo poštno upravo Argentine za neposredno izmenjavo njenih poštnih pošiljk za Slovenijo po navedeni poti. Pričakovati je, da bo zadeva tudi z argentinske strani v kratkem urejena.
Površinske pošiljke z ladjami, ki se zdaj opravljajo z Reke (Rijeka), se bodo po preusmeritvi odpravljale prek luke Koper.



NOVICE IZ SLOVENIJE
/7~~V\
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Delavska univerza Boris Kidrič je po predhodnem natečaju spremenila svoje ime. Zdaj se imenuje Izobraževalno središče Miklošič Ljubljana, ker mestna skupščina ni sprejela naziva univerza.
LJUBLJANA — V šestih učnih centrih bodo naborniki TO v treh mesecih dobili temeljno vojaško znanje. Centri so zdaj v polju, na Vrhniki, Postojni, Kranju, Slovenski Bistrici in Cerkljah ob Krki. V prvotnem centru na Igu je zdaj podčastniška šola, v Pekrah pa bodo usposabljali nove uslužbence za delo v učnih centrih. Naborniki bodo po trimesečnem urjenju prestavljeni v bojne enoto in seznanjeni s posebnim vojaškim znanjem. Vsak center bo sprejel med 300 in 600 nabornikov; spalnice pa bodo imele prostora za 10 do 15 vojakov.
LJUBLJANA — Britanska založba Sothcby pripravlja monografijo o Sloveniji, ki jo bodo natisnili v štirih jezikih v skupni nakladi 400.000 izvodov. Monografija bo izšla za leto slovenskega turizma 1993, a bo tudi splošen turistični pripomoček. Za najlepše fotografije pa mora poskrbeti Turistična zveza Slovenije, ki je razpisala natečaj za izbor fotografij.
LJUBLJANA — Po zakonu so odločili, da opravljanje javne funkcije ne more biti združeno s pridobitveno dejavnostjo. Za poklicen funkcionarje so prepovedi večje, nepoklicni pa lahko opravljajo pridobitveno dejavnost, če mu to dovoli pristojni organ. Zakon komplemcntira še zahteva po prijavi premoženja in njegove vire ob trenutku, ko nastopi svoj mandat.
LJUBLJANA — Podjetja, ki izvažajo svoje izdelke, nimajo enotnega ravnanja o tem, kaj naj piše na njih. Ponekod piše še vedno made in Jugoslavia, drugod made in Slovenia, MQ (Merkur Quality, ki pa še nima končanega postopka za zaščito znamke) ali pa preprosto nič. Podjetja se večinoma odločajo za napis po potrebah prodaje ali po zahtevah kupca.
LJUBLJANA — V mesecih marcu in aprilu so se lahko Ljubljančani odkrižali stare krame, ki se jim je nabrala čez leto. Podjetje Snaga je pobirala kosovni material po napovedanem kronogramu. Ljubljanska turistična zveza pa je za drugo polovico aprila napovedala še trinajsto akcijo Čista in zelena Ljubljana.
LJUBLJANA — Obe največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor, sta zdaj povezani s posebnim dvomegabitnim digitalnim linkom. Z njim so izbolšali možnost uporabe J UPAK mreže za prenos podatkov; predvsem pa so pridobile knjižnice ter in-formtaivni centri.
SEŽANA, MURSKA SOBOTA — Problem mamil je tudi v Sloveniji vedno bolj pereč. V Sežani so obsodili neko žensko na zapor, ker je sama sejala indijsko konopljo in pripravljala ter razpečevala marihuano. V nasprotnem koncu Slovenije, v Pomurju, pa so zasledili večji čezmejni pretok prctihotapljenja mamil. Tudi pri uživanju so spoznali, da je že 20 odstotokov srednješolcev vsaj enkrat seglo po kakem mamilu. In tudi število samomorov je med najvišjimi v Sloveniji: lani jih je bilo 42.
LJUBLJANA — Otroški parlament je že drugič „zasedal" v prostorih slovenske skupščine. Poslanci so bili osnovnošolci in srednješolci, ki so razpravljali o prostem času in drugih vprašanjih. K besedi so prišli tudi „ta pravi" poslanci, minister dr. Vencelj in član predsedstva Slovnije dr. Plut.
LJUBLJANA — Na sejah komisije za varstvo in naravne dediščine v slovenski skupščini imajo razne osnutke zakonov, kot j zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o naravni in kulturni dediščini. Obenem pa morajo, zaradi začetka nabi-
ralne sezone hitro odločiti zaščito nekaterih vrst, kot so žabe, polži in pijavke.
LJUBLJANA — Mladinska knjiga je bila v lanskem septembru predstavila v skrbnem katalogu svoj knjižni program za leto 1992. V njem so najavili 300 knjig in ponatisov, a so morali zaradi ekonomskih problemov skrčiti letošnjo napoved na 142 naslovov z manjšimi nakladami.
LJUBLJANA — Skupina deklet in žena, z nazivom Spored Slovenk, se pripravlja na ustanovitev nove stranke Slovenska politična organizacija redoljubnih enotnih deklet, ki naj bi pokazale, da je za večji kos kruha potrebno več dela in manj političnega besedičenja. Pravijo, da sc sedanji politiki preveč ženejo za osebnimi interesi. Delale bodo za blagor naroda in podprle še četrti vogal hiše-družbe.
LJUBLJANA — Nova stavba Narodne galerije lepo napreduje, ker so lahko gradili med letošnjo milo zimo. Betonirali so dno druge kleti in nosilce za strop prve. V njih bodo depoji za tri tisoč umetnin in varnostne ter druge potrebne inštalacije.
BLED — Blejski otok je tudi žrtev komunističneg samoupravljanja. Sicer je pred časom katoliška Cerkev mogla obnoviti v blejski cerkvici liturgične obrede, vendar je otok sam bil še vedno last „družbe". V imenu te pa ga je upravljalo Turistično podjetje turizm in rekreacija. Zdaj pripravljajo razdržavijanje, za kar turistično podjetje zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imelo z infrastrukturnimi objekti. Blejski župnijski urad pa je zahtevo zavrnil, ker je /.računal, da je otok bil vedno dobro obiskan, torej je podjetje dobro uspevalo, saj pride letno med 100 120 tisoč turistov na otok. In še to so rekli, da bi bila cerkev, če ne bi bila v državnih rokah, boljše opremljena in vzdržana.
Osebne novice
Krst: Krščen je bil pri sv. Miklavžu v San Justo Luka Rihard Folco, sin Daniela in Kristine Dragan. Botrovala sta Daniel Roberto Preto in Monika Ramonda. Krstil je žup. Matija Borštnar.
Čestitamo!
Poroki: Dne 5. aprila 1992 sta se v slovenski cerkvi, Marije Pomagaj poročila Héctor Fabian Lo Faro in Olga Miklič. Za priče so bili nevestini in ženinovi starši Jože in ga. Francka Miklič in Luis in Josefina Severina de Lo Faro. Poročne obrede je opravil prelat dr. Alojzij Starc.
V župni cerkvi v Carapachayu sta se poročila Julio Cesar Vazquez in Zinka Klemen, za priče so bili ženinovi starši ter nevestina mati Angelca ter brat Miha.
Novoporočencem čestitamo!
Smrt: Umrl je v Slovenski vasi župnik Janez Markič. Naj počiva v miru!
Čarovnik is Osa
Vsako leto se slovensko šolsko leto prične z igro, ki jo izmenoma pripravi kak šolski tečaj. To je gotovo primeren uvod, saj se igralci pri tem nauče največ slovenščine, pridobe poguma in privadijo javnega nastopanja, otroci pa, ki igro poslušajo, uživajo in se z veseljem uvedejo v novo šolsko leto.
Letos je za pričetek leta organizirala Slomškova šola iz Ramos Mejijo igro Čarovnik iz. Oza, ki jo je napisal Lyman F. Baum. Ta pravljica je v angleškem govorečem svetu zelo poznana, med nami pa
Redni letni občni zbor Kreditne zadruge SLOGA
31.	redni občni zbor je bil v soboto, 21. marca 1992 ob 20. uri v Slomškovem domu, Ramos Mejia. Vodil ga je predsednik Božidar Fink. Po pozdravu je ugotovil pravilen sklic, objavo in sklepčnost ter se spomnil dvaindvajsetih članic in članov, ki so umrli v pretekli poslovni dobi.
Sledil je dnevni red. Na predlog Antona Lavrenčiča je občni zbor izvolil Venclja Dolenca in Marjana Jeriho za overovatclja zapisnika, Jožeta Žcrovnika, Antona Likozarja ter Antona Možino pa za člane volilne komisije. O delu zadruge je najprej poročal predsednik Božidar Fink, ki je med drugim omenil, da se je začetna negotovost v letu kmalu umaknila pred novo gospodarsko politiko, ki sc je usmerila na pot stabilizacijo. V takem ozračju se je gibala in tudi rasla zadruga SLOGA. Njena aktiva se ni samo ohranila, ampak porasla, računajoč jo v trdni valuti. Čeprav je bil v poslovni dobi inflacijski pritisk bistveno manjši, je bilo treba zavarovati družbeni kapital pred razvrednotenjem, zato vodstvo zadruge predlaga, da so poveča rezerve tako, kot to dopušča zakon o zadrugah štev. 20.337. Interesi članov torej ne bodo prizadeti zaradi gospodarske stabilnosti. Za pobu-janje zadružnega duha skrbi SLOGA po tradiciji iz slovenske preteklosti, zavezana pa je k temu tudi po zakonskih predpisih, zato je vodstvo redno izdajalo glasilo STIK, ki izhaja že 14. leto.
Tajnik lic. Marjan Schiffrer je omenil, da je v poslovni dobi 1991 pristopilo 47, večinoma mladih članov, izstopili so 3, umrlo pa je 22 članov, tako da je zadruga 31. de-
cembra 1991 štela 3067 članov. Omenil je tudi ugledne obiske iz Slovenije, tako obisk koprskega škofa Piriha in njegovega spremljevalca-tajnika Škapina, inž. Vitomila Grosa, predsednika skupščina občine mesta Kranj, ter inž. Stanka Vrečka, podpredsednika iste skupščine.
Blagajnik Janez Jereb je prebral celotno letno bilanco in sporočil občnemu zboru, da bo zadruga za leto 1991 plačala svojim članom 103% dividende, kar je več, kot je bila letna inflacija.
Vsa poročila so bila po krajši debati in nekaterih pojasnilih soglasno odobrena.
Nadzornik dr. Anton Šimenc je končno podal poročilo nadzornega odbora in ugotovil, da je bilo vse poslovanje v skladu z zakonom ter pravili zadruge in je predlagal odboru razrešnico s pohvalo, kar je občni zbor potrdil.
Sledile so dopolnilne volitve zadružnega odbora. Odbor za leto 1992 je naslednji: Avguštin Jeločnik, predsednik; Ivan Makovec, podpredsednik; lic. Marjan Schiffrer, tajnik; Janez Teraš, namestnik tajnika; Janez Jereb, blagajnik; Janez Čeč, namestnik blagajnika; Anton Podržaj, Božidar Fink, Milan Kcržič, Janez Jenko in Marjan Kopač, svetovalci; Mavricij Kočar, Roman Piber, namestnika svetovalcev; dr. Anton Šimenc, nadzornik, in Franci Tomazin, namestnik nadzornika. Upravnik Marjan Loboda.
Po občnem zboru je sledil prijateljski razgovor pri pogrnjenih mizah.
M. S.
veliko manj, zato je bila že kot taka zanimiva. Zgodba o deklici, ki je prišla v Ozo-vo deželo in gre k čarovniku skupaj s strašilom, kositrnim drvarjem in plašnim levom, da jim pomaga. Čarovnik se končno izkaže kot navaden zemljan, a vsi so potolaženi in najdejo rešitev.
To preprosto zgodbo je posredovala iz Kanade Klavdija Malovrh Jakoševa in zelo uspešno zadela primerno igro. Režirala pa jo je mlada Andrejka Vombcrgar, ki se je s to igro prvič sama poskusila z režijo. Zadela je dobro otroške želje, ko je pripravila igro kot nekak musical, ko je vnesla čimveč pesmi in plesov, tako skupinskih kot posameznih. Te pesmi sta spisali Vera Breznikar Podržajcva in Marijana Šušteršič Rezljeva, uglasbil pa Ivan Vombergar. Vse so, mlade in stare, zelo navdušile in popestrile igro.
Igralci so bili v glavnih vlogah starejši, bivši dijaki Slomškove šole, v skupinskih pa vsi sedanji učenci. Glavno vlogo Dorice je neustrašeno, uglajeno in v odlični slovenščini odigrala učenka Aleksandra Omahna, čarovnika iz Oza pa izkušeni Marijan Loboda. Bivši učenci so uspešno odigrali tudi strašilo (Marko Voombergar) drvarja (Martin Kek) in leva (Marko Selan); vešče pa Nežka Štefe in Marjeta Javoršek. Kot stražar se je postavil Damijan Tomazin. Mlajši pa so dobro odigrali svoje vloge: mezinci Damijan Levstek, Matjaž Ribnikar in Tomaž Vombergar, leteče opice pa so tudi izvrstno zaplesale (Tatjana Javoršek, Karolina Potočnik, Cintija Zupan in Saša Gelb).
Poleg teh je na odru nastopila vsa šola in nekaj starejših, ki so tudi zaplesali, zapeli in ploskali, da je bilo vse veselo in potegnili za seboj tudi dvorano. To so bili: Erika Bohinc, Marija Cecilija, Marija Lavra in Marija Kristina Brumec, Nikolaj Ecker, Andrej Grabnar, Barbara Hribar, Valerija Hribar, Viktor Hribar, Lučka Kinkel, Fredi Levstek, Damijan Omahna, Ivan Panaino, Sabina Potočnik, Erika Ribnikar, Monika Štefe, Gabrijela Tomazin, Lučka Tomazin, Lučka Vombergar, Pavlinka Vombergar, Andrej Žakelj in Nataša Žerovnik.
Vse predvajanje je spremljala godba, kjer sta igrala Ivan Vombergar in Nejko Skubic in zelo poživila igro. Isto velja tudi za plese, ki jih je pripravila Gabrijela Malovrh. Taki glasbeno-plesni vložki izredno obogatijo igro in so otrokom zelo všeč.
Tudi scenografija je bila izvrstna, hitro spremenljiva in domišljena, pripravil jo je izkušeni scenograf Stane Snoj, skupaj z Nikom Poočnikom, Marjanom Lobodo, Andrejko Dolinar Hrovatovo, Tonetom Kržišnikom in Tonetom Kastelicem. Luči in zvok pa je upravljal Bogdan Magister s pomočjo Tomaža Magistra, Andreja Rodeta, Štefana Godca in Andreja Tomažiča.
. Maskirali so Maks Nose, Maks Borštnik in Ivo Smrdelj.
• Šepetalki sta bili: Mojca Vombergar in Alenka Smole.
Posebne ekfekte pa so upravljali: Sandi Žužek, Saša Kastelic, Marcelo Brula, Klavdij Selan in Aleksander Čestnik.
Posebej se je treba zahvaliti za ves trud in pomoč učiteljem in staršem, predvsem pa šolskemu odboru Slomškovega doma pod vodstvom Saše Zupanc Omahnove,
Igra Čarovnik iz Oza je bila zelo dobro sprejeta, tako 15. marca pri otrocih kot pri ponovitvi za odrasle v nedeljo, 21. marca.
Take pravljične, a moderne igre, dobro režirane in pripravljene z glasbenini in pevskimi vložki, so zelo primerne in zanimive , pa tudi koristne za slovensko šolstvo. Hvala Bogu imamo še dovolj mladih režiserjev in igralcev, da smo lahko brez skrbi za bodočnost.
TD



MalI
Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
Psihoanalitični in psihoterapični konzultorij: psihologinja Olga Žužek; Moreno 609; 1° "G" -Quilmes. Torek od 1730 do 20. ure, četrtek ob 13. do 19. ure, sobota, od 10. do 12. ure - Tel ■ 256-1313 ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader
-	Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiSe -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. JanezKocmurvam poskrbi. Tol.: 651-7459 - Brandsen 2167 - San Justo.
SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 - San Justo - Tel.: 651-2176.
ZOBOZDRA VNIKI
Viktor Leber - splošna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tela 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk -Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
Kuharica ali zakonski par dobi službo s hrano in stanovanjem (v chaletu) v Rožmanovem domu. Javite se telefonsko: 258-8952
J Slovenskem domu v Carapachayu
o na cvetno nedeljo 12. t.m. po maši
»kupno družinsko kosilo
Lepo vabljeni!
Zedinjena Slovenija Slovenska kulturna akcija
vabita vse rojake na slovenski večer na Razstavi knjig - Feria del Libro, ki bo v petek, 10. aprila, ob 21. uri na razstavišču Av. F. Alcorta in Pueyrredón - Salón Leopoldo Lugones Nastopajo:
Folklorna skupina Pristave
pevske točke: Anica Rode in Luka Debevec, pri klavirju Ivan Vombergar Predavanje o slovenski literaturi: Miriam Jereb Batageljeva povezuje Marijan Loboda ml.
Povabite tudi svoje argentinske prijatelje in obiščite razstavo slovenskih knjig, 1. nadstropje, levo.
r
LEGAJO N2 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigoven 2742 - San Justo - Tel.: 444-1264/1265 ADVOKATI
dr. Vital Asič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek,
petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -
Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991
dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do
petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica.
Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-
0180/0177
SANITARNE NAPRA VE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske
-	industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N9 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSIKIDA RSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Meifa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petica od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias
-	Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure(ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756- Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 3- za enkratno objavo, za vsak mesec —i številke— 5 9,-
Dekleta in fantje,
ki živite izven Velikega Buenos Airesa, imate priliko do 13. julija za vpis kot dopisni dijaki Srednješolskega tečja ravn. Marko Bajuk.
Pogoji':
-	Dijak mora v zadostni meri obvladati slovenski pogovorni jezik.
-	Potrditev o vpisu v argentinsko srednjo šok).
Dopisni dijaki bodo dobili smernice in skripta za študij v pisemskem stiku za študij s tečajem ter redno prejemali naloge in odpošiljali odgovore nanje na sedež tečaja v Slovenski hiši (Ramón L. Falcón 4158 - 1407 Cap. Federal)
Smučarski skoki v Planici
Konec okmjega faksa iz prejšnje številke
Slovenski skakalci so pripravili najslabši nastop sezone. Franci Petek, ki je po prvem skoku obetal lepo uvrstitev, ga je v drugem skoku polomil in zdrsnil na 33. mesto. Petek je zadnjič skočil v klasičnem paralelnem slogu. Prestopil je k netopirjem gojiteljem škarjastega ali V sloga, ki je to sezono dokončno prevladal in pustil brez možnosti klasike. Vsi Slovenci, razen Petka, že skačejo s škarjasto držo. Zadnjič je nastopil tudi Miran Tepeš, ki so ga ob koncu tekme počastili skupno z drugim bivšim skakalcem, Rajkom Lotričem. Predsednik častnega odbora Planica 92 je bil Lojze Peterle, ki je tudi uradno otvoril tekmo. Časopis Slovenec, ekskluzivni zastopnik za tiskane medije, pa je vsem gledalcem podaril bogato ilustrirano publikacijo.
Tako zanimivo kot sami skoki pa je vse, kar se dogaja ob športni areni. Ob prihodu smo srečali harmonikaše in ansamble, ki so skozi cel dan postregli z narodnimi skladbami. Med snegom in blatom (Planica nima tribun) so se sprehajali slikoviti kurenti, ki so potem tudi popestrili razglasitev zmagovalcev. Vsakič, ko je bil na vrsti slovenski skakalec, so se glasovi dvignili, zastave plapolale, pričakovanje povečalo. Sirena je močno tulila. Posebej, ko so skakali Petek, Gostiša in Zupan. Med odmorom so se okrepili z okusno kranjsko kobaso in kuhanim vinom. Mladi so zbirali avtograme skakalcev, starejši so se malo odpočili, otroci pa so se sankali. Člani godbe v narodnih nošah so se sprehajali in spominjali navzoče, da se športni praznik dogaja na sončni strani Alp. Po tekmi so fantje naprej prepevali narodne ob spremljavi harmoni-
ke. Pod kapo so spravili že nekaj vrčev piva in vina, zato so-bili malce bolj veseli. Za slovo pa vsestransko kepanje. Pred odhodom je vsak dobil svoj „snežni blagoslov". Tako je minila nepozabna športna nedelja, ki je ponovno obnovila eno najlepših slovenskih tradicij.
Janez Vasle
SLOVENCI NA PRIMORSKEM
Prof. SAMO PAHOR je končno enkrat dobil priznano od ustavnega italijanskega sodišča pravico do rabe slovenskega jezika na sodiščih in sploh v javnih uradih v Italiji. Sodišče je mojstrsko fundameniralo svojo odločitev s pomenom, vlogo in funkcijo jezika vsake etnične ali narodnostne skupine.
FRANCO JURI je poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu in karikaturist v ljubljanskem Delu. V Gorici je imel tiskovno konferenco in med drugim omenil, da je na ozmelju Slovenije kakih tri tisoč Italijanov, ki imajo kar pet poslancev v slovenskem parlamentu, in da je zadovoljen z zaščito, ki jo zagotavlja slovenska ustava italijanski manjšini v Sloveniji. Priznal je, da po njegovem take zaščite ne predvideva nobena druga ustava v Evropi. Seveda ni bilo o vsem tem v italijanskih dnevnikih ali revijah niti besedice objavljeno.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUC1DA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intclectual N2 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
C
Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE
D
Stavljenje in oblikovanje: MAUX'ILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
Tolleres Gràlicos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires
OBVESTIL/j|
PETEK, 10. aprila:
Slovenski večer na Feria del Libro ob 21.
SOBOTA, 11. aprila:
Redni pouk slovenskega Sredješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
NEDELJA, 12. aprila:
V	Našem domu v San justu, občni zbor ob 10. uri.
V	Rožmanovem domu sv. maša za pok. M. Potočnika, ob 11.30, nato skupno kosilo.
V	Carapachayu po maši skupno družinsko kosilo
ČETRTEK, 16. aprila:
Veliki četrtek v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. maša ob 19. uri.
PETEK, 17. aprila:
Veliki petek v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj pasijon, sv. opravilo in češčenje svetega križa ob 19. uri.
SOBOTA, 18. aprila:
Velika sobota v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj slovesno bogoslužje ob 22. uri.
SOBOTA, 25. aprila:
Redni pouk slovenskega Sredješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
NEDELJA, 26. aprila:
Slovenski dan v Slomškovem domu
SREDA, 6. maja:
Seja Zveze slovenskih mater in žena z zanimivim predavanjem, v Slovenski hiši ob 17. uri.
Opozorilo
Nasilno mobilizirani Slovenci v nemško vojsko med 1. 1941-45, ter njihovi svojci in vdove, imajo priliko izpolniti prijavne pole, za možnost tozadevne odškodnine. Pojasnila na telefon 763-4383 ob četrtkih od 18.-28. ure, ali osebno ob nedeljah po maši v Slovenskem domu v San Martinu.
BLAZINŠEK KAREL
t
Sobratom duhovnikom in vsem slovenskim rojakom sporočam, da je 6. aprila 1992 v Domu sv. Vincencija v Slovenski vasi umrl v Gospodu
gospod Janez Markič
dolgoletni župnik v kraju Pontevedra.
Vsem ga priporočam v molitev. Buenos Aires, 7. aprila 1992.
Alojzij Starc,
delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini