Učiteljski tovariš Stanovsko polit iste o glasilo J. U- II. — setecife sa dravsteo banovino v Ljubljani ■ ' ■»■ nl*!?/!^!^! Dl* A G 1 //f Uredništvo in uprava; Ljubljana, Frančiškanska ulita 6/L Rokopisov ne vračeuno. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno T*~~~ JneSCCna Pl »M** OAI/CiU« = ¿O Z>i„ inozemstvo 80 Oin. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek potebe. Poli. le k. rač. 11.197. Telefon 3112 Narodno obrambno in splošno javno delo Kakor je naša javnost že posnela iz časopisja, so učiteljska društva ob mejah ob sijajni udeležbi članstva priredila zborovanja ter razpravljala o nujni potrebi centraliziranja vsega narodnoobrambnega dela, zlasti pa v obmejnih krajih v eni sami enotni, močni organizaciji. Društveni odbori so sestavili in predložili društvom tozadevne skice in material, ki je bil v celoti in soglasno sprejet. Gledanje učiteljstva na problem obmejnega in manjšinskega šolstva ter javnega dela je v glavnem sledeče: Učiteljska društva dvigajo svoj glas, da bi se končno vendarle izvedla koncentracija naših narodnoobrambnih organizacij in se vpeljal enotni sistem narodnoobrambnega ter vobče javnega nacionalnega dela povsod, v prvi vrsti pa v obmejnih krajih. Skoraj neverjetno je, v kako mnogoštevilnih nacionalnih in patriotičnih društvih se dandanes cepi delo in troši denar sicer tako maloštevilnega slovenskega dela našega naroda. Imamo med drugimi družbo sv. Cirila in Metoda, Branibor, Jadransko stražo, Narodno odbrano, Strelske družine, Sokola, klub Mejo, podružnico Jugoslovenske matice, Gosposvet-ski zvon, Maistrove borce, Društva kmečkih fantov in deklet itd., itd. Sleherno teh društev in organizacij se skuša uveljavljati, ima krasen program podoben drug drugemu, ki ga z velikim interesom in zanosom načne ter razširi med narodom, ki se pa le delno realizira, dočim ostane največkrat le na papirju. Često vodi ta prevelika cepitev do nevzdržnega stanja in pri delovnih silah celo do trenja med posameznimi organizacijami, ker si pač vsaka lasti glavno ulogo. Taka trenja in take vsevprek križajoče se poti ter metode narodnoobrambnega, kakor tudi splošnega nacionalnega dela, vsestransko onemogočajo prave in pričakovane uspehe požrtvovalnega prizadevanja še tako idealnih akcij in delavcev. Prav na meji se vidno opaža, da se ves neizmerni trud razblinja brez vsake koristi za splošno narodno stvar v prazni nič. In prav učiteljstvo to najbolj občuti in pri tem največ trpi. Od učiteljstva se zahteva sodelovanje vsepovsod in prav ono mora vsakemu in ob po-liubni priložnosti polagati obračun o svojem delu. ono mora delati ob lastni polni odgovornosti ter nositi vse posledice; ni pa nikogar, ne posameznega činitelja, nikake korporacije, ki bi v tem labirintu organizacij in njihovih akcij nudil učiteljstvu in ostalim narodnim delavcem vsaj skromno oporo in lajšal težavno delovanje na eni, skupni poti. Niti oficielne zaščite ni! Onstran meje se udejstvujejo proti nam močne sovražne sile, združene v eni sami organizaciji z imenom »Deutscher Schulverein-Siidmark«, in Švabski bund, ki izvaja ta svoj kulturni in gospodarski program s svojima centralama na Dunaju odnosno v Berlinu. Enotno in sistematično je to delo, ki podpira moralno in materialno vse mnoge in velike akcije doma in na tujem z vsemi združenimi silami. O naših manjšinskih in nacionalnih zadevah vodi inozemstvo mnogo boljšo evidenco in ima žal cesto na njihov razvoj tudi večjo ingerenco, kakor pa — mi sami! Kako žalostno slabotne in šibke so po večini naše obmejne nacionalne postojanke, nas je po pravici sram povedati. O tem, kako drže svoje roke križem mnoge naše vplivne in materialno neodvisne ter sijajno podprte osebnosti pri vsem nacionalnem udejstvovanju, —■ laste si pa pri tem vso pravico do ocenjevanja in vodstva našega dela. — rajši molčimo. Pri srcu nam je svetost naših domoljubnih dolžnosti, na drugi strani pa se zavedamo, da imamo pravico ne le delati, temveč tudi so-odločevati pri naših nacionalnih akcijah. Zato je postavilo učiteljstvo sledeče predloge na javnost za sistematizacijo nacionalnega delovanja: 1. Vsaj v obmejnem ozemlju naj vodi narodno obrambno delo samo ena organizacija. 2. V tem ozemlju naj se strne vse nacionalno delo v enotno akcijo in organizacijo, ki naj razvije svoje udejstvovanje v nacionalni, socialni, prosvetni in gospodarski smeri. 3. Ustanovi naj se skupen forum, ki naj izvede to organizacijsko delo ter enotno ak-pijo narodnega nacionalnega probujanja in izobraževanja. 4. Sestavi naj se narodnostni kataster, ki naj bo kažipot našemu delu. 5. Predvsem in vsestransko naj se upošteva obmejno šolstvo in društveno življenje. 6. Kakor je že prej navedeno, naj se goji ideološka smer vseh obstoječih nacionalnih organizacij potom enotne skupne organizacije in akcije, odnosno koncentrirane oficielne akcije. 8. Povsod naj se pripravlja koncentracija vseh nacionalnih organizacij v enotni skupni akciji, v kateri so lahko razna društva zastopana po svojih posebnih interesih. To naj bo pobuda k toli potrebni anketi vseh nacionalnih organizacij za sistematizacijo nacionalnega dela v obmejnem ozemlju. S svojimi vplivi in silami je pričakovati prispevanje vseh narodnih društev, krogov, činite-ljev in oblastvenih predstavnikov, da bo v najkrajšem času udejstvena anketa in skupna akcija za nacionalno probujanjp in izobraževanje naroda. Po dosedanjih poteh ne more in ne sme iti več naprej, to izprevideva najbolj učiteljstvo, ki dela vsepovsod ter trpi zaradi teh neznosnih in nevzdržnih razmer. Klic po sistematizaciji in koncentraciji javnega delo postaja vedno resnejši in vedno pomembnejši. Če kdo, je učiteljstvo upravičeno zahtevati, da se preide iz kaosa paralelnih in sličnih društev in ustanov, ki tirjajo neekonomsko trošenje energij in pri sedanji ekonomski krizi tudi tem občutnejše neekonomsko trošenje materialnih dajatev za članarine, liste in prireditve, h koncentraciji teh društev in ustanov in tudi k enotni načelni usmerjenosti istih. To je resna zahteva vseh javnih delavcev, ki jim ni javno delo — le šport. Povsod povejmo, da zahtevamo koncentracijo in sistematizacijo javnega dela. Tako ne more in ne sme več naprej! Do sada smo verovali da se Izvršni i nadzorni odbor bore za načelne stvari, a ova njihova izjava služi kao neoboriv dokumenat da su kod njih u pitanju samo ličnosti, položaji da ne respektuju volju i zaključke pret-stavnika svega učiteljstva da im nije stalo do mira, sloge, reda i rada u Udruženju, njih nekoliko ljudi siju razdor i ometaju pravilan rad u Udruženju. Naša Uprava donela je zaključak da sve tačke sporazuma lojalno izvede, verujuci da če to isto učiniti i ostale sekcijske uprave. Stoga je neophodno potrebno da se vanredna skupština sazove u Beogradu 4 marta 1934 g. sa dnevnim redom: 1) donošenje izmene pravila; 2) donošenje poslovnika; 3) izbor novog Izvršnog i Nadzornog odbora. Naša je sveta dužnost da poradimo svim silama svojih članova za zajedničku listu kako bi se Damnjan Rašič sa svojim ljudima uklo-nio sa položaja, sa koga ometa naš progres. Ovo naše mišljenje šaljemo vam zato da nas čim pre izvestite o vašem stavu po ovom čelom predmetu kako bi mogli zatražiti od Glavnog odbora saziv Vanredine skupštine i na vreme obavestiti sreska društva da na zbo-rovima izaberu delegate za tu skupštinu. Sekretar: Pretsednik: V. Čudarič. Biljčar. JUU SEKCIJA ZA MORAVSKU BANOVINU. Niš. 25/XII 1933 g. Na današnjoj skupštini pobedio sporazum sa 36 protivu 2. Pretsednik: Jankovic. JUU SEKCIJA VARDARSKE BANOVINE. Skopi je, 26/XII 1933 g. Na sednici Upravnog i Nadzornog odbora JUU Sekcije Vardarske banovine u dane 25 i 26 decembra 1933 g. u Skoplju, a posle sve-strane diskusije po svima aktuelnim pitanjima naše staleške organizacije, jednoglasno je do-riieta sledeča odluka: 1) Svesrdno se pozdravljaju inicijatori sporazuma i sredivanje prilika u našem udruženju. 2) U svemu se usvajaju odluke po pitanju sporazuma, dónete na sednici pretsednika svih sekcija u Beogradu 14 i 15 decembra 1933 godine. 3) Zahtevaju da se Vanredna skupština JUU sazove u Beogradu 4 marta 1934 godine isključivo u duhu pomenutog sporazuma sa predloženim dnevnim redom, na pomenutoj sednici sekcijskih pretsednika. 4) Osuduje se ponovni pokušaj Izvršnog odbora da osujeti sporazum u Jugoslavenskoj učiteljskoj organizaciji. 5) Mole se sve sekcije uprave JUU da gornje odluke usvoje i prema njima zahtevaju saziv Vanredne skupštine. Dostavljajuči Vam prednje molite se da nas čim pre izvolite izvestiti o prijemu iste kao i o Vašim odlukama, koje budete doneli u vezi zaključaka svih 10 sekcija pretsednjka 15 decembra u Beogradu. Pretsednik Sekcije za Sekretar: Vardarsku banovinu: Mitar Mitrovič. M. Cvetkovič. JUU SEKCIJA GRADA BEOGRADA. Beograd, 27/XII 1933 g. Beogradsko učiteljstvo na svom velikom zboru 13 oktobra 1933 g. izjavilo je nepoverenje Izvršnom odboru JUU a tako isto i Sekciji Beograd. Kako ni Izvršni odbor ni uprava Beogradske Sekcije nisu priznavali ovaj zbor kao legitiman, to su tri Beogradska sreska društva na svojim posebnim zborovima po-novo jednoglasno izjavila nepoverenje i Izvršnom odboru i Sekciji. Uprava Beogradske Sekcije je najzad morala sazvati vanrednu skupštinu Beogradske Sekcije radi izbora nove uprave na dara 21 ovog meseca. Delegati birani za ovu vanrednu skupštinu dobili su mandat da birajuči novu upravu biraju takve ljude, koji če doslovno izvoditi sve tačke sporazuma od 14 i 15 ovog meseca skupa pretsednika banovinskih Sekcija. Delegati su takvu upravu i izabrali, čiji je pretsednik postao g. Dragomir Ostojič, koji je kao pretsednik jednog sreskog društva zastupao Beogradsko učiteljstvo na poznatom skupu pretstavnika od 14 i 15 ovog meseca. Upravni i nadzorini odbor u sednici svo-joj od 23 ovog meseca jednoglasno je rešio, da upotrebi sve svoje snage i moč da se poznati sporazum deset sekcija privede u delo, verujučii da če i ostale Sekcije uložiti svaki napor da sporazumna lista na dan 4 marta 1934 god. triumfuje. Radi što jače agitacije za sporazum od-mah je rešeno da se sazove zajednički zbor sva tri Beogradska društva na kome če Beogradsko učiteljstvo reči svoju jedinu reč: Živela sloga u učiteljskim redovima. Na isto j sednici uprave, uprava je jedno-dušno odala priznanje drugu Dordu Mirkovu, Potek razprav za izredno skup&ino in sporazum v JUU KOMUNIKE IZVRŠNEGA IN NADZORNEGA ODBORA JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA, KI JE BIL SPREJET NA SKUPNI SEJI 18. DECEMBRA 1933 V BEOGRADU. Izvršni in nadzorni odbor sta proučila sklepe predsednikov banovinskih sekcij, sprejete tna seji 15. decembra 1933. v Beogradu. Sejo je sklical g. Dorde Mirkov, predsednik sekcije iz Novega Sada. Sklepi glase: 1. Konstatiramo, da obstoja dobra volja pri predstavnikih vseh 10 sekcij, da se doseže soglasen sporazum v vseh vprašanjih dnevnega reda. Soglasno sta bila izdelana: a) predlog za spremembo pravil; b) predlog skupščinskega poslovnika. 2. Soglasno je sklenjeno, da se skliče izredna skupščina JUU dne 4. marca 1934. v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. iz-prememba pravil; 2. skupščinski poslovnik; 3. priobčitev ostavke izvršnega in nadzornega odbora JUU in izvolitev novega izvršnega in nadzornega odbora JUU. Mandat tega odbora traja do prve redne skupščine. 4. Izredni skupščini bodo predsedovali podpredsedniki glavnega odbora. 5. Dosežen je soglasen sporazum tudi v tem, da se na izredni skupščini sestavi skupna lista novih oseb medsebojnega zaupanja. 6. Dosledno temu sporazumu se usmeri v bodoče tudi pisanje »Narodne prosvete« ter preneha v smislu sporazuma tudi nadaljnje izhajanje »Jugoslovenskega učiteljskega glasa«. Predsedniki sekcij se bodo zavzeli, da se sporazum, sklenjen na tem sestanku, izvede tudi v organizaciji JUU. Predstavniki sekcij JUU: Ivan Dimnik, za dravsko banovino, Dorde Mirkov, za du-navsko banovino, Dušan Velimirovič, za zet-sko banovino, Duro Logomerac, za savsko banovino (podpisuje ta sporazum, ampak brez pete točke), Dragoslav S. Ostojič, za beograjsko sekcijo, Petar Grego, za primorsko banovino, Stevo Biljčar, za drinsko banovino, za vrbasko banovino podpisuje v smislu priloženega pooblastila za Isaije Mitroviča Dorde Mirkov, Marko Cvetkovič, za vardarsko banovino, Uroš Zdravkovič, član vardarske sekcije, Svetolik Jankovič, za moravsko sekcijo, Blagoje Ristič, član moravske, Todor Dimitri-jevič, član moravske sekcije. Na te sklepe predsednikov sekcij dajeta izvršni in nadzorni odbor JUU, po vsestranski proučitvi teh sklepov in razmer v udruženju, naslednjo izjavo: 1. Na zahtevo gosp. Dorda Mirkova, pred sestankom predsednikov sekcij, sta dala izvršni in nadzorni odbor pismeno izjavo, ki glasi: »Na izjavljeno željo predsednikov banovinskih sekcij, ki imajo zaupanje v naše delo, izjavljata izvršni in nadzorni odbor JUU: V dosego složnega dela v JUU se hočejo člani izvršnega in nadzornega odbora pokoriti vsakemu sklepu, ki ga soglasno sprejmejo predsedniki vseh desetih sekcij.« Ko sta dala tako izjavo, nista izvršni in nadzorni odbor postavila nikakih pogojev in tudi ne pogoja, da morajo sklepe sprejeti soglasno predsedniki vseh desetih sekcij. Izjavo s tako vsebino je zahteval g. Mirkov, ki jo je na skupni seji izvršnega in nadzornega odbora JUU, ki je bila 5. decembra 1933. in ki ji je prisostvoval do konca, utemeljeval s tem, da mu je taka izjava potrebna za delo na sporazumu. Vsled tega je neutemeljen očitek opozicije, da sta tako soglasnost zahtevala izvršni in nadzorni odbor. 2. S sklepom v točki 4. da bi na izredni skupščini predsedovali podpredsedniki glavnega odbora in ne predsednik, kakor je po pravilih predpisano, se krši dostojanstvo predsednika in tudi dostojanstvo vseh onih, po katerih zaupanju je bil predsednik na čelu odbora. 3. Izvršni in nadzorni odbor mislita, da se jima godi krivica, ker so jih njihovi tovariši izvzeli, da ne morejo kandidirati na njihovi sporazumni listi, dasi sta jim izvršni in nadzorni odbor omogočila sklicanje tega sestanka, katerega, namen je bil delovati na sporazumu. 4. Izvršni in nadzorni odbor nista nikomur podala ostavke in je ta konstatacija netočna. To izjavljamo, da ne bi bilo nesporazuma med članstvom udruženja. 5. Izvršni in nadzorni odbor ostaneta tudi nadalje na svojih mestih, dokler ju ne zamenja novi izvršni in nadzorni odbor, izvoljen na prihodnji skupščini. 6. Izredna, skupščina se more sklicati in vršiti samo po predpisih pravil JUU. Vsled tega in v zvezi s sklepi predsednikov sekcij z dne 15. decembra 1933. in pooblastila glavnega odbora z dne 19. oktobra bo izvršni odbor objavil sklicanje in dnevni red izredne skupščine, čim prejme za to pismeno zahtevo od šestih sekcijskih odborov. JUGOSLOVENSKO UČITELJSKO UDRU-ZENJE BEOGRAD. Beograd, 24/XII 1933 g. Na dan 15 decembra tek. godine doneta je odluka od strane pretstavnika svih sekcija, da se za 4 mart 1934 god. sazove vanredna skupština udruženja. Ova je odluka več objavljena. Da bi izvršni odbor imao i pravnog oslon-ca za saziv vanredne skupštine u smislu do-netih odluka saglasno propisima čl. 32 pravila, umoljavaju se upravni odbori svih sekcija. da u najkračem roku pismeno izveste izvršni odbor, jesu li primili dónete odluke i odobravaju li saziv vanredine skupštine, koja se ovim odlukama traži. Izvršni če odbor na osnovi več dobivenog ovlaščenja od glavnog odbora sazvati vanrednu skupštinu, ako se za ovaj saziv izjasne šest upravnih .sekcijskih odbora, kao što to pravila propisuju. Molimo, da nam se pismeni odgovori dostave što pre, kako bi izvršni odbor imao vremena za sve pripreme i kako bi se saziv skupštine mogao objaviti na vreme po pro-pisu čl. 34 pravila. Pretsednik Sekretar: Jugoslov. učit. udruženja: M. Radojevič. Damnjan Rašič. JUU SEKCIJA ZA DRINSKU BANOVINU. Sarajevo, 23/XII 1933 g. Po pozivu g. Dorde Mirkova, potpretsed-nika Gl. odbora JUU i pretsednika sekcije za Dunavsku banovinu kao punomočnika sekcije za banovine: Dravsku, Savsku, Dunavsku, Pri-morsku i Vrbasku uz pismenu izjavu Izvršnog i nadzornog odbora da pristaje na sve zaključke koji se donesu jednoglasno od pretstavnika svih 10 sekcija, sastali su se pret-sednici sa nekoliko delegata 14 i 15 decembra o. god. u Beogradu i sporazumno doneli zaključke o saniranju tešikih prilika u JUU. Zapisnik o postignutom sporazumu pot-pisali su svi pretsednici sekcija i delegata beogradske sekcije sa ogradom g. Logomerca za V tačku i tu dali i usmenu obavezu da če zaključke izvesti. Upravni i nadzorni odbor ove sekcije po izveštaju svoga pretsednika razmatrao je Zapisnik sporazuma i prilike u udruženju i bio neobično oduševljen što je došlo do sporazuma, da je borba prekinuta i da če se drugar-ski nastaviti rad u organizaciji. Baš onda kada smo najviše verovali da je sporazum postignut i da je taj sporazum iskren, da čemo svi složno poraditi na ostva-renju postignutih zaključaka, izlazi izjava Iz-vršpog i Nadzornog naj faktor, koji zaslužuje svako poštovanje. Zbog toga potrebno je da svi budemo u stalnom kontaktu. Sekretar: Pretsednik: Ivan Trinajstič. Drag. S. Ostojič. JUU SEKCIJA ZA SAVSKU BANOVINU. Zagreb, 30/XII 1933 g. U pitanju akcije za sporazum u Jugoslo-venskom učiteljskom udruženju, kao i povodom različnih novinskih vesti odnosno izjava pojedinaca u toj stvari, zaključeno je u skup-noj sednici upravnoga, nadzornog i gospodar-skog odbora sekcije JUU za Savsku banovi-nu, u kojoj su učestvovali i članovi glavnog odbora JUU s područja ove sekcije te više pretsednika sreskih društava kao članovi sekcij ske uprave, kako sledi: 1) Akcija za taj sporazum nije nikako potekla iz Zagreba niti ju je započeo pretsednik ove sekcije, nego je tu akciju poduzeo g. Dorde Mirkov, pretsednik sekcije za Du-navsku banovinu i drugi potpretsednik Udru-ženja, na čiji je poziv sazvana prvo konferen-cija u Zagrebu pretstavnika pet sekcija, koje su se smatrale da su uz izvršni odbor u Beogradu i da čine večinu u JUU. Na toj konferenciji poveli su se dogovori tek posle kate-goričike izjave g. Mirkova, da se on prethodno u pogledu svoje akcije sporazumeo kako s opozicijom tako i sa Izvršnim odborom. Na osnovu toga napisane su i potpisane od stra-ne pretstavnika pet sekcija tzv. zagrebačke tačke za predlog sporazuma. 2) Sekcija za Savsku banovinu uistinu je i htella sporazum u opčem interesu, ali tako, da se u dobroj nameri popušta za obadve strane i uz obostrane žrtve, a ne da se s jedne strane diktira na račun pune kapitulacije s druge strane. U tom smislu pretstavni-štvo sekcije za Savsku banovinu ostalo je dosledno spomenutim zagrebačkim predlozi-ma sporazuma, koje je g. Mirkov smatrao u svemu dovoljnima za uvodenje mira u učitelj-skoj organizaciji. Zato je sekcijska uprava odobrila u svemu stav i rad svojih pretstavnika, kako u glavnom odboru tako i na po-slednjoj konferenciji pretstavnika sviju sekcija u Beogradu, posebno i držanje pretsednika svoje sekcije, kojim je odbio obavezu isključivanja lica iz sadašnjega Izvršnog odbora za buduču kandidaciju, jer to pravo pripada isključivo budučoj skupštini. 3) Sekcija za Savsku banovinu izjavljuje, da je i sada, i uvek, za pravi sporazum u Udruženju, i naglašava, da je ona sastankom u Zagrebu i omogučila pokretanje toga pitanja. ali pozivom na dosadašnju stalnu svoju lojalnost prema interesima Udruženja i na svoj položaj sa brojem od gotovo četiri hilja-de članova u pravu je da traži i izvesne uslo-ve, koje smatra i jedino mogučima i jedino moralnima za osiguranje toga sporazuma. Is-ključivanjem i iz samoga prava kandidacije za buduču upravu po j edinih lica, koji su do sad u družinskim poslovima vršila časno svoje dužnost, i tirne oduzimanjem toga prava od skupštine koja je jedina nadležna da od-luči kome če dati ili ne dati svoje poverenje, stvara se samo osnova za dalje nesporazume a naročito i pošto je opozicija na poslednjem sastanku ot klonil a da se ti naredni izbori pro-vedu tajnim glasanjem, dok je dosad godi-nama baš ta opozicija stalno tražila tajno glasanje. Zaista je i krajnja potreba, da se u našem Udruženju jedared izvrši potpuno slobodno taj učiteljski referendum, koji dosad nije nikada došao do izražaja, a po tomu da se lojalno pokori večini bilo koja od dvaju strana, u kome slučaju naša sekcija obave-zuje unapred na potpunu lojalnost. 4) Ova sekcija smatra, da sadašnji Izvršni odbor na osnovu zaključaka poslednje godišnje skupštine u Ljubljani, kojim je upravo na predlog opozicije njemu data jednoglasno razrešnica za poslovanje u god. 1932/1933 i odobren budžet za god. 1933/1934, imade m.e-osporno pravo na vodenje Udruženja do na-redne redovne skupštine, pogotovo kada za to poslovanje nije dosad iznesen nikakav prigovor ili dokaz nekorektnosti. Prema tome je i svako oduzimanje spomenutog prava od izvršnog odbora, dok o tome ne odluči sama skupština koja je jedina i dala mandat upravi, ili dok na to ne pristane i sam izvršni odbor, u protivnosti i s pravilima Udruženja, posebno i obzirom na to, da je Izvršni odbor za materijalno poslovanje i stanje odgovoran za sve tri godine svoga mandata, i to moralno, materijalno i krivično, isključivo redov-noj godišnjoj skupštini. Dosledno tome naša je sekcijska uprava jednodušno protivna svakom sazivu izvan-redne skupštine Udruženja, a još i sa ovih razloga: što dosad ne predleže u smislu pravila nikakve »neodložne potrebe i potrebe opčega izraza o nekom pitanju«; što bi po svom zastupanju ta skupština bila nesumljivo krnja; što bi ona dosadašnje razmirice u Udruženju samo pojačala; što na njoj iza-brana uprava sa mandatom tek od nekoliko meseci ne bi imala pogovo nikakva ugleda ni snage; što ne treba učiteljstvo u današnje vreme na tako lak način izvrgavati suvišnim troškovima i, naposletku, što se na narednoj redovnoj skupštini mogu isto tako, ali kud i kamo s večim autoritetom i potpunom pravil-nošču, da prihvate sporazumno pravila i poslovni red, kao i da se sporazumnom listom, odnosno tajnim glasanjem, izabere i potpuno nova uprava, pošto ove godine sadašnjoj upravi i onako izlazi mandat. 5) Na različne prigovore držanju pretstavnika naše sekcije, kao i na neke pogrešno u javnosti iznesene pretpostavke o našem gledanju na pitanja u Udruženju i na sam sporazum, ova sekcija izjavljuje, da s njene strane nije nikome ništa podmetano niti su kome deljene kakve lekcije, pa s toga otkla-nja i svake lekcije za sebe, bilo s koje strane, a posebno da bi bilo ko od ove sekcije hteo osujetiti sporazum iz kakvih »ličnih i sentimentalnih razloga«. Naprotiv postupak u po-slednjoj konferenciji u Beogradu bazirao je jedino na ličnim iisključivanjima, protiv čega se borila baš naša sekcija, koja s one strane ne isključuje nikoga ni u kome pogledu za boduou upravu. U pogledu pak »sentimentalnosti s naše strane« ova sekcija izjavljuje, da kod svih časnih ljudi postoje, i treba da postoje, i neki etički momenti i obaveze, kao što su oni i u ovome slučaju, a kojih se naša sekcija po svome moralnom shvatanju treba i hoče da drži, i to bez obzira kako na to gledaju drugi. A da u našoj sekciji ni u koliko ne odlučuju lični momenti, lizjavljuje uprava sekcije, da je >po svome jednoglasnom zaključku za ova načela, kao i za sav svoj rad spremna da primi i sve posledice, ako ovdašnje učiteljstvo ne odobri ovaj stav, u čemu se, prema tome, sekcijska uprava Savske banovine odista ne slaže s g. Mirkovim, jer je on u Zagrebu izjavio otvoreno i jasno, da on mora da stvori sporazum radi održanja svojih pozicija u sekciji Dunavske banovine. 6) Ostajuči trajno na stanovištu istinsko-ga i dostojnoga sporazuma obzirom na interese celine kao i svih sekcija, a naročito uočivši i opče prilike i interese u pojedinim krajevima, naša sekcijska uprava smatra, da je u sadašnjem položaju najpreča dužnost sviju održati jedinstvo našeg Udruženja i po-diči ugled centrale organizacije, a što je upravo poslednjim dogadajima znatno oslabljeno i unazadeno, i zatim, pošto ova sekcijska uprava vidi da u momentima sadašnjih dogadaja gotovo sve sekcije daju važnost prvo svojim posebnim okolnostima i brigama, da se i naša sekcija što čvršče i solidarnije skupi na svojim poslovima osobito obzirom na date mogučnosti našeg svestranog napret-ka posretstvom «asih domova, ustanova, li-stova, još jačega prikupljanja članstva po sreskim društvima i t. d. Možda če se i na osnovu takva rada doči do novih ogleda i do sigurnije sanacije u čitavom našem Udruženju, a ova sekcijska uprava i učiteljstvo Savske banovine iskreno žele da to bude što skorije. U Zagrebu, 31 decembra 1933 g. Po zaključku iz spomenutih sednica sekcijsike uprave za Savsku banovinu: Duro Logomerac, s. r., Ljuboje Babic, s. r., pretsednik. sekretar. Brezposelna mladina in naša doba Vsakega posameznega, kakor tudi večje ali manjše skupine ljudi, obdaja v vsem njegovem življenju, mišljenju, delovanju, stremljenju in zanimanju bolj ali manj trdno sklenjen krog, ki mu ne dopušča, da bi pogledal in zaživel tudi izven njega. Še več, vsakdo se skuša čimbolj usidrati in ustanoviti v tem krogu ter se brani širine v bojazni, da ne bi prišel na veterno, to bi zrahljalo njegovo trdnost in zameglilo njegovo — četudi včasih nepravo in nepopolno, a navidezno jasno — orientiranost v življenju, ki mu jo daje njegov zaprti in zaključeni okvir. Včasih se pa zgodi, da življenje kljub naši volji in upiranju raztrga in razdere naš varni okvir in tedaj se razprši vsa naša »trdnost, ustaljenost in zakoreninjenost« v nič. Današnje življenje je nele veterno, temveč viharno, ki z lahkoto irazdira utrjene okvire, kar ima za posledico tako splošno in številno neorientiranost ljudi. Kaj pa mladina, okrog katere se še ni utrdil in ustalil okvir njenega gledanja in motrenja? Življenje jo tako silovito in tako mnogostransko udarja, da ji je že zdavnaj postala vsa pripravljenost in zrelost zanj, ki ji jo daje ali »hoče« dajati šola, premajhna in nezadostna. Kaj ti pomaga vse formalno in materialno znanje, ki bi ti ob normalnih prilikah, ko bi takoj zajadral v mirno zavetje, še kolikor toliko zadostovalo, ko pa danes udarja in pritiska življenje moralno in materialno tako silovito nate, da ječiš in klecaš! Vsa šolska priprava mladine za življenje in njegove zahteve je še prav taka kot v drugačnem času, ki je pa že za nami, danes pa je obličje dobe vse drugo, življenje na moč potencirano, na vse načine otežkočeno in komplicirano. Najtežje, najhujše in najusodnejše je spoznanje mladega človeka, da življenje ni tako, za kakršnega so ga pripravljali. Naša doba človeku na široko odpira oči. Tudi v materialnem svetu je postalo vse relativno in labilno nič ni več absolutno trdnega in stabilnega. Danes še živiš umirjeno in zadovoljno, tvoje duhovno in materialno življenje je dognano in utrjeno, jasno in dosledno. Tvoj položaj ti omogoča zadovoljivo materialno življenje; glede duhovnega pa si prepričan, da je še trdnejše in niti malo odvisno od istočasnega materialnega. Zgodi se pa, da se znajdeš jutri na cesti, brez služ- be in brez upanja nanjo. Najbližje posledice, ki jih rodi tvoj novi položaj, obrnejo tebe in ves tvoj svet na glavo. Na. videz trdni temelji tvoje duhovne stavbe se začno majati, povsod začneš opažati razpoke in trhlost, kjeir si še včeraj mislil, da je trden zid. Tvoji nazori se sumljivo preoblikujejo in polagoma izgubljaš tla pod nogami. — Danes, jga je. na svptn <-<>1 "M) rniliiOnP'"' 1 j11 f1 i k""7 najnnjnpj- sili materialnih dobrin! In danes je tudi velika duhovna kriza. Jasen dokaz, kako je človekova duhovna usmerjenost in ustaljenost odvisna od istočasnega njegovega dobrega ali slabega materialnega stanja, čeprav menimo in zatrjujemo, da ni. V to življenje vstopa mladina, ki nosi v seT5i sile in talente,~ki jih hoče v življenju izrabiti. V njej se vrši preobrazba, ki jo zahteva tisto življenje, ki ga nihče, kdor ga ni sam občutil, ne bo nikoli prav spoznal in razumel. Njena duševnost se oblikuje ob čisto posebni obliki življenja, ki jo ustvarja brezposelnost, to je, ob materialno najbolj pomanjkljivi obliki. In kakor lahko govorimo o psihologiji raznih dob in stanov, prav tako bomo lahko 'razpravljali o psihologiji brezposelnosti. Vzemimo mladega človeka v majlepši dobi njegovega življenja, s silno tendenco izrabiti svoje sile delati, ustvarjati, ki si ne more urediti rednega in pravega življenja, ker nima za to materialnih pogojev. Glavni njegov znak je, da je radikalno misleč, da vsaki stvari brezobzirno gleda v bistvo. Kakšna bo slika takega človeka o življenju in o drugem človeku? Kakor nima on ničesar drugega razen golega življenja, brez vsakih prednosti, naslovov in socialnih položajev, tako bo tudi v vsakem drugem gledal edinole človeka. Ker je njemu onemogočeno doseči karkoli, se mu bo zdelo malenkostno vse tisto, kar dela med drugimi razlike in stopnjo večje ali manjše važnosti. Približno enaki življenjski pogoji tvorijo iz vseh milijonov brezposelnih nekako zajed-nico, v kateri se nehote oblikujejo njih enotne težnje in gledanje na svet. Če je mladina navidezno odtrgana od pravega življenja, če ji brezposelnost nekako zabranjuje aktivno poseganje v življenjski tok, vendar s tem še ni rečeno da ne more kljub brezposelnosti posegati v splošno kulturno snovanje sveta. Njene sile jo priganjajo Tovarišu Antonu Brumnu v spomin Veličastno so doneli božični zvonovi in oznanjali mir ljudem na zemlji. Toda vmes je turobno klenkal mrtvaški zvon ter nam sporočal, da je za vedno šel od nas in inašel svoj večni mir blagi tovariš, upokojeni šolski upravitelj, Anton Brumen. Tako nenadno, nepričakovano mam je prišla žalostna vest, da niti ob njegovem odprtem grobu nismo mogli verjeti, da nas je resnično za vedno zapustil. A ni ga več. Tam na pokopališču starodavnega Ptuja ob strani svoje ljubljene hčerke sniva svoj večni sen. Na Štefanovo smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Bil je to sprevod, kakršnega Ptuj malokdaj vidi, pač jasen dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik. Razen ogromne množice, ga je spremljalo k zadnjemu počitku inebroj tovarišev od blizu in daleč. Po pretresujočih slovenskih obrednih molitvah, katere je opravil ptujski prošt ob asistenci dveh svečenikov, je spregovoril tovariš Anton Hren, ki je v srce segajočih besedah slikal pokojnika kot učitelja, moža dela in tovariša. V imenu prebivalstva Tezna, kjer je pokojni na zadnje služboval, sta se še poslovila od vzornega učitelja gg. Tomažič in Vitez. Davno so že odjeknili zadnji akordi ža-lostinke, mrak je že legel na zemljo, ko se je začela razhajati mnogobrojna minožica. Pokojni tovariš Brumen je bil rojen 1874. leta pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Ko je 1. 1894. dovršil mariborsko učiteljišče, je služboval kot učitelj pri Št. Vidu pri Ptuju, ter kot šolski voditelj na Kapli v Čadramljah pri Oplotnici ter nazadnje na Teznu pri Mariboru. Sama eksponirana mesta! Povsod so butali ob njega valovi nemštva in renegatstva. Toda mož je stal trdno kakor skala sredi morja. Vedno je nastopal taktno in z njemu dano mirnostjo, tako da so ga morali spoštovati njegovi najhujši narodni nasprotniki. Zlasti na Kapli na zapuščenem Kozjaku je imel težko stališče. Šola je bila utrakvistična ter spadala pod okrajno glavarstvo Lipnica. Cer- kev pa je spadala pod graško škofijo. Pokojni graški knezoškof Schuster je hotel odpraviti v tej župniji slovenske pridige. Za tozadevne informacije se je obrnil tudi do nadučitelja Brumna. A ta mu je rnamero odločno odsvetoval in škof je bil toliko uvideven, da je poslušal Brumnov nasvet. Tako je pokojni tovariš ohranil kapelski cerkvi slovensko božjo besedo, ondotnemu slovenskemu ljudstvu ma-terni jezik in najbrž naši svobodni Jugoslaviji lep kos slovenske zemlje. Po preobratu mu je poverila šolska oblast vodstvo do takrat nemške šole na Teznu pri Mariboru, katero je spremenil v najkrajšem času v žarišče slovenske prosvete industrijskega mariborskega predmestja. Po 32 letnem službovanju je stopil v zasluženi pokoj ter se naselil v svoji prijazni vili na Ptuju. Toda ni mu bilo dano dolgo uživati pokoja. Nenadoma in ko se je najmanj nadejal, je prišla neusmiljena bela žena ter ga iztrgala iz kroga njegovih dragih. Kakor je bil skrben, ljubeč oče svoji družini, tako je bil blagohoten predstojnik podrejenemu učiiteljstvu ter vsem iskren in dober tovariš. Ko sem pred 24. leti nastopil pri njem svojo prvo učiteljsko službo, me je nad vse ljubeznivo sprejel. In še danes slišim besede, katere mi je takrat dejal: »Želim Vam obilo sreče v lepem učiteljskem poklicu in prosim Vas, delajte vedno, kolikor morete za naš mili slovenski narod.« Da, dragi tovariš, tudi ti si vedno delal za naš mili narod. In ta narod se danes v tugi klanja tvojim manom in ti ob tvojem svežem grobu v hvaležnosti kliče: Slava tvojemu spominu! Fran Golež. Drobiž iz učiteljske torbe (Nabral -nč-) Pred tremi leti nam je dala »Modra ptica« v prevodu Rudolfa Kresala sijajno knjigo: »Gosta Berling«, ki jo je napisala Selma La-gerlof. Ves kulturni svet je te dni proslavil čestit jubilej odlične švedske pisateljice 75 letnico njenega rojstva. Vredno je, da se je spominjamo tudi v našem »Učiteljskem tovarišu«, saj je odlična literarka naša stanovska koleginja. Po pravici so pisali o njej vsi svet-ski listi: Dva sta, ki sta osvojila do sedaj ves svet: Aleksander Veliki — z mečem in Selma Lagerlof— z ljubeznijo, ki jo je prepovedovala i v učilnicah i z besedo in v svojih knjigah. Gospodična Selma pa je praznovala svoj visoki jubilej skrito in tiho, v samotnem švedskem naselju v Marbachu, na nekdanjem posestvu svojih staršev, ki pa je s časom prišlo v tuje roke. Spolnila se ji je dolgoletna, vroča želja, da je s prihranki učiteljske plače, s književnimi honorarji ter z Noblovo nagrado pridobila nekdanji dom svojih staršev spet v svoje roke; in zdaj obuja tam spomine na leta prošlosti, sredi svojih dragih seljakov. Kakor bi hotela potrditi dognanje — žrtvovala sem svoje življenje vasici in svojim vaščanom. Jugoslovanski učitelji smo na svojo odlično to-varišico ponosni in ji pošiljamo tja na dalnji mrzli sever iskren, topel pozdrav! * V Bolgarski, kamor so bile te dni zaradi poseta carske dvojice obrnjene naše oči, praznujejo tudi krstno slavo sofijske univerze. Za kulturni razmah naše bratske države naj govori ta številka: v letošnjem letu, tako je povedal na krstni slavi rektor Karaoglanov — je vpisanih na univerzi 6.672 dijakov. Univerzitetna krstna slava, ki se vrši vsako leto na god sv. Klimenta je velik prosvetni praznik po vsej državi. Svečanostim sta prisostvovala tudi kralj Boris in kraljica Ivana, slavnostne večerje pa so se udeležili mimo drugih visokih osebnosti tudi "vsi ministri. * V Beogradu so te dni proslavili 40 letnico obstoja društva: »Kralj Štefan Dečanski«, ki skrbi za vzgojo gluhoneme dece. Svečanosti se je udeležila tudi Nj. V. kraljica Marija s svojo suito. Društvu predseduje znani beograjski finančnik Djordje Veifert. Svečanosti so dokazale, kako velike simpatije ima imenovano društvo v naši prestolici, s tem pa je bil podan tudi dokaz, da skrbi naša prestolica prav lepo za našo najbednejšo deco, za naše gluhoneme. • V okviru pravkar navedenih svečanosti 40 letnega obstoja društva: »Kralja Štefana Dečanskega« se je vršila velika razstava risarskih in ročnih del, ki so jih izvršili gojenci imenovanega zavoda. Izdelki so dokazali njih dovršeno • šolo, nekateri izdelki pa so predstavljali javnosti doslej skrite umetnike. Ob tej priliki je žela mnogo pohvale učiteljica risanja, naša tovarišica Ljubica Nikolajevič. Gluhonemo deco poučuje že 13 let. Vzgoji gluhoneme dece pa se je posvetila na izrecno željo svojega, zdaj že blagopokojnega očeta Svetomira Nikolajeviča, ki je bil velik pokrovitelj defektne dece in je posvetil vse svoje življenje plemenitemu cilju: pomagati slepi in gluhonemi deci. Prav on je bil tisti, ki je dal pobudo za ustanovitev društva, ki -praznuje zdaj 40 leto svojega obstoja in dela. In mu je bil tudi sam prvi in dolgoletni predsednik ter je tudi svojo hčerko navdušil, da se je posvetila vsa vzgoji dece, ki jo je usoda tako težko udarila. * V ilustracijo k manjšinskemu šolstvu navajamo naslednjo statistiko. Na Madjarskem je okrog pol milijona Nemcev. Imajo: 50 nemških in 118 nemško-madjarskih šol = skupno 186 šol. Ena nemška osnovna šola pride na 3281 pripadnikov nemške manjšine. V ČOS je okrog 700.000 Madjarov. Imajo: 791 čistih madjarskih m 49 mešanih, skupno 840 šol, ali šc točneje povedano 1702 razreda. V teh razredih poučujejo 1304 učitelji madj. narodnosti Ena madiarska šola pride že na 880 pripadnikov madiarske narodne manišine. Po statistiki je v ČSR: 89.411 madiarskih osnovnošolskih učencev, od teh jih obiskuje 83.411 madjarske razrede. 6.000 je namreč razkropljenih v čistih češkoslovaških krajih, koder ni pogojev za osnovanje manjšinskih razredov. — Vsekakor zanimiva primerjava je 3281 : 880!!! k aktivnosti, da stopa v sredo življenja; in še to prednost ima, da ni niti najmanj ob-okvirjena s kakršnokoli nepotrebno zaključe-nostjo. Res, da stoji na viharnem, a ji je zato omogočen neomejen pogled v življenje. Del te mladine, ki so ji »zaprta vrata v življenje«, so tudi mladi brezposelni učitelji. Če jih poleg nezmanjšanih sil krepi še jasnost njih cilja in namena ter neskaljen pogled v Osebne ODLIKOVANJA. Beograd, 26. dec. 1933. S kraljevim ukazom so odlikovani z redom sv. Save 2. stopnje: Josip Plečnik, profesor ljubljanske univerze; z redom jugoslovanske krone 3. stopnje dr. Metod Dolenc, profesor ljubljanske univerze in dr. Karel Oštir, profesor ljubljanske univerze; z redom sv. Save 3. stopnje Josip Mazi, ravnatelj prve realne gimnazije v Ljubljani: z redom sv. Save 4. stopnje: dr. Josip Mal, upravnik Narodnega muzeja v Ljubljani, Josip Breznik, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Srečko Brodar, profesor na gimnaziji v Celju; z redom jugoslovanske krone 5. stopnje Franc Vrhovnik, inšpektor prosvetnega oddelka na banski upravi v Ljubljani, Ivan Levar, član Narodnega gledališča v Ljubljani, Maks Hočevar, upravitelj meščanske šole v Ljubljani, Jovan Gačnik, upravitelj osn. šole v Guštanju; z redom sv. Save 5. stopnje Vid-ko Jurko, upravitelj osnovne šole v Dolu pri Hrastniku. Anton Kuhar, učitelj v Trbovljah in Ljubo Dermelj, učitelj v Ljubljani. —i Napredovali so učitelji f-ce) v VIII. skupino: Grum Andreja iz Gaberka, Po-tutschnigg Emilija iz Makol, Ranfl Ivana iz Št. Vida: Rainer Meta iz Braslovč, Vodenik Martina iz Maribora, Perko Franja iz Vrh-polja Pipa Rudolf iz Šmarjete, Vutkovič Maša gospodarska organizacija DRŽAVNI NAMEŠČENCI IN NJIH ZAVAROVANJE. V učiteljskih vrstah, kakor tudi v vrstah državnih nameščencev sploh, oživlja v zadnjem času zanimanje za ureditev njihovega zavarovanja za slučaj bolezni. Mnogi državni nameščenci imajo po stanovih že organizirano zavarovanje te vrste. Vprašanje je, ali je ta težnja iz socialnega in gospodarskega vidika sploh utemeljena in ali je za državnega nameščenca, posebej tudi za učiteljstvo za zdravje zadostno poskrbljeno? Objektivno gledano na stvar nam daje negativen odgovor, kajti učiteljstvo je danes v slučaju bolezni v družini izpostavljeno največji socialni nevarnosti. Zanj je mmogo slabše poskrbljeno kakor za privatno ročno delavstvo, ki že uživa blago-dati socialnega zavarovanja za slučaj bolezni in drugo zakonito zaščito. Državni nameščenec ima sicer zagotovljeno plačo tudi za časa bolezni, zavarovanec po zakonu o zavarovanju delavcev pa ima zagotovljeno denarno dajatev iz zavarovanja, poleg tega pa ima pravico do brezplačne zdravniške pomoči, do brezplačnih zdravil, do brezplačnega zdravljenja v sanatoriju, do specialnega zdravljenja itd. Vsega tega učiteljstvo ne uživa, kar znatno odtehta dobroto celotne plače, zlasti, ker vemo, da plače niso v nobenem razmerju z realno draginjo zdravljenja. Učiteljstvo ima po dosedanjih predpisih samo pravico do brezplačnega zdravljenja v najnižjem razredu bolnice, kar je zelo malo zlasti ob dejstvu, da se v bolnicah leči zelo malo Slučajev bolezni. V najnevarnejšem času obolenja, ko je potrebno dolgotrajno in zelo drago sanatorijsko zdravljenje, ostane učiteljstvo brez pomoči. Zdravstvene prilike so slabe, zato so težka obolenja mnogoštevilnejša, gospodarski položaj pa ni dosegel ornega standarta, ki bi zadoščal tudi za težke udarce bolezni, kajti materialni Prejemki zadoščajo komaj za najnujnejše potrebe rednega gospodarstva. Tudi učiteljstvo se v poslednjem času trudi, da bi pomoč za slučaj bolezni organiziralo s samopomočjo. Ustanovljen je pri »Učiteljski Samopomoči« podporni sklad, iz katerega bodo dobili podpore v bolezni potrebni člani. Toda zgodovina in izkušnje socialnega zavarovanja nam kažejo, da je možno zasi-gurati podporo v slučaju bolezni vsem le na osnovi načela obveznosti itn. solidarnosti. Le na ta način je podana možnost, da uživa član dogajanje okoli njih in če bodo občutili vso veličino še nestorjenega dela pred seboj v kulturnem, narodnostnem, vzgojnem in gospodarskem pogledu, bodo brez dvoma mnogo ustvarili. Njih glavna naloga je, da izvršijo vse delo, ki ga vidijo pred seboj in da dajo onim, ki pridejo za njimi to, česar zdaj njim primanjkuje. Drago Košmrlj. zadeve Srečko iz Sevnice, Erker Milan iz Petešovcev, Zupan Ivan iz Vel. Doline, Kmecl Božena iz Dobovca, Jutraž Dora iz Ljubečne. Petelin Marija iz Roba, Pizek Katarina iz Štrigove, Potočnik Matilda iz Griž, Lukovšek Ivana iz Javorjev, Bostele Marija iz Rajhenburga, Žen Danica iz Dvora, Robinščak Srečko iz Šoštanja, Lužar Zofija iz Radencev. Borko Angela iz Sv. Jakoba v Slov. goricah, Šepec Karol iz Sv. Tomaža, Jeseničnik Ana iz Št. Ilja pod Turjakom, Lah Ida iz Črešnjevcev, Senčar Franja iz Vučje vasi. V VI. skupino: Černut Ljudmila z Jesenic, Miki Ciril iz Ljutomera, Rakovšček Marija iz Braslovč, Dragan Ljudmila iz Ljubljane, Černovšek Marija iz Maribora, Stefanciosa Anton iz Donačke gore, Turgl Antonija iz Loke pri Zid. mostu, Mušič Matilda z Jesenic. Skalovnik Zora z Brega pri Ptuju, Šivic Melita iz Breznice, Vagaja Ana z Jesenic, Petan Cecilija iz Sromelj, Še-tina Helena iz Apač, Planer Marija od Sv. Pavla pri Preboldu, Čarman Iva iz Vel. Trna, Čander Julija iz Hrastnika, Kovič Leopoldi-na iz Jevnice, Kerbler Antonija iz Ptujske gore, Pirnat Viktor iz Ljubljane Zemljič Jo-sipina iz Ljubljane, Amfcrožič B. Ivana iz Dolenje vasi, Est Marija iz Ljubljane, Hrovat Ivan iz Ihana, Casagrande Ljudmila iz Stranj. Celar Marija iz Kamne gorice. V V. skupino je napredoval Grum Rado, sreski šolski nadzornik za mesto Ljubljana. in njegova družina, kadar oboli, od začetka bolezni brezplačno zdravniško pomoč, vsa potrebna zdravila in pomožne priprave za zdravljenje. Tudi specialno zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih je s tem v resnici potrebnim trajno omogočeno. V drugih državah imajo na ta način izvedeno zavarovanje in nam kaže to zavarovanje lepe uspehe. Z izvedbo takega zavarovanja pa bi se tudi kriza zdravniškega stanu znatno ublažila. Zato to vprašanje ni aktualno samo za učiteljstvo, zanimati mora enako tudi državno upravo in vso našo javnost. Slokan Filip. Šolski radio —r XIII. teden. V petek dne 12. januarja bo govoril g. Sicherl Janko »O smučanju«. Razpored: 1. Uvodna beseda (Razvoj in pomen smučanja, smuška oprema.) 2. Smuška tehnika v zvezi z gimnastičnimi vajami. (Osnovni pojmi, drsanje v ravnem, v breg, obrat, smuk, plug, plužni lok.) Poslušalci naj pripravijo »Naš rod« št. 3. stran 90; dalje poljubno šolsko knjigo s trdnimi platnicami, ki bo nagnjena Dredstavljala umetni breg ter dva nekoliko ukrivljena zobotrebca (smučice). —r Kmetijska radio predavanja. V soboto dne 6. januarja ob 7. uri 45 min. O selekciji kulturnih rastlin I.; g. ing. Ferlinc Bogdan. Ob 16. uri: Zimska dela v sadovnjaku: g. Fle-go Anton. V nedeljo dne 7. januarja ob 7. uri 45 min. O eksotah v gozdu: g. ing. Tavčar Karel. Ob 16. uri: Kisanje krme: g. ing. Sadar Vinko. Stanovska organizacija JUD Iz sekcije POZIV VSEM UČITELJSKIM DRUŠTVOM DRAVSKE BANOVINE ! 1. Vsa društva naj tekom januarja poravnajo zaostalo članarino do inkl. decembra, sicer bo sekcija primorana predlagati na prihodnjem občnem zboru društvenih predsednikov, društva z večjimi dolgovi, v črtanje iz svojega udruženja. Tekom prihodnjih dni dobe vsa društva obračune in prosimo fakojšnjih nakazil v breme izkazanih saldov. 2. Članarina naj se vplačuje vedno mesečno vnaprej. Pobero jo naj upravitelji (-ce) ali poverjeniki (-ce) ter jo naj takoj po izplačilu mesečne plače oddajo društvenemu (-i) blagajnikub(-ci). Ta pa nakaže skupno vsoto najkasneje do 15. vsakega meseca glavnemu blagajniku sekcije. 3. Mesečne prijave naj se redno in točno pošiljajo sekciji. Vsaka prijava se mora glede števila članstva vjemati s prejšnjo. Tudi te prijave naj bodo vsaj do 15. vsakega meseca pri sekciji. 4. Upravitelji (-ce) se naprošajo, da ukrenejo potrebne korake pri krajevnih šolskih odborih v svrho poravnave oziroma plačila zaostale naročnine »Popotnik a«, ki sega že v visoke tisočake. 5. S posebno okrožnico je naprosila sekcija vsa učiteljska društva, da prispevajo po danih možnostih za kritje stroškov tečaja brezposelnih učiteljskih abiturientov. Dosedaj se je temu vabilu odzvalo 15 učiteljskih društev. Primanjkljaja pa je še Din 5.780'75, katerega zneska pa glavna blagajna sama ne more kriti. Prosimo, da tudi ostala društva nakažejo sekciji v to svrho primeren znesek. 6. Sklep zadnje banovinske skupščine je bil, da ustvarimo za članstvo dravske banovine obrambni ali zaščitni sklad na ta način, da se o tem vsa društva izjavijo. In če bo večina društev, oziroma članstva za to, se uvede v letu 1933./34. enkratno obvezno plačanje a Din 5'— od vsakega člana. Ker se je za ta neobhodno in nujno potreben sklad izreklo že 25 učiteljskih društev, je postalo plačanje tega prispevka obvezno za vse organizirane člane naše sekcije. Zato prosimo, da društva, ki določenega prispevka še niso pobrala pri svojih članih, store to čimprej, ker je imela sekcija dosedaj že mnogo stroškov v raznih zaščitnih primerih načelne važnosti. O tem skladu bo vodila sekcija poseben račun, ki ga bo izkazala vsakokrat cb zaključku letnega obračuna. Predsednik: Blagajnik: Ivan Dimnik. Rado Grum. Iz druStev: = JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRANJU bo zborovalo v ponedeljek 15. jan. t. 1. ob 9. uri na stari šoli v Kranju. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. O kmetsko-nadaljevalnem šolstvu, ref. tov. Rupret V. 3. O nabavlj alnih zadrugah, ref. ravnatelj Košnik. 4. Dopolnilna volitev odbora. 5. Predlogi in slučajnosti. Odbor. Poročila: + JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 7. decembra 1933. 1. v Kočevju ob navzočnosti 57 članov, kar znaša 44'8%. 1. Gospa dr. Pirkmajerjeva je referirala o Lavtarjevi metodi in o učnem načrtu za nižje organizirane šole po Lavtarjevi metodi. 2. Tov. predsednik je orisal situaciji v glavni upravi JUU, govoril o sodelovanju uči-teljstva pri zadnjih obe. volitvah in priporočal udejstvovanje v javnih korporacijah. (Živahna debata.) 3. O delu učiteljstva pri PRK in PJS je iznesel prav lepe načrte tov. Vodopivec, a tov.predsednik je podal smernice, kako usmeriti naše javno udejstvovanje in opozoril na težkoče, ki ovirajo učiteljevo delo. 4. a) Za spomenik Veljku čubriloviču nakaže društvo znesek 100 Din iz društvene blagajne. b) Sprejme se poslovnik stanovskega razsodišča. Herman Kmet, preds. Čok. Antonija, taj. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL je zborovalo dne 9. dec. 1933. v Ljubljani. Tov. predsednik je sporočil društvu zahvalo g. E. Gangla za čestitko, ki mu jo je bil poslal ob njegovi 601etnici. Na predlog tov. Alojzija Kržišnika ga je društvo izvolilo za častnega člana društva. Predsednik se je nato spomnil nastopov UPZ, pozdravil »Delovno občestvo kmetiško nadaljevalnih šol«; ostro pa je obsodil pisanje naših dnevnikov, ki na dolgo in široko ter z neko naslado slikajo grozovite umore in priobčujejo cele romane o življenju in hudodelstvih moralno popolnoma propalih bitij, kar silno kvarno vpliva, posebno v sedanjih težkih časih na šibke, živčno oslabele ljudi, še celo pa na nezrelo mladino. Skupščina mu je glasno pritrjevala, ko je predlagal, naj bi sekcija posredovala, da bi odločujoče oblasti to preprečile. G. dr. Mihelak od ZKD je predaval o »Gospodarskih problemih v okviru gospodarske krize«. Podal je jasno sliko zgodovine de-narstva. Učiteljstvo je bilo s predavanjem izredno zadovoljno. Zahvalo g. predavatelju je izrazilo z dolgotrajnim ploskanjem. Sreski šol. nadzornik tov. Urbančič je nujno priporočal, da bi se šolska upravitelj-stva in učiteljstvo naročilo na publikacije Slovenske Šolske Matice. Opozoril je učiteljstvo tudi na izdelavo podrobnih učnih načrtov in dal nekaj navodil. Tov. Kokot je predlagal, naj bi se učni načrti vsaj 2 leti preizkusili, preden bi se dokončno izdelali. Tov. Pleškova je dala navodila učiteljicam, ki se žele udeležiti počitniškega tečaja za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol. Opomniti je vredno, da so bili člani splošno zelo zadovoljni z zborovanjem. Zdravko Mikuž, preds. Lenarčič Ana, taj. + JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo 9. dec. 1933 v Rečici ob Savinji. Navzočih 72%. Ker se pri zborovanju dne 21. okt. 1933 (občni zbor) ni izčrpal dnevni red, se je ta nadaljeval. Tov. predsednik Rozman Avgust otvori zborovanje in pozdravi navzoče, imenoma pa tov. sekcijskega tajnika Kumelja Metoda in sreskega šol. nadzornika Korbana Josipa, Zapisnik se odobri, le resolucija — glede predsedniškega zbora 13. maja 1933. v Ljubljani —- sprejeta na zadnjem zborovanju se po vsestranskem poročilu sekcijskega tajnika umakne. Poročilo tajnice je soglasno sprejeto. Tov. blagajničarka je dobila razrešnico, ker so računi v lepem redu. S svojim taktnim nastopom si je pridobil zaupanje članstva tov. sekcij, tajnik Kumelj Metod. Poročal nam je o tekočih zadevah sekcije in članstva. Iz poročila smo posneli, da se sekcija vsestransko trudi, da bi nam iz-poslovala kar največ mogoče. Po začrtani poti, katero hodi, bo gotovo uspela, sebi v čast, nam v korist. V svrho sanacije razmer v JUU naj se po možnosti skliče izredna državna skupščina, ki naj sprejme nova pravila, po katerih bo prihodnja redna državna skupščina izvolila novo upravo. Za spomenik Veljku Čubriloviču, učitelju heroju, se določi iz društvene blagajne 50 Din. Isto tako se nakaže na predlog tov. predsednika za »Učit. domove« v Mariboru in Ljubljani ,po 150 Din. — Članarina ostane stara 160 Din. Novi poverjnik za Slov. Šol. Mat. je tov. Žehelj Alfred. Za banov, razstavo šol. vrtov je bil izvoljen pripravljalni odbor: Avgust Rozman, predsednik, tov. Rainer, Petrač, Tratnik, Počkaj, odborniki. Prihodnje zborovanje bo 10. febr. 1934. na Ljubnem. A. Rozman, preds. Černe Iva, tajnica. + JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NOVO MESTO je zborovalo dne 21. oktobra 1933 v Novem mestu. Navzočih 58'3%. Tov. predsednik Menard Vilko pozdravi navzoče in poziva na intenzivnejše delo za utrjevanje nacionalne zavesti med narodom. Toplo priporoča delo v političnih organizacijah, ki so osnovane ¡na temelju narodnega in državnega edinstva. Nato se obravnavajo sekcijske okrožnice. Sklene se zbrati podatke o nenastavljenih tov. abiturientih. Prizadete naprošamo, da se nam javijo. Sklene se prispevati od vsakega društvenega člana mesečno a 1 Din odseku za brezposelne abituriente, kateri naj ob koncu leta poda o potrošenem denarju obračun. Dalje poroča tov. pi-edsednik o delu odbora med počitnicami. Interveniralo se je pri našem narodnem poslancu, sreskem načelniku in JNS glede pravilnika k zakonu o narodnih šolah in učiteljske stalnosti. O počitnicah je priredilo društvo dobro uspel rokotvorni tečaj, ki ga je vodil požrtvovalni tov. Žukovec. Interveniralo se je tudi v številnih osebnih zadevah prizadetih tovarišev. Nato poda tov. predsednik poročilo o ba-novinski in glavni skupščini. Tov. Sušnikova poda blagajniško poročilo za minulo poslovno leto, tov. Ivanetič pa tajniško poročilo. Poročila se sprejmejo z odobravainjem na znanje. Razmotrivalo se je o podrobnih učnih načrtih, o zbrani snovi domoznanskega pouka, o »Slovenski šolski matici« in okrajni učiteljski knjižnici. V zaščitni odbor so bili izvoljeni Menard, Žukovec in Ivanetič. Dne 2. decembra 1933. je imelo društvo svoje drugo zborovanje v Novem mestu. Navzočih je bilo 70°8% članov. SploSne vesti VAŽNA OBLETNICA. V soboto 6. januarja mine pet let od onega zgodovinskega dne, ko je naš modri vladar Nj. Vel. kralj Aleksander I. z energičnim ukrepom prekinil medsebojne borbe političnih strank. S svojim manifestom je prekinil vse bratske spore, izzvane po demagoških načelih raznih strank in onih njihovih voditeljev, ki so vedno in povsod iskali le svoje osebne koristi. In taki voditelji strank so bili posredniki med narodom in vladarjem. Povsem jasno je, da jih je Nj. Vel. kralj odklonil z izjavo, da naj obstojata v državi le narod in kralj. Ljudstvo se je* oddahnilo in vrglo s sebe vso težino strankarskih demagogij. Narod je kaj kmalu spoznal blagodat teh ukrepov ter si ne želi več borb, marveč mirno in stvarno delo. Tudi učiteljstvo je pozdravljalo pred petimi leti kraljeve ukrepe in jih še danes pozdravlja. Ravno učiteljstvo je od nekdaj na svojih ramenih najbolje občutilo sadove strankarskih borb. Vsled tega si je vedno želelo miru, da zamore vse svoje moči posvetiti prosvetne*mu in gospodarskemu delu v korist šole, naroda in države. In to je prinesel 6. januar 1929. Tega datuma se ravno učiteljstvo z veseljem in hvaležnostjo spominja. — SEJA PREDSEDNIŠKEGA ZBORA bo 14. januarja v Ljubljani. — Učitelji-občinski odborniki naj zanesljivo javijo svojim sreskim učiteljskim društvom svoje izvolitve s potrebnimi podatki, da jih ta pošljejo sekciji. Istočasno naj tudi izjavijo, ali bi se udeležili posebnega tečaja, na katerem bodo v obravnavi vprašanja uprave, gospodarske, socialne, kulturne politike podeželske občine. — Akcijski odbor združenja borcev Jugoslavije priredi dne 7. januarja 1934 ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Uni^ ona javno zborovanje, ki bo veljalo proslavi 5. obletnice 6. jan. manifesta Nj. Vel. kralja Aleksandra in obuditvi idej, ki jih vsebuje. — Krožek brezposelnih učiteljev in učiteljic za ptujski srez s sedežem pri Sv. Miklavžu, se iskreno zahvaljuje sreskemu učit. društvu v Ormožu za denarno podporo in ostale ugodnosti. Prenočujte v Zadružnem prenočišču Preje: HOTEL TRATNIK • Nabavljene zadruge uslužbencev drž. železnice LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 25 Udobne sobe. CENE: Soba s toplo in hladno tekočo vodo, centralno kurjavo, kopalnico in takso od Din 16"— do Din 11'— za osebo. Prenočevati morejo železničarji, učitelji in vsi drugi državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci (ter člani njihovih rodbin), ki so člani katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Savezu Nabavlj. zadrug drž. uslužbencev. učiteljstva pri delu za utrjevanje državne zavesti in korosolidaciji naše domovine. Sklene se prispevati za spomenik Velku čubriloviču 100 Din iz društvene blagajne. Za sestavo podrobnih učnih načrtov se določita za posamezne tipe šol po dva tova-riša(-ici). Odsek za šolsko vrtnarstvo se pokliče v življenje. Nato poda g. dr. Pirkmajerjeva svoj zanimiv in aktualen referat o Lavtarjevi metodi. Navzoči so z zanimanjem sledili izvajanjem g. predavateljice. Tov. predsednik se zahvali gospej dr. Pirkmajerjevi za njeno požrtvovalno delo, ki ga vrši s svojimi predavanji za napredpk našega šolstva. Radi deljenega mnenja glede kompetence se likvidacija UFS ni izvršila, ker je potrebno zbrati še tozadnevne informacije. Menard Vilko, Ivanetič Alojzij, predsednik. tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU je zborovalo dne 9. decembra 1933. v Ormožu. Zborovanja se je udeležilo 61% članstva ter brezposelni učitelji-abiturienti. Sklenjeno je bilo, da se vabijo k zborovanjem abiturienti, kjer se lahko oglasijo k besedk Radi knjig maj se obračajo na knjižničarje posameznih šol, radi nastopov na sresko načellstvo. Iz društvene blagajne se nakaže krožku brezposelnih 200 Din, enemu najbed-nejšemu pa 100 Din. Predavanja: Ob 60 letnici Engelberta Gangla; S. Vittori. V počastitev Ganglove obletnice se nakaže iz društvene blagajne 100 Din Učiteljskemu domu v Mariboru. . Pogledi v bodočnost kmetijstva; V. Klemene ič. Za postavitev spomenika tov. Veljku Čubriloviču se nakaže iz društvene blagajne 25 Din. Prispevke za ZKD za prevzem ljubljanske radio postaje nabira med udeleženci tov. Vennigerholz in nabere 50 Din. O Mlad. matici poroča tov. Vadnjal: Število naročnikov je za 46 višje od lanskega leta. 36% naših otrok je naročnikov Mlad. matice. Radi ustanovitve kluba prijateljev kmet-sike kulture smo mnenja, da ni pravilno, da se ustanavlja toliko društev in klubov. Bolje bi bilo, da se pri enem društvu ustanovijo odseki ali naj se pa vsa ta društva združijo. Neupravičeni napadi v časopisju, kot je bil v Pohodu naj izostanejo. Predlogi: 1. Članstvo ormoškega učit. društva je z zadoščenjem vzelo na znanje intervencijo JUU, sekcije v Ljubljani glede nedavno izvedenih upokojitev in premestitev in zahteva, da organizacija zastavi vso svojo silo, da se persekucije nad učiteljstvom. ki jih pogosto povzročajo neodgovorni činitelji na škodo prizadetim, šoli in ugledu učiteljskega stanu ne ponove in da se vztrajno bori za to, da se brez predhodnega disciplinskega postopka ne more premestiti noben učitelj in da se čim prej uzakoni zakon o učiteljski stalnosti. 2. JUU, sekcija za dravsko banovino naj posreduje pri kr. banski upravi, da se izdajajo navodila, kako naj se ustreza odloku, istodobno z izdanjem odloka samega. 3. Izdelava načrtov šolskih okolišev naj se preloži do definitivne ureditve komasiranih občin in šolskih okolišev. Prihodnje zborovanje bo dne 3. feb. 1934. M. Megla, preds. Olga Šijančeva, tajnica. + JUU — SRESKO DRUčTVO V BREŽICAH je zborovalo 3. XII. 1933. v Brežicah. Navzočih 54 članov. I. G. dr. Janko Drnovšek, odvetnik iz Brežic, je govoril o Josipu Pilsudskem, njegovem življenju in vztrajnem političnem delu tvorca nove Poljske. Predstavil ga je kot člana tri-umvirata velikih mož: kralja Aleksandra, Ma-saryka in Pilsudskega. Kot smo že precej 6torili za zbližanje z bratskim češkoslovaškim narodom, tako smo še vse premalo za zbližanje s Poljsko. Naj bi bili učitelji zopet pionirji panslavizma in velike ideje, da prestopimo v slovansko tisočletje, ko naj po vsej pravici vzamejo Slovani usodo Evrope v svoje roke. II. a) Za spomenik pok. tovarišu Veljku Čubriloviču se prispeva primeren znesek iz društvene blagajne. b) Soglasno so bili odobreni razni predlogi, ki jih je pripravil društveni odbor in odposlal na pristojna mesta: odpust učencev iz narodnih šol, učni načrti, stalnost učiteljstva narodnih šol, kmetijsko - gospodinjsko nad. šolstvo, matični listi in katalogi, dostava »Učit. tovariša« brezposelnim tov. abiturien-tom, program prihodnjega zborovanja. c) Po predlogu tov. poročevalca so bili stilizirani izpreminjevalni predlogi za spremembo pravil. č) Do rednega občnega zbora vodi blagajniške posle tov. Pohar iz Kapel. III. Po zborovanju se je vršil še sestanek vseh tov. upraviteljev, na katerem so se pod vodstvom v. d. sreskega š. referenta obravnavale zadeve šolsko-upravnega in administrativnega značaja. Predsednik: Taj niča: Janko Knapič, s. r. Svetinova, s. r. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI je zborovalo v soboto dne 9. dec. 19 v telovadnici šentjakobske dekliške šole v Ljubljani, ki jo je ljubeznivo odstopila šol. uprav. tov. Polakova. Referat o računstvu, na podlagi Lavtarjevih metod, je podala izčrpno in prepričevalno ga. Pirkmajerjeva. Žela je za svoj temeljit referat iskreno zahvalo našega in kamniškega učiteljskega društva, ki je tudi prisostvovalo predavanju od 9. do 12. ure. Zatem pa smo zborovali ločeno. Predsednik tov. Župančič je podal situ-acijsko poročilo. Sreski šol. nadzornik tov. Bezeljak je odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je zastavilo učiteljstvo pismeno. Sklepi: Šolska administracija naj se poenostavi. Četrtletna poročila o učiteljskem Staležu se lahko v negativnih primerih opuste. Odpadejo naj tudi negativna poročila o šol. zamudah. Konferenčni zapisniki, ki se dostavijo sreskemu načelstvu, naj obsegajo le sklepe. Matični listi naj se spet uvedejo ter spo-polnijo. Monopolni zvezki naj se ukine j q. Ukine naj se obvezna naročitev za »Prosvetni glasnik«. Prispevki kraj. šol. odborom naj se nakazujejo direktno od davčnih uprav, ker jih sicer po mnogih krajih ne dobe. Stanarine in kurivo so del učiteljske plače, oni kraj. šol. odbori, ki jih skušajo prikrajšati, ravnajo protipostavno. Učni načrti se bodo obravnavali na uradni konferenci. Podano je bilo poročilo o sestanku neke organizacije, kjer so se močno napadali nekateri naši učitelji. Sklenilo se je v obrambo učiteljske časti, da se bo zadeva obravnavala na pristojnem mestu in s tem zaščitili napadeni člani. Dostavilo se bo odboru pismeno poročilo o sestanku, vsi tov. pa bodo sporočili potrebne informacije — oz. tudi negativna poročila — nakar bomo o zadevi razpravljali na razširjeni odborovi seji. Zaradi krivičnih obdolžitev, ki se skušajo plasirati med narod o državnem urad-ništvu, so bili navzpči zelo ogorčeni. Tov. Župančič je navedel v pomirjenje, da merodajni činitelji, ki gledajo pravično na delo učiteljstva, uvidevajo prizadevanje pri delu v šoli in našem javnem udejstvovanju. Med največjimi prijatelji našega stanu — tako je podčrtal tov. predsednik — pa je sam naš kralj, ki je zapisal ob zadnjem beograjskem kongresu v pozdrav zborovalcem JUU: »Učitelji so bili moji najpogumnejši borci v vojni in so moji najjačji sotrudniki v miru, ko gradimo prosveto in bodočnost jugosloven-skega naroda!« Burno so se priključili zboro-valci predsednikovemu pozivu, da počaste z »živeli« klici bližnji rojstni dan svojega visokega pokrovitelja. Zborovanje je bilo končano ob 14. uri in se ga je udeležilo 70 članov. Župančič Jože, preds. Kopriva Ivan, zapis. Novosti na knjižnem trgu —k Izšla je 12. štev. »Ženskega sveta« s prav pestro vsebino. Posvečena je ženski mladini in prinaša temu primerne članke: A. Černejeva: O vzgoji naše ženske mladine, Dara Vodnikova: Naša srednješolska ženska mladina, Avgusta Gabrščikova: O dekliški duši, Fides Novy: Skavtizem in njegova ideja, dr. Ivan Lah: Vprašanje učnih knjig za žensko šolsko mladino. Meta Korenova: O krizi današnje visokošolke, A. Vode: De- lavsko dekle, Pavla Hočevarjeva: Od doma. — V lepem soglasju s članki je tudi leposlovni del, kjer je zlasti ljubka črtica Mile Pachnerove (Iv. Vuk): Alenka bi rada otroka ter pesmice Černejeve, Šteblajeve in Muserjeve. Posebnost »Ženskega sveta« sta obe prilogi »Naš dom«, ki vsebuje rubriko o higi-jeni, kuhinji, praktična navodila za delo na vrtu, lepem vedenju; modna priloga s krojno polo pa prinaša vzorce za ročno delo in modele za obleko in perilo. List zasluži posebno pozornost od strani učiteljic, vsaj dosledno zastopa interese poklicne žene. MAH OGLASI ■ali oglasi, ki aluiljo v posredovalne bi social»« ■amasa občin.tr«, vaaka beseda SO par. Najmanj« xnesek Din S'— FR. P. ZAJEC izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTICO PRI A. & E. SKABERNÉ, LJUBLJANA «sj s.%3 -/'¿■ii m •7hl m gRe v'ák p yfifi yhí «as Srečno novo leto! UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI ,. -\N-j >CV| >-<<•'-' ''.T\uJ/.f\\iJ/.T\u¿/j\\:J/.Í\\iJ/.fwist.T\\¡¿/.t\MJ/.!\Ii>l.i\i///.ni/> m mi m m SM m É5 s® tp uj/ .T\\iJl.fwiJ/. fizz m m m mi m m 5É5 m m .-Wir; ä^J^&M'^&Ä^ÄiÄ^ &M !íf<í &M S«¡ S«i S>N¡ íí^l &M !í£S '¿ti* SNu/.rNIjr/.rNlí/.!^///.l^Íí/-lv*Í1' iV^rT/ ,WTT/ iWTT/ 1WT7/ IWM/ IwTT/ IwTT/ l\Xir/_l\\n/_l\\f i«»¿»sassÄ Srečno novo leto ! Učiteljska knjigarna v Ljubljani in podružnica v Mariboru RESTAVRACIJA IN HOTEL ŠTRUKELJ želi vsem svojim cenjenim gostom srečno in veselo novo leto! ter se jim vljudno priporoča še za nadaljnjo naklonjenost Za dame elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri Za gospode vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor Za dame In gospode vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila Za deco plaščki K. PUČNIK Gostilna Ražem Ljubljana nažabjakušl.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe RESTAVRACIJA NOVI SVET Priporoismo tvidke, Ki inserirsjo v našem glasilu! KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE! \ \ \ Avgust Agnola LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. Selenburgova ulica Štev. 1 nasproti kavarne „Zvezda" S Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja! Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in Sip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti. "i S : Šolske knjige Priznano dobra kuhinja, po-jj! sebna soba za sestanke; spre" j jema naročila za skupne obe-5 de po zmernih cenah. > Postrežba točna in solidna. za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah šolske zvezke vsakovrstne, za šolske in domače vaje šolske potrebščine za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44