Čestitamo za 4. in 22. julij GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXVI. — JULIJ 1982 — ŠTEVILKA 7 Jasno sporočilo Ljudje se, vsaj' velika večina, zavedamo težav, v katerih smo, in ta zavest o dejanskem družbenem in političnem stanju se je pokazala v vsebini! tonu in sklepih 12. kongresa. Zato je bilo delovno srečanje,; dogovor o tem, kaj je treba storiti in kako, da se bomo čimprej izkopali iz nezavidljivega gospodarskega položaja, v katerega smo zašli. - Za težave, v katerih smo se znašli, navadno pravimo, da So objektivne narave: zaostrovanje nasprotij med razvitimi in nerazvitimi v svetovnih razsežnostih, svetovna energetska kriza, .podedovane razlike v stopnji izkoriščenosti naravnih in drugih možnosti v posameznih delih -naše države, relativno tehnološko zaostajanje- itd. Ne da bi zmanjševali vpliv kateregakoli od teh dejavnikov, pa se" moramo s. precej več samokritičnosti ukvarjati tudi: s subjektivnim, tistim, kar je mogoče (in nujno) spremeniti, da se bomo laže postavljali po robu vsem mogočim »višjim silam«, ki bodo pretile tudi v prihodnje v vse bolj zapletenem vrtincu mednarodnih odnosov. Če se bomo stvari lotili odločneje, samokritično in res ikomu- nisbično, bomo najbrž videli, 'kako so v preteklosti subjektivne napake, za katere lahko zdaj rečemo, da so že mejile na bolezen, »preraščale« v »objektivne« težave.. Na primer, tako imenovan ne politične tovarne, grajene mimo vseh ekonomskih meril po volji kakšnega politika, so kar po vrsti na seznamu »zgubarjev« in objektivno res zmanjšujejo . u-činkovitost gospodarjenja -ter dohodek tistih kolektivov in zmogljivosti, ki ravnajo po zakonih sodobne ekonomike. Kar pa je najhujše,.je to, da Čas '»političnih tovarn« še ni popolnoma minil. Poraba je nasploh še zmeraj večja od resničnih možnosti, celo letos, ko začeiij amo posledice nesmotrnosti drastično čutiti kot pomanjkanje nekaterih izdelkov in težave v poravnavanju obveznosti do partnerjev v tujini. U-stanovili smo samoupravne interesne skupnosti, da bi dosegli pravo, samoupravni družbi primerno . menjavo dela in bolje zadovoljevali potrebe ljudi .(šolstvo, kultura, zdravje..,), pase je v njih nadaljevalo, če ne še povečalo odtujevanje dohodka od delavcev. Presežki v sisih v času, ko se precejšen del gospodarstva duši v pomanjkanju denar j à, se Ob konca prvega trimesečja PREGLED POSLOVANJA SOZD HMEZAD Pred nami je prva ocena poslovanja letos. S prvo oceno, kot vedno, še ni mogoče podati vseh bistvenih razmerij poslovanja, saj je velik delež naše dejavnosti sezonskega značaja. Kljub temu skušamo posredovati vsem članom kolektiva, čeravno skopo, a vendar informacijo o dosežkih v tem obdobju. Na začrtano pot smo v tem letu starfali bolje kot leto poprej, saj smo v Hmezadu prigospodarili pozitiven rezultat in 22 milijonov din, kar je dvakrat toliko kot je bilo lani v tem času izgube: Zato nam ta uspešni začetek mora biti razlog, da do konca leta dosežemo zastavljene cilje. Če vzamemo plan kot osnovo za primerjavo dosežkov, ugotavljamo, da se z večjimi oz. manjšimi odstopanji približujemo začrtani dinamiki. Tako v količinskem obsegu proizvodnje dosegamo naslednje rezultate: MLEKO smo realizirali s 6.700 tisoč litri ali 21 % plana, pri čemer vodi Kmetijstvo Žalec' s 24 % plana, najbolj pa zaostaja Kmetijski kombinat Šmarje z realizacijo 16 % planiranih količin. PROIZVODNJA GOVEJEGA MESA kljub neustrezni politiki cen bistveno ne zaostaja za planom. Dosegli smo proizvodnjo 1.433 ton žive teže, kar je 24 % plana. V tej proizvodnji so med delovnimi organizacijami razlike v doseganju plana velike. Tako dosegata KZ Radlje in KZ Slovenska Bistrica 40 oz. 35 % planiranih količin,, Kmetijski kombinat Šmarje pa le 14 %. PROIZVODNJA PRAŠIČEV ne more zaživeti. Skrajno neusklajene cene in pomanjkanje krmil vzbujajo nezainteresiranost pri proizvajalcih, tako, da tudi napori pospeševalnih služb nimajo u-speha. Doseženo je bilo le 120 t žive teže, kar je le 15 % plana. Največji odstotek uresničene proizvodnje je dosegel Kmetijski kombinat Šmarje in sicer 17 °/o, KZ Drava pa od predvidenih količin še ni uresničila proizvodnje. (Nadaljevanje na 2. strani) zdi kot karikatura 'zaželenega in proklamiranega sistema. Hkrati ko prisegamo na nedotakljivost pravice delavcev, da odločajo o reprodukciji, sprejemamo glavne sklepe, kot, priznavajo predstavniki političnih inštitucij, v glavnem še zmeraj v teh 'inštitucijah. Množitev uradnikov in bežanje strokovnjakov v uradniške naslonjače je posledica takšnih in podobnih ».popačenj«, za katera 12. kongres ZKJ ni ostal gluh. Vsi ti in podobni pojavi, o katerih je bil govor med pripravami na 12. kongres, izvirajo več ali manj iz zveze komunistov in vplivajo na odnose in merila v njenih vrstah. Zaradi téga bo boj za odpravo deformacij toliko težji. Razredno merilo in interese delavcev so deloma zameglila Slepila in 'manipulativne ekshibicije tehnokracije in birokracije, ki se je ¡izurila do te mere, da. zna izvleči korist tudi iz najhujših težav. • Na srečo našim ljudem težave in birokratske težnje niso vzele poguma. Kot;so povedali na 12. kongresu ZKJ, se zavedajo težavnosti boja, ki ga ibodp morali bojevati, in so nanj pripravljeni. Zvezi komunistov se ponuja še ena priložnost, da to pripravljenost »izrabi«, da. energijo vseh nas usmeri k ciljem delavskega razreda, ciljem, ki so zapisani \v vseh naših partijskih listinah. Seveda je bilo nerealno pričakovati, da bo kongres neposredno jin takoj rešil vse probleme.' Gotovo tega nihče ne; pričakuje. Glavno sporočilo 12. kongresa ZKJ očitno vsebuje, zahtevo po odločne j šem in odgovorne j šem 'ravnanju: ..komunistov, zlasti še na vodilnih mestih. Če bomo u-pospeševali to, se bo vse 'drugo reševalo hitreje in laže. Več o 12. kongresu ZKJ v naslednjem Hmeljarju. Vy Za Zalogu pripravljajo kombajn za žetev. (Nadaljevanje s 1. strani) V PROIZVODNJI PIŠČANCEV smo proizvedli 1952 ton, kar je 21 °/o. Letno dinamiko presega KZ Savinjska dolina s 26 % u-resničenega plana, relativno najnižja proizvodnja je pa v Kmetijskem kombinatu Šmarje, ki je dosegla le 12 % planiranega obsega. Konzumnih jajc smo proizvedli 1 in pol milijona komadov, kar je 27 % plana, pri čemer je glavni nosilec proizvodnje KZ »Savinjska dolina«, ki je dosegla plan z 28 %. Pa tudi Kmetijstvo Ilirska Bistrica bistveno ne zaostaja za planiranim obsegom, saj so uresničili 23 % planiranega obsega. V Celjski mlekarni je bilo odkupljenega mleka 8 in pol milijonov litrov, kar je 21 % plana. Iz tega mleka je bilo proizvedenega 3,7 milijonov litrov konzumnega mleka ali 25 % planiranih količin, jogurta in smetane v kozarcih 5,1 milijon ali 25 %, masla, mehkih in trdih sirov pa 282 ton ali 20 %. Mlekarna v Ilirski Bistrici dosega proizvodnjo konzumnega mleka 1,5 milijona litrov, 1,2 milijona kozarcev jogurta in smetane in 50 ton masla in skute, kar je 21 % planiranih količin. Predelava mesa v Celjski mesni industriji je uresničila plan z 21% in sicer prodanega je bilo svežega mesa 1.037 ton ali 22 % planiranih količin in mesnih izdelkov 824 ton ali 20 % plana. Tudi predelava v Ilirski Bistrici beleži enako gibanje, saj uresničitev 21 % plana pomeni prodajo 83 ton svežega mesa. Program prireditev za praznik občine Žaiec v letu 1982 v KS Vrbje SOBOTA ob 16. uri — »Žalska noč« turistična za- 26, 6. 1982 bavna ¡prireditev: v Žalcu NEDELJA ob 8.. uri — kolesarska trim akcija po 27.. 6, 1982 ob 8. uri . občini. Žalec — strelsko tekmovanje za ob- ob 9, uri činski prehodni pokal — slavnostna seja ob 50-letni- ci Gasilskega društva Vrbje ob 14. tiri — »dan gasilcev« iv Vrbju — zabavna prireditev, igral bo ansambel Jožeta Kre-žeta PONEDE- LJEK ob 15. uri — turnir v malem nogometu 28. 6. 1982 na igrišču v Vrbju ob 19. tiri — otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Veljka Tomana ¡v Vrbju - TOREK ob 15. uri — strelsko tekmovanje z zrač- 29. 6. 1982 no puško na igrišču v Vrbji . ju ' SREDA . ob 15.; uri' — turnir v odbojki na igrišču 30. 6. 1982 ob 19. uri v Šempetru — Moliere komedija »Smešni preciozi« v domu krajanov ¡v Vrbju ČETRTEK ob 16, uri — šahovski turnir 1. 7. 1982 v domu krajanov v Vrbju PETEK ob 15. uri — turnir v rokometu na ig- 2. 7. 1982 ob 17, uri rišču v Vrbju — otvoritev nove zdravstvene postaje Vransko ob 19. uri — »Ljubljanski oktet« •— kon- cert v domu krajanov v Vrbju SOBOTA ob 7. uri -r*, pohod po poteh Tomšičeve 3. 7. 1982 ob 8. uri brigade — ¡ribiško tekmovanje v Pre- serju ob 10, uri — otvoritev novega objekta negovalne enote Doma u- - . - % ‘ ob 17. uri pokojencev Polzela — srečanje borcev NOV na Ponikvi in otvoritev vodovoda Kale-Studenee ob 17. uri — občinski ilegalec — tabor- niki v Vrbju s kresovanjem NEDELJA ob 6. uri -— budnica godb na pihala 4.7.1982 od 7.—11. ure — trim pohodi NOB — na Hom do planinskega doma — na Marijo Reko do pla- ninskega dom a • — na čreto do planinskega doma ob 9. uri — slavnostna seja skupščine občine ob 14. uri — zabavna prireditev pri domu krajanov Vrbje' INDUSTRIJSKA IN STORITVENA DEJAVNOST V STROJNI se giblje v okvirih planiranega obsega in izkazujoč iz obsega proizvodnje, ki ga izkazujejo v Na srečo našim ljudem in bi-urah je uresničen obseg z 23 %. V MINERVI je dosežena proizvodnja 790 ton cevi, kar je le 15 % planirane proizvodnje. V delovni organizaciji GOSTINSTVO je doseženo 537 tisoč obrokov kar je 22 % plana. V tem času je bilo ODPREM-LJENEGA HMELJA 1073 ton ali 27 % plana. Trgovska dejavnost je dosegla v Hmezadu 20 % planiranega prometa. Dobre rezultate dosegajo v cve. tličamah 31 % planiranega prometa, v Hladilnici 36 %, v Kmetijskih preskrbah KZ »Savinjska dolina« 26 %, zaostajajo pa za planiranim prometom v Kombinatu Šmarje 21 % in Notranji trgovini 20 % plana. Povprečno število delavcev red. no zaposlenih iz opravljenih ur v Hmezadu zaostaja za planiranim za 8 % in znaša 3.236 delavcev kar je vsekakor odraz vloženih naporov za večjo produktivnost dela. Takšna uresničitev obsega proizvodnje je omogočila naslednje vrednostne rezultate v 1500 din. Elementi Celotni prihodek .Porabljena sredstva' od tega amortizacija Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Ostanek č. d. + PAM Čeprav prvo tromesečje ni značilno za presojo uspešnosti, kot smo že na začetku povdarili, vendar nam vrednostni rezultati kažejo hitrejše naraščanje porabljenih sredstev pa tudi hitrejše naraščanje obveznosti iz dohodka. Vsled. tega se neusklajeno giblje dohodek, čisti dohodek in ostanek čistega dohodka. Povprečni mesečni, bruto osebni dohodki na delavca so se_pove-čali na 17.391 din kar znaša 96 % Vrednost . Indeks R: P 2,802.314 22,0 2,466.342 22,5 62.425 27,2 335.973 19,4 178.914 16,6 . 157.827 20,8 22.334 6,6 planiranih v letu 1982. Če vrednostne rezultate primerjamo z istim obdobjem- preteklega leta ugotavljamo, da je celotni prihodek za 28 % večji porabljena sredstva za 26%, dohodek za 51 %, čisti dohodek za 67 %, osebni dohodki za 30 %, ostanek čistega dohodka pa znaša dvakrat toliko kot lanska izguba. Ostanek čistega dohodka s pospešeno amortizacijo (v 1000 din) je po delovnih organizacijah pri- Žalec praznuje 800 letnico. merjan nji: z lanskim letdm nasled- DO Vrednost Indeks Kmetijstvo Žalec 4.274 144 ;■ Kmetijski kombinat Šmarje — 5.234 147 Kmetijstvo Ilirska Bistrica — 181 - KZ Drava 2.934 106 Sadjarstvo Mirosan 96 128 | Vrtnarstvo 1.492 76 KZ Slovenska Bistrica 1.302 181 KZ »Savinjska dolina« 3.594 108 Čebelarska zadruga Petrovče 24 200 Celjska mesna industrija — 5.309 13 Celjske mlekarne 1.431 31 Hmezad export-import ' V 6.744 245 Strojna 4.426 276 Minerva 5.036 79 , Gostinstvo-turizem 1.225 ; Notranja trgovina — 646 l • Skupne službe SOZD 690 140 Interna banka 345 134 SKUPAJ SOZD 22.334 — ■ Iz tabele je razvidno, da slabše rezultate kot v preteklem letu beležijo Kmetijski kombinat Šmarje, Kmetijstvo Ilirska Bistrica in Notranja trgovina, ki j povečujejo oz. izkazujejo izgubo |. ter Vrtnarstvo, Celjske mlekarne ! ii) Minerva, kjer je rezultat 'sicer i pozitiven, a vendar slabši pa tu-| di, da vse ostale delovne organizacije bistveno izboljšujejo rezultate. Osebni dohodki v primerjavi z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka‘in osebnih dohodkov so v tem času v Hmezadu kot celoti usklajeni -kljub | ugotovitvam, da skoraj *vse delovne organizacije Same presegajo dovoljeno Tast. ■ Uresničene rasti so: : primerljivega dohodka 56 osebnega dohodka pa 30 ob dovoljeni rasti osebnega dohodka 33,5. Ob dejstvu, da so četrtletni rezultati spodbudni, da pa kljub temu .ne dosegajo planskih obveznosti, je nujno, da se vprašamo v -vseh sredinah od naj-višjega do hajnižjega nivoja — do posameznika, ali smo napravili vse za uresničitev ciljev. Ob pregledu tromesečnega poslovanja je čas, da zastavljene stabilizacijske programe še dopolnimo in da podrobno analiziramo, ali smo pokrenili vse na področju proizvodnje, uresničevanja z materialom, zlasti z gorivi, kako uresničujemo izvoz,. ki .se ne giblje v planirani dinamiki ter zakaj prekoračujemo družbeni dogovor o delitvi osebnih dohodkov, saj so osebni dohodki lahko’ le rezultat dela. Edino takšna nepristranska obravnava bo omogočila izpeljavo že sprejetih ukrepov v okviru SOZD Hmezad za dosego planskih 1 ciljev. Ekonomsko org. oddelek IK’in MD 00ZKS SOZD Hmezad j | PROBLEMSKA KONFERENCA g , Komunisti, SOZD Hmezad so se 24. junija zbrali y a v hmeljski dvorani in _ razpravljali o svojem pri,- % ‘ -zadevanju v borbi- za večjo 'proizvodnjo; hrane v luči $ 0 1 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ in pri m-esmče- / v S «• vanju stabiližapijsikih usmeritev v letošnjem letu, . % — - *•* •«* Nova mlekarna že leze iz zemlje. Notranja trgovina, TOZD maloprodaja je lepo uredila prodajne prostore in jih razširila v nadstropje. ’ Novi zakon na področju investicij in minulega dela Na področju investicij in minulega dela je Zvezna skupščina sprejela Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 21/82). Ta zakon celovito ureja temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavčev v združenem' delu pri u-pravljanju in gospodarjenju s sredstvi za zboljšanje materialne osnove dela — investicije — ter pri pridobivanju dela osebnega dohodka delavca na podlagi u-pravljanja in gospodarjenja - z družbenimi sredstvi kot minulim delom — minulo delo. INVESTICIJE Po zakonu so nosilci gospodarjenja z investicijskimi sredstvi delavci TOZD. Ti ustvarjajo dohodek in ga razporejajo za razvoj svoje TOZD oziroma ga združujejo za razvoj druge OZD. Nosilci gospodarjenja s temi sredstvi so tudi delavci, ki pri svojem delu uporabljajo združena sredstva, prav tako delavci v družbenih dejavnostih in delovnih skupnostni, ki s svojim delom prispevajo k , rezultatom gospodarjenja. Cilj gospodarjenja z investicijskimi sredstvi je povečanje družbenega dohodka in hkrati kazalec uspešnosti porabe teh sredstev. Pobudo za sprejem investicijske odločitve lahko dajo delavci in Samoupravni organi TOZD, za naložbe širšega pomena pa tudi krajevne skupnosti, poslovne skupnosti, banke, zbornice in družbeno politične skupnosti. Končno odločitev o investiciji sprejemajo z osebnim izjavljanjem delavci TOZD na predlog organa upravljanja, v katerem morajo biti strokovne podlage odločitve in ocena družbene in ekonomske- upravičenosti investicije. Investicijska odločitev o kateri se delavci TOZD niso o-sebno izjavili je nična. Z združevanjem sredstev v delovni oz. sestavljeni organizaciji zagotavljajo .delavci skladnejši in stabilnejši razvoj vseh delov organizacije. Zakon opredeljuje zbiranje sredstev občanov za investicije v OZD. Občan ima pravico do vrnitve združenih . sredstev ter pravico do nadomestila za uporabo sredstev v obliki obresti ali drugih ugodnostih_ kot sklenitev delovnega razmerja, družbeni standard, stanovanje in drugo. Občan pa ne more biti udeležen pri razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. MINULO DELO Pravico do dela OD na podlagi minulega dela uveljavlja delavec iz povečanega dohodka TOZD, skupno ustvarjenega dohodka in celotnega družbenega dohodka. OD delavca na podlagi minulega dela je odvisen od uspešnosti pri upravljanju poslovanja TOZD (rekonstrukcije, modernizacije) doseženih prihrankov materiala, surovin, energije, gospodarne izrabe naravnih in drugih pogojev in od obsega sredstev, ki se razporejajo za razširjeno reprodukcijo. Del OD na podlagi minulega ■ dela uveljavlja vsak delavec, ki je prispeval k rezultatom gospodarjenja z družbenimi sredstvi. OD na podlagi minulega dela uveljavlja delavec v TOZD, v kateri dela ter v TOZD, v kateri je prispeval k rezultatom gospodarjenja v letu, v katerem se razporejajo sredstva za OD na podlagi minulega dela. Bred delavce vseh združenih TOŽI) so postavljene zahtevne naloge za uveljavitev določb zakona v prakso. Samoupravne splošne akte, ki urejajo odnose v gospodarjenju z investicijskimi .sredstvi in u-veljavljanje pravice do minulega dela, je treba uskladiti z zakonom do 31. decembra 1983. Slavko Košenina hmeljar Ostanki škropiv-karbamatov v hmelju Nemška hmeljska revija »Hop-fen Rundschau« št. 11 od 1. 6. 1982 je objavila zelo zanimiv članek, ki je interesanten tudi za naše področje in za naše kme-ljarje. Članek je eden izmed serije člankov, ki obravnavajo o-stanke škropiv v hmelju. V svetu se je namreč v zadnjem času, pri letniku 1981 pa je ta problem postal že kar resen, pojavila teorija, da ostanki škropiv povzročajo po biokemičnih reakcijah v pivu tvorbo rakastih celic. Da bi se temu izognili, oziroma, da bi te možnosti in ta strah zmanjšali na najmanjšo možno mero, so v svetu sprejeli določene standarde, ki točno določajo, kakšni ostanki škropiv so lahko v hmelju. Tolerance, ki so trenutno v veljavi, so na Japonskem 20 ppm, v zahodni Evropi in Ameriki pa nekoliko višje — 60 ppm (ppm je milijonti del). Članek objavlja takoimenovano »črno listo« škropiv, ki se ne smejo uporabljati 35 dni pred obiranjem. Preparati, ki so na tej listi, se v glavnem uporabljajo tudi pri nas in so naslednji: CO-LOSAN, POMURAN, DITHANE — ULTRA, TRIZIMAN, POLYRAM — COMBI In ANTRACOL. Uporaba teh preparatov je dovoljena le v predpisani koncentraciji in zadnji termin škropljenja s temi preparati bi bil najmanj 35 dni, po nekaterih pa celo 7 tednov pred obiranjem. To pa pomeni, da škropljenje s tend preparati po 10. juliju sploh ne sme- priti v poštev. V •tem obdobju se bodo morali u-porabljati le preparati izdelani' na osnovi bakra. Ker so se tudi pri nas pojavili določeni problemi zaradi ostankov škropiv, ta problematika prav tako zahteva zelo resen pristop in striktno upoštevanje škropilnega programa in predpisanih koncentracij Inštituta. Nekatere pošiljke lanskega pridelka tujim kupcem so bile v zgornjih tolerančnih mejah, nekatere pa so le te tudi presegle. Tudi izdelane analize lanskega pridelka iz posameznih področij so pokazale, da so pri nekaterih Pridobivanje strnišnih in prezimnih Pridelovanje krmnih dosevkov v naših razmerah, ko imamo majhen delež njiv v skupni knie-tijski površini, pomeni močno intenzifikacijo poljedelstva. Da ne bi po žetvi njive ostale nepreorane in zapleveljene do jeseni, je sedaj čas, da se odločimo za krmni dosevek. Tako bomo z iste površine dobili dva pridelka v enem letu ali tri v dveh letih. Zemlja bo celo leto pokrita z rastlinskim pokrovom, ki bo zmanjševal neugodne vplive dežja, sončne pripeke in vetra. Koreninski ostanki v tleh povečujejo količino organske snovi v tleh, zemlja se godi, zapleveljenost je manjša. Posebno važni so krmni dosevki tudi za nepretrgan krmni trak. Zaradi pridelkov, ki jih dajejo dosevki, lahko zvečamo stalež živine ali izboljšamo krmljenje živine, ki jo imamo. Tako dobimo večjo količino gnoja, s katerim povečamo rodovitnost tal. Prav tako lahko nezadostno gnojenje z organskimi gnojili nadomeščamo s podorom dosevkov. Pridelovanje krmnih dosevkov zahteva dobro pripravo zemlje do drobno grudičaste strukture, t Oglasa i t PO UGODNI CENI PRO- 5 J DAM' ŠE NEUPORABLJE- j V NO 5000 LITERSKO PLA- J J STIČNO CISTERNO. i f Franc Kosec f t Polzela 2 r | " 63313 POLZELA | 1- Prodam obiralni- stroj f ALLAEYS 3 CS letnik 1965, f z deL širino 210 čm. f J Naslov v uredništvu i- kar opravimo s srednje globokim oranjem (10—15 cm). Da varujemo vlago, ne orjemo globje in takoj pobranamo, po potrebi tudi valjamo. Zaradi kratke rastne dobe dosevkov, bi praviloma morali njivo oskrbeti s fosforjem in kalijem že pred setvijo žita, dosevke pa oskrbeti le z dovolj dušičnega gnojila. Osnpvno gnojenje, če je bil predposevek normalno . gnojen, opravimo s 400 kg/ha NPK 17-8-9 ali 500 kg/ha NPK 13-10-22, ki ga zabranamo pred setvijo, do-gnojujemo pa s 300 kg/ha KAN ali 150 kg/ha Uree, ko je posevek visok 15—20 cm. Če orjemo, gnojimo pred setvijo na brazde, pri frezanju pa trosimo gnojilo po stmišču, da se pri frezanju premeša z zemljo. STRNIŠČNI DOSEVKI Glede na dejstvo, da je na kmetijah vse manj ljudi, je nujno izbirati tiste dosevke, ki zahtevajo čim manj ročnega .dela. Največ ga zahtevajo okopavinski dosevki, najmanj pa kosevine. U-spešnost pridelovanja je odvisna od izbora rastlin, ki so prilagojene našim, razmeram. PRI RANI SETVI — DO KONCA JULIJA SO PRIMERNE: mnogocvetna ljulka (sorta Ja-beljska ali Tetraflorum) — 40 kg/ha semena krmna ogrščica (sorta Starška) •— 10 kg/ha krmna repica (sorta Perko) — 10 kg/ha ohrovt strženar (sorta Zeleni -angeliter) — 10 kg/ha aleksandrijska detelja — 30 kg/ha perzijska detelja — 20 kg/ha jara grašica z ovsom — 60—75 kg/ha krmni grah s koruzo — 70 H- 25 kg/ha koruza za klajo PRI KASNEJŠI SETVI — DO SREDE AVGUSTA: isti dosevki kot za rano setev proizvajalcih zaradi nepravočasnega škropljenja občutno prekoračene. Analize posameznih vzorcev nameravamo v bodoče še razširiti, da bi dobili čim bolj uporabne rezultate. Ker nam po vsej verjetnosti ni vseeno kakšen pridelek bomo pridelali in kako ga bomo prodali, je potrebno upoštevati predpisane tolerance v svetu. Zavedati se moramo, da so količine hmelja, ki jih bomo proizvedli v letošnjem letu, precejšnje in da bo verjetno povpraševanje manjše od ponudbe. To pa pomeni, da se bodo nekateri kupci poskušali na vse načine izmuzniti iz dolgoletnih obveznosti in da je ena izmed možnosti tudi o-stanek škropiva v hmelju. Kar-bamatom v hmelju se je možno izogniti, oziroma njihovo prisotnost zmanjšati na minimum, ker je zato še dovolj časa in seveda ob predpostavki, da so na razpolago bakreni pripravki za boj proti peronospori. Andrej Natek dosevkov z izjemo koruze, aleksandrijske in perzijske detelje in ohrovta strženar ja, ki se pri kasnejši setvi ne razvijejo dovolj. Primerne pa so zlasti krmna repica Perko in mnogocvetna ljulka. Če so posevki dovolj gosto posejani in zadovoljivo pognojeni, zatrejo plevel, zato večinoma herbicidov ni potrebno uporabljati. Proti škodljivcem (bolhači, gosenice) je potrebno škropiti (Ševin, Bazudin, Malation). Vse dosevke sejemo na ozko medvrstno razdaljo' (15-20 cm). Globina setve je odvisna od debelosti semena: trave in detelje sejemo zelo plitvo (1—1,5 cm), grah, grašico in rž pa nekoliko globje (3—4 cm). - Koševinski dosevki so najprimernejši za krmljenje v presnem stanju. S križnicami krmimo vse do začetka zime v svežem stanju 25—30 kg na odraslo govedo. Me-tuljnice lahko prevenele -tudi siliramo skupaj s silažno koruzo. PREZIMNI KRMNI DOSEVKI Pred setvijo opravimo gnojenje z NPK, ki vsebuje le malo dušika, M ga dosevki jeseni ne potrebujejo mnogo. Pač pa je pomembna izdatna rana spomladanska dognojitev trav in križnic z dušikom (do 100 kg/ha), ki ga potrosimo predno se začne spomladanska rast. Za metuljni-ce zadostuje polovična količina dušika. Primerni dosevki: — Krmna repica, (sorta Perko) — 10 kg/ha, mnogocv.etna ljulka — 40—50 kg/ha, rž — 220—250 kg/ha, ozimna ogrščica z rž j o — 50 + 100 kg/ha in inkamat-ka sejana v različnih mešanicah: 20 kg inkarnatke + 30 kg ozimne ogrščice; 20 kg inkarnatke + 20 kg mno-gocvetne ljulke + 20 kg ozimne ogrščice; Da bodo posevki posejani pravočasno, si seme preskrbite čim-prej! Strokovna služba KZ Savinjska dolina Hmelj v juniju Kritičaio sušno obdobje od 26. maja do 9. junija, ko je padlo v Žalcu samo 5,3 mm dežja, ponekod več, smo priporočali namakanje. Od 10. Ido T4. junija je skupaj padlo 72,2 mm dežja. Povprečne dnevne temperature so bile v 1. dekadi junija za 3,7° C višje od. 25-letnega povprečja. Zaradi itegd so se dnevni prirasti zmanjšali od 12 do 19 cm v času od 31. 51 do 4. 6., kasneje 'pa do 15 cm ali v .povprečju 12 cm ha dan. Višina savinjskega got-dinga- je bila 530 cm; v povprečju desetih let je v tem času bil visok 460 cm. Zato so prilagajali dognojevanje višini hmelja. Z oziiirbm na stanje vlage' v tleh je bil čas za opravila: Do 20 junija je bilo v zemlji 150 kg/ha čistega dušika (odvisno od časa uporabe pOnekod-več, drugod manj), (kar je bil predzadnji obrok. Po dognojevanju so obvezno osipali,-ki je bilo zaključeno do 25. junija.; ; Prvoletne nasade so dog-nojdli pri tem pa .pazili, da ni gnojilo padlo direktno na sadiko. Kjer niso uporabili herbicidov, so ročno okopali in 'rahlo prisuli. Nasade,. posejane z ukoreninjene!, so skoraj povsod osipali strojno. VARSTVO: V zadnjih dneh omenjenega obdobja so razmere za razvoj peronospore postale ugodnejše. Zato so proti peronospori poškropili tista hmeljišča, ¡ki niso bila zalita z ridomilom niti letos niti lani. Krilate hmeljeve uši so končale prelete s češpelj na hmelj. Po stanju v hmeljiščih so zarobili nasade. Redka so bila hmeljišča, ki -so jih morali ,že prvič v celoti poškropiti proti ušem. Hmeljišča' so poškropili proti peronospori z 0,2 % antra-colom ali 0,2 % dithanom M-45 in uporabili proti rišem 0,15 % folimat. ¡Poraba vode 20001 ha hektar. Pri tem so'¡uporabili naslednjo šobno shemo za MYERS TAJFUN: JD-5/4 D 5, D 5, A 8, A 8, A 7 PRITISK 13 atm., IZMET 91,5 1/min OBA VNCA ŠOB O škropljenjih se posvetujte s tehnologom za varstvo rastlin v DS SS SOZD HMEZAD (710—400) ali pa se obrnite na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec (710—510), oddelek za varstvo rastlin. DIVJI HMELJ Uničite divji in podivjani hmelj. "To ste dolžni po zakonu ih v ¡lastno korist. O-br.ežja rek in potokov morajo očistiti DO ali TZO v dogovoru med seboj. Uničujte ga mehanično. Preglejte matične nasade na sortno, čistost. , V spomin Hmeljarstvo je izgubilo dolgoletnega marljivega in uspešnega člana, slovenska zemlja pa zavednega sina. V 82. letu je umrl Franc LESJAK iz Miklavža pri Taboru, kjer je bival vse življenje in od rane mladosti nabiral življenjske in strokovne izkušnje. Že pred vojno je bil napredno u-smerjen.in od začetka okupacije pa do konca domoljub in na strani .NOV. Dvakrat ga je okupator zaprl in je za las ušel smrti. V svobodi je imel razne funkcije pri oblastnih organih od okraja, občine do krajevne skupnosti. Zelo aktiven je bil tudi' v zadružništvu, saj je zadrugi Tabor predsedoval: dolga leta, vodil hranilnico in posojilnico še izpred vojne sem in bil dolgoletni član upravnih organov v KZ Savinjska dolina. Njegove beseda je bila vedno pravilno postavljena. Boj*U se je za razvoj hmeljarstva in pravice- kmeta hmeljarja. Mednarodni biro za hmeljarstvo IHB ga je odlikoval z redom hmeljarskega viteza. Hmeljarji so ga pred leti izvolili za svojega starešino, na kar je bil zelo ponosen. Vzorno je skrbel, za številno družino, bil dober sosed in mejaš in kljub vsemu nad 40 let basist pri pevskem zboru v Taboru. Za njegovo plodno delo ga je predsednik Tito odlikoval dvakrat. Hvaležni bomo ohranili Franca v lepem spominu. Urednik Poplava predpisov Naše delo ta življenje ureja ta hip približno 3.300.000 različnih državnih in samoupravnih predpisov. Od .tega 2 milijona, samoupravnih sporazumov in 'družbenih dogovorov, okoli 1,2 milijona samoupravnih splošnih aktov in še kakih 100.000 državnih predpisov. Še najboljši pravniki ise'¡iz te poplave predpisov težko znajdejo, kako naj se preprosti delovni ljudje ta občani. Radarski center v Žikarcah skrbi za obrambo 370.000 ha pred točo. Kdaj bo podoben varoval Savinjsko dolino? AKTUALNA TEMA Izvoz Izvoz je neobhodno. potrebna gospodarska dejavnost SOZD Hmezad za njegovo nemoteno poslovanje. Z njim si bomo- odpirali možnost ekspanzije in nadaljnjega -razvoja, vseh- DO v sestavi SOZD Hmezad. Z izvozom pridobivamo devize za gnojila, zaščitna sredstva, rezervne dele in druge potrebe iz uvoza. Glede na tak pomen je v poslovanju še premalo prisotna izvozna miselnost predvsem v organiziranosti, vztrajnosti in dolgoročnosti u-smeritve proizvodnje. KAJ LAHKO IZVAŽAMO? SOZD Hmezad ima širok izbor proizvodov in storitev, ki bi jih lahko izvažali. Naštejmo nekaj glavnih: RASTLINSKA PROIŽVODNJA: Hmelj, poljedelski in' vrtnarski proizvodi (krompir, povrtnine), sadje, sadilni material, grozdje, vino, gobe, gozdni sadeži, zdravilna zelišča itd, Za te pridelke poiskati kupce, pripraviti Ustrezno tehnologijo in organizirati -proizvodnjo. ŽIVINA, MESO: Naj večja postavka na tem področju je govedo (živo ali zaklano). Najti "je treba ustreznega izvoznika oziroma proučiti, da se v izvoz vključi' Hmezad Export-import. Pomembno izvozno blago bi lahko bile ovce, zato bi bilo. treba organizirati to -proizvodnjo. Precej bi lahko izvozili proizvodov perutninarstva kot en dan stare piščance, broj-lerje in jajca. Izvozno bi lahko usmerili tudi proizvodnjo rib — mladic. PREDELAVA KMETIJSKIH PRIDELKOV:. Proizvode te dejavnosti, smo doslej prodajali izključno na domačem tržišču. Proučiti je treba možnosti -izvoza mleka, mlečnih ter mesnih izdelkov. Tudi druge vrste predelave bi lahko vključili v izvoz (n. pr. kislo zelje itd.) INDUSTRIJSKI PROIZVODI: Povečati moramo izvoz strojne industrije (oprema, abiralni stroji itd.) ter industrijo -predelave plastičnih mas (proizvodi Minerve). GOSTINSKE STORITVE: Tudi na tem področju obstajajo možnosti za večji priliv deviz (nočitve, druge storitve), v večji meri pa bi_morali v to usmeritev vključiti tudi kmečki turizem. OSTALE DEJAVNOSTI: . Iskati je treba možnosti tudi za izvoz novih proizvodov. Poseben p.ovdarek pa bo treba- dati' povezavi z drugimi republikami in v tej kombinaciji iskati povečanje izvoza. Nova možnost za Hmezad je ustanavljanje mešanih družb, za kar so bili že sprejeti nekateri ukrepi in doseženi prvi rezultati. UKREPI ZA POVEČANJE IZVOZA Za povečanje izvoza je treba .pripraviti akcijski -program, v katerem je treba opredeliti naloge kratkoročno in, dolgoročno. Kot kratkoročno je treba predvideti naloge, ki jih lahko izpolnimo takoj oziroma do konca leta; Dolgoročno pa je -treba načrtovati, kako se bomo izvozno usmerili na daljši rok. Temu u- strezno se moramo skupno organizirati, zastaviti proizvodnjo in po potrebi izvesti tudi potrebne kadrovske, spremembe, določiti, zadolžitve in nosilce izvedbe nalog. Za uspešnejšo izvedbo nalog je treba vzpostaviti ali- okrepiti stike z raznimi združenji/grupacijami, samoupravnimi skupnostmi, bankami in drugimi institucijami, ki nam lahko pomagajo utirati pot v večji izvoz. To nalogo bo morala v največji meri prevzeti DO Hmezad Export-import. Proizvodnja za izvoz mora biti dolgoročna, torej stalna ih visoke kakovosti. Za to bodo morali skrbeti tako vodje proizvodnje; tehnologi kot tudi neposredni proizvajalci; Tudi na področju komercialne organiziranosti smo še -premalo izvozno'usmerjeni. Za to področje so še posebno pomembni sposobni kadri. Za Hmezad kot celoto bi kaza- lo ustanoviti štabe, ki bodo skrbeli za. bolj- organiziran izvoz. Hmezad naj bi ustanovil tudi interni Sklad za pospeševanje izvoza. Ta naj bi vsaj v začetni fazi podpiral izvoz tistih proizvodov Hmezada, ki so, gledano dolgoročno, večjega pomena za SOZD; Izdelati je treba tudi princip poslovanja s partnerji izven SOZD za. blago, ki, gre v izvoz. Izvozno iniciativo in torej posebne zadolžitve naj bi bolj kot doslej prevzela- naša DO Hmezad Export-import. Ta mora biti . v stalnih stikih ,z ostalimi DO in TQZD. Čeprav je danes glede izvoza že večina delavcev ta kooperantov seznanjena z nalogami našega gospodarstva, kot celote, bo vse* eno treba delati na vzpostavitvi akcij skega: in političnega, vzdušja v kolektivih. Tudi OD morajo podpirati izvozno iniciativo. Skratka, izkoristiti je. treba vse sile, da bi dosegli zastavljene- cL; Ije na tem področju. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA, TOK MEGA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE: POTNIŠKA PRODAJA BLAGA ZA PODROČJE JUŽNE SLOVENIJE IN ISTRE Pogoj: Končana srednja komercialna ali poslovodska šola in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo tri mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite kadrovski službi Hmezad Notranja trgovina, Celjska cesta 7, Žalec v roku 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Franca Lesjaka iz Miklavža 12 Tabor se zahvaljujem vodstvu KZ Savinjska dolina, TZO Tabor, vsem hmeljarskim starešinam, vsem zadružnikom -in zlasti obema govornikoma ob odprtem grobu, HMEZADU Žalec, sosedom, prijateljem in znancem, Krajevni skupnosti Tabor, pevskemu zboru, društvom in organizacijam in vsem, ki ste na kakršen koli način počastili spomin našega očeta in ste se v tako velikem številu udeležili njegovega pogreba 30. maja letos v Taboru. Hvala vsem! sin Branko v imenu vsega sorodstva- Slepčeva mati (Ob dnevu borca) Tovariš Cilenšek Rudi-Urankar, ki je bil leta 1944 predsednik o-kraja Žalec, mi je dejal, da je večkrat, mislil, kako bi bilo prav o kmetici, Slepčevi mami iz Galicije pri Žalcu, napisati nekaj stavkov. Slepčeva domačija, na kateri so med vojno živeli mati, hči in sin, je bila topel in zanesljiv dom partizanom. Preprosti, srčno dobri, do kraja pošteni kmeč--ki ljudje so za partizansko vojsko mnogo prispevali. Brez njihovega sodelovanja bi bil naš boj stokrat težji, če. ne cesto nemogoč. Na te ljudi cesto pozabljamo, to pa ni prav in ne pošteno! In prvoborec Urankar nadaljuje: Mislim, natanko se ne spomnim, da je bilo marca 1944. Leto je točno in v naših kosteh smo čutili pomlad. Štirje smo bili: Vipotnik Albin-Strgar, Podvršnik Karel-Živko, Kadivnik Miško ih jaz. Prišli smo iz Zgornje Savinjske doline. Vso noč smo bili na nogah, vreme pa je bilo kilavo, mokrota je silila v nas in proti jutru je grape in kotline zagrnila gosta megla. Pa še malo dežja je bilo vmes, želodec prazen in še ta večna opreznost, kdaj bo zadišalo po svincu, kdaj bo iz goste megle stopil sovražnik. Slepčeva hiša je bila naša stalna javka. Pomikamo se proti Galiciji, naše noge pa so težje in- težje. Pridemo na hribček, obstojimo, prisluškujemo. Vse naokoli ena sama meglena odeja, na nas■ prši rahel dež, v še golih krošnjah dreves rahel veter in v nas nemir. - Fantje, kam? K Slepčevi- mami! Zares je bilo rano jutro. Na dano znamenje, so bila vrata odprta in mi smo bili dobrodošli gostu!- Najbrž je bilo takole:« hčerka je kurila v peč, siri Jur je brkljal okoli voglov in stražil,. Slepčeva mama pa je pripravljala zajtrk. Šekli smo se in peč je bila polna partizanske prtljage. Zagotovo , smo kramljali o tem, da bomo nekaj ur preživeli na topli peči, ko okoli osme ure dospe obvestilo .— kdo ga je prinesel, še danes ne veni — da se iz Žalca v smeri Velika Pirešica — Galicija, pomika večja nemška enota. Panikarji nismo bili. Takih sporočil smo bili vajeni. Vendar, smo v bliskoviti naglici pobrali, najnujnejše — in na marof po. najkrajši poti. Marof je bil spč-' daj zidan, zgoraj pa so bile deske in med njimi kar velike špranje. Že od daleč je bilo videtiff da gori ni sena, le v kotu smo nagrebli za nekaj košev slame. Seveda, mi .smo bili pripravljeni na vse, verjetno tudi na najhuj-, še. Vsem je bilo hudo pri sreu da bi padli v času, ko smo 'zagotovo vedeli, da je zmaga na naši strani; nekaj mesecev kasneje je padel na tem področju Kadilnik Mišo. Zdaj pa poslušaj- -te: v desetih minutah j e. bila hiša popolnoma obkoljena. Nemcev, policije in vojaštva je bilo preko sto. Lepo razmerje, kajne? Če sem pravičen, smrt je -bila tako rekoč neizbežna. Reši nas lahko, samo slučaj. Veste, v ču- dete res nismo verjeli. Pa se je zgodil. Slepčeva man\a ga je skupaj spravila. Mi tiščimo oči k špranjam in gledamo na dvorišče. Obraza Slepčeve mame nisem videl. Morda je bil ves spremenjen. Saj je bila v 'trenutku v njenih rokah, če tako rečem, njena in naša usod.a. Upepelili bi njeno domačijo, njo in njene strpali v Stari pisker, nas pa pobili. Znala je malo nemško, tolkla je slovensko in nemško, oprijemala ; se je vsake rešilne bilke. Menda se je po nemško dobro odrezala, ko jo je pestil oficir, kje so partizani, ki jim tolikokrat daje zavetje. Ona pa v zrak, da to ni res. Partizani pridejo, zahtevajo, vzamejo, gredo svojo pot. Tudi tokrat da jih je videla, gori v. Kunigundo so lezli (Ku-. nigunda je hrib, z gozdom poraščen). Tamle gor so šli, poglejte! Kunigunda pa je bila vsa zavita v meglo in nihče je ni vprašal, kako so mogle njene oči predreti tako debelo megleno odejo. Naša Slepčeva mama je -prinesla žganja in ga ponujala oficirjem, vojakom, vsem, ki so' bili na dvorišču. ^ Pijte, gospodje, pijte! Če boste - šli na Kunigundo, vam bo naš. šnopsek zelo prav prišel! Sprva so se žganja branili, potlej so se ga oprijeli, vendar previdno. Nemci niso prepogosto sedali na limanice, bili so pre-1 več zviit in izkušeni v takih stvareh. Mater pa so potem še tesneje prijeli. Ko je že govorila o tem ,kako jih je videla v Kunigundo plaziti, pa da jih je bilo kar čedno število, so Nemci vrtali, če pa vendar ni bila stvar o-brnjena malo drugače. Se mar niso pri njej zglasili, povedali to in ono, so kaj vzeli, jim je Sama dala, po kateri poti so šli ih tako naprej. Slepčeva mama je zbrala vso svojo razsodnost ,kar naprej je govorila, dopovedovala, da si pač ona ne more pomagati, če pridejo, vzamejo, gredo po svojih poteh, ki' jih ona ne pozna, ker se za vojsko ne briga in tako naprej. Vmes pa je točila žganje, ponujala ,vendar ne prisiljeno, hvalisavo. No vse je kazalo, da jih bo speljala, na »pravo pot«, ko si neki policist spomni, da bi bilo. dobro tudi na marof pogledati, dpsiravno se skozi' špranje razločno vidi, da gori ni sena, in da je skrivališče vse preveč na očeh. Približal še je st<. cam, se povzpel za dve pri. .Mi zgoraj smo začutili svoj konec. Toda tako poceni tudi ne bo. Spogledali smo se in pripravili orožje. Kako v. takih trenutkih misli beže! V drobcih sekunde '.pomisliš na svoje, na pot; ki si jo v borbi prehodil in žal ' ti je ,da padeš nemočen; ježiš, 'se za nekoga; nekega nepoznahca, ki je verjetno izdal in vsak trenutek se'bomo soočili z dejstvom, kako počeni se včasih upihne življenje. Slepčeva, mama je prihitela. k sto-prucptm, prijela, Nemca za roko -in tudi njemu ponudila žganje .Mož ga je res popil. Morda pa se je pognal iz oboroženega mravljišča pr a vzato, da tudi od dobi Šilce opojne pijače? Tega pač nihče 'ne ve. Prav ta čas je višji oficir zabrlizgal na piščalko, smo smrti tako poceni ušli. še kar je pomenilo — zbor. Dajal je danes pa še sprašujem, kako je povelja levo in desno in vsi so ta preprosta ženica zmogla vse pogledovali gori proti Kunigun- to, kako ji je bilo pri srcu, kak di .Oficir je stopil k Slepčevi šen je bil njen obraz, kakšna mami in dejal: je bila posledica preslanega stra- Hvala za žganje, če pa pridejo hu. Seveda, vi boste napisali banditi — javite! malce drugače, po svoje, čutim Potem še povelje:- pa, da je take trenutke težko Naprej marš! - popisati; posebno onemu; ki sam Razvrstili so se v strelce in čez kaj takega ni doživel. To so čas, ko ni bilo videti nobenega bili veliki trenutki, ki so jih re- Nemca'več, smo zlezli z marof a. Sevali mali; preprosti ljudje, ta- Ne vem, če smo se tokrat Slep- ki, kakršna je bila SLEPČEVA čevi mami kaj posebno zahvatje- MAMA iz GALICIJE pri Žalcu. ' vali. Vsi smo bili zadovoljni, da Drago Kumer Proti presežkom DPS in SIS Zakon o načinu razpolaganja s. presežki proračunskih prihodkov družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v letu i982 določa, da so DPS (občana, republika, federacija) in SIS dolžne ugotavljati presežke prihodkov ustvarjene nad okviri, fci jih določa resolucija. Ko bodo skupnosti ugotovile presežke, bodo morale za naslednje obračunsko obdobje zmanjšati stopnje davkov oziroma prispevkov v sorazmerju z ustvarjenima presežki. Služba družbenega knjigovodstva bo 'izločala presežke' na poseben račun in tako zagotavljala striktno izvaja-, nje zakona. Slavko Košenina NAGRAJENA POŠTENOST Voznik tovornjaka naše odkupne postaje v Markovcih, Franc Čurin, iz Vodranec 51. pri Središču ob Dravi, bo v prihodnje z denarjem gotovo previdneje ravnal, kot je 26. maja letos. Tega dne je namreč Justina Drvar iz Obreža, upravnica pošte pri Veliki Nedelji, na Grabah pri Središču našla 'manjšo torbico, v njej pa je bilo 124.340 dinarjev, nekaj dobavnic in blagajniških prejemkov. Poštena najditeljica je vse skupaj odnesla na .postajo milice, Tam so ugotovili, da je denar in vse drugo Hmezadovo, torbi- . co pa je izgubil omenjeni Franc Čurin. Justini Drvar je naš pred- i stavnik minulo nedeljo za njena j poštenost izročil pet tisoč dinarjev nagrade. ŠE NEKAJ: dogovarjati se. že znamo, pri izvajanju pa radi odpovemo. Zdravilo je samo eno: pri izvajanju sporazumov in dogovorov je treba dejansko uveljaviti celovito vlogo poslovodnega organa- Sem pa sodijo sankcije r vštevši kazensko odgovornost. Če bo vsak opravil svojo dolžnost, bo to pomenilo tiste nove' tirnice, ki jih potrebujemo zdaj, ko še 'soočeni s težavami — zavzemamo za takšno' delovanje, kakršno bi že doslej moralo biti običaj tudi v naši družbi. Vremenski pregovori MALI SRPAN Če Cirila in Metoda (7. VII) dež -pere, orehe in kostanj z drevja opere. Jakoba (25. VII.) jasno nebo, tako tudi za Božič bo; ' oblačno pa priča odjugo božiča. Glasilo Hmeljar-izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor:, predsednik Tone Gubenšek, dipl. iiiž. kmet.; člani: Jože Breznik, dipl. inž. kmet., Metka Vočko, Jože Sabjan, Jože Zagoričnik, Mlljeva Kač, dipl. Inž. kmet. -r urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vlil Vybihal, kmet. inž. šjf glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 — Glasilo Izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 22 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika