Poitnino plotone v gotovM
Leto XXL, st. S7f _LJubljana, sobota 9* marca I940_ _Cena 1 Din
UpravruStvo. Ljubljana, Knafljeva 6 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. fnserat.ni oddelek: Ljubljana, ftelen-burgova ul. — Tel. 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
št 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje K oc enova ulica 2. Telefon St 190.
Računi pn pošt ček zavodih: Ljub-liana št 17 749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ameriško stališče
Sumner Welles je opravil dobro polovico svoje misije v Evropi. Z dosedanjimi rezultati njegovega potovanja si niti evropsko niti svetovno politično mnenje ni moglo napraviti nikake sodbe o vsebini te misije, zakaj ostali so zaviti v temo in bodo nedvomno še dolgo ostali Značilno pa je, da se ton komentarjev ves čas ni v bistvu nič spremenil in da je danes prav tak, kakršen je bil ko so prve vesti o projektiranem informacijskem potovanju odličnega člana washmgtonske vlade dospele v Evropo. Kar je o priliki Wellescvega potGvanja vendarle prodrlo na svetlo, zlasti o priliki bivanja v Rimu in v Berlinu, je seveda vse samo pogojne vrednosti. Nihče si ne dela iluzij, da bi vodilni državniki na tako preprost način nudili vpogled v svoje karte, posebno sedaj, ko vlada povsod prepričanje, da so najmočnejše karte še vedno ostale neizigrane. Zato bi bilo naivno, ako bi se kdo vdaial upanju, da se bo v neposredni zvezi s potovanjem Sumnerja Wellesa razčistilo kako količkaj važno vprašanje, tičoče se obeh vojnih taborov. Kake koristi pa bo imelo to znamenito diplomatsko potovanje v posrednem smislu. to je vprašanje bodočnosti. Saj bo mogla tudi šele bodočnost razčistiti ozadje te na prvi pogled nekoliko nenavadne akcije. Vsekakor pa je gotovo. da spada med one dogodke, v katerih se na svetlo pokažejo samo deli dogajanja, dočim ostane velika večina skrita za kulisami še posebno pa ostanejo v skrivnostnem neznanem nagibi in nameni. Tako resignirano gledanje je danes, ko smo tudi nevtralci v območju neprestane živčne vojne, sicer zelo malo vzpodbudno in še manj razveseljivo, toda v dani situaciji najbolj realno.
Šele do vrnitvi Wellesa v Washington se bo nemara moglo razbrati kaj več o tej akciji, ko se bo pokazala reakcija na vodilne ameriške faktorje, zlasti pa na vlado predsednika Roose-velta. Nemara bo od nje zavisel tudi odgovor na vprašanje, kako bo s tretjo Rooseveltovo kandidaturo za predsedniško mesto. Vsekakor pa bo poročilo vplivalo na bodoče zadržanje Amerike nasproti evropski borbi.
Dosedaj je v tem razmerju ostalo še marsikaj neurejenega. Predvsem je tu vprašanje nevtralnosti. Ko se je dogodil incident z nemško pomožno ladjo Altmark, so postali onstran Atlantskega oceana j ako pozorni. Toda pozornost se je gibala v onih mejah, kakor ves čas sedanje vojne. V Ameriki si želijo, da na vso moč natančno ogradijo razmerje med vojujočimi se strankami in nevtralci, hoteč imeti garancije. da bo stališče nevtralnih držav respektirano. Toda v dejanskih konfliktih. ki ob tem nastajajo in zdaj pa zdaj razburijo politično javnost, se vedno znova pokažejo ameriške simpatije za Anglijo in Francijo.
Prav te dni ie nastala nova nevarnost, da se bo obnovil spor okrog ameriške nevtralne, ali točneje: varnostne cone. Prišle so vesti, da so se podmornice pojavile v ameriških morskih vodah ter tamkaj ogražale angleške trgovske ladje. Poročilo je prišlo povsem nenadoma in je bilo videti sprva zelo alarmantno. Zakaj ta dogodek bi se bil zgodil v območju varnostne cone in bi pomenil tem pomembnejšo stvar, ko je v bližini ozemlje Zedinjenih držav, ki edine morejo s svojo mogočno vojno mornarico imeti vlogo nadzornega činitelja. Toda vtisi so se brž omilili, ko ameriške ladje, kj so prihitele na pomoč, niso mogle ugotoviti, da bi se bila zares pojavila kaka nemška podmornica. Ce Je to omiljenje odgovarjalo dejanskemu stanju ali je bil incident samo namenoma postavljen v nedolžnejšo luč, odnosno v dvom, pač v namenu, da se z novo afero ne oteži akcija Sumnerja Wellesa v Evropi, je še povsem negotovo.
Pred nedavnim je panameriški odbor. ki ima za nalogo pripravljanje nadaljnjih sklepov za čuvanje ameriške varnosti, sestavil predlog za zadržanje nasproti pomorski vojni. Tudi o tem predlogu je bilo po prvih poročilih le malo razmotrivanja, diplomatsko potovanje Wellesovo je potisnilo vse to v ozadje Odbor je sklenil, da je treba odnošaje do pomorske vojne povsem konkretno določiti. Prepove naj se ne samo dostop vojnim ladjam v ameriške luke, marveč naj se tudi popolnoma prepreči, da bi pomožne ladje oskrbovale vojne brodove z orožjem in municijo. pa tudi da bi trgovske ladje iz oporišč na ameriški obali vozile živila in druge potrebščine na ocean temu ali onemu vojnemu ali r>omož-nemu brodoviu Ta predlog je oač zelo rad'kaina gesta in ima ored določbami o varnr>«+ni coni to veliko prednost. da je lahko izvršljiv. Varnostna cona. široka do 300 milj, bi bila prav lepa reč in bi io mogli drugod mirno sprejeti, ako ne bi imela fatalno labil-
Pogaiania za mir na severu že v teku
Po uradno se nepotrienih vesteh ie finska delegatila že odpotovala v Moskvo - Finska na zgodovinskem razpotiu — Skandinavske države posredujejo, ker so izpostavliene vedno huiiemu pritisku
Stockholm, 8. marca. j. (Havas) Po najnovejših iniormacijah, ki izvirajo, dasi službeno še niso potrjene, iz zelo zanesljivih virov, sta finski ministrski predsednik Byti ter minister Paasikivi bivši pooblaščenec finske vlade za pogajanja v Moskvi pied začetkom sedanjih sovražnosti, že odpotovala iz Stockholma, kjer sta se posvetovala s švedsko vlado, v Moskvo, da pričneta pogajanja na podlagi sovjetskih mir« vnib pogojev.
Helsinki, 8. marca. j. (Fin. tel. ag.) V finski delegaciji, ki je v sredo zjutraj odpotovala iz Helsinkov v Stockholm na posvetovanja s švedsko vlado, so bili med drugimi tudi Paasikivi, ki se je pogajal s sovjetsko vlado že pred pričetkom sovražnosti, dalje Voinmää, bivši finski minister ter dve drugi važni finski osebnosti. Kakor zatrjujejo v merodajnih krogih, sovjetski mirovni predlogi, ki so bili izročeni finski vladi prüfet Stockholma, nikakor nimajo značaja ultimata. V političnih krogih vlada prepričanje, da se je finska vlada odločila za pogajanja navzlic temu, da so od Moskve stavljeni mirovni pogoji celo trši nego so bili prvotni pogoji, ki jih je morala smatrati finska vlada minulo jesen za nesprejemljive. Isti krogi pripominjajo, da je odvisna ureditev sedanjega stanja med Finsko in Sovjetsko unijo pač od tega, v koliko bo sovjetska vlada pripravljena
popustiti od stavljenih pogojev, odnosno, kako izdatna bo na drugi strani pomoč, ki jo more Finska pričakovati na podlagi svo-ječasne akcije Društva narodov.
London, 8. marca j. (Reuter) Po informacijah londonskih diplomatskih krogov je že prispela v Moskvo finska delegacija, ki se bo pogajala s sovjetsko vlado na bazi sovjetskih mirovnih predlogov, ki so bili izročeni Finski s posredovanjem švedske vlade. Isti krogi pripominjajo, da se je finska vlada odločila za pogajanja zaradi težkega položaja na frontah, in ker se je prepričala, da obstoje precejšnje težave glede uspešne pomoči zapadnih zavezniških držav. Finska vlada pa smatra prej ko slej od sovjetske vlade stavljene mirovne pogoje za nesprejemljive in ima zaradi tega finska delegacija v Moskvi samo pooblastile za pogajanja, nikakor pa ne polno-močja za kako dokončno odločitev.
Danes pričetek
pogajanj
Stockholm, 8. marca AA. (Reuter) Izvedelo se je, da se danes začno neposredna pogajanja med zastopniki finske in sovjetske vlade, a ne v Stockholmu. temveč v nekem drugem, doslej še neznanem mestu.
Svinhofvud v Berlinu
Maršal Mannerheim In sovjetski maršal Blücher prispela v Stockholm, da se pogajata o miru
Kodanj, 8. marca. s. (Ass. Press.) Danes je dospel z letalom iz Stockholma semkaj 79 letni bivši finski prezident Svinhofvud. Po kratkem postanku je letalo nadaljevalo takoj pot v Berlin.
Kakor javljajo iz Berlina, se je takoj po svojem prihodu podal Svinhofvud v spremstvu švedskega poslanika v nemško zunanje ministrstvo, kjer je oba sprejel zunanji minister Ribbentrop.
Slej ko prej ni znano, kam Je 1% Stockholma odpotoval dr. Paasikivi
Kodanj, 8. marca. s. (Ass. Press.) Iz Stockholma poročajo, da je tja dospel vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerheim, istočasno pa tudi sovjetski maršal Blücher. Baje se bosta oba maršala pogajala o mirovnih pogojih. Vest še ni potrjena.
Neoficielna poročila iz Helsinkov pravijo, da finska vlada ni voljna sprejeti sovjetskih mirovnih pogojev v obliki, kakor jih je včeraj objavil »Paris Soir«, na drugi strani pa zagotavljajo v Helsinkih, da bo v primeru mirovnih pogajanj dobil maršal Mannerheim vsa polnomočja, da vodi pogajanja po svoji uvidevnosti
Stockholm, 8. marca. j. (Havas) Vse vesti, ki zatrjujejo, da se nahaja v Stockhol mu tudi finski maršal Mannerheim, so popolnoma neosnovane. V zvezi s temi vestmi so se pričele v Stockholmu širiti razne domneve glede kočljivosti vojnega položaja na Finskem Zaradi teh vesti je dal švedski zunanji rrinister preko lista »Nia Dagligt« poziv na švedsko javnost, naj ne naseda takim vestem, ker so mnoge med njimi nepošteno mišljene in povsem napačne.
Haparanda, 8. marca. j. (Havas) Kakor
zatrjujejo iz dobro poučenih virov, je maršal Mannerheim, ki je dalj časa bolehal za influenco, spet okreval. Navzlic temu, da finski generalisim še ne sme zapustiti svojega bivališča, vseeno izvršuje svoje posle kot vrhovni poveljnik finske armade Včeraj je Mannerheim sprejel neko francosko odposlanstvo. Kakor na drugi strani zatrjujejo finski vojaški krogi, je sicer položaj fronte pri Viborgu zelo resen, toda nikakor še ne brezupen. Vsi sovjetski napadi s kopnega, kakor tudi preko zamrznjenega Finskega zaliva, so bili doslej uspešno odbiti in se položaj na fronti po trodnevnih bojih ni bistveno spremenii
Nemški pritisk na švedsko
Vesti, po katerih Nemčija ne ho dopustila, da M dobivala Finska ponaoč v izdatnejšem obsegu kakor dosedaj
Amsterdam, 8. marca. J. (Reuter) V merodajnih krogih zatrjujejo, da je prevzela švedska vlada posredovalno vlogo med Sovjetsko unijo in Finsko v veliki meri na nemški pritisk. Nemška vlada je namreč vladam skandinavskih držav in s posebnim poudarkom še Švedski neprikrito izjavila, da ne bi mogla trpeti ako bi te države dovolile preko svojih ozemelj prevoz ljudi in vojnega materiala v še večji izdatnosti kakor doslej. Nemčija je baje celo zagrozila, da bi bila v nasprotnem primeru prisiljena z vojaškimi okrepi onemogočiti tranzit pomoči preko skandinavskih držav na Finsko.
London, 8. marca. j. (R. S. V.) Angleški diplomatski krogi sodijo da je bilo skandinavskim državam zagroženo z vojaško intervencijo ter takojšnjo zasedbo njihovega ozemlja, ako bi sodelovale pri vojaški pomoči Finski Te grožnje pojasnjujejo, zakaj je Finska tako dolgo oklevala, predno se je obrnila za pomoč na zavezniški državi
London, 8. marca. J. (R. S. V.) Po informacijah s strani nekaterih švedskih osebnosti v Londonu je švedska vlada, predno se je odločila, da prevzame posredovalno vlogo v finsko-sovjetskem sporu, obvestila turško vlado o svojih namerah. Minuli teden se je v tej stvari razgovarjal švedski poslanik v Lonodonu s tamkajšnjim turškim poslanikom. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da izven informacij, ki jih pri-naša tisk, niso znane še nikake podrobno- '
sti o mirovnem načrtu v sovjetsko-finski vojni Isti krogi pripominjajo, da bo o končni odločitvi, ali naj sprejme sovjetske pogoje ali ne, imela besedo pač samo Finska in kolikor je doslej znano, merodajne finske osebnosti doslej še niso storile ni-kakega dokončnega sklepa.
Pet vohunov aretiranih v Stockholmu
Stockholm, 8. marca. s. (Ass. Press). Danes je bilo tu zaradi vohunstva aretiranih pet oeeb, med njimi štirje v Nemčiji rojeni Švedi Med aretiranci se nahaja zdravnik nemškega poslaništva ter neka ženska, ki je bivala na švedskem brez dovoljenja.
Vprašanje angleške
vojne z
London, 8. marca. b. Vprašanje, aH naj Anglija napove Rusiji vojno in s tem nu»-širi svoje bojišče proti Nem«ji, je v ospredju zanimanja angleške Jatvnosti. To zanimanje dokazujejo med drugim razne •polemike v časopisju v zvezi s tem vprašanjem. V zadnjem času je o njem pisalo več tedenskih ln drugih listov.
V znanem organu angleSkdh gospodarskih krogov »Econamistu« je bila objavljena daljša razprava o tem z vsemi razlogi, ki govore za angleško vojno z Rusijo, in onimi, ki govore proti njej. Ne da bi re-
ne osnove v pomanjkanju možnosti za učinkovito izvedbo, za dejansko kontrolo. Oskrbovanje vojnih ladij s pomočjo trgovskih in kakršnihkoli pomožnih brodov pa je akcija, ki jo je kaj lahko kontrolirati, pa zategadelj tudi brez težav preprečiti.
Se eno področje je, kjer se uveljavlja ameriška pozornost. Z Japonsko niso sklenile Zedinjene države nika-kega novega aranžmana, niti dokončnega. niti začasnega. Trgovsko občevanje med obema državama se vrši potemtakem brez urejenega pravilnika. Po prvem mescu neurejenega sta-
nja se še nič ne vidijo konture bodočega razmerja. Pokazalo pa se še tudi ni, do kolike mere namerava Amerika svojo odpoved porabiti za pritisk na Japonsko, da bi popustila v kitajskih načrtih. Vsekakor pa je v ameriškem dosedanjem zadržanju tako rekoč nekaka hipoteka na japonsko politiko, da se ne more prosto razmahniti ter izrabljati evropskega spora. To je tem bolj usodno zanjo, ko jo teži že kitajska situacija sama in ji jemlje možnost drugačne, energičnejše politike bodisi nasproti Sovjetski uniji kakor nasproti Ameriki.
■ —v- i IMA, »...
vi ja zavzela dokončno stališče v tem vprašanju, daje vendar dovolj jasno razumeti, da je angleška pot preko Rusije za napad na Nemčijo predolga za pravi uspeh. Takojšen nastop Anglije proti Rusiji pa zahteva revija »Nineteenth Century«, in sicer v obliki izkrcanja angleških čet v Pečengi ter razbremenilne zavezniške ofenzive na črnomorskem področju, zlasti v smeri pe-trolejskih ležišč pri Bakuju.
Proti temu nastopajo nekatere ugledne osebnosti iz angleškega političnega ln kulturnega življen,ja v obliki odprtih pisem listom. Tako je »News Chronicle« objavil izjave laburističnih lordov Listowela ta Passflelda, bivšega ministra dela Trave-lyana, liberalnega poslanca sira Richarda Aclanda, znanega pisatelja Bernarda Sha-wa in prav tako znanega prirodoslovca Haldaneja. Vsi ti apelirajo na angleško javno mnenje, naj se z vsemi silami zavzame za pritisk na vlado, da ne napove vojne Rusiji. Razlogi. Id jih za svoje stališče navajajo. so deloma splošno političnega značaja, v prvi vrsti pa vojaškega.
V Stockholmu
in Moskvi molče
Stockholm, 8. marca. a. (Reuter). O domnevnih sovjetsko-finskih mirovnih poga janjih še vedno ni točnejših podatkov Izgleda tudi da jih sploh oe bo mogoče hitro dobiti ta lstotako tudi ne podatkov o pogolih. Vsa zadeva je zavita v največjo tajinstvenost. Niti v sovjetskih, niti v finskih. niti v švedskih krogih ne dajejo skoro nobenih informacij.
Malo ' bolj je osvetlil položaj današnji »Aftenbladed«, ki objavlja popoldne razgovor s finskim zunanjim ministrom Tanne r-jem. Tanner priznava, da sta sovjetska ta finska vlada v stikih po posredovalcih ln pravi da razgovori nikakor niso prekinjeni
Očitno se pogajanja vrle v Stockholmu, vendar sta oba finska državnika, ki so ju spravljali v zvezo z mirovnimi pogajanji,
namreč bivši finsöd prezident Svinhofvud in dr. Paasikivi danes zopet odpotovala iz Stockholma. Svinhofvud je odšel baje na zdravljenje v Italijo, cilj potovanja dr. Paasikivija pa ni znan.
Švedski listi se v splošnem v dokaj nedoločni obliki bavijo z vestmi o mirovnih pogajanjih. »Socialdemokraten« pravi, da ni znano, ali se pogajanja res v rèe na švedsko pobudo. Skandinavske države imajo Interes, da pride v sovjetsko-finskl vojni čimpreje do častnega miru, če pa se izkaže, da časten mir ni mogoč, je bolje, da se vojna nadaljuje.
Danes popoldne je podal novinarjem krajšo izjavo tudi finski poslanik v Helsinkih Erkko. Dejal je, da je na vsej stvari edino dejstvo, ki je realno, to, da gre vojna naprej in da nI nobenega premirja.
Moskva, 8. marca. br. švedsko poslaništvo v Moskvi, v katerem so se zglasili ameriški ta drugi tuji novinarji, da hi kaj izvedeli o akciji za pomirjenje Sovjetske unije ta Finske, je v tej stvari strogo rezervirano. Novinarji niso mogli dobiti prav nobene informacije, ki là mogla potrditi vesti o švedskem posredovanju v sovjetsko-finskem sporu. Tudi v sovjetskih službenih krogih nočejo ničesar vedeti o takem posredovanju in pogajanjih.
Stockholm, 8. marca. s. (Reuter) Danes so v tukajšnjih merodajnih krogih priznavali da so se mudili zadnje dni finski predstavniki v Stockholmu. Pravijo pa, da so vsi finski predstavniki sedaj že odpotovali ta da se pogajanja med sovjetsko Rusijo ta Finsko nadaljujejo drugod.
Švedski uradni krogi tudi zagotavljajo, da so v sovjetsko-finskih stikih Svedi delovali samo kot posredovalci v tolmačenju stališč obeh strani, ne da bi pri tem Švedska izvajala na Finsko kakršenkoli pritisk.
Švedsko stališče glede mirovnih pogajanj označujejo nekako takole: bodisi se izkaže, da je sovjetsko stališče pošteno in je tako možna mirna rešitev sovjetsko-fin-skega konflikta; ako pa bo treba nadaljevati vojno, potem sovjetska Rusija riskira, da se konflikt razširi na vse severne države
Prvi vtisi na Finskem
Finska javnost smatra sovjetske mirovne predloge za
absolutno nesprejemljive
Helsinki 8. marca. J. (R. S. V.) Merodaj-ni finski krogi smatrajo, da Je nastala s izročitvijo konkretnih mirovnih predlogov, ki jih je Sovjetska unija verjetno sestavila na podlagi nemškega posredovanja, povsem nova situacija v finsko-sovjetskem sporu. Švedska vlada, ki je pri izročitvi predlogov posredovala, je to storila samo na željo Sovjetske unije ta ne na lastno pobudo.
Tuji politični opazovalci pripominjajo, da je bila prva reakcija finskega Javnega mnenja na sovjetske mirovne pogoje ta, da so absolutno nesprejemljivi ker celo presegajo bivše sovjetske zahteve, ki jih Je morala finska vlada odkloniti Sovjetska nnija zdaj ne zahteva samo majhnih mejnih korektur, marveč tudi odstopitev Viborga, Pečenge, Serdobola ter mesta in polotoka Hangö. Finski diplomatski krogi pripominjajo k temu, da bo finska vlada sovjetske predloge natančno proučila, predno se bo spustila v pogajanja. Dotlej bo Finska po svojih pooblaščencih ostala v stalnem stiku s švedskimi posredovalci Finski vojaški krogi spominjajo v zvezi s sovjetskimi mirovnimi predlogi na dejstvo, da so sovjetske čete več tednov zaman naskakovale Viborg. Sedaj so okre-nile svojo ofenzivo proti severozapadu ta zemljepisna oblikovanost terena je v tej smeri take narave, da nudi Fincem še boljše izglede za uspešno obrambo.
Amsterdam, 8. marca. j. (Havas) Vse informacije iz Stockholma potrjujejo resničnost švedske posredovalne vloge v finsko-sovjetskem sporu, vendar pa v merodajnih švedskih krogih odklanjajo vsako informacijo takega značaja, ki bi lahko kakorkoli ovirala razplet pogajanj s finsko delegacijo. Vsi telefonski razgovori s Švedsko so pod strogo kontrolo cenzure, ta so vsi razgovori ki se neposredno tičejo finskega problema, prepovedani Holandski politični krogi sodijo, da so sovjetske zahteve mnogo trše nego so bile pred pričetkom vojne na Finskem. Kodanjski dopisnik lista »Telegraafc pil«
v komentarju sovjetskih zahtev med drugim: Švedska in Finska sta pred težko odločitvijo. Finska lahko ali sprejme vrsto trdih sovjetskih pogojev ali pa se odloči za pomoč zapadnih držav, ki pa bi utegnila pomeniti razširjenje evropskega konflikta z vsemi svojimi neizmernimi posledicami za skandinavske države.
Kake»- se doznava, ima zunanjepolitični odbor švedskega parlamenta že nekaj dni v kratkih presledkih seje v okviru posredovalne misije švedske vlade. Ni sicer gotovo, toda verjetno je, da prisostvujejo tem sejam tudi člani finske delegacije.
Pred preosnovo
vlade
London, 8. marca. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih so bile danes popoldne razširjene vesti, da se v Helsinkih že pripravlja preosnova finske vlade. Socialni demokratje odklanjajo pogajanja na osnovi sovjetskih pogojev, dočim so konservativci ta liberalci za takojšnjo prekinitev vojne. Zaradi tega bodo socialni demokratje izstopili iz vlade. Švedska in Norveška izvajata na Finsko hud pritisk, dasi sta na drugi strani v skrbeh, kako bodo njuno posredovalno akcijo sprejeli v Londonu in Parizu. Zlasti se boje, da bi to tolmačili tako, kakor da sta Švedska in Norveška prišli popolnoma pod nemški vpliv.
Kodanj, 8. marca. z. Po poročilih, ki so prispela semkaj, se je maršal Mannerheim vrnil s fronte v Helsinke in sporočil vladi da takoj poda ostavko, če ne dobi takojšnje pomoči od zima j. Zahteval je od vlade, naj se takoj obrne za nujno pomoč na Anglijo in Francijo. O kakih pogajanjih z Moskvo noče niti slišati, ker smatra, da bi bilo to onečaščenje ogromnih žrtev, ki jih je v dosedanji borbi že doprinesel finski narod. Po njegovem mnenju se Finska Se vedno lahko uspešno upira sovjetskemu napadalcu, če dobi v pomoč vsaj 100.000 vojakov ter primerno število topov in letai
Odmevi po Evropi
Zavezniki se boje, da pridejo skandinavske državo popolnoma pod vpliv Rusije iu Nemčije
Pariz, 8. marca. J. (Havas) V francoskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je švedski vladi naložena v razvoju sedanje finsko-sovjetske afere izredno velika odgovornost Res je, da se je Švedska takoj v začetku sedanjega konflikta izjavila, da ostane nevtralna, toda na stockholmski konferenci, na kateri so se lani sestali suvereni Švedske, Norveške, Danske ter prezident finske republike, se je Švedska preko svoje nevtralnosti izjavila za solidarnost vseh skandinavskih držav. Kasneje Je švedski zunanji minister Günther ob priliki še izjavil, da je »stvar Finske tudi nate stvar«. Danec j« položaj ravno obs»-
! ten. Švedska vlada izvaja v Helsinkih pri-; tisk, da bi Finska pristala na koncesije, ki ; kompromitirajo varnost celotnega Skandi-! navskega polotoka.
! Merodajni francoski krogi opozarjajo nadalje na značilno dejstvo, da med sovjetskimi mirovnimi predlogi, ki so bili preko Švedske izročeni Finski ni nobene omembe Aalandskih otokov, čeprav je znano, da je moskovska vlada ravno tem otokom svoječasno pripisovala prav izreden pomen. Ti otoki so sicer finski teritorij,
1 Nadaljevanje na 2. strani
»JUTRO« BL m.
a
MMwC.m.tMBl ,
loda njih upi ava Je skupna s Švedska Ko
sta hoteli Švedska in Finska te otoke svo-ječasno utrditi, se je Sovjetska unija uprla militarizaciji, dočim je Nemčija pristala nanjo. Zaradi tega ni prav verjetno, da bi ae bila Sovjetska unija dejansko odpovedala vsem aspiraci j am na te otoke. V tej zvezi spominjajo politični opazovalci, da je tudi Nemčija svoječasno obljubila Poljski Tješinsko ozemlje, ko je potrebovala poljsko nevtralnost v trenutku, ko je sklepala okrog Češkoslovaške železji obroč. Res je bilo kasneje Tješinsko okrožje tudi vrnjeno Poljski, toda nekaj mescev kasneje je bila tudi Poljska sama od Nemčije napadena ter je izgubila i Tješin i svojo neodvisnost.
Francoski diplomatski krogi končno sodijo, da je bila posredovalna vloga Švedske sklenjena že na nedavni konferenci skandinavskih zunanjih ministrov v Ko-danju. Tedaj so se vsi skandinavski zunanji ministri izrekli za čim skorajšnjo likvidacijo sovjetsko-finskega spora in jim je bila solidarnost ostale Skandinavije s Finsko šele drugovrstne vrednosti. Res je, da se bo morala Finska sama odločiti, ali pristane na sovjetske pogoje ali ne, toda prav tako je tudi res, da usodo Finske drži danes v rokah Švedska, ki kontrolira prehod tuje pomoči na Finska
V Londonu
London, 8. marca. z. V zunanjem ministrstvu tudi še danes opoldne niso imeli nobenih podrobnejših poročil o posredovanju med Finsko in sovjetsko Rusijo in o dogodkih v Stockholmu niso vedeli nič več od tega, kar poročajo listi. Iz tega sklepajo v londonskih političnih krogih, da Anglija pri tem posredovanju sploh ni udeležena in
o podrobnostih tacfi ao obreKem Dopisnik »Evening Standarda« javlja iz Helsinkov, da imajo zavezniki le še par dni časa, da se odločijo. Ce takoj ne poSljejo Finski izdatne pomoči, se bo Finska prisiljena vdati združenemu pritisku Švedske, Norveške in Nemčije ter sprejeti mirovne pogoje Moskve. S tem bodo vse skandinavske države prišle pod neposredni vpliv Nemčije in Rusije in bodo za zaveznike več aH manj izgubljene.
V Rimu
Milan, 8. marca. z. Finski poročevalec
»Popola d'Italia« javlja, da se diplomatska vojna na severu nadaljuje. Merodajni finski državniki so zašli v krizo vesti. Finska vlada je izpostavljena naraščajočemu pritisku iz Stockholma, Osla in Berlina. Zaenkrat pa na Finskem ni beležiti razpoloženja za sprejetje sovjetskih mirovnih pogojev. Kakor se zatrjuje, pritiska Berlin na Moskvo, naj bi, dokler trajajo pogajanja, ne poostrila vojne.
Kaj pravi Roosevelt
Washington, 8. marca. s. (Ass. Press). Na konferenci tiska je izjavil danes na neko vprašanje predsednik Roosevelt, da niso doslej Zedinjene države prejele nobene prošnje za posredovanje v sovjetsko-finskem sporu. Ko so ga novinarji vprašali o raznih govoricah o posredovanju med sovjetsko Rusijo in Finska je predsednik Roosevelt odklonil vsako razpravo o tem predmetu. Dejal je, da o taki stvari ni mogoče govoriti, tudi če se posredovalna pogajanja res viša
NJ. Vel. kraljica 1
Bop v Finskem zalivu
Pritisk sovjetskih čet pred Viborgom nekoliko popustil
Helsinki, 8. marca. AA. (Reuter) Po poročilih z bojišča pritiskajo sovjetske čete še nadalje v Finskem zalivu ln pred Viborgom. Sovjetske čete z obupnimi napori poskušajo izkrcati nova ojačenja, da bi čez led napadle Fince z boka V toku včerajšnjega dneva so se borbe v okolici Viborga nadaljevale, toda bile so manj srdite kakor preje. Finci se na vseh točkah bojišča najodločneje upiraja
Kaj so že zavezniki dobavili Finski
Pariz, 8. marca, a (Ass. Press). Po ttradnih podatkih, ki so bili danes objavljeni, sta doslej poslali Anglija in Francija Finski med drugim naslednji vojni material: 405 letal ln sicer Anglija 67 bombnikov in 163 drugih letal, Francija pa 175 lovskih letal; 916 topov, od tega Anglija 420, Francija pa 496; 124 težkih strojnic ln 5000 lahkih strojnic; 150 protitankov-sikih topov, 450.000 granat, 10.000 protitankovskih bomb, več tisoč artilerijske municije, 1050 pomorskih min ln 60 milijonov patron za puške. Dve tretjini tega materiala je sedaj že na Finskem.
Vpoklic letnika 1920
Helsinki, 8. marca. br. Snoči so bili pozvani pod orožje vsi vojaški obvezniki letnika 1920. Velik del obveznikov se je že ob pričetku vojne prostovoljno javil za vojaško službo, tako da bo šlo pod orožje le kakšnih 30 do 40.000 obveznikov.
Junaška smrt
danskega letalca
Kodanj, 8. marca. AA. Danski letalski poročnik Kari Kristensen, ki se je ob novem letu prijavil za prostovoljca na Finskem, je padel v zračnih borbah. Poročnik Kristensen je četrti danski letalec, ki je kot prostovoljec padel na Finskem.
Finsko vof no poročilo
Helsinki, 8. marca. s. (Fin. teL ag.) Danes je bilo objavljeno naslednje finsko vojno poročilo o vojaških operacijah včerajšnjega dne:
Na kopnem: Na zapadu Karelske zemeljske ožine se je včeraj nadaljeval sovražni pritisk proti severozapadni obali Vibor-škega zaliva Boji so se nadaljevali do večera. Finska vojska še drži svoje postojanke. Napadi proti otokom v severoza-padnem delu zaliva so bili odbiti. Naše topništvo je uničilo na ledu več tankov in 8 sovražnih topov.
Med Viborškim zalivom in Vuoksijem smo odbili več lokalnih napadov. Uničenih je bilo 7 tankov in 2 oklopna avtomobila. Pri Papali je pustil sovražnik pred našimi postojankami 400 mrtvih. Južno od Vuosalmija je poskusil sovražnik prodreti preko Vuoksija, pa je bil odbit Tudi po-skušeni napad ob reki Tajpale je bil odbit
Na severovzhodu Ladoškega jezera so biti odbiti sovražni napadi pri Kollanjo-kiju. Sovražnik je pustil na bojišču okoli 2000 mrtvih.
Drugod na fronti artilerijska aktivnost Lokalni napadi so bili odbiti.
Na morju: Nekaj sovražnih oddelkov Je zopet poskusilo preko ledu Finskega zaliva napade proti Havansaariju in otočju Virolahti. Vsi napadi so bili odbiti.
V zraku: Naše letalstvo je nadaljevalo z izvidniškimi in bombnimi poleti ter napadlo sovražne oddelke, kolone, tanke in topništvo tako v Viborškem zalivu kakor tudi na otokih. Sovražno letalstvo se Je udejstvovalo predvsem pri Kotki fai pri Tahtijärviju ter v Viborškem zalivu. Drugod je bilo opaziti manj aktivnosti sovražnih letaL Po potrjenih podatkih je bilo včeraj sestreljenih 6 sovražnih letal, dva nadaljnja primera pa še nista potrjena. En primer od prejšnjih dni je bil naknadno potrjen.
Moskovski Komunike
Moskva, 8. marca. AA. (DNB) PoroSIo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja pravi: V toku 7. marca ni bilo važnejših dogodkov. Na severnem bojišču so sovjetske čete zasedle mesto Nautsi, 153 kilometrov južno od Pečenge. Na odseku severno od Ladoškega jezera in zapadno od Pitkärante so sovjetske čete zasedle t otoke Maksimansari, Petajasari, Pajlion-
Isari ln Fuonkasari. Sovjetske letalske sile so bombardirale sovražne čete ter sestrelile 15 sovražnih letaL
Angleži nad Poznanjem
2400 km ùolgi polet nad Nemčijo ln Poljsko — Novi nemški letalski napadi na skupine trgovinskih ladij
London, 8. marca. br. (Reuter). Angleška letala so dosegla v pretekli noči spet nov velik uspeh. Bòia so nad Poznanjem. O tem je letalsko ministrstvo danes dopoldne objavilo naslednji komunike:
V pretekli noči so britanska vojna letala nadaljevala s srvojo izvidniško akcijo nad notranjimi področji Nemčije in so med drugim poletela tudi nad vzhodno Poljsko t.ar so bila nad mestom Poznanjem. To je bilo prvič, da so se britanska letala pojavila nad poljskim ozemljem, ki ga je Nemčija okupirala.
Ta veliki uspeh je bO največfl kar so jih angleška vojna letala dosegla v sedanji vojni. Doslej so bila sicer že dvakrat nad Avstrijo, trikrat nad češko, osemkrat na Berlinom, a vse do Poljske še niso prodrla. Letala so preletela razdaljo 2400 km. Vsa so se nepoškodovana povrnila na določena oporišča in so Izvršila svojo na-9ogt> tudi časovno izredno točno. Kolikor je bilo mogoče Izvedeti, so letala že včeraj popoldne zapustila angleška letališča, zvečer preletela vso Nemčijo, se v noči pojavila nad Poznanjem, ter se nato davi vrnila na francoska letališča v zaledju Ma-ginotove linije.
Med potjo letala niso bfla o'bstreljevana od nemških protiletalskih topov in tudi z žarometi jih niso nadlegovali. Le eno letajo je postalo cilj nekaj nemških protiletalskih baterij, a že po nekaj sekundah je streljanje ponehalo. Spotoma so angleški letalci nad severno Nemčijo opazili le eno nemško lovskv letalo, ki pa se je takoj oddaljilo, ne da bi sprejelo borbo z njimi, pač pa so jih Nemci nekoliko obsevali z žarometi, ko so se Angleži proti jutru vračali preko zapadne Nemčije na francosko stran.
Na Poznani so letala zmetala nešteto letakov v poljščini. Nad mestom so se pojavila kmalu po 22. url. Opazila so ga že v razdalji več kilometrov, ker je bdlo razsvetljeno. Letake so letala spuščala tudi v okolici mesta. Od Poznanja so krenila pròti Stettinu, nad katerim so spuščala ra-
kete rdeče ln zelene barve. Od tam ao krenila preko Berlina in Iipskega nazaj proti zapadu. Zanimivo je, da sta se poleta udeležila tudi dva letalska strelca, stara šele 19 let. Med piloti so bili ljudje Iz Londona in severne Anglije kakor tudi iz angleških dominionov.
Druga skupina angleSldh total Je bila nad Porurjem, ld ,je zaradi svojih industrijskih naprav izredno utrnjeno ln zavarovano. Angleška letala so bila naid tem področjem hudo obstreljevana od nemškega protiletalskega topništva, kljub temu pa so davi vsa nepoškodovana pristala na francoskih letališčih, neki letalec, ki se je udeležil te lzvidniške akije, Je pripovedoval, da je kakšnih 20 m pod njegovim letalom eksplodirala nemška granata in da je bil zračni pritisk na letalo tako močan, da se je v zraku malone prevrnilo. Nemških letal pa tudi na tem poletu Angleži niso srečali.
Nemško in francosko vojno poročilo
Berlin, 8. marca. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na zapadni fronti razen krajevnega delovanja topništva nI bilo nikakih posebnih dogodkov.
V	nočeh od 6. na 7. ter od 7. na 8. marca je bilo izvršenih spet več uspešnih letalskih sunkov proti angleški vzhodni obali. Pri tem je bilo kljub močni obrambi potopljenih ali težko poškodovanih 11 trgovinskih ladij, ki so bile v spremstvu angleških vojnih ladij ali pa so z ugaslimi lučmi plule ob angleški vzhodni obalL Vsa nemška letala, ki so sodelovala prt teh akcijah. so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Pogreša pa se neko nemško letalo, ki je bdlo na izvidnlSkem poletu vzdolž severne Škotske.
V	noči od 6. na 7. marca ao posamezna angleäka letala priletela nad Nemški zaliv.
rirana
marca. AA. Pri btvanju
o
Beograd, 8. NJ. Vel. kraljice v tujini se je pokazala potreba po operaciji, ki Jo je zahtevalo obolenje nekega roba. Operacija se Je zelo dobro posrečila. Utrujenost, nastala po operaciji, pa terja še nekaj odpočltka popolno ozdravitev.
Razen enega ao ae vsa letala obrnila in
odletela, še preden so dosegla nemško obalo. 1*11 svojih poletih nad severno ln zapadno Nemčijo so sovražna letala v noči od 7. na 8. marca preletela dansko ln luksecnburško področje ter na ta način prekršila suverenost obeh držav.
Pariz, 8. marca. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi Izdalo naslednje 373. vqjno poročilo:
Nemški napad jugovzhodno od reke Nied, ki je bü izvröen v pretekli noöi, je bil odbit
Pomen poletov
nad Nemčijo
London, 8. marca. AA. (Reuter). Ob koncu debate o predlogu proračuna letalskega ministrstva je spregovoril letalski minister sir Kingsley Wood, ki Je odgovoril na razna vprašanja v toku debate. Glede poletov angleških letal nad Nemčijo je dejal, da ima dokaze, da niso ostali brez posledic na nemško proizvodnjo in moralo v Nemčiji. Razpolagamo z dokazi, da je letake, ki so jih metala naša letala, čital velik del prebivalstva ne glede na stroge kazni. Nato je Wood nadaljeval: Zastavljeno ml je bilo vprašanje, ali so izvršene vse priprave za primer, da naši bombniki lzvrše velike letalske operacije. Z gotovostjo vam lahko izjavljam, da je angleško letalstvo pripravljeno izvršiti vsako naloga ki bi mu jo zaupala vlada ln država, Proračun letalskega ministrstva je bil nato soglasno sprejet
154 milijardni
vojni proračun
London, 8. marca. s. (Reuter). Finančni minister sir John Simon bo prihodnjo sredo predložil parlamentu vojni • proračun za novo proračunsko leto. Izdatki za vojaške svrhe znašajo v novem proračunu 700 milijonov funtov (154 milijard ddn). Proračun bo dan v razpravo samo kot celota ln višina posameznih postavk ne bo označena.
Zopet eno nemško letalo sestreljeno
London, 8. marca. s. (Reuter). Danes popoldne so ob severni Škotski obali angleška lovska letala zopet sestrelila nemško bombno letalo tipa HeinckeL S tem se je povišalo število ob angleških obalah sestreljenih nemških letal na 45. V 9 nadaljnjih primerih je verjetno, da so bila nemška letala tako težko poškodovana, da se niso mogla vrniti domov.
Ribbentrop odide danes v Rim
Berlin. 8, marca. s. (Ass. Press.) Uradno je bflo nocoj objavljena da odide jutri zunanji minister Ribbentrop v Rim na posvetovanje s ministrskim predsednikom Musso linijem.
Oton Habsburški
pri Rooseveltu
Washington, 8. marca, a (Ass. Press.) Za danes popoldne sta povabila predsednik Roosevelt in njegova soproga v Belo hišo na čaj Otona Habsburškega in njegovega brata Filipa. Oba Habsburžana bo spremljal in predstavil predsedniku Rooseveltu ameriški poslanik v Parizu Bullitt
Washington, 8. marca, a Oton Habsburški je bil danes sprejet v avdienci pri prezidentu Rooseveltu. Kakor se zatrjuje, je Oton Habsburški predložil Rooseveltu svoj načrt za utrditev podunavake federacije, ki naj bi se oživotvorila po končani evropski vojni. Ta načrt predstavlja seveda samo osebno mnenje in željo potomca zadnjega avstrijskega cesarja Zato mu v Ameriki n« pripisujejo nikake posebne važnosti.
Welles pri BI
Muli
Pariz, 8. marca j. (Havas). Ameriški državni podtajnik Sumner Welles je danes dopoldne Imel najprvo konferenco s predsednikom francoskega senata Jules Jeanne-neyem nato pa s predsednikom parlamenta Herriotom. Po teh dveh konferencah Je Imel Welles sestanek z vodjo francosko socialistične stranke Leonom Blumom. Po teh razgovorih Je Welles privatno južlnal v ameriškem poslaništvu.
Ameriški veleposlanik pri Chamberlainu
London, 8. marca. AA. (Reuter). Ameriški veleposlanik Kennedy je danes popoldne obiskal predsednika vlade Chamber-laina in se z njim pogovarjal o Welleso-vem obisku v Veliki Britaniji. Na seji so sklenili, da se bo Welles sestal s Chamber-lainom in z lordom Halifaxom.
Francosko-sovjetska
trgovinska pogodba
Pariz, 8. marca br. Tu Je bil davi objavljen komunike, po katerem bo s 15. marcem potekla sovjetsko-francoska trgovinska pogodba, nakar bo v gospodarskih odnošajih med obema državama nastopilo brezpogodbeno stanje. Do pogajanj za novo pogodbo ni prišlo. Komunike še dodaja, da bodo za trgovinski promet s Sovjetsko unijo odtlej veljale obče zunanje trgovinske odredbe in tarife.
Pariz, 8. marca. s. (Ass. Press.) Francoski uvozniki so bili danes uradno obveščeni, da francosko-sovjetska trgovinska pogodba, ld 15. marca poteče, ne bo obnovljena.
Stalin resno zbolel
London, 8. marca. o. »Daily Telegraph« poroča, da je Stalin sredi preteklega mesca resno obolel zaradi živčne onemoglosti. Iz Moskve poročajo, da je tjakaj prispel povsem tajno z letalom znani dunajski specialist dr. Eppinger, da pregleda Stalina.
Hrvatski književniki v Ljubljani
Velike ovacije na recitacijskem večeru v drami
Ljubljana, 8. marca.
Predstavniki slovenske književnosti so danes popoldne na preprost, a prisrčen način pozdravili v svoji sredi skupino hrvatskih pisateljev in pesnikov, ki je pod vodstvom predsednika Društva hrvatskih književnikov, glavnega urednika »Hrvatskega dnevnika« dr. Jakovljeviča prispela v Ljubljano, da se na recitacijskem večeru v drami predstavi s svojimi deli slovenski javnosti. Pridružili so se jim tudi zastopniki hrv. kult društva »Napredak« v Ljub-ljanL Iz Zagreba so prispeli dr. Jakovljevič, Cesarič, Tadijanovič, Novak-Simič, Kozarčanln, Kušan in Goran Kovačič, ki sta Jim šla do izdanega mosta naproti urednik Borko in dr. Kreft Na peronu je predsednik Društva književnikov prof. Koblar v kratkih besedah izrekel toplo dobrodošlica v imenu gostov pa se je zahvalil predsednik njihovega društva dr. Jakovi j evič, ki je izrazil radost hrvatskih pesnikov in pisateljev, da so lahko prišli na obisk v bratsko LJubljano in da bo Zagreb v kratkem lahko v svoji sredi pozdravil predstavnike slovenske besede.
S kolodvora so se gostje ▼ spremstvu svojih domačih tovarišev odpravili po Miklošičevi cesti do Prešernovega spomenika na Marijinem trgu, kjer so položili ob vznožje lep lavorov venec, predsednik dr. Jakovljevič pa Je pri tej priliki sprego-
voril nekaj pomembnih besed. Ta vene<%
je rekel med drugim, poklanjamo hrvatski književniki največjemu slovenskemu pesniku kot simbol obnove aktivnih stikov med hrvatskim ln slovenskim narodom in med hrvatskimi in slovenskimi književniki še posebej.
Z Marijinega trga so se gostje odpravili najprej v hotel Union, kjer bodo ložirall, nato pa so odšli v prostore hrvatskega I kulturnega društva »Napredak«, ki jim je priredilo poseben sprejem.
Pri sprejemu v Napredku je dr. Jakovljevič v svojem govoru naglasil, da je obnova stikov, predvsem pa kulturnih vezi Slovencev in Hrvatov po 15-letnl stagnaciji toliko bolj nujna, ker se interesi obeh narodov ne križajo nego Izpopolnjujejo
V drami je polna dvorana elitne publika sprejela hrvatske književnike z velikim navdušenjem, tako da je ta prva revija hrvatske književnosti po dolgih letih v Ljubljani prodorno uspela. Predsednik Društva slovenskih književnikov prof. Koblar je goste kratko pozdravil. Zahvalil se mu je dr. Jakovljevič, ki Je občinstvu tudi predstavil knjlževnike-recltatorje. S citati svojih del so se nato zvrstili vsi došli gostje, po prireditvi pa so slovanski književniki pogostili svoje hrvatske tovariše v Unionu. Hrvatski književniki se jutri zvečer vrnejo v Zagreb.
Novo angleško sredstvo proti magnetičiiim minam
te več sto ladij opremljenih okoli trupa z žicami, po katerih kroži električni tok
London, 8. marca. s. (Reuter). Potem ko je včeraj kapitan največjega preko-mornika na svetu »Queen Elisabeth« prvič sporočil, da je prekomornik zavarovan z neko novo napravo proti magnetič-nim minam, je bilo danes uradno javlje-no, da je bilo s to napravo opremljenih že več sto trgovinskih in vojnih ladij. Gre za žice, ki so ovite okoli trupa ladje, po žicah pa kroži električni tok. S tem je magnetična privlačnost kovinskih predmetov paralizi rana. Ugotovljeno Je, da doslej de nobena ladja, opremljena s to novo naprava nI bila poškodovana od magnetičnlh min.
London, 8. marca. br. Neko nemSko letalo je snoči ob jugovzhodni angleški obali z bombami potopilo italijanski parnik »Amelio Lauro«. Posadka se je rešila.
Po poročilih kapitana Repacija je bü izvršen napad v prav dramatičnih okoliščinah. Ladja je bila zelo razsvetljena, tako da bi bdlo mogio nemško letalo zlahka opaziti, da Je Italijanska. Letalo se je povsem nenadoma pojavilo nad njo, a se je takoj spet oddaljilo. V bližini ladje je bil tedaj še neki drugI Italijanski tovorni parnik. Deset minut pozneje se Je nemško letalo apet vrnilo, se povsem nizko spustilo nad ladjo in odvrglo nanjo štiri večje bombe. Bombe so eksplodirale in povzročile znatno materialno škodo. En marnar je bil ubdt, trije pa ranjeni. Posadka je dobro uro kasneje zapustila ladja na kateri je medtem na več krajih Izbruhnil požar. Mornarji so se z aekim angleškim reševalnim čolnom, ki je ladji prihitel na pomoč, odpeljali . na kopno. Zanimivo Ja da so se pri eksploziji bomb tesnile 1z njih neštete manjše bombe, ki so vsaka zase eksplodirale šele uro kasneje.
Büe so to zažig-abie bombe ta je pcCar rta
ladji nastal zaradi njih.
Berlin, 8. marca. br. (DNB). V zvezi ■ potopitvijo angleške 12.000tonske petro lejske ladje »San Florentino« ugotavljajo v tukajšnjih vojažkih krogih, da znaéajo angleške izgube na dateonsklh ladjah že 225.787 ton ali 8% njihove celokupne to-naže. Francoske izgube cisternskih ladij 30 dosegle že 7°/» vse njihove tonaže. Sprt-čo tega se je zmanjšala kapaciteta trgovinske mornarice Velike Britanije ln Francije za petrolejske transporte že kar za 1.25 milijona ton na leto.
London, 8. marca, a (Reuter). V Severnem morju ao našli ruševine dveh pogrešanih holandskih ladij. Sta to ZOOOton-ski parnik »Wecht«, ki je bil na poti iz Severne Amerike v Rotterdam ter je Imel 23 mož posadke, ter 900tonski parnik »Groto« z 18 možmi posadke. Za posadkami nI nobenega sledu.
V hiko v Anvers je dospel hottamdsJCl parnik »Delftsail«, ki Je javil da ga j« na poti lz Newcastlea bombardiralo ln obstreljevalo nanoško letalo, ne da bi ga zadelo.
Nemci sami potopili svojo petrolejsko ladjo
L°ndOn, 8. marca. s. (Reuter). Posadi Sca nemškega petroiejskega parnika »Uru-gvay« (6.000 ton) je sama potopila svojo ladja ko jo je v severnem Atlantiku ustavila angleška vojna ladja in jo hotela za* pleniti. Angleška vojna ladja je prevzela na krov vseh 54 članov posadke nemška ladje. Ladjo »Uruguay« je odkrilo na par trolnem poletu letalo z neke vojne ladja »Uruguay« je koncem februarja zapustila brazilsko luko Reclfe % namenom, da dospe v Nemčija
Pogajanja z Italijo
se nadaljujejo
Angleški odgovor na italijanski premogovni protest bo po londonskih vesteh negativen
Basel, 8. marca. z. Rimski dovfsnDt »Baaler Nachrichten« poroča, da kljub premogovnemu sporu gospodarska pogajanja med Anglijo in Italijo niso bila pretóri j ena. marveč se nadaljuleja dasiravno nekoliko počasneje. Akcija, ki Jo je v tej zvezi imel v Rintu nemški gospodarski delegat dr. Clodius jo ostala na ta pogajanja brez vpliva.
London, 8. marca z. V merodajnfh krogih zunanjega ministrstva še vedno sestavljajo odgovor na italijanski protest Dasi končno besedilo tega odgovora še ni sestavljena izjavljajo že sedaj, da bo an-
gleški odgovor na ftafflan^d orete^ docela negativen. Angleška vlada bo v svojem odgovoru opozorila na ta da je Italija edina izmed vseh nevtralnih držav uživala cele tri mesece Izjemen položaj, kar je dokaz posebne naklonjenosti zaveznikov. Anglija pa ne more podaljšati tega stanja, ker bi to lahko izzvalo odpor Pri drugih nevtralnih državah in imelo za posledico zlasti tudi odtujitev Ze-dčnjenih držav, ki ne uživajo prav nlka-kega izjemnega položaja. Na drugi strani blokadni ukrep na morju še vedno ne onemogoča Italiji uvoza nemškega premoga. ker se to lahko godi tudi po železnici
Smrt bivšega
čsL ministra
Bratislava, 8. marca. j. (Havas). Bivši češki minister za narodno obrambo Ivan Markovič ter kasnejši predsednik češkoslovaškega parlamenta je preminul v nem-"škem koncentracijskem taborišču Dachau. Markovlč je bil aretiran od Gestapa v marcu lanäkega leta.
S krakovske univerze
Krakov, 8. marca. AA. (DNB) Izšel je odlok, s katerim se študentom, ki so absol-virali zadnji semester krakovske tehnike, medicinske fakultete krakovskega vseučilišča in trgovinske visoke šole v Krak ovni omogoči, da študije končajo. Vsi ti študentje bodo imeli pravico delati tako imenovane vojne diplomske skušnje. Kandidati, ki narede to skušnjo, dobe diplomo, ki bo veljala kot enakopravna na vsem ozemlju gubernije Poljske.
Angleške izgube
London, 8. marca. s. (Reuter). Vojno ministrstvo je izdalo novo listo Izgub angleške vojske. Nanaša se očitno na napad na angleško postojanko sa fronti pretekli torek. Lista izkazuje dva padla vojaka in 14 pogreftanlh
Povratek ministra Andresa
Beograd, 8. marca. p. Dopoldne se je vrnil v Beograd minister za trgovino dr. Andres, ki je prisostvoval otvoritvi pomladanskega velesejma v Leipzigu ter se je nato v Berlinu sestal z vodilnimi osebnostmi nemškega gospodarstva. Sprejemu na kolodvoru je prisostvoval tudi nemški poslanik von Heeren.
Glavni dobitek razredne loterije ni bil oddan
Banjaloka, 8. marca p. V Banjaluki J« bilo danes končano poslednje žrebanje ▼ V. razredu 39. kola Državne razredne loterije. 2rebanju je prisostvoval tudi minister za kmetijstvo dr. Cubrilovič, ki Je imel ob tej priliki govor o pomenu državne razredne loterije za naše kmetijstva Zanimivo je, da številka 26.178 s premijo 2 milijonov dinarjev in številka 69.428 s premijo enega milijona dinarjev, nista bili prodani, tako da ti dve najvišji premiji to pot ne bosta izplačanL
Vremenska napoved
Zemunska: Postopno popuščanje mraza. Zjasnitev v vseh krajih, posebno v severni polovici in na prdmorju. Snežni vihar bo ponehal Ponoči precej hud mras povsod na kopne».
- -«*.
$ ■=

Maši kraji in ljudje

Nenavaden koncert v Tržiču
Tržič. 8. marca Tržiško kulturno življenje ie bilo od nekdai prav razgibano. Tri dvorane treh
kulturnih smeri so s svoiimi prireditvami vabile tržiško občinstvo na obisk svojih gledaliških iger. akademij in koncertov in vse so imele stalni kader obiskovalcev, od katerih so nekateri redno posečali prav vse prireditve. Z ustanovitvijo meščanske šole ca ie postala šolska telovadnica s svojimi šolskimi prireditvami za ves Tržič
šole je zbudila mala Frlanova Pavlica s svojim lepim glasom splošno pozornost. Ko pa je lansko leto na proslavi dvajsetletnice po nekaj letih naukov na ljubljanskem konservatoriju nastopila z dvema točkama, je postala na mah ljubljenka vsega Tržiča. Schubertovega »Radovedneža« in Loe-wejevo »Zvonarjevo hčerko« je zapela tako. da je morala — hočeš nočeš — obe ponoviti.
Koncert Milice Pretnarjeve je v vsakem pogledu uspel. Ko ji na doseženem uspehu čestitam, ji iz srca želim, da bi se ü izpolnila njena edina želja, da bi postala učiteljica glasbe na zavodu za siepe v Kočevju.
največja privlačnost Utripi mladih src so prinašali med obiskovalce nravi ogenj hrepenenja po stalnih kulturnih užitkih. In kadar so ti le predolgo izostali, ie bilo ljudem naravnost dolgčas, da so spraševali, zakaj in kako da meščanska šola zapira vrata prireditvam. Zadnji čas je. hvala bogu. oživela in stopila pred Trščane s koncertom učiteljice glasbe gdč. Milice Pretnarjeve. Koncert sam ie bil za Tržič senzaci ja dvorana je bila trikrat — polna.
Gdč. Milica Pretnarjeva je. kakor ie na-ffm cenjenim čitateliem že znano, v rani mladosti oslepela. Po dveh razredih trži-Ske osnovne šole 1e odšla v zavod za sleoe v Zern un, kler 1e poleg običajne Sole ves svoj čas posvetila nauku klavirja V Tržiču je potem napravila na meščanski Soli malo maturo in zraven šole ie vneto eolila klavir in petje. Nato se ie vrnila v Zemun v zavod, od koder je obiskovala beograjsko glasbeno akademijo ln prejela diploma ki io usposablja za učiteljico klavirja ln petja na srednjih šolah. Koliko te biLo treba truda in pridnosti in vztrajnosti, da ie dosegla cilj svojega življenja, to bi mogla nove-dati le sama in pa njeni učitelji, ki so ji vlivali poguma ln volje, da ni med učenjem omagala. Dosti bo. če povem, da mora za vsako skladbo, ki še ni prirejena za slepe, ž-apisati s svojo Dišavo vsak glas posebej. kar traja pri skrbnem narekovanju včasih po več ur. In predno potem zopet glasove razbere, se jih nauči za ena za drugo roko. kdo bi mogel zmeriti en ergi lo. ki io zahteva priučenie ene same skladbe.
Gdč. Milica Pretnarjeva ie danes stara 24 let. Prvič ie stepiia pred občinstvo s samostojnim koncertom na katerem 1e v dveh, točkah nastanila sama. deset jih ie spremljala na klavirju, tri pa ie rama v mladinskem zboru naučila in ga vodila. Mladinski zbor tržil e meščanske šole bi bil v prav dobrih rokah, če bi ga stalno vodila Milica Pred dobrim mesecem ii ga je zannai g. ravnatelj Vončina in storil le šoli veliko uslugo. Mladi pevci so zapeli tr glasno tri nesmice. od katerih le na.ibol.1 ugajala pač Mirkova »Jutrnji zvon«. Vse spreml jave je opravila Milica vzorno in Izpričala je izredno orilagcdljivost tako pevcu kakor goslaču, katerim sledi v njihovem podajanju tako točno kot mimitnik urnemu kazalcu. Sama je zaigrala Mozartov »A la Turka« in D uran tov »Premier Valse« z veliko fineso in tehnično kar dovršena S svojim znanjem more nastopiti kjerkoli, povsod bo dobila dobro oceno.
Njeni solisti so želi prav tako zasluženo pohvalo. Mala Ivica Uršičeva kaže odločno nadarjenost za petje in za k i a vir. ie ko-rajžna in prikupna. Dobra šola in koš pridnosti in pot v umetnost bo odprta. Gospod Srečnik Viktor ima prav prijeten bariton, ki ga bo sčasoma oblikoval taka da bo žel največje uspehe ne samo doma temveč tudi drugod. G. Zazvonil Oton se je posvetil svojim dragim goslim že zelo rano. Prve nauke ie prejel od g. Leopolda Kern ca. sedaj ga pa ima v rokah g. Šlais. Drdlov »Souvenir« je dokazal da ima ne samo dobro tehniko, temveč tudi pravo goslaško dušo z vsemi globinami in skriv-
[ Dr. Valentin Korun |
Ljubljana, 8. marca Snoči Je v splošni bolnišnici umrl g. dr. Valentin Korun, gimnazijski ravnatelj ▼ pokoju, zaslužen šolnik in pisatelj. Dne 14. februarja je pokojnik praznoval 751et-nico rojstva, a že nekaj časa se je čutil nekam slabega, da ni več zapuščal svojega doma na Mirju. Včeraj mu je iznena-da prišlo slabo, da so ga morali pripeljati v bolnišnico, a kljub skrbni negi zdravnikov je ob 21. podlegel.
Dr. Valentin Korun je bil po rodu lz Bra-slovč. Gimnazijo je študiral v Celju, slavt-stiko tn klasično fllologijo pa v Gradcu, kjer je bil 1896 promoviran. Služboval je najprej na ljubljanski realki, nato na gimnaziji v Kranju in na prvi državni gimnaziji v LJubljani, dokler ni postal ravnatelj tretje državne realne gimnazije. Leta 1923
Je stopf! v pokoj. V 30 letih svojega šolni-škega in vqböe kulturnega delovanja si Je pridobil zaslug, da bo njegovo irne zmerom ostalo vpisano v povestnlci našega naroda. Kot profesor ln ravnatelj Je bil pri mladini ln v javnosti cenjen zaradi svoje temeljite poklicne izobrazbe in zaradi svoje vedre, blage osebnosti. V mladih letih Je mnogo potoval, udeleževal ae Je .pedagoških kurzov v Jeni in Parizu. Udej-stvoval se je tudi v znanstveni publicistiki, a bil je uvaževan leposloven sotrudndk mnogih listov. Svoje črtice, potopise in humoreske je objavljal v nekdanjem »Gorenjcu-«, »Slovenskem narodu«, »Napre-ju«, »Planinskem veetniku«, »Ljubljanskem Zvonu«, a tudi »Jutro« ga je štelo med svoje sotrudnike. Nekaj svojih del je pred vojno Izdal v zbirki »Spake«, ki je po vojni doživela drugo izdajo.
Od 1919 do 1925 je bil pokojnik tudi predsednik ljubljanske sekcije Jugosloven-skega profesorskega društva, mnogo let pa tudi predsednik Francoskega krožka, ki ga je izvolil za častnega člana. V Kranju je bil dolgo vrsto let občinski svetnik in blagajnik Dijaške kuhinje. Bil je velik prijatelj narave in naši turisti so ga poznali po njegovem zdravem humorju in družabnosti. Za svoje delovanje je bil odlikovan z redom sv. Save 4. in 3. vrste. Vrlega moža, ki je bil zmerom navdušen Sokol in naprednjak, je cenil vsakdo, ki ga je poznal. Dr. Valentinu Korunu blag
Anton Jahač 75 letnik
Danes praznuje 75-1 etnico rojstva Anton Jakac, oče našega akademskega slikarja Božidarja Jakca. Po rodu je iz Zdra-nja v Istri. Bil je najstarejši sin uglednega gospodarja. Nemirni duh ga je odtrgal od rodne grude, da se je posvetil trgovskemu in gostilničarskemu poklicu. Leta 1896 se J* naselil z družino v Novem mestu, kjer je pozneje zgradil hotel in kavarno. Po kupčijah ga je poznala vsa si ar e jia Dolenjska. Med njegovimi znanimi gosti so bili Dragotin Kette, Janez Trdina, Ignacij Hlad-nik in mnogo drugih vidnih mož.
Prevelika podjetnost In zaupljivost ga je zavedla v trgovske nesreče, nakar ga je pot za kruhom zanesla v Belo Krajino h gradnji železnice, nato pa v Rumunijo, kjer ga je-zajela svetovna vojna. Po vojni je spet začel z gostilno v Novem mestu ter se je bavil s trgovino s poljskimi pridelki. Leta 1920 pa je na Grosupljem padel pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi. Pred leti sta mu umrli še hčerka in žena. Tako mu je od šestih otrok ostal samo še slikar Božidar. Po vsem težkem in razgibanem življenju praznuje Anton Jakac danes visoko obletnico pri sinu skoraj se mladeniški.
Aleksander Korenini f
Ljubljana, 8. marca Včeraj je na svojem domu na Erjavčevi cesti 1 umrl g. Aleksander Korenini, Prokurist Kreditnega zavoda v pokoju.
Pokojnik, ki ga je vsa Ljubljana poznala kot simpatična markantno osebnost, je bil doma od Sv. Petra pod Sv. gorami, kjer se je rodil kot sin uglednega posestnika in živinoed ravnika. Gimnazijo je študiral v Celju, nato pa je v septembru 1891 nastopil mesto blagajnika pri znani bančni tvrdki L. C. Luckmann v Ljubljani. Ko je dobrih 15 let pozneje to tvrdko prevzel Kreditni zavod za trgovino, obrt in indu-
strijo, je bila njemu podeljena prokura. Z vzorno vestnostjo je Korenini vršil svojo odgovorno službo, vedno visoko cenjen pri vodstvu zavoda, a zaradi šegave ljubeznivosti je bil močno priljubljen med tovariši in v širokem krogu prijateljev. Dolga leta je bil član ljubljanskega Sokola in je bil vobče zmerom odkrit narodnjak in naprednjak.
spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše j rastmi. Še kot učenka tržiške meščanske iskreno sožalje!
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zaoeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih.
V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pn odraslih kakor tudi otrocih.
Ori re*. S. bi 30474-32
Predstavljamo vam male harmonikarje podmladka Jadranske straže Ig Domžal, čeprav Imajo tele dve leti svoj zbor so st vendar ž* pridobili velik sloves. Zbor tvorijo poleg harmonikarjev pevci ln plesalci, ki Izvajajo razne narodne plese. Priredili so že mnogo koncertov ln povsod želi splošno pohvalo. Zadnjič so gostovali r Narodnem domu r Kranju, kjer je občinstvo vsako točko navdušeno odobravalo. Lani avgusta so ponesli našo narodno pesem tudi med ožje rojake onkraj meje. Javnega koncerta sicer niso smeli prirediti, vendar je vtis njihovega nastopa bil tak, da je bilo ob slovesu solzno marsikatero oko. Za letošnjo pomlad spet pripravljajo večjo turnejo po domovini, čisti dobiček bo namenjen letovanju otrok na morju. Zahvala velja vsem, ki pri zboru sodelujejo, posebno šolskemu vodstvu, ki gre
zborir r vsakem pogledu na roko. Prijatelji zbora želimo, da bi delo lepo na ore-dentalo, saj sta glasba ln pesem v današnjih časih mladini potrebnejši kakor kdaj-koli. Priznanje velja posebej g. T oni ju Same Ju, ker Je odkril med domžalsko mladino talente, ki bi sicer morda ostali neopa-ženl. Otrokom ni le učitelj, marveč prijatelj in tovariš. V tem je tudi uspeh njegovega dela, da je kot diletant pokazal toliko zmožnosti pri gasbeni vzgoji naie mladine.
Jutrišnjo nedeljo ob 18. nastopi mali domžalski zbor v Sokolskem domu na Viču. Povabljeni rte vsi ljubitelji glasbenega in pevskega napredka naših otrok, da pohitite jutri na Vič in se prepričate, kolikšno stopnjo glasbene izobraženosti lahko dosežejo tudi podeželski otroci.
A. H.
Most pri Veržeju resen ledu
Ferie/, 8. marca
Kakor smo že poročali, je Mura v letošnji hudi zimi popolnoma zamrznila v vsej dolžini od Gornje Radgone do Murskega Središča. Ljudje so hod'li čez zamrznjeno strugo in tudi vozili z vprežno živino. Kljub temu, da se je ponekod led vdrl, ni bilo v tem delu reke nobene nesreče.
Ko je proti koncu februarja nastopila odjuga. so prišli v Slatino Radence pionirji, ki so pričeli z razstreijevanjem ledu, prav tako pa tudi pred veržejskim mostom, ki je lesen in že v zelo slabem stanju. Pri razstreljevanju sta padla v vodo dva delavca, ki so ju komaj rešili izpod debele ledene skorje. Pri novem železobetonskem mostu med Radenci in Petanjci so se ledene plašče nakopičile poldrug meter na debelo. Ljudje ob bregovih Mure so se bali katastrofe, ko bo začela voda v strugi naraščati in odnašati ogromne našla ge ledu.
Ko so nedavno pionirji razstrelili led pri obeh mostih je spet pritisnil mraz m voda
v strugi je spet zamrznila, ob mostu pa so se ustavile ledene plošče, ki so priplavale po vodi. Ob ponovnem nastopu milejšega vremena so bili za preteklo soboto spet pozvani pionirji, da odstranijo led pri pe-tanjskem in veržejskem mostu. V noči od 1. na 2. marca proti jutru pa je začel led pokati. Sred? struge se je najprej napravila ozka razpoka, ki se je počasi večala, led pa je polagoma odplaval po prosti poti. P'onirji so odstranili še zadnji led ob pe-tanjskem mostu tako da bodo te dni že potegnili brod v vodo in bodo spet vzpostavili promet, ki je bil od božiča prekinjen. Tudi drugi brodovi bodo začeli voziti, ko bodo ceste, ki vodijo k strugi, sposobne za vozni promet.
Nevarnost, da bi led na Muri ogrozil leseni most pri Veržeju, je zdaj odstranjena, Most bo gotovo vzdržal še nekaj časa, čeprav je že v zelo slabem stanju in nujno potreben temeljitega popravila. Voda v strugi Mure je še zelo nizka in dokler ne nastopi topli jug. še ne bo nevarnosti poplav.
To bil je zajec, ali kaj ?
Tako so se izprasevali zadnji čas naši sadjarji po vsej banovini, ko so opažali prestrašeni, da je na mnogih sadnih drevescih hudo oglodano lubje .Nič ni plašilo sestradanega dolgouhca. nič varovalo sadnih drevesc. Ni mu smrdel s kraviekom zmešani krvavi nator. ni se mu gabilo mastno lubje. Koruznico ie odtrgal in ore-meknil leseni opaž. samo da ie prišel do skromnega obroka oo mrzlih in lačnih nočeh. ko ie sanjal o sočni detelii. da ie že komaj sline požiral. Celo v mestne vrtove je pritisnila nadloga.
Kaj je vzrok tei zaičii požrešnosti letos, ugibljejo vsi križem. Eno ie treba ugotoviti: namreč, da ie zajcev vedno mani oo naših krajih in da so že celi okoliši prazni. Cuje se. da iih pobira neka kužna bolezen. Vzrok letošnji zaičii požrešnosti ie le huda zima ko leži sneg že kar tri mesece, in je vsa divjad sestradana.
Ze lepo. porečejo sadjarji, toda kdo nam bo povrnil škodo če se sploh povrniti da: saj imamo že dovolj stroškov z okova nanj em drevesc vsako jesen. Niso prazne te njihove besede. Zares bi morali zakupniki lovišč sami na svoie stroške ooažiti sadno drevje, ker ie pač vsak dolžan varovati bližnjega škode oo njemu pripadajočih mrtvih ali živih objektih Kar se pa povračila škode povzročene oo zaicu tiče. določa lov Ai zakon jasno, da ie zakupnik lova dolžan povrniti vso oo divjačini povzročeno škodo.
Kaj pa še hočejo več sadjarji, se bo začudil nepristranski čitatelj. Pa se vendar vkljub vsem jasnim zakonskim določbam ni čuditi sadjarski nejevolji. Za dosego po-
vračila škode je treba namreč zakupnika tožiti. To pa je iz več ozirov nerodna zadeva Razen nekolikih redkih, bolnih tož-barjev se narod izogiblje pravd. Mimo tega so zakupniki ponaiveč ugledni možje, celo najvišjo pravico delijo nekateri lovci, ali oa so sicer pravni strokovnjaki, in ie težko priti preprostemu sadjarju njihovim paragrafom za hrbet. Treba ie taks in seveda tudi odvetnika, denarja pa ni v kmečki hiši niti za sol. Potem ie pa še s oravdami tako, da je po navadi za obe stranki verjetnost izgubitve kar enaka. Tako postane jasna in za sadjarja koristna določba lovskega zakona povsem brezpredmetna ker sadjar z zelo redkimi iziemami kakor kažejo statistike te vrste pravd, ne more izkoristiti teh zakonskih predpisov. Za eno drevo se tudi ne splača tožariti. mi večii škodi je pa tveganost pravde prevelika. Tej nevšečnosti bi se dalo pač od pomoči talco, da bi se dala občini moč. da uradno dožene škodo in se naloži zakupniku do nepravdnem postopku povračilo škode.
Za cenitev vrednosti sadnega drevesa imamo točno izvedene norme, ki upoštevajo tako nabavno ceno drevesa kakor tudi ocenijo izpadek pridelka ki bi ga prei dajalo starejše drevo kakor oa mlaiši naslednik. Pa so spet vse to le suhe številke, saj živega bitja ne moreš nikoli z denariem nadoknaditi Kakor ie nemogoča povrnitev škode za ubitega človeka, oa naj znaša kakor ona v Beogradu tudi 250.000 din. tako se ne da.nikoli povrniti sadjarju vsega tistega, kar ga veže na sadno drevo. Sadno drevje m sploh na vrtu naorodai. zato »zajčje pravde« ne bo nikoli konec.
rni pregled
Himna soncu
Ob obisku Jamove pomladanske razstave
V časih, ko tulijo svojo grozotno pesem
topovska žrela, ko se mesta rušijo v prah pod točo granat, ko tisoči v zadnjih naporih vijejo roke pred obličjem nedsprosne smrti živimo pri nas kakor na srečnem otoku sredi razburkanega morja, še nikjer ml to ni prišlo tako prepričevalno do zavesti, kakor oni dan, ko sem prestopil prag že častitljivega Jakopičevega paviljona. Kella gerant alii — mi pa glejmo Jamove slike! Slike, iz katerih žari veselje do življenja, do čarobne lepote našega zemeljskega bivališča, slike, ki 9o sposobne pregnati vse mračne misli in ki ti vzbujajo za nekaj časa občutek sreče.
Ko gledaš teh sto vokvirjenih Izrezkov iz božje narave, ki se ti razkošno zasmeje v bohotni razsvetljavi polne sončne luči, ali. ti sramežljivo mežika v rahli jutrnji meglici, ki ti bahato razkazuje svoje zdravo zelenilo ah se odeva v kristalno belomodri snežni plašč, tokrat občutiš. da bi bil Jama moral to razstavo imenovati »Himno soncu«.
Kajti sonce je, ki ustvarja večno lepoto našega planeta, sonce razsipa iz svoje palete vse tisočere Darvne odtenke, ki jih nezavedno dojema povprečno oko. Jama jih dojema zavedno. On sledi čarovniji, razsvetljave do zadnje nianse. Umetnik vidi* medsebojno barvno odvisnost in barvne vplive med posameznimi predmeti in najde za vsako takoj enako zmes na svoji
paleti, da jo prenese na pravo mesto slikarskega platna Njegovemu izvežbanemu in izkušenemu očesu ne uide noben odtenek, ki je važen za poudarjanje resničnega barvnega obraza naslikanih predmetov.
Jama ne sflika »lokalnih barv« predmetov, torej ne onih barv, ki jih imajo predmeti sami na sebi, ampak barve, ki se projicirajo v njegovem očesu, prišedši skozi večjo ali manjšo plast zraku. Te barvo so pa mnogo bolj resnične od nasebnih predmetnih barv, ker jih človeško oko niti ne more drugače videti
Kdor pa ve, koliko miselnega dela je T zvezi s takim slikanjem, ki mora v prosti naravi računati z učinkom izvršene slike v zaprtem prostoru, ta bo znal še le prav ceniti Jamovo delo, ki je sinteza znanja in izkustev, nabranih v dobi, ki sega v svojem začetku še v prejšnje stoletje. Neomajno kljubujoč vsem vplivom novih slikarskih smeri je prehodil Jama premo črto svojega umetniškega razvoja. Kar ^anes vidimo v paviljonu, je delo velikega našega umetnika, ki zasluži, da mu narod vsaj z obilnim obiskom pokaže svoje odobravanje.
Kadar je bilo treba peti slavo kakemu novemu slikarskemu načinu, ki se je prav vidno oddaJjeval od vernega podajanja naravnih oblik in barv, smo čitali vedno kot nasprotje takemu slikanju ironične opaz-
ke o »fotografih«. Fotograf je za propa-gatorja »naprednih« umetnostnih struj oni, ki verno kopira naravo, predvsem oni, ki skuša podajati tudi poedinosti iz narave.
Za oceno umetniške kvalitete je kajpada povsem nevažno, ali realističnega slikarja zanima detail, ali podaja samo glavne barvne ploskve; gre le za skupni učinek občuitja in znanja, ki se očltuje v umotvoru. »Fotografiranje« bd prav tako moglo pomeniti za slikarja izraz najvišje pohvale» če je a tam izrazom povedano, da je
umetniku uspelo doseči pri posnemanju narave ono popolnost, ki jo ima fotoka-mera glede pravilnosti risbe, linearne in zračne perspektive, podajanje pravilnega razmerja mod svetlobnimi in barvnimi var lérji Pri tem ne omenjam vprašanja slikanja podrobnosti, ki se da pravilno oceniti le glede na razdaljo, is katere naj umetnino gl ed ama
Jasna vsekakor ni miniaturisL Vendar ae zahtevajo njegove stike pretirane oddaljenosti gledalca. Znal je najti v tem pogledu zlato srednjo pot, ki omogoča» da so njegove slike lahko primeren okras največjih dvoran do intimnih stanovanjskih prostorov.
Podrofana ocena Jamovih umetnin, ki so pravkar na ogled, bi presegala prostor, Id mi je odmerjen v dnevniku. A je tudi nepotrebna. Kajti redkokdaj sem v raattar vah gledal tako enakovredna dela enega mojstra. Sicer pa se mi zdi, da prav ta razstava posebno učinkuje kot celota. Jama je namreč tudi mojster v razvrščeva-n ju svojih umetnin in zna posebno Izkoristiti kontrastne učinke med sosednimi slikami. Le poglejte — da omenim en sam primer — sliko »Pri vrtnarju« (St 26), kako se žari v predpoUdanskem soncu poleg št 27, predstavljajočo zamračeno savsko strugo, ki se izgublja v daljavi.
Jama ni samo slikar, on je tudi poet Naj slika našo krajino od gorenjskih planinskih predelov do zagorskih nižin, naj ga srečamo pri delu o kršni Dalmaciji ali pa celo v okolici Do&eve palače, nikjer also njegove slike zgolj mehanični posnetki tega, kar je videl ampak iz vseh teh krajin in stafaž v njih fežareva neko posebno lirično občutje. Mislim, da hi ga and imenovati ljubezen. Ljubezen predvsem do r^jnft yfnijfl^ tudi ^jutami do a^c^nmt*
re popolnosti m lepote narave, ki nas obdaja doma in v tujini.
Zato pa zasluži ta razstava, da Jo otoš-šče prav vsakdo, ki se še ni' popolnoma odtujil slovenskim kulturnim stremljenjem. Obdarila ga bo z neskaljenim užitkom lepote, ki ga bo morda spremljal tudi v bodočih dneh, ko bo gledal podob«» prizore r naravi.	L
Predavanje dr. B. Petranajeviča
Filozofsko društvo v Ljubljani le priredilo prejšnji teden predavanje o filozofu intuicšje in življenjske stvariteljnosti Hen-riju Bergsonu. V četrtek zvečer je bol v istih prostorih nadaljni večer tega društva, posvečen docela nasprotni smeri filozof-rfcega mišlenja. Znameniti beograjski filozof dr. Bramdslav Petronijevič. v katerem vidimo enega izmed oredstaviteliev sodobne znanstvene misli med Srbi ie pre^ davad o svojem filozofskem sistemu. Predavanje je bik) zelo dobro obiskano. Otvo-ril ga je predsednik Filozofskega društva, univ. prof. dr. France V e b e r. ki je predstavil predavatelja in med drugim citiral ie pred svetovno vojno izročeno sodbo poljskega filozofa Twardowskega. da je Branóslav Petronijevič ena najmočnejših filozofskih potenc v slovanskem svetu. Na njegovem primeru ie profesor Veber izrazil vero v moč naše narodne filozofiie in dejal, da tudi ta osnova služi ideii naše državne skupnosti
Nato je povzel besedo prof. PetroniievtìÉ ln uvodoma iziavii da ima njegovo predavanje Informativni značaj. Hotel bi prikazati svoje življenjsko delo v filozofiji, ki se deli v tri skupine: čista filozofija, znanstvena flJoaofiia in znanost Njegovo
* JUTRO« St. 57.
4
Sobota, & ZEL 1940.
■
Spoštovanim naročnikom!
Naročniki, ki jim je naročnina potekla, imajo položnice že v rokah ter naj jih blagovolijo porabiti za vplačilo nadaljne naročnine in sicer zaradi poslovnega reda v upravi Se ta mesec. Kdor ima še zaostanek iz prejšnjih mescev, naj ga blagovoli poravnati z marčno naročnino, da si zavaruje točno prejemanje lista ter da ne zgubi pravice do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. Točno plačevanje naročnine je glavni pogoj zavarovanja.
UPRAVA »JUTRA«
domače vesti
NA KRI2POTU
Prvak francoskega flbn» CHARLES VANEL
in: SUZY PRIM — JULES BERK V — TANJA FEDOK
Na tisoče vojakov je v svetovni vojni Izgubilo popolnoma spomin. In kaj je postalo lz njih po vojni? Ta filmska drama prikazuje bolno usodo tragične žrtve svetovne vojne. Najinteresantne jSe ln napeti dramski prikaz, ki veže gledalca v napetosti do konca predstave.	Ob 16., 19., 21. uri.	KINO MATICA — TeL 21-24
AIK S A, HČI PUSTINJE
Razkošno orljentalsko filmsko delo, divne španske pesmi in plesi — prekrasni p r i r o d n i posnetki ! V glavni vlogi španska filmska krasotica: Imperio PREMIERA DANES v kinu SLOGA, tel. 27-30. Režija: Manuel G on gora. Argentina. — Film prirejen po noveli Loriana Reya.	Glasba: maestro Juan Francisco Bianco.
Aiksa je dlvna In temperamentna umetnica, hči nepreglednih pustinj, za katere ljubezen se bori .dvojica mladeničev, eden strastveno a drugi nežno. Prekrasna slika napetih scen in borbe za ljubezen lepe Aikse. — Nabavite vstopnice v pred p roda ji !
Živadin je šel v Ameriko
Nemirna kri žene marsikoga no svetu. Z globetrotteri. ki jih soni do globusu pustolovska žilica, pa nima nič skupnega šuma-dinskj kmet Živadin Stevanovič, ki mu kot dobremu gospodarju pritiče čast, da je župan vaške občine Konjuške. Zaslovel je mož. odkar se je vrnil s svojega potovanja po Ameriki. Zdaj prireja predavanja po Jugoslaviji. Te dni je govoril v dvorani Ljudskega vseučilišča v Sarajevu, dvakiat je moral nastopiti in obakrat .ie bila dvorana nabito polna. Ima pač res ka.i povedati.
Zamikalo .je Zivadina lani na pomlad, da bi si ogledal mednarodno razstavo v New Yorku. Pripravil je oprtnik, stisnil nekaj prihrankov za nediije in io ubral čez veliko lužo. Pred nj m se je odori novi svet z ogromnim orjuš&im mestom. Vse skupaj je Zivadir. motril z očmi naše jr a zdravega kmetskega človeka, ničemur se ni čudil a tudi prav nič ni ušlo njegovemu bistremu pogledu. Obšel je vse paviljone na razstavi in vse predele New Yorka. Potem se je zglasil pri našem slavnem učenjaku Tesli. In ga je sprejel tudi sam newyorški župan La Guardia. Zivadin se ni nikjer pačil in slinil, povsod .ie ostal priroden. nikjer ga ničesar ni zmedla, nikjer ga ni bilo sram in tak raven mož je bil povsod prisrčno sprejet. Knj i, kakor je ta zdrav šumadinski kmet brž Jpoznal pravi značaj demokracije, tako so tudi veliki in mali predstavniki demokratične sile spo-7nali v njem čudno prirodnega brata iz dal.inje Evrope.
Kri ga je klicala dalje, da Je obiskal kolonije Srbov, Hrvatov in Slovencev po Zedinjenih državah, speznal je način njihovega dela in zaslužka, zaslutil pa ie tudi njihovo prisrčno navezanost na demovino in neugaslo hrepenenje po starem kraju. In f* je čutil dosti močnejšega, ko je spoznal, kako tudi naši rojaki v Ameriki ljubijo svojo ožjo domovino, kako so v skrbeh za ni en napredek in za njeno varnost in kako čvrsto so odločeni doprinesti žrtve, če bi to zahteval čas. Pri naših rojakih v Ameriki je kmet iz Šumadije prav spoznal, kako znajo državljani v blagostanju in svobodi spoštovati ideale domovinske ljgfcecni, državotvornosti in svobodoumja. Udeležil se je velikega festivala pri Chichagu. kjer »e je zbralo več ko 250.000 ljudi. Igrale so neštete godbe. Vse je navdušil prozir, ko se je zvečer na sinjem zablestela z raketami prikazana zastava USA. Ogromna množica ,1e planila na noge. vsi so zanosno prepevali ameriško himno in vzklikali Ameriki in svobodi. »Zapel sem tudi jaz.« pravi Zivadin, »čeprav ne poznam niti njihove himne, niti njihovega jezika. Prevzel me je njihov zanos.«
Sto dni se je mudil kmet Zivadin z lastnim »kruhom i ruhom« v Ameriki in je spoznal tole: samo pravo pošteno delo v svnbodä in demokraciji lahko zagotovi vsa-ktunu delavnemu človeku pošteno življenje. E, mar bi bila Jugoslavija namesto tistega ponesrečenega paviljona poslala v Ameriko ra.^ši nekaj tisoč takih zdravih mož! Za paviljon je namreč — z vso korupcijo okoli njega — morala žrtvovati težke milijone. Ali pa je bil paviljon vsaj toliko v prid njenemu ugledu, kakor en sam., zdrav naš kmet. — to se vpraša...
ooiezenskem dopustu. Podzemelj pogreša dve učni moči, v Drašičih pa manjka ena moč za pouk ročnih del že od februarja preteklega leta. Iz nacionalnih ozirov je nujno potrebno nastaviti učitelja na Planino, kjer novo otvorjeni razred nima učitelja. Tudi v Radatovičih, Sinjem vrhu in Starem trgu manjka po ena učna moč. Kakor vse kaže. bo treba zapuščenemu šolstvu v Beli Krajini posvetiti več pozornosti, kajti zapuščene šole — slabe eno-razrednice — postajajo že kamen obče spotike posebno iz razloga, ker bratje iz obmejne banovine Hrvatske kažejo vse drugačen napredek!
* Diplomirani so biH na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Jože Derkač iz Cankove, Štefan šoba iz Stopar pri Ma-kolah. Vlado Sojer iz Podbukovja, Silvester šivic iz Ljubljane in Stane Vogrinc iz Dobove. čestitamo!
*	Moderno cesto od Sarajeva do Splita
bodo začeli v kratkem eraditi in sicer istočasno na več odsekih. Tehnični oddelek banske uprave v Sarajevu kakor tudi v Solitu naglo izvršujeta potrebne priprave, da bo na pomlad mogoče razpisati licitaci i o del na posameznih predelih.
*	Pokojninski zavod v Zagrebu kupuje hišo, v kateri je znana resavraciia »Janje« v Nikoličevi ulici Kupnina znaša okrog 9 milijonov din. kunčiia Da za enkrat še ni sklenjena ker se posa lata kunec in prodajalka za razliko kakega pol miliiona di-nariev. Pokojninski zavod namerava hišo porušiti in zgraditi vellico novo palačo.
*	Izlet Rim, Neapelj, Capri, Pisa, Bologna, Firenze. Informacije in prijave Put-nik. (—)
*	Zaklada ne morejo najti. Poročali smo, da ie v Selcih na Jadranu umrla konec februarja milijonar*.,a Marjeta Zlatar-Gol-dova Bila ie čudaška žena ki ie samota-riia za zaklenjenimi vrati. Vedelo se ie. da
Ob vsaki priliki »ROŽA«
cvetličarna, nasproti »Uniona« Frančiškanska 3 — teL 31-74.
*	Visok preostanek od zimske pomoči. V
Zagrebu ie imel v sredo zvečer seio odbor za zimsko oomoč. Blagajnik ie sporočil, da se je doslej nabraio 3,047 933 din. Od tega so potrošil-: samo 993.121 din. Ostalo ie torej na razpolago 2.054.811 din. Razen tega je dala borza dela 730.000 din za iavna dela in je ta denar že vporablien. Glede visokega ostanka so sklenili da ea ohranijo kot potrebno rezervo za orihodnio zimo. saj do 10. aprila ne moreio z iavnimi deli porabiti celih 2 milijonov dinarjev na ob-močiu zagrebške občine.
*	Med tem ko pri nas še vedno pritiska mraz, so imeli na Jadranu te dni burjo, zaradi katere je trpel promet po morju kakor tudi na progah. V splitsko luko v četrtek ni prispelo 6 parnikov. Na sinjski ozkotirni progi pa vlaki sploh niso vozili, ker bi bila burja, besneča z brzino 110 km na uro, lahko povzročila katastrofo. V hudih skrbeh so dalmatinski kmetje, ki jim je popolnoma pošla krma in so pašniki pokriti s snegom. Da si ohranijo drobnico in živino, so pričeli z lastnih streh puliti slamo ali pa jemljejo slamo iz lastnih postelj.
ie svoj čas dedovala veliko oremoženie oo možu. ki ie obogatel v Argentimi: Nie-no imetje so cenili na 10 milijonov dinarjev. večii del v dolariih. Posebna komisdla ie zadnje čase prebrskala vso hišo ker 1e splošna sodba da 1e bogataš:ca skrila svo-ie premoženje v zemlio ali v zid. zaenkrat zaklada še ni na dan. Kar oa so našli, so si med seboi razdelili bližnji sorodniki
» Usoda vojne sirote. Na begu pred sovražnikom se ie leta 1916 znašlo v Nišu mnogo beograjskih družin. Med njimi ie bila tudi gospa Angelina Gavrilovičeva Moža so fi bili odvedli v taborišče hčerkica ji je po nekaj tednih od stradanja umrla Pa je naneslo, da je Angelina nekega ia-nuarskega jutra, ko se ie vračala z niškega pokopališča kjer je dan na dan v loku in molitvi iskala tolažbe, našla večjo škatlo Pusti'la io je bila na miru. ali orav tedai je v škatli nekaj zajokalo. Gospa Angelina je našla premraženo dete in ob njem listek, da ni še krščeno, da je oče na fronti, mati pa da je umrla na poroda Gospa Angelina ie po smrti svoje hčerkice smatrala nai-denko za božji dar. Zda i ni več hodila na pokooališče. marveč ie začela skrbeti za
vrst kolonjske vode, odlično parfu miranih — toči v vsaki količini i
in po nizkih cenab Parfumerija »VENUS«, Tyrfteva »I
* Pomanjkanje nčiteljstva v Bell Krajini. Skrajni čas je, da se prosvetne oblasti pozanimajo za izpopolnitev izpraznjenih mest. Na deset eh šolah zevajo praznine. Dve med temi, in to v Čep-Jjah in Radencih, pa sta ostali po premestitvi učnih moči sploh zaprti, šolska mladina iz okolice Radencev je že od 17. januarja dalje, iz okoliša čeplje pa od 9. februarja brez pouka. V Dragatušu je dvoje praznih mest; v Adlešičih se s poukom na štirirazrednici mučita dve pripravnici, ker je šolska upraviteliica na
Drevi ob 20. ari v Kazini
VELIKA REVIJA JAZZA IN PLESA
P. S. K. - turnir — »Swing Rhythm« — Ples do jutra — Bar.
*	Celo v Dubrovniku se letos drsalo in smučajo. Kralj večne pomladi na Jadranu, kakor vzdevaio Dubrovnik, je letošnjo zimo doživel nenavadna presenečenja, ki se niti v marcu ne končajo. V četrtek zjutraj je spet začelo snežiti in ie bil Dubrovnik pobeljen. Na ulicah so se pojavili smučarji in saiikarji. da prebivalci ne pomnijo enakega. Na ulicah so se vrstili najrazličnejši prizori. Dubrovčani. ki niso vajeni poledice,
so padali kakor snopi.
*	Velikonočne razglednic« Družbe sv.
Cirila in Metoda, ki se prodajajo v korist naše narodne obrambe, zahtevajte po vseh trgovinah in trafikah. Naročajo se pri Družbi sv. Cirila in Metoda, Ljubljana Beethovnova 2.
*	50® Celzija je v teku zadnjih dni doseglo živo srebro na pianini Vlašiču. Tako vsaj poročajo »Hrvatskemu dnevniku« iz Travnika. Pravijo: Medtem ko v vsei Bosni vlada še dosti huda zima in mraz m med tem ko se Travnik koolie v iutrnii in večerni megli, je na planini Vlašiču neverjetno lepo in toplo vreme. Zaradi nenormalno visoke temperature do 50° Celzija ie Vlašic poln smučarjev in izletnikov, ki se po nekai dneh ožgani od solnca in vetra vračajo v dolino zagoreli, kakor sredi poletja iz Dalmacije. Vesti o tako visoki temperaturi v višavi 2000 m 90 vzbudile povsod pravo senzacijo in prihaja i o na Vlašič ne samo planinarii iz Travn:ika in okolice, marveč tudi iz drugih mest Bosne in Hrvatske, da izkoristijo redek prirodni pojav.
otroka, ki Jo le krstila za Pavlito. Kljub vojnim tegobam le dekletce odraslo. Go-spei Angelini je mož kmalu umrL nedavno pa je tudi sama zbolela na srcu. In bila ie njena največja skrb. kai nai bo z naidenko. ki šteje zdai 24 let. Pripravila ii ie sicer majhno doto, toda to ne zadosuje za obstanek. Ko si le gospa Anglelina nekoliko opomogla se te s Pavliio napotila v uredništvo »Politike« in izpovedala vso zgodbo, da bi se morda le našel kdo s plemenitim srcem in z razumevanjem za usodo voi ne naj denke.
•	Gladovno stavko opažajo pri tjulnju,
o katerem smo poročali, da sta ga ribiča vlovila živega v majhnem za toku blizu Visa. V Splitu, kamor sta ga pripeljala, noče ničesar jesti, zato sta sklenila, da ga ponovno spustita v morje, ker bi sicer kmalu poginil.
•	Smrt na kolodvoru v Ka^ovcu. Splitski brzovlak je v četrtek ob 10. dopoldne na kolodvoru v Karlovcu pregazil poštnega kočijaža Marka Boriča. Marko je na
I
Käthe Nagy * Jean Marat
v frane, filmu »Nuits de Princes« KINO UNION, tel. 22-21
LJUBEZEN VELIKEGA KNEZA
Krasen, pretresljiv film o usodi ruskih
emigrantov v Parizu! Ruske narodne pesmi v sijajni interpretaciji Marine Schubertove!
Predstave ob 16 19. ln 21. uri
progi pobiral koščke premoga in ni čul prihajajočega vlaka, ker je bil pri svojih 65 letih nekoliko naglušen. Lokomotiva ga je vlekla 15 m s seboj in ga strahovito raz-mesarila.
•	V Somborn Je 26 mesarjev v preiskavi. Policija v Somboru je uvedla preiskavo proti 26 mesarjem zaradi nedopustnega povišanja cen. Policija je ugotovila, da so mesarji kupovali teleta po 4 din kg žive teže, jagnjeta po 8 din kilogram, teletino so prodajali po 18 do 20 din in jagnjelino po 15 in 16 din.
•	Dobro srce Ima mestni stražnik Živo j in Plavšič iz Sombora. Nedavno je ponoči srečal na ulici trgovca Frana Bižofa. Ker je bil trgovec hudo okajen, ga je prijazni stražnik vzel pod pazduho in ga odvede 1 domev. Ker se Bišof ni ničesar zavedel. mu je stražnik odvzel denarnico z 2.800 din, zlato uro z verižico in prstan v vrednosti 4.700 din. Pred sodiščem se je zdaj zagovarjal, da Je vse skupaj hotel trgovcu le hraniti, je pa pozneje na to pozabil. Sodišče ga je obsodilo na 20 dni zapora
•	Krvav dvoboj v gozdu. V Gllnici pri Cazinu je gospodar Gjuro Vignjevič zasačil v gozdu LJubornira Mediča ki je podiral drevo. Takoj sta se sprla in namesto bridkih sabel zavihtela vsak svojo sekiro. Medič je bil hitrejši in je udaril Vi-gnjeviča s sekiro tako močno po vratu in prsih, da mu je zadal strahovito rano. Kljub temu je bil Vignjevič še toliko pri moči, da je zamahnil po Mediču in mu presekal nekaj reber. Kmalu nato je Vignjevič izdihnil Mediča pa so neki ljudje v obupnem stanju prepeljali v bolnišnico v Petrin jL
•	Zagonetna ta vina dragotin. Ko Je v
ponedeljek odpotovala gospa Eia Komanova soproga škofjeloškega zdravnika v Beograd, jc skužkinja shranila njeno zapestnico v predalček omarice v kopalnici, kamor razen domačih, težko kdo pride. Ko pa se je gospa vrnila, ni našla več ne zapestnica, ne zlate ovratne verižice. Oboje je vredno 15 000 din. Aretirali so dva osumljena ključavničarja
•	Avtoprometna zadruga z o. z. v LJubljani iavlia. da avtobus na Droei Ljubljana —Kamnik—Črnivec—Gornji grad—Ljubno zopet redno obratuje po voznem redu. (—)
Iz Lfubljjane
ti— Krajevni odbor Jadranske »träfe, Ljubljana-železnica Ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 11. t. m. ob pol 18. v pritličnih prostorih železniške direkcije, vhod iz Pražakove ulice. Vsi člani in prijatelji vabljeni.
u— Rezervni intendanoli) oficirji in nižji vojni uradniKi ekonomske stroke se opozarjajo, da bo v ponedeljek 12.., sreda 14. in petek 16. t. m. vsakokrat ob 1830 v dvorani Udruženja inženjerjev tn arhitektov, Zvezda (II. nad.), predavanje, ki je po naredbi komandanta dravske divizijske oblasti obvezno. Pri vstopu je oddati na osminki pole napisano Ime s činom radi nadaljnje evidence vojaške oblasti.
u— U*pel Koncert »Edinosti«. Mladi pevski zbor viške »Edinosti«, ki obstoji šele dobrega pol leta in ki ga spretno vodi kot pevovodja g. Ciril Oblak, je prire-
Jug. nac. akad« klub „EDINSTVO"
ponovno opozarja na svoj akademski ples
II. VEČER BRATSTVA
ki bo drevi ob 20.20 v Trgovskem domo
Pri sporeda sodelujeta ga. Manja Mlejnik-Sibinovičeva ln g. Tone Petrovčič. Narodne noše dobrodošle.
metafiziko, v prehodne discipline in v empirično filozofijo. Predavateliu ie uspelo, da je v teku dobre ure prikazal samo osnove svojega dela na področju teorije spoznavanja in metafizike. Glede svoie teoriie spoznavanja ie dejal, da mu ie izhodišče isto kakor Descartesu. vendar ga je v dveh osnovnih točkah izpopolnil. V gnosološkem dealizmu stavi nasproti sub-jektivizmu svoi obiektitvni idealizem in se v sporu glede realitete zavesti postavlja -za stališče Humea. ne pa na stališče Kanta. V nadalinem ie razložil svoio teorijo empiriorationalizma. lei ima pri niem absolutno metafizičen značaj. 2 njo skuša spraviti v sklad emoirizem in racionalizem. Niesova teorija spoznavanja uči da je treba razlikovati dve vrsti izkustvenih dejstev: dejstva neposredne ali notranje izkušenosti in dejstva posredne ali vna-nie izkušenosti Med dejstvi neposredne izkušenosti ie zepet treba razlikovati preprosta in kompleksna dejstva, kar ie predavatelj pokazal predvsem na Primeru barv. Deistva. ki so numerično preprosta in izhaiaio iz neposrednega izkustva, so logično nuine resnice, med tem ko so med kompleksnimi dejstvi nuine resnice in slučajne resnice Na^e spoznavanje ni omejeno na deistva neposrednega izkustva marveč lahko dožene tako kvantitativno kakor kvalitativno strukturo vnaniesa sveta. Obširneje ie predavatelj govoril o svoli analitično-empirični metodi spoznavanja Označil se je za Dristaša monooluralizma. kar naj bo sinteza Leibnitzove in SDino-zine filozofije.
Prehajajoč k temeljem svoie metafizike, je dr. Petronijevič dejal samozavestno, da ,. :.';o reče o sebi. kar ie dejal o svoji filozofi! Platon: kdor ne pozna geometrije.
ne more razumeti njegovega sistema. Pri dr. Petronijeviču je ta težkoča tem več i a. ker je treba posebei ooznati niegov način geometričnega mišlienia. Njegova geometrija ie popolnoma metafizična in se od evklidovsko Continui tati vne koncepcije prostora in teles razlikuje po svojem metafizičnem vrednotenju takozvanega dškret-nesa prostora. Predavatelj ie skušal poslušalce kar se da nazorno uvesti v ta zapleteni sistem matematično-filozofskega gledanja, vendar mu je to spričo težavnosti obravnanesa predmeta uspelo le v mali meri. Razpravljajoč o svoii monadolo-giji. ki pa se močno razločuje cd Leibnitzove. je razvil v krajših potezah tudi svoio teorijo prostora in časa. ki sta mu oba končna ne oa neskončna, v kolikor gre za takozvani razširjeni prostor in čas. Večnost je samo v nerazširienem času.
Predavatelju ni ostalo mnogo časa. da bi se bavil tudi z raznimi konsekvencami svoje metafizične in hioermetafizične filozofije. Omenil je samo nekatere posledice, ki jčh ima niegovo gledanje za nekatere druge filozofske nazore, predvsem za teologijo in materializem. Pri idealistu objektivnega tioa. kakor ie dr. Petron.ievič. so presenečali njegovi le mimogrede na-vrženi nazori o božanstvu in še nekatere druge misli, ki so vzbujale začudenje oo svoji subjektivistični smelosti. V splošnem ie Petroniievičeva filozofija močno oddaljena slovanskemu načinu mišlienia ki sta mu naibližia neposredno izkustvo in intuicija in ki v delih svojih na i izrazitejših mislecev ne kaže posebno velikega razumevanja za tako absolutne metaf'z'čne sisteme, kakor ie Petronijevičev. Zdi se. da ie vsaj v tem. kar nam le povedal o sebi ugledni srbski znanstvenik, težko najti
kakšne značilnosti naše. iz narodnega duha potekajoče filozofije. Predavatelju ie občinstvo izkazalo svoio hvaležnost njegov trud z iskrenim ploskanjem.
za
Zapiski
SLOVENICA V »SLOVO
O SLOVESNOST« Med češkimi znanstvenimi časopisi slovi »Slovo a slovesnost«, ki ga že peto leto izdaja v založbi Melantricha »Praški lingvistični krožek«, eno najpomembnejših ognjišč novih lingvističnih smeri v srednji Evropi. V zadnji številki lanskega letnika (1939) sta izšla dva sestavka, ki se tičeta slovenske kulture. Sourednik revije, univ. prof. dr. Bohuslav Havranek poroča v članku »Nov časopis za slovenski jezik in literaturo« o organu Slavističnega društva v Ljubljani »Slovenski jezik«. Uvodoma pravi pisec, da je proučevanje slovenskega jezika in literature že dolgo pogrešalo specialnega filološkega časopisa Ta nedostatek je bil tem očitnejši, ker je intenzivno znanstveno delo v slovenski filo-logiji pokazalo zadnja tri štiri leta povečano publikacijsko dejalnost. Pisec navaja v zvezi s tem spise Fr. Ramovša, Kidriča, izdajo brižinskih spomenikov, Nahtigalove »Slovanske jezike«, Isačenkovo študijo o narečju vasi Sele in Istega avtorja razpravo o slovenskem verzu in Bezlajev »Oris slovenskega knjižnega izgovora«. Odlični češki poročevalec izraža željo, da bi naše slavistično glasilo prinašalo kvalitetne raziskovalske in popularnejše prispevke o problemih slovenskega pismenega jezika, pesniškega Jezika in sploh struk-
ture domačih slovstvenih del, torej iz
strok, ki so bile dosihmal v sicer bogatem slovenskem filološkem delu najmanj zastopane. Nato omenja dr. Havrànek nekatere članke, med njimi Isačenkovega o mnogo je zičnosfti koroških Slovencev, So-vretovega o relativnih stavkih, šolarjeve-ga o fonetičnem pouku in Ocvirkovega o ruski formalistični Soli. češki ocenjevalec priporoča redakciji več črtanja češ da je mogoče obravnavati posamezna vprašanja krajše, vendar pa dovolj znanstveno.
A. V. Isačenko poroča v članku »Instrumentalno fonetična študija o književni slovenščini« in doktorski disertaciji F. B e z 1 a j a »Oris slovenskega knjižnega izgovora«. Referat o tej knjigi je kritičen in izzveneva v sklep, da je knjiga prinesla malo res pomenljivih izsledkov.
Nekoliko prej (št. 3, str. 159) Je znanstveni četrtletnik »Slovo a slovesnost« priobčil oceno spisa A. V. Isačenka »Slovenski verz«. Kritik J. Hrabàk se bavi strokovno z izsledki mladega slove-nista, dostavlja svoje pripombe in sklepa oceno takole: »četudi njegova knjižica ni izčrpala téme v vsej širini ln ne prihaja vedno k definitivnim sklepom, daje vendar zelo prodorno razčlembo. Lahko rečemo, da je piscu uspel njegov poskus. V problemih, ki jih je obdelal, je mnogo dragocenega za slovensko literano znanost, v številnih opisnih podatkih pa Je vrednost tb-ga dela tudi za primerjalno slovansko metriko«.
Naj tem člankom iz slovenskega jezikoslovja kronistično pridružimo 8e razpravo M. Pavlovtča »Pomen L 1839 za tvorbi srbskega književnega jezika«.
-----------fffiV-
dil v nedeljo v telovadnici meščanske šole izredno uspel koncert. Telovadnica je bila napolnjena do kraja Zbor šteje 22 pevcev, ki so vsi že dokaj rutiniraoL Zapeli so nam nekaj narodnih in umetnih pesmi, ki so občinstvu zelo ugajale, kar je dokazovalo navdušeno odobravanje. Pe-vovodji je bil poklonjen krasen lavorov venec z državno trobojnico. Koncert je dosegel v polni meri svoj namen.
Krasne eksemolare SREBRNIH LISIC
in vse druge posebnosti kožuhovine — dobite najceneje pri KRZNARSTVU
JOŽE DOLENC,
Sv. Petra cesta 19.
u—K. o. Jngosiov. nacionalne strani na Viču bo imela v soboto 16. t. m. ob 20. v salonu gostilne Ivana Pimata redni občni zbor, ki bodo na njem poročali tudi delegati sreskega oz. banovinskega odbora JNS. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora udeležijo v polnem številu. Zastopniki bratskih ljubljanskih krajevnih organizacij vljudno vabljeni.
Fotoamaterfem
vljudno sporočamo, da smo si pravočasno izpopolnili zalogo, tako da zamoremo filme plošče kot ves drugi fotografski pribor kar ga imamo na zalogi nuditi še po stari ceni.
Tudi fotoaparate, kakor Leico, Contax, Rolleiflex dobite še po start ceni, čeprav je njih cena zvišana za 10%.
Se priporoča
Foto Tourist — Lojze Ž muc
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8
n— Vesela zgodba »Pekovska« bo prav
gotovo tudi vas tako prevzela, da se boste ob koncu predstave kar pridružili pevcem na odru in ž njimi zapeli: Mi vsi smo pekovske krvi . . . Saj se vam bodo ti peki in pekovke — sami stari znanci — s katerimi boste preživeli par prijetnih uric, tako priljubili, da jih boste radi še večkrat obiskali, šentjakobsko gledališče ponovi »Pekovsko« danes in jutri obakrat ob 20.15. Prav dobro napravite, če si kupite vstopnice že v naprej, od petka dalje pri gledališki blagajni v Mestnem domu.
Dobro kakor zmeraj,
zaradi velike, cenene Izbire pa vam bo še posebno ugodno ustreženo, če se t. trgovini z delikatesami V. A. JANES, ALEKSANDROVA 12, TEL. ŠT. 3455, že zdaj zmenite za IZVRSTNO ŠUNKO ALA PRAGA OD 2 KG NAPREJ ter si REZERVIRATE PITANEGA KAPUNA EN DRUGE DOBROTE ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE.
o— Pianist Anton Trost, novoimenova-ni redni profesor drž. glasbene akademije v Ljubljani, je došel te dni z Dunaja in že nastopil svoje mesto. S tem, da je odličnega umetnika in klavirskega pedagoga spet pritegnila domovina, se je izpolnila želja mnogih izmed akademske mladine in iz glasbo učečih še privatnih krogov.
Sokol Polje veseloigra :
io. n. ob
pol 8. uri
„Oje j, štorklja!"
d— Pogreb dr. Valentina Koruna *e vrši danes ob pol 17. uri iz mrliške veže k Sv. Križu.
n— Tragična smrt mladega dijaka. Na Gradu smo doživeli novo žaloigro v številni družini, ki jo zadnji čas neprestano preganja nesreča FI io Sili, sedmošolec, je iznenada umrL V Silijevi bližini je to zdaj že drugi primer nagle smrti. Pred letom dni Je avto pri St. Vidu povozil njegovega brata, ključavničarskega vajenca. Ker je družina v obupnih socialnih razmerah ln Je bila v veliki meri odvisna od zaslužka, ki ga je Edo prinašal od instrukcij, prosimo plemenita srca za kakršnokoli pomoč v blagu ali denarju. Darila sprejema tudi uprava naäega lista, _	•
»JUTRO« R. W,
Bdbota,> m. 1940.
ICadonalna ora. V UablJaMfcl radio-
fonski postaji bo danes ob 19.20 predaval strokovni učitelj g. Rudolf Dos tal o »Celju — sedežu Celjskih grofov« s prenosom v Zagreb in Beograd.
n— Tiskani krepdeglni ostanki, lepi vzorci uporabljivi za otroške oblekce, bluze, rute, kombiniranje oblek itd. dobite mt 15 din v mali Goričarjevi trgovini za Ljubljanico, Sv. Petra nasip 29. Na zalogi tudi razni ostanki štofov in pralnega blaga po nizkih cenah! (—)
n— Spored javne produkcije nafte Glasbene akademije, ki bo prihodnji torek 12. t. m., je naslednji: 1) Mozart: Klavirski koncert v c-ntolu. Igra Loger Edita, šola prof. Janka Ravnika 2) Maks Bruch: Violinski koncert v g-molu. Igra Kajetan Bürger iz violinske šole prof. šlaisa. Obe skladbi sta s spremijevanjem orkestra. Pomnoženi orkester sam pa bo zaigral kot sklepno točko sporeda Beethovnovo Osmo simfonijo v f-duru. Dirigent slušatelj Hubad Samo iz šole honorarnega profesorja dr. Danila švare. Produkcija bo v veliki Filharmonični dvorani Začetek ob 18.15. Sporedi od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice. Spored je obenem vstopnica. (—)
u— »Aiksa. hči pustinje« 1e razkošno orientalsko filmsko delo. orireieno do zname niti noveli Loriana Reya. Opisuje nam strastveno borbo dveh arabskih miadeničev za ljubezen leoe Aikse. hčere nepreglednih afriških pustinj. Absalam in H am ed. sinova Alahove vere. katerih obitelii so živeli skozi stoletja v sovraštvu in krvni osvetL sta sklenila po dovršeni evropski izobrazbi, pomirit: se in prijateljstvo proslaviti. Spozna a sta lepo in temDeramentno ma versko dekle A'.^so. ki ie nastopala v tetuanskih zabaviščih. Niene divne pesmi, polne hrepenenja. so ooajale goste. Ni čudno, da sta se tudi oba mladeniča zaljubila. Toda Aiksa je že poklonila svoje srce Hamedu Absalam se vrne domov, kjer sa nieaovo pleme navdušeno sprejme. Hamedu ni bilo do resničnega oomirienia. Prišedši domov ponovno napade Ab;alamova krdela in ubija njegove čuvarje. Pa tudi Aiksa dotivi razočaranje. Hamedov oče jo napodi Z dvora. V pustinji jo naideio Absalamovi konjeniki, ki jo odvedejo v njemu. Hamed sklene ubiti Absalama. ter pošlje enega svoiih ljudi, da izvrši zločin, ki oa ne uspe. Aiksa dodobra spozna plemenitost in nesebično ljubezen Absalamovo ter za-vratno podlost njegovega druga Z vsem žarom svoje ljubezni se oklene Absalama in mu postane dobra žena. Film. katerega lepoto podčrtavaio tx^eg divnih španskih Pesmi prekrasni naravni posnetki in zanimivosti iz življenja v Afriki, je na sporedu v kinu Slogi. Premiera bo danes in priporočamo cenjenemu občinstvu nabavo vstopnic vnaprej. (—)
u— Snočna ponovitev Prešernove«» Sonetnega venca kot kantate L. M. Skerjan-ca se je morala odpovedati zaradi glasovne indisoozicije ravnatelja Betetta. Ponovitev velikega izvirnega dela je samo odložena na poznejši termin, novi datum bo iavljen pravočasno, kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Prosimo, da vzame občinstvo to na znanje.
u— Prihodnji komorni koncert. Primarii kvarteta Pol troni eri. slavni violinski virtuoz Albert PoltronlerL je eden najznamenitejših italiianskih violinistov, ki nastopa po vsej Evropi na samostojnih violinskih koncertih pole? tega ie pa tudi Primarii slavnega italijanskega tria. ki 1e znan pod imenom Trio Casella Vse to naj dokazuje, da je kvartet Poltronieri prvovrstno umetniško komorno združenje. Nji-
Glavna kofektura drž. razr. loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14,
javlja izid žrebanja z dne 8. marca t. L V. razreda, 39. kola.
žrebanje V. razreda 89. kola Je bilo s tem zaključeno in končano. PREMIJA DIN 2,006.000,— St. «6178 PREMIJA DIN 1,008.000.— št. 69428 PREMIJA DIN 512.000.— št. 86151 DIN 80.000.— št. 34444 DIN 24.000.— št. 60457 DIN 20.000,— št. 99644 DIN 16.000,— št. 42313 DIN 12.000,— št. 33623
PO DIN 10.000,— 33449 45120 55453 58300 69919 80801 90629 98045
PO DIN 8.000.—
16189 18843 30032 37203 57419 44387 28387 9700 88860 43155 75353
PO DIN 6.000.— 13897 25647 47763 53540 60007 78414 94296 96958 92400
PO DIN 5.000.— 10560 11939 25998 38298 3930S 52979 58588
54143 65013 67872 82222 83799 84699 86689 88765 86599 38457 92056 24900 55813 48268 PO DIN 4.000.— 8308 18402 19058 20882 22966 27244 53720 57648 62268 63184 65497 72823 73638 83692 93451 95318 97863 14457 25620 69775 97219 17301 81620 44581 43725 78591 36566 91464 85285.
ft urial je fe Mio izžrebanih Se veliko Število dobitkov po din 1.000.—.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturl »Vrelec sreče«, lahko denar takoj dvignejo.
Celokupna originalna žrebna lista V. razreda 39. kola bo dospela približno v 10 dneh po končanem žrebanju.
12. marca Vam bodo na razpolago nove srečke za I. razred 40. kola. žrebanje pa bo 12. aprila v Beogradu.
Priporoča se Vam vsem glavna največja holektura v Sloveniji »Vrelec sreče®.
hov edini koncert ▼ Ljubljani bo t petek
15. t. m ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Igrali bodo kvartete, ki so iih napisali: Mozart. Pick-Mangiagali in Ravel. Vstopnice od danes naprei v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— APZ — sedeži sa koncert Akademskega pevskega zbora ▼ LJubljani ▼ ponedeljek 11. t. m. v Unionu so ie razpro-
da^oiAJuKu" nn'iujuiutfteiici vl»ietirwin urtami
zvšč, glede katerih do sedaj še nismo nili nobenih zakonskih določil M^ončno je ministrski svet razpravljal p li o prenosu kompetenc ministrstva za oesno vzgojo, v katerega delokrogu se Iihajajo športne organizacije in pa sodstvo. Ker po sporazumu od 26. avgu-ta delokrog banovine Hrvatske obsega udi kompetence ministrstva za telesno /zgojo. sokolska organizacija katere starešina ie Nj Vel kralj, pa se ravna po posebnem zakonu in je njeno enotno de-flovanje zlasti v sedanjih časih za državo zelo važno, so nastale glede prenosa kompetenc ministrstva za telesno vzeoio težkoče. ki do danes niso bile odpravljene. Tudi na četrtkovi seji ministrskega sveta ii prišlo do končne rešitve vprašanja Iz-oljen je bil zato poseben odbor ministrov , nalogo, da najde izhod eventualno z re-'fcijo zakona o sokolstvu. V tem odboru
8'.
minister za telesno vzgojo Tomič. mi-
ter vojske in mornarice general Nedič drgradbeni minister dr. Krek. ki je ka-štv znano, eden od najodličnejših članov Mei>vske organizacije.
prak
ja	—-	-----
vsi sadjarji pa tudi lastniki mestnih sadnih vrtov, ki nameravajo drevesca sami škropiti. Predavanje bo vodil mestni kmetijski referent g. Martin Cimerman. Po-družnica namerava letos uvesti škropljenje sadnega drevja z lastno škropilnico in pod lastnim vodstvom. Vsi posestniki ki želijo, da bi se škropljenje pri njih izvršilo, naj to takoj javijo v tajništvu podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju, Cesta na grad 10. Pred škropljenjem je treba drevesa očistiti ln obrezati.
e— Zdravniško dežurno Službo ra člane
O UZD bo im eil jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti Dežurni zdravnik nudi pomoč samo v neodložljivih primerih, kadar Je pristojni zdravnik OUZD odsoten.
e— Umria Je v četrtek na Breg"n 29 pri
Celju v 79. letu starosti hišna posestnica ga. Genofeva Vivoda, roj. Divjakova. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Na Ostrožnem 20 je umrla v četrtek 721etna preužitkarica Amalija Podbregarjeva. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!	_____
e— Predavanja za rezervne oficirje. Celjski pododbor UROIR sporoča, da bo prvo predavanje za rezervne oficirje v ponedeljek 11. t. m. ob 19. v Oficirskem domu, drugo predavanje pa v četrtek 14. t. m. ob 19. v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba obvezna.
e— Dva usodna padca. V torek Je padel 301etni gozdni delavec Karel Bezovšek lz Solčave pri delu v gozdu in si nalomil desno nogo v gležnju. V St. Petru nad Laškim si je 121etni posestnikov sin Martin Lokošek pri padcu zlomil levo nogo v gležnju. Oba se zdravita r celjski bolnišnici.
e— Predavani» o Hrvatskem Primorjn.
Krajevni odbor Jadranske straže v Celju priredi s sodelovanjem Tujskoprometne zveze Putnik v Celju v sredo 13. t. m. ob 20. v dvorani kina Metropola Javno predavanje o Hrvatskem Primorju s posebnim oziram na stare umetniške spomenike (arhitektura, slike. kipi). Predaval bo ravnatelj Tujskoprometne zveze na Sušaku g. L S. Vrignanin, ld bo po predavanju predvajal tudi zvočni film »Od Zagreba do Raba«. Ta film Je bdi izdelan lani ter je bil predvajan v vseh večjih državah Evrope in tudi na svetovni razstavi v New Torku z lepim uspehom. Vabimo Javnost, da se udeleži tega zanimivega predavanja v velikem številu.
e— Komemoraclja «a gg. Eminjanom Lilekom in FranJom Krajncem. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila to Metoda v Celju priredita v soboto 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svečano počastitev spomina pokojnih velikih narodnih dobrotnikov gg. vladnega svetnika Emilijana Lfieka in nčitelja Franja Kra,tnca. Govorila bosta gg. prof. Janko Orožen in učitelj Fran jo RoS. Sodeloval bo tudi zbor Celjskega pevskega društva K udeležbi vabimo vse narodno zavedno prebivalstvo.
o— Slovanski večer bo V soboto, 6. aprila v Narodnem domet ▼ Celja. Na spored« bodo koncertne ki pevske točke ter plesi V telovadnici SdkoOskega društva Celja-matice vadijo vsako sredo Ob 20. Češko besedo in narodna kola. Obleka za obisk slovanskega večera bo pramenadna, vendar je splošna želja, da bi bilo na prireditvi kar največ narodnih noš. Bratje in sestre naj skušajo do tega dne če mogoče dobiti narodno noöa V torek 12. t. m. ob 17. bo v Celjskem domu sestanek starejših sester, ki se bodo posvetovale zaradi sodelovanja na prireditvi. Na sestanek so vabljene vse starejše sestre s prošnjo, da se ga zanesljivo udeležijo. Posebna vabila jim ne bodo dostavljena»
Iz Maribora
a— Za koncert APZ v Mariboru t
boto, 16. t. m. ob 20. v Unionu vlada veliko zanimanje. Sporočamo, da Je bila velika unionska dvorana v Ljubljani za po-nedeljski koncert APZ že včeraj razprodana. Zato ne čakajte do zadnjega in si takoj preskrblte vstopnice pri »Putniku«! Od ponedeljka naprej bodo v prodaji tudi sporedi, ki jih glede vsebine Se posebej priporočamo.
a— poučno «nglefiko predavanje Je bOo
predsnočnjim v društvenih prostorih tuk. agilno delujočega Angleškega kluba. Predaval je lektor angleščine na ljubljanski univerzi Mr. Lawrenson o angleškem vulgarnem jeziku. Pri tem Je navajal med drugim nekatere zanimive primere tudi iz češčine. Izredno zanimivega ln poučnega predavanja so se udeležili polnoétevil-no člani Angleškega kluba, navzoč je bil tudi frane, konzularni predstavnik v Mariboru g. dr. Rapotec. Pred predavanjem je odličnega predavatelja prisrčno pozdravil klubov predsednik prof. dr. Kotnik.
a— Do zadnjega je tajflt pa mn ni pomagalo. včeraj dopoldne ja ssdel na zatožni klopi prod tukajšnjim velikim kazenskim senatom 29-letni čevljarski pomočnik Ivan Heričko iz Maribora, ker Je 24 septembra 1939 y Mesarski ulici aar
j padel Ivanko KuJjmB, Jd
Jo toäkei s pestjo po glavi, nato pa JI iztrgal ročno torbico, ▼ kateri je bilo 3084 din gotovine, razen tega hranilna knjižica in drugi dokumenti. Heričko je do zadnjega tajil da bd bil izvršil raebojniàtvo, vendar mu to nI pomagalo, ker je vediSd senat verjel izpovedbam Ivanke Koeljanl-čeve. Heričko je bil Obsojen na 8 let ro-1/3'	220	—
I/4a	340 100	—
1/4	600 850 250
1/5 in n/la,	650 400 300
1/6 in n/I	700 450 350
1/7 ln n/2	750 500 400
1/8, 1/9, H/5 ter
m/1, 2, 3	778 525 425
zvanlčnlkl	760 560 510
služiteljl	585 485 460
2. Za one, Id so bile upokojeni z več kot 20 let efektivne državne službe: pol skupina	drag. razr.
L	IL	ZEL
IA	1700 1500 1300
1/2	1600 1400 1200
1/3	1400 1200 1100
1/4	1200 1000 900
H/l	1020 810 710
1/5, 6, 7 ter
H/2, 3 ln m/1 880 «60 550
1/9, n/4, 5 ln
m/2, 3 ln 4	840 620 550
zvanlčniki	620 500 420
služiteljl	480 420 380
Osebnim upokojencem, ki jim je bila pokojnina odmerjena na oenovi zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 ter zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. treba navesti Nemčijo, ki ima 'okly^-^no milijonov motornih voeil in pride na vsakih 35 oseb eno motorno vozilo, ali pa Francijo in Anglijo, kjer se ta številka suče okoli 18. Pa tudi v naši sosedni Italiji je ta številka okoli 80. Celo na Madžarskem imajo ugodnejše razmerje: tam pride na vsakih 250 prebivalcev eno motorno vozila
Z enakega vidika moramo gledati tudi na bencinsko vprašanje. Gotovo ni vseeno, ali je treba preskrbeti bencin za dva milijona ali za 500.000 ali pa, kar velja za nas, le za borih 20.000 avtomobilov. Mimogrede bodi povedano, da ima mala Finska okoli 50.000 avtomobilov, Švica preko 100.000, mesto Praga mnogo več kakor vsa Jugoslavija, a mesto Berlin nekaj več ko desetkrat toliko kakor vsa Jugoslavija skupaj.
V nekih prejšnjih izvajanjih sem trdil, da je letna poraba bencina krita s približno 50,000.000 dinarji To mojo trditev je potrdil tudi g. Goli iz Maribora (v februarski številki revije »Avto in šport«) in dodal še važno pojasnilo, da nafta, katero uvažamo, vsebuje le 25 do 30% bencina, medtem ko rabimo večino naftinih derivatov (petrolej itd) v druge svrhe Ti derivati so tudi nepogrešljivi Zato se upravičeno vprašujemo, zakaj take komed'ie pri tej malenkostni rabi bencina za naše majhno Število 20.000 motornih vozil? Ali naj bi mi res verjeli stereotipnim izjavam Narodne banke, da ni deviz? Medtem pa se vidi iz drugih poročil, da še nikdar nismo imeli tako lepega izvoza kakor baš zdaj!
Toda žal zadeva ni tako preprosta. Naša motorizacija, ki jo vodijo sodobne zahteve gospodarskega življenja in potrebe državne obrambe, gre svojo pot naprej kljub vsem neznosnima ovirami Seveda je danes v velikem zastoju, ki bo imel nedo-gledne posledice na naše celotno gospodarsko življenje. Te posledice se bodo pokazale, če ne drugod, pa ▼ poslabšanju življenjskega standarda vseh z motorizacijo in njenim prospehom povezanih slojev. Bo se p« pokazala tudi direktno • padcem oro-za, a naše klirinške terjatve y sosednih državah bodo naraslo. Najbrže bodo prizadeti spoznali ta dejstva šele takrat, ko bodo tisoči brezposelnih zahtevali kruha, a trošarinski, davčni in carinski dohodki bodo zaradi nepotrebnih omejitev močno nazadovali Toda motorizacija bo ila svojo pot naprej; njen trenutni zastanek bo pri-
Na Sladkem vrhu so naffli v tamoénjem tvorniäkem kanalu mrtvega doraSčenega otroka, ki so ga prenesh v mrtvašnico k Mariji Snežni kjer ga bodo raztelesil, da se dodenejo podrobne okoliščine otrokov« smrti Ni izključno, da je zaneslo otroka po Muri z nerruSke strani Oblastva poizvedujejo za otrokovimi starši Obstoja De^ da Je bH otrok živ vržen r voJo. goslova, utonfi, oz. da je bil jmorjen tn
^ « vržen v vodo. Okoliščine bo pojas-nikov hjjufcgj^ poznajo
boja BcP«*W luu&iuOi will V smista
socialni ftve tuk. predetoJnlStva mestne poln lahko > naiknadrti redni pregled vseh mojem Izidi.*®!! te Maribora dne 13. L m. ob za j.« na dvorišču mestnega avtobusne-■tja t Plinamiški ulici
«8L-
rstvo
Novosad roča iz Ko* Ijena vsa k in ilegalnin se smejejo
cemkte nsko vprašanje
vodo predo
mu ne. Sic**!*,,!« težave mogoče le onim. mivo to, d^p redek na Se domovine investirali listi prepriJ fot pionirji orali ledino naše se čim prejje_
škoda papi,, tem p« moremo ugotoviti še to.
Izgleda, e državna blagajna od vsakega sciplinirani^ ]jtra bencina pri današnji ceni Južnem T^a,. eeje dve tretjini na carini in kjer so se,. to takoj, tako rekoč denar v'iraji. .te Ali mar to ni ©den izmed najboljših poslov za fiskus? Zdajšna razdelitev bencina na karte je taka, da se od nje ne da ne živeti, ne umreti. To ne velja samo za avtomobiliste. temveč tudi za trgovce in druge. Tudi lastniki bencinskih črpalk, torej trgovci s bencinom na drobno, ne morejo kriti svojih režij. Da država zame-tuje tako dober posel, je nerazumljivo.
Je še drugo vprašanje, ki je v današnjih časih zelo pereče. To je vprašan ie državne obrambe. Mnogo se o tem piše dosti govori Ali ne bi bilo dobro, da se nekaj ukrene tudi na tem področju' Tako je švicarski polkovnik Valloton izdal razglas, v katerem pravi da je dolžnost vsakega av-tomobilista, da ne sme odjaviti svojega vozila, temveč ga mora imeti pripravljenega za vsak trenutek, ako b' to zahtevali interesi državne obrambe. Tak razglas bi bil za nas še važnejši, kajti pri našem bera-škem voznem parka je vsak neuporaben avtomobil ogromna izguba Tega bi se morali zavedati vsi Toda težko, odnosno nemogoče je zahtevati od malega trgovskega potnika, kateremu so dodelili naši »strokovnjaki« 5 litrov bencina tedensko, da bi prijavil svoje vozilo in plačal neznosne takse, posebno pa še smešno visoke v Ljubljani Mariboru.
Iz navedenih razlogov nI naše frenutno vprašanje samo vprašanje dodelitve devtz naše Narodne banke in njenih boljših zaslužkov pri drugih poslih, temveč je to eno izmed najvažnejših vprašanj zanesljive državne obrambe. Zapomnimo si besede švicarskega po'kovnika, zahteva imo tudi od naših avtomobi listov pripravljenost, toda za tO moramo ustvariti pravično podlago! Zato je potrebna takojšnja »■emedu-ra naše bencinske politike, hkratu oa je treba znižati davke in takse na avtomobi-I eter omogočiti redno trgovin, poslovanje te panoge, kajti t našem lastnem ia*ere6u je glede na druge države in njihovo stanje, da vsaj podvojimo naš vozni park. Vsako omalovaževanje in za via če vani e tega vprašanja bo lahko imelo jutri usodne posledice. K temu delu je treba pr-teg-niti vso. ki se na te reči in z njimi združene težave tudi resnično razumejo. Birokracija tega ne more urediti Svojo nesposobnost je že pokazala pri sestavljanju zdajšnih uredb.
Boris Kristan.
Obrestna služba nenostrificiranlh posojil
Za rok enega leta, to Je od zapadlosti
kuponov L oktobra L 1939. do vštetega 30. septembra L 1940., je izdal finančni minister rešitev, kako bodo plačevanl kuponi nenostrlficiranlh predvojnih in povojnih posojU, ki so bili dosedaj plačevanl ▼ Inozemstvu. Članki v listih ln predstav-ke v ministrstvu so imeli nekaj uspeha, žal pa so naši državljani Se vedno nasproti tujcem zapostavljam, kar nikakor ne more ostati tako, ker je Skoda, ki Jo trpijo naši ljudje brez vsake opravlčbe, preob-čutna.
Ministrski odlok s dne 30. febr. 1940, odreja, da bo Državna hipotekama banka kot finančni agent za plačila t državi proti komisijski proviziji pol odstotka od zneska, plačanega v denarjih, od L marca L 1940. vršila obrestno službo predvojnih ln povojnih posojil, ki so bila doslej izplačo-vana v inozemstvu.
Posojila, za katera Je ■ tem odlokom urejena obrestna služba, so tale: predvojna srbska: Stiriodstotno lz L 1895, (polletni kupon 25 din), petodstotno iz 1 1902. (trimesečni kupon 15.50 din), Stiri in pol odstotno lz 1. 1906. (polletni kupon 28 din), Stiri ln pol odstotno lz 1. 1909. (28 (Un), petodstotno lz 1 1931. (31 din), Stiri ln pol odstotno lz 1 1910. (28 din), Stiri ln pol odstotno lz 1 1911. (28 din), sedemodstotno lz 1 1931. (stabilizacijsko mednarodno; 36 din), pet odstotni državni funding lz L 1933/37. (7 din). Dalje zadeva ta rešitev osem odstotni in sedemodstotni Blair lz L 1922/27 ln sedemodstotno Seligman, katerih kuponi bodo plačevanl v dinarjih s 45%, a petodstotni funding državni ali Državne hipotekarne banke s 100% nominalne vrednosti po srednjem službenem tečaju beograjske borze na dan dospelosti kuponov, öe bi ta dan ne bilo borznega prometa, se vzame srednji tečaj prejšne-ga dne. Vendar se bo za vsako dospelost na predlog oddelka za državne dolgove In državni kredit določil z ministrovim naknadnim rešenjem srednji tečaj. Za kupone Seligmanovega posojila ln za kupone pet odstotnega fundinga Državne hipotekarne banke, ki so dospeli v plačilo 1. oktobra L 1939., Je minister določil srednji tečaj na 44 din za en dolar, za Blalrova posojila in petodstotni državni funding v dolarjih, ki so dospeli v plačilo 1. novembra L 1939., je pa določil minister srednji tečaj oa 44.38 din za en dolar. Oba ta dva tečaja sta samo nominalna ca dolarska vrednote; dejanski tečaj svobodnega prometa je bil za 1. oktobra 1 1939. srednji tečaj 55 z dne 29. septembra L 1939.,
ker Je bila 1. oktobra nedelja, a 30. septembra sobota to ni bilo borznega prometa. Isto velja za 1. november L 1939., ko je bil predhodni dan 31. oktobra na beograjski borzi službeni tečaj za dolar 44.08—44.68, tečaj svobodnega prometa pa srednji tečaj 55.
Doslej je Državna hipotekama banka plačevala kupone nenostrificiranih Blairov ln Sellgmana po svobodnih tečajih beograjske borze. S to rešitvijo finančnega ministra pa se tečaj dolarja za obračunavanje teh kuponov zniža skoro za 25% in Se za polodstotno komisijo, katere banka tudi nI zaračunavala pri vnovčevanju kuponov teh posojil. Tudi lastniki predvojnih srbskih posojil in mednarodnega stabilizacijskega so prikrajšani pri svojih kuponih za polodstotno provizijo, katere doslej ni bilo treba plačevati Državni hlpotekar-ni banki Seveda se njihovo zmanjšanje dohodka niti od daleč ne da primerjati z izgubo, ki Jo trpe lastniki Blairov ln Sellgmana to fundingov,- saj izgube domala 25 in pol odstotka nasproti prejemkom, ki so jih doslej dobivali pri vnovčevanju po Državni hipotekami banki
Za one lastnike teh nenostrlficiranlh posojil ki so jih kupili v zadnjih letih ali vsaj po 1. 1932., pomeni ta rešitev obrestne službe olajšanje kljub temu, da precej izgube na dohodkih iz svojih kuponov, za one pa, ki Imajo svoje papirje že od vštetega 1 1931. ln so zanje Stell težke denarje po visokem tečaju. Je ta rešitev krivična ta bo vsekakor treba, da se s pravično nostrifikacljo čimprej popravi
Dr. I. C.
Gospodarske vesti
ts Za kovinsko borzo v Beogradu. Iz
Beograda poročajo: Kaken- Je znano, borzne cene za kovine na londonski borzi dejansko niso svobodne cene, temveč so kontrolirane ta dirigirane od pristojnih angleških oblastev. Isto velja za gibanje borznih cen kovinam ▼ Nemčiji Odkar se je začela vojna, kovinske borze v Evropi ne kažejo več realnega gibanja cen, temveč se te cene bolj ali manj gibljejo po željah ta tatencljah prizadeti vlad. Zaradi teh dejstev se je v vrstah naSih prizadetih gospodarstvenikov pokrenllo vprašanje ustanovitve kovinske borze za našo državo, katere sedež bi bil Beograd. Naj» bri se bo v kratkem času izročil pristojnim ministrstvom konkreten predlog.
= Prizad Je kupil drago partijo moke za Nemčijo. Po vesti »Jugoslovenskega ku-rirja* je Prfcad kupij tudi drugo gartijo
m račun Nemčija. Partija Meje 800
vagonov moke ta 200 vagonov otrobov ta živinske moke. Za metrski stot moke je plačal Prizad povprečno 310 din pariteta Dunav. Blago se bo Izvozilo v Nemčijo Šele, ko bo Izginil led na rekah.
= Sladkorna Industrija vrača trgovcem kavcijo za vreče In daje za vsako vrečo 12 din. Zaradi težkoč nabave ju tastih ln drugih vreč je sladkorna Industrija postavila veletrgovcem, odnosno kupcem kristalnega sladkorja pogoj, da dajejo kavcijo za vreče to da vračajo vse nepoškodovane vreče. Kavcija za vrečo za 100 kg znaša 20 din. Ako trgovec vrečo vrne, dobi od tvornice kavcijo to 12 din za vrečo za 100 kg, če je ta nepoškodovana. Sladkorne tvornice plačajo vrečo za 100 kg po 12, a vrečo za 50 kg po 7 din. Trgovci sladkorja na debelo so torej dolžni malim trgovcem poleg kavcije za vreče plačati tudi navedeni znesek za nepoškodovane vreče.
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
•v-
•t-m.-
■•■.t.'-1
1G N. VO K, TAVČARJEVA *
= Prevoz 2000 vagonov moke in pšenice v Slovenijo brez tovornlne«. Na notico^ ki smo jo pod tem naslovom objavili 2. t. m., nam odvetnik g. Miloš Stare kot zastopnik trgovske žitne agenture Bregar & Krek v Ljubljani pošilja naslednji popra* vek: »Ni res, da je finančno ministrstvo dovolilo ljubljanski tvrdki Bregar & Krek prevoz 2000 vagonov moke ln pšenice iz Vojvodine v Slovenijo brez plačila tovor-nine. Res pa je, da niti finančno ministrstvo, niti kako drugo ministrstvo tvrdki Bregar & Krek ni dovolilo nobenega brezplačnega prevoza vagonov moke ln pšenice niti iz Vojvodine, niti lz kateregakoli kraja v državi ln tvrdka Bregar & Krek za tako ugodnost sploh prosila nikdar nI — NI res, da bo omenjena tvrdka lahko prodajala moko za blizu 40 par ceneje kakor tvrdke, ki plačujejo tovornlno, res pa je, da mora tvrdka Bregar & Krek v prodajni ceni upoštevati vedno tudi tovornlno, ker jo plačuje tako kakor vse ostale tvrdke.«
— Pred ustanovitvijo svobodnih carinskih skladišč v Beogradu. Po vesti lz Beograda se bo uredba o svobodnih carinskih skladiščih v državi lzpremenila, odnosno bo izpopolnjena. V zvezi s tem poroča »Ju-goslovenski kurir«, da se bodo ustanovila svobodna carinska skladišča v Zagrebu, a deluje se tudi na tem, da se postavijo taka skladišča v Beogradu. Koncesijo za svobodna carinska skladišča v Beogradu bo menda dobil štedionica 1 založni zavod grada Beograda.
= Specialni prispevek sa fond narodne obrambe. V založbi Tipografije v Zagrebu je izšla brošura o tem važnem predmetu, ki jo je sestavil inž. Vladimir Kuh. Brošura stane le 6 din ter bo dobro služila vsem interesentom.
Borze
8. marca
Nemške kHrtnške marke nottraJO na naših borzah nespremenjeno 14.70—14.90. Grški boni so se ponujali v Zagrebu po 31.60, a v Beogradu so notirali 31.40 — 32.10. Bolgarski klirinški čeki so notirali v Beogradu 95.20 — 96.80. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali dalje po toča ju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Ja iskala Vojna škoda po 432 (v Beogradu je bä zaključek po 430, a včeraj po 431 do 431.50. V Zagrebu so bili zaključki v Narodni banki po 7450 brez kupona, v 6«/« begluških po 77.50 in ▼ Trbovljah po 243 do 245,
Devise
Ljubljana. Oflcietal tečaji: London 173.75
—	176.95, Pariz 98.20 — 100.50, New York 4425 — 4485, Curfh 995 — 1005, Amsterdam 2350.50 — 2388.50, Bruselj 750 — 762. Tečaji na svob°dnem trgu: London 214.63 — 217.83, Pariz 121.36 — 123.66, New York 5480 — 5520, Cura 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2903.02 — 2941.02, Bruselj 926.28 — 938.28.
Ourih. Beograd 10, Parte 9.9450, London 17.55, New York 446, Bruselj 75.5750 Milan 22.52, Amsterdam 236.95, Berlin 178.75, Stockholm 106.2750, Oslo 101.30k Köbenhavn 86.15, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atens 3.30, Bukareöta 3.40.
Efekti
Zagret». DrStecvnc vredtoüto: Vo^aa Shoda 432 den., 6*/« öumske 66.50 den., 4% severne agrarne 51 den-, 6*/t datai, agrarno 70 den., 6«/, begluäke 77 — 78, 7»/. staibiKz. 95 den, 7*/, tovest 98 den., 7% Seligman 100 den, 7®/, Blair 90 den., 8»/« Blair 98 den.; delnice: PAB 200 den. Narodna banka 7400 — 7600, Gutman 50 dem, Sečerana Osijek 175 — 180, Isis 32 den., TTbovlje 242 — 243.
Belgrad. Vojna Skoda 420 — 480 (430) 6% šumske 69.25 — 70.26, 6•/, daim. agrarne 71 — 71.50 (71), 6«/« begiuSke77
—	77.25 (77.20), 7«/, luvest. 98.50—99.50, 7«', Seligman 100.50 den., 7«/. Blair 91 den., 8% Blair 98 den^ PAB 208 — 210 (210). Narodna banka 7500 blago (brez kupona).
Blagovna tržišča
Zito	i
-f. Chicago (8. t. m.). Začetni tečajtJ
pšenica: za maj 104.75, za julij 102.25, za sept. 101.875; tnrSčica: za maj 56.875, za, julij 57.625.
-f. Wlnnipeg (8. t. m.). Začetni tečaji? pšenica: za maj 90, za julij 91.125, za sept. 92.375.
+ Novosadska blagovna bona (8. t«
m.). Tendenca neizpremenjena. PSenicat baška, okolica Novi Sad 202 — 204; srem-ska 199 — 201; slavonska 200 — 202; gor-njebanatska 200 — 204; gornjebaška 200
—	202; baška ladja Tisa 206 — 208. Kt: baška 162 — 164. Oves: baški, sremskl in slavonski 160 — 162. Ječmen: baški tn sremskl 64/65 kg 172.50 — 175. Koruza : baška par. Indjija 144 — 146; par. Vršac 143 — 145. Moka: baška ta banatska »0g< ta »Ogg« 310 — 320; »2« 290 — 300; »5« 270 — 280; »8« 250 — 260; »7« 220 — 230; >8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški ln sremskl 135 — 137.50; banatski 132.50 — 135. Fižol: sremski beli brez vreč 415 —> i20k .
j

v-	i . .
• •^•w-.-i«.
■,« - 4M*.*>•*■ i
»JUTRO« It BT,
S
Bdbota, 9. ZEL IMO.
»— Nacionalna m. T JJublJanaki radto-
fonskl postaji bo dane8 ob 19.20 predaval strokovni učitelj g. Rudolf Dostal o »Celju — sedežu Celjskih grofov« s prenosom
v Zagreb in Beograd.
Tiskani krepdeglni ostanki, lepi vzorci uporabljivi za otroške oblekce, bluze, rute, kombiniranje oblek itd. dobite mt 15 din v mali Goričarjevi trgovini za Ljubljanico, Sv. Petra nasip 29. Na zalogi tudi razni ostanki štofov in pralnega blaga po nizkih cenah! (—)
n— Spored javne produkcije naSe Glasbene akademije, ki bo prihodnji torek 12. t. m., je naslednji: 1) Mozart: Klavirski koncert v c-rrR>lu. Igra Loger Edita, šola prof. Janka Ravnika. 2) Maks Bruch: Violinski koncert v g-molu. Igra Kajetan Bürger iz violinske šole prof. šlaisa. Obe skladbi sta s spremljevanjem orkestra. Pomnoženi orkester sam pa bo zaigral kot sklepno točko sporeda Beethovnovo Osmo simfonijo v f-duru. Dirigent slušatelj Hubad Samo iz šole honorarnega profesorja dr. Danila Svare. Produkcija bo v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob 18.15. Sporedi od danes naprej v knjigami Glasbene Matice. Spored je obenem vstopnica. (—)
u— »Aiksa, hči pustinje« 1e razkošno orientalsko filmsko delo. orireieno do zname niti noveli Loriana Reya. Opisuje nam «tra:?tveno borbo dveh arabskih mladeničev za ljubezen lepe Aikse. hčere nepreglednih afriških oustinj. Absalam in Hamed. sinova Alahove vere. katerih obitelii so živeli skozi stoletja v sovraštvu in krvni osvetL sta sklenila po dovršeni evropski izobrazbi, pomirit: se in prijateljstvo proslaviti Spozna'a sta lepo in temperamentno maversko dekle AAso. ki je nastopala v tetuanskih zabaviščih. Njene divne pesmi, polne hrepenenja. so ooajale goste. Ni čudno, da sta se tudi oba mladeniča zaljubila. Toda Aiksa je že poklonila svoje srce Hamedu Absalam se vrne domov, kjer ga njegovo pleme navdušeno sprejme. Hamedu ni bilo do resničnega Domirienia. Prišedši domov ponovno napade Abbaia mova krdela in ubija njegove čuvarje. Pa tudi Aiksa doživi razočaranje. Hamedov oče jo napodi T dvora. V pustinji io najdejo Absalamovi konjeniki, ki jo odvedejo v njemu. Hamed sklene ubiti Absalama. ter pošlje enega svojih ljudi, da izvrši zločin, ki pa ne uspe. Aiksa dodobra spozna plemenitost in nesebično ljubezen Absalamovo ter za-vratno podlost njegovega d m ga. Z vsem žarom svoje ljubezni se oklene Absalama In mu postane dobra žena. Film katerega leDoto Dodčrtavaio do1 eg divnih španskih Desmi prekrasni naravni posnetki in zanimivosti iz življenja v Afriki, je na sporedu v kinu Slogi. Premiera bo danes in priporočamo cenjenemu občinstvu nabavo vstopnic vnaprei. (—1
u— Snočna ponovitev Prešernovega Sonetnega venca kot kantate L. M. Skerjan-ca se je morala odpovedati zaradi glasovne indispozicije ravnatelja Betetta. Ponovitev velikega izvirnega dela je samo odložena na poznejši termin, novi datum bo iavljen pravočasno, kupliene vstopnice ostanejo v veljavi. Prosimo, da vzame občinstvo to na znanje.
u— Prihodnji komorni koncert Primarii kvarteta Poltroni eri. slavni violinski virtuoz Albert Poltronierl je eden najznamenitejših italijanskih violinistov, ki nastopa po vsei Evropi na samostojnih violinskih koncertih poleg tega ie Da tudi Primarii slavnega italijanskega tria. ki ie znan pod imenom Trio Casella Vse to naj dokazuje, da ie kvartet Poltronieri prvovrstno umetniško komorno združenje. Nji-
hov edtrd koncert ▼ Ljubljani bo ▼ petek
15. t. m ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Igrali bodo kvartete, ki so jih napisali: Mozart Pick-Mangiagali in Ravel. Vstopnice od danes naprej v kniigarni Glasbene Matice. (—)
u— APZ — sedeži za koncert Akademskega pevskega zbora v LJubljani v ponedeljek 11. t. m. v Unionu so ie razproda-' ~------ " * - ------
zv ni! M P' o/ T
padel Ivanko Eaöjan*. Jo
Jo tolkal s pestjo po glavi, nato pa JI Iztrgal ročno torbico, v kateri je bilo 3084 <ün gotovine, razen tega hranilna knjižica ln drugi dokumenti. Heričkoje do zadnjega tajil, da bi bil izvršil razbojništvo, vendar mu to ni pomagalo, ker Je veJSki senat verjel izpovedbam Ivanke Kazljanl-čeve. Heričko je bil obsojen na 8 let ro-
Na Sladkem vrhu so našli v tamoènjem tvorniäkem kanalu mrtvega <k>raščenega otroka, ki so ga prenesli v mrtvašnico k Mariji Snežni, kjer ga bodo razteles il, da se dodenejo podrobne okoliščine otrokove smrti. NI izključno, da je zaneslo otroka po Muri z nemške strani. Oblastva poizvedujejo ca otrokovimi starši. Obstoja n da Je fcfl otrok živ vržen v voJo, ,e utonil, cz. da Je bil umorjen ln vržen v voda Okoliščine bo pojaa-dukdja.
I
Ponovitev posnetka
Poškodovan original
Glavna kolektura drž. razr. loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANJNŠEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14,
Javlja izid žrebanja z dne 8. marca t L V. razreda, 39. kola.
žrebanje V. razreda 39. kola je bOo s tem zaključeno in končano. PREMIJA DIN 2,006.000.— št. 26178 PREMIJA DIN 1,008.000.— št. 69428 PREMIJA DIN 512.000.— št. 86151 DIN 80.000.— št. 34444 DEN 24.000.— št. 60457 DIN 20.000.— št 99644 DIN 16.000.— št. 42318 DIN 12.000.— št. 33623
PO DIN 10.000.— 33449 45120 55453 58300 69919 80801 90629 98045.
PO DIN 8.000.—
16189 18843 30032 37203 57419 44887 23S37 9700 88860 43155 75353
PO DIN 6.000.— 13897 25647 47763 53540 60007 78414 94296 96958 92400
PO DIN 5.000.— 10560 11939 25998 38298 39303 52979 53583
54143 65013 67872 82222 83799 84699 86689 88765. 86599 38457 92056 24900 55813 48268 PO DIN 4.000.— 8308 18402 19058 20882 22966 27244 58720 57648 62268 63184 654Ö7 72823 73638 83692 93451 95318 97863 14457 25620 69775 97219 1730! 81620 44581 43725 78591 36566 91464 85285.
> aiia Ite |e bilo Izžrebanih 8e veliko Število dobitkov po din 1.000.—.
Vsi oni, k| so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, lahko denar takoj dvignejo.
Celokupna originalna žrebna lista V. razreda 39. kola bo dospela približno v 10 drieh po končanem žrebanju.
12. marca Vam bodo na razpolago nove srečke za I. razred 40. kola. Žrebanje pa bo 12. aprila v Beogradu.
Priporoča se Vam vsem glavna največja kolektura v Sloveniji »Vrelec sreče«.
s.
dr št v. Me s prak
ja p-	-,------ ------
vsi sadjarji, pa tudi lastniki mestnih sadnih vrtov, ki nameravajo drevesca sami škropiti. Predavanje bo vodil mestni kmetijski referent g. Martin Clmerman. Podružnica namerava letos uvesti Škropljenje sadnega drevja z lastno škropilnico in pod lastnim vodstvom. Vsi posestniki, ki želijo, da bi se škropljenje pri njih izvršilo, naj to takoj Javijo v tajništvu podružnice sadjarskega ln vrtnarskega društva v Celju, Cesta na grad 10. Pred škropljenjem Je treba drevesa očistiti ln obrezati.
e— ZdravnlSkp dežurno Službo ra člane
O UZD bo imel Jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti Dežurni zdravnik nudi pomoč samo v neodložljivih primerih, kadar Je pristojni zdravnik OUZD odsoten.
e— Umrla Je v četrtek na Bregu 29 pri
Celju v 79. letu starosti hišna posestnica ga. Genofeva Vivoda, roj. Divjakova. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Na Ostrožnem 20 je umrla v četrtek 721etna preužitkarica Amalija Podbregarjeva. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!	_
e— Predavanja nt rezervne oficirje. Celjski pododbor UROIR sporoča, da bo prvo predavanje za rezervne oficirje v ponedeljek 11. t m. ob 19. v Oficirskem domu, drugo predavanje pa v četrtek 14. t m. ob 19. v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba obvezna.
e— Dva usodna padca. V torek Je padel 301etni gozdni delavec Karel Bezovšek iz Solčave pri delu v gozdu in si nalomil desno nogo v gležnju. V St. Petru nad Laškim si je 121etni posestnikov sin Martin Lokošek pri padcu zlomil levo nogo v gležnju. Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
e— predavanje o Hrvatskem Prhnorjn.
Krajevni odbor Jadranske straže v Celju priredi s sodelovanjem Tujskoprometne zveze Putnik v Celju v sredo 13. t. m. ob 20. v dvorani kina Metropola Javno predavanje o Hrvatskem Primorju s posebnim ozlrom na stare umetniške spomenike (arhitektura, slike. kipi). Predaval bo ravnatelj Tujskoprometne zveze na Sušaku g. L S. Vrignanin, ld bo po predavanju predvajal tudi zvočni film »Od Zagreba do Raba«. Ta film Je bdi izdelan lani ter je bil predvajan v vseh večjih državah Evrope in tudi na svetovni razstavi v New Torku z lepim uspehom. Vabimo Javnost, da se udeleži tega zanimivega predavanja v velikem številu.
e— Komemoracija ca gg. EmlUJanom Lllekom In Franjom Krajncem. Moška ln ženska podružnica Družbe sv. Cirila ln Metoda v Celju priredita v soboto 16. t m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svečano počastitev spomina pokojnih velikih narodnih dobrotnikov gg. vladnega svetnika Emilijana Lileka ln učitelja Franja Kra,tnca. Govorila bosta gg. prof. Janko Orožen in učitelj Fran jo RoS. Sodeloval bo tudi zbor Celjskega pevskega društva K udeležbi vabimo vse narodno zavedno prebivalstvo.
a— Slovanski večer bo * sobote, «. aprila v Narodnem domu v Celju. Na sporedu bodo koncertne ln pevske točke ter plesi. V telovadnici Sdkcöskega društva Celja-matioe vadijo vsako sredo Ob 20. Češko besedo in narodna kola. Obleka za obisk slovanskega večera bo promenadna, vendar je splošna želja, da bi bilo na prireditvi kar največ narodnih noš. Bratje in sestre naj skušajo do tega dne če mogoče dobiti narodno noöa V torek 12. t m ob 17. bo v Celjskem domu sestanek starejših sester, ki se bodo posvetovale zara/li sodelovanja na prireditvi. Na sestanek so vabljene vse starejše sestre s prošnjo, da se ga zanesljivo udeležijo. Posebna vabila jim ne bodo dostavljena.
Iz Maribora
a— Za koncert APZ v Maribora v boto, 16. t. m. ob 20. v Unionu vlada veliko zanimanje. Sporočamo, da Je bila velika uniomska dvorana v LJubljani za po-nedeljski koncert APZ že včeraj razprodana. Zato ne čakajte do zadnjega in si takoj preskrblte vstopnice pri »Putniku«! Od ponedeljka naprej bodo v prodaji tudi sporedi, ki jih glede vsebine še posebej priporočamo.
a— poučno angleško predavanje Je Mio
predsnočnjim v društvenih prostorih tule. Agilno delujočega Angleškega kluba. Predaval je lektor angleščine na ljubljanski univerzi Mr. Lawrenson o angleškem vulgarnem jeziku. Pri tem Je navajal med drugim nekatere zanimive primere tudi iz češčine. Izredno zanimivega ln poučnega predavanja so se udeležili polnoštevil-no Člani Angleškega kluba, navzoč je bil tudi frane, konzularni predstavnik v Mariboru g. dr. Rapotec. Pred predavanjem je odličnega predavatelja prisrčno pozdravil klubov predsednik prof. dr. Kotnik.
a— Do zadnjega Je «aJJl, pa mu nI p°-magaio. Včeraj dopoldne Je sedel na zatožni klopi pred tukajšnjim velikim kazenskim senatom 29-letni čevljarski pomočnik Ivan Heričko iz Maribora, ker Je 24 septembra 1939 y Mesarski ulici aar
treba navesti Nemčijo, ki ima oiw.. milijonov motornih vozil in pride na vsakih 35 oseb eno motorno vozilo, ali pa Francijo in Anglijo, kjer se ta številka suče okoli 18. Pa tudi v naši sosedni Italiji je ta številka okoli 80. Celo na Madžarskem imajo ugodnejše razmerje: tam pride na vsakih 250 prebivalcev eno motorno vozilo.
Z enakega vidika moramo gledati tudi na bencinsko vprašanje Gotovo ni vseeno, ali je treba preskrbeti bencin za dva milijona ali za 500.000 ali pa, kar velja za nas, le za borih 20.000 avtomobilov. Mimogrede bodi povedano, da ima mala Finska okoli 50.000 avtomobilov, Švica preko 100.000, mesto Praga mnogo več kakor vsa Jugoslavija, a mesto Berlin nekaj več ko desetkrat toliko kakor vsa Jugoslavija skupaj.
V nekih prejšnjih izvajanjih senu trdil, da je letna poraba bencina krita s približno 50,000.000 dinarji. Tc mojo trditev je potrdil tudi g. Goli iz Maribora (v februarski številki revije ^Avto in spori«) in dodal še važno pojasnilo, da nafta, katero uvažamo, vsebuje le 25 do 30% bencina, medtem ko rabimo večino naftinih derivatov (petrolej itd) v druge svrhe Ti derivati so tudi nepogrešljivi Zato se upravičeno vprašujemo, zakaj take komed-ie pri tej malenkostni rabi bencina za naše majhno število 20.000 motornih vozfl? Ab naj bi mi res verjeli stereotipnim izjavam Narodne banke, da ni deviz? Medtem pa se vidi iz drugih poročil, da še nikdar nismo imeli tako lepega izvoza kakor baš zdaj i
Toda žal zadeva ni tako preprosta. Naša motorizacija, ki jo vodijo sodobne zahteve gospodarskega življenja in potrebe državne obrambe, gre svojo pot naprej kljub vsem neznosnima ovirami Seveda je danes v velikem zastoju, ki bo imel nedo-gledne posledice na naše celotno gospodarsko življenje. Te posledice se bodo pokazale, če ne drugod, pa v poslabšanju življenjskega standarda vseh z motorizacijo in njenim prospehom povezanih slojev. Bo se pa pokazala tudi direktno a padcem uvoza, a naše klirinške terjatve v sosednih državah bodo narasle Najbrže bodo prizadeti spoznali ta dejstva Šele takrat, ko bodo tisoči brezposelnih zahtevali kruha, a trošarinski, davčni in carinski dohodki bodo zaradi nepotrebnih omejitev močno nazadovali Toda motorizacija bo ila svojo pot naprej; njen trenutni zastanek bo pri-
V na.
Pregled moCPrnfk vociL V smista
tve tuk. predstoJnJStva mestne po-> naknadni rectal pregled vseh mo «eli fa Maribora dne 13. t m. ob na dvorišča mestnega avtebusne-■tJa v Plinarniški ulici.
rstvo
insko vprašanje
»odarske težave mogoče le onim, ipredek na Se domovine investirali kot pionirji orali ledino naše
i je-
n tem pa moramo ugotoviti Se to, e državna blagajna od vsakega i litra bencina pri današnji ceni Kar cele dve tretjini na carini in i. In to takoj, tako rekoč denar j^.- Ali mar to ni eden izmed najboljših poslov za fiskus? Zdajšna razdelitev bencina na karte je taka, da se od nje ne da ne živeti, ne umreti. To ne velja samo za avtomobiliste. temveč tudi za trgovce in druge. Tudi lastniki bencinskih črpalk, torej trgovci 8 bencinom na drobno, ne morejo kriti svojih režij. Da država zame-tuje tako dober posel, je nerazumljivo.
Je še drugo vprašanje, ki je v današnjih časih zelo pereče. To je vprašanje državne obrambe. Mnogo se o tem piše dosti govori. Ali ne bi bilo dobro, da se nekaj ukrene tudi na tem področju' Tako je švicarski polkovnik Valloton izdal razglas, v katerem pravi da je dolžnost vsakega av-tomobilista, da ne sme odjaviti svojega vozila, temveč ga mora imeti pripravljenega za vsak trenutek, ako hi to zahtevali interesi državne obrambe. Tak razglas bi bil za nas še važnejši, kajti pri našem bera-Škem voznem parku je vsak neuporaben avtomobil ogromna izguba Tega bi se morali zavedati vsi. Toda težko, odnosno nemogoče je zahtevati od malega trgovskega potnika, kateremu so dodelili naši »strokovnjaki« 5 litrov bencina tedensko, da bi prijavil svoje vozilo in plačal neznosne takse, posebno pa še smešno visoke v Ljubljani, Mariboru.
Iz navedenih razlogov al naše frenutno vprašanje samo vprašanje dodelitve deviz naše Narodne banke in njenih boljših zaslužkov pri drugih poslih, temveč je to eno izmed najvažnejših vprašanj zanesljive državne obrambe. Zapomnimo si besede švicarskega polkovnika, zahtevaimo tudi od naših avtomobilistov pripravljenost, toda za to moramo ustvariti pravično podlago! Zato je potrebna takojšnja remedu-ra naše bencinske politike, hkratu oa je treba znižati davke in takse na avtomobi-1 eter omogočiti redno trgovin, poslovanje te panoge, kajti ▼ našem lastnem in'eresu je glede na druge države in njihovo stanje, da vsaj podvojimo naš vozni park. Vsako omalovaževanje in zavlačevanje tega vprašanja bo lahko imelo jutri usodne posledica K temu delu je treba pritegniti vse. ki se na te reči in s njimi združene težave tudi resnično razumejo. Birokracija tega ne more urediti Svojo nesposobnost je že pokazala pri sestavljanju zdajšnih uredb.
Boria Kristan.
Obrestna služba nenostrificiranih posojil
Za rok enega leta, to Je od zapadlost!
kuponov 1. oktobra L 1939. do vštetega 30. septembra L 1940., je izdal finančni minister rešitev, kako bodo plačevanl kuponi nenostrificiranih predvojnih in povojnih posojil, ki so bili dosedaj plačevanl v Inozemstvu. Članki v listih in predstav-ke v ministrstvu so imeli nekaj uspeha, žal pa so naši državljani Se vedno nasproti tujcem zapostavljani, kar nikakor ne more ostati tako, ker je škoda, ki Jo trpijo naši ljudje brez vsake opravlčbe, preob-čutna.
Ministrski odlok I dne 20. febr. 1940, odreja, da bo Državna hipotekama banka kot finančni agent za plačila v državi proti komisijski proviziji pol odstotka od zneska, plačanega v denarjih, od 1. marca L 1940. vršila obrestno službo predvojnih in povojnih posojil, ki so bila doslej izplače-vana v inozemstvu.
Posojila, za katera Je a tem odlokom urejena obrestna služba, so tale: predvojna srbska: štiriodstotno lz L 1895. (polletni kupon 25 din), petodstotno lz L 1902. (trimesečni kupon 15.50 din), štiri in pol odstotno lz 1. 1906. (polletni kupon 28 din), štiri In pol odstotno Iz 1. 1909. (28 din), petodstotno lz L 1931. (31 din), Stiri ln pol odstotno lz L 1910. (28 din), Stiri ln pol odstotno lz L 1911. (28 din), sedemodstotno lz L 1931. (stabilizacijsko mednarodno; 36 din), pet odstotni državni funding lz L 1933/37. (7 din). Dalje zadeva ta rešitev osem odstotni in sedemodstotni Blair lz L 1922/27 ln sedemodstotno Seligman, katerih kuponi bodo plačevanl v dinarjih s 45%, a petodstotni funding državni ali Državne hipotekarne banke s 100% nominalne vrednosti po srednjem službenem tečaju beograjske borze na dan dospelosti kuponov. Ce bi ta dan ne bilo borznega prometa, se vzame srednji tečaj prejšne-ga dne. Vendar se bo za vsako dospelost na predlog oddelka za državne dolgove in državni kredit določil z ministrovim naknadnim rešenjem srednji tečaj. Za kupone Seligmanovega posojila in za kupone pet odstotnega fundinga Državne hipotekarne banke, ki so dospeli v plačilo 1. oktobra L 1939., je minister določil srednji tečaj na 44 din za en dolar, za Blalrova posojila ln petodstotni državni funding v dolarjih, ki so dospeli v plačilo 1. novembra L 1939., Je pa določil minister srednji tečaj na 44.28 din za en dolar. Oba ta dva te* čaja sta samo nominalna sa dolarska vrednote; dejanski tečaj svobodnega prometa je bil za 1. oktobra L 1939. srednji tečaj 55 s dne 2?. septembra U 1939.,
ker Je bila 1. oktobra nedelja, a 30. septembra sobota ln ni bilo borznega prometa. Isto velja za 1. november L 1939., ko je bil predhodni dan 31. oktobra na beograjski borzi službeni tečaj za dolar 44.08—44.68, tečaj svobodnega prometa pa srednji tečaj 55.
Doslej je Državna hipotekama banka plačevala kupone nenostrificiranih Blalrov ln Sellgmana po svobodnih tečajih beograjske borze. S to rešitvijo finančnega ministra pa se tečaj dolarja za obračunavanje teh kuponov zniža skoro za 25% in še za polodstotno komisijo, katere banka tudi nI zaračunavala pri vnovčevanju kuponov teh posojil. Tudi lastniki predvojnih srbskih posojil ln mednarodnega stabilizacijskega so prikrajšani pri svojih kuponih za polodstotno provizijo, katere doslej nI bilo treba plačevati Državni hlpotekar-ni bankL Seveda se njihovo zmanjšanje dohodka niti od daleč ne da primerjati z Izgubo, ki Jo trpe lastniki Blalrov ln Sellgmana In fundlngov,- saj Izgube domala 25 ln pol odstotka nasproti prejemkom, ki so jih doslej dobivali pri vnovčevanju po Državni hipotekami bankL
Za one lastnike teh nenostrificiranih posojil, ki so jih kupili v zadnjih letih ali vsaj po 1. 1932., pomeni ta rešitev obrestne službe olajSanje kljub temu, da precej Izgube na dohodkih iz svojih kuponov, za one pa, ki imajo svoje papirje že od vštetega L 1931. in so zanje Stell težke denarje po visokem tečaju, Je ta rešitev krivična ln bo vsekakor treba, da se s pravično nostrifikacljo čimprej popravL
Dr. I. C.
Gospodarske vesti
Sss Za kovinsko borzo v Beogradu. Iz
Beograda poročajo: Kakor je znano, borzne cene za kovine na londonski borzi dejansko niso svobodne cene, temveč so kontrolirane ln dirigirane od pristojnih angleških oblastev. Isto velja za gibanje borznih cen kovinam v Nemčiji. Odkar se je začela vojna, kovinske borze v Evropi ne kažejo več realnega gibanja cen, temveč se te cene bolj ali manj gibljejo po željah ln lntencljah prizadeti vlad. Zaradi teh dejstev se Je v vrstah naših prizadetih gospodarstvenikov pokrenilo vprašanje ustanovitve kovinske borze za našo državo, katere sedež bl bil Beograd. Naj« brž ae bo ▼ kratkem Času Izročil pristojnim ministrstvom konkreten predlog.
= Prizad Je kupil drugo partijo moke za Nemčijo. Po vesti »Jugosloven&kega kurirja* Je Prisad kuplj tudi dnigo gartijo
ta raBtm Nemčija Partija iteje 800
vagonov moke ln 200 vagonov otrobov ln živinske moke. Za metrski stot moke je plačal Prizad povprečno 310 din pariteta Dunav. Blago se bo Izvozilo v Nemčijo Šele, ko bo Izginil led na rekah.
— Sladkorna Industrija vrača trgovcem kavcijo za vreče in daje za vsako vrečo 12 din. Zaradi težkoč nabave jutastih ln drugih vreč Je sladkorna Industrija postavila veletrgovcem, odnosno kupcem kristalnega sladkorja pogoj, da dajejo kavcijo za vreče ln da vračajo vse nepoškodovane vreče. Kavcija za vrečo za 100 kg znaša 20 din. Ako trgovec vrečo vrne, dobi od tvornlce kavcijo in 12 din za vrečo za 100 kg, če je ta nepoškodovana. Sladkorne tvornlce plačajo vrečo za 100 kg po 12, a vrečo za 50 kg po 7 din. Trgovci sladkorja na debelo so torej dolžni malim trgovcem poleg kavcije za vreče plačati tudi navedeni znesek za nepoškodovane vreče.
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
i G N. VOtC TA VČ AR J E VA 7
1.V-. AV V- .
= Prevoz 2000 vagonov moke in pSe-nice v Slovenijo brez tovornlne«. Na notico^ ki smo Jo pod tem naslovom objavili 2. t, m., nam odvetnik g. Miloš Stare kot zastopnik trgovske žitne agenture Bregar A Krek v Ljubljani pošilja naslednji popravek: »Ni res, da je finančno ministrstvo dovolilo ljubljanski tvrdki Bregar & Krek prevoz 2000 vagonov moke ln pšenice lz Vojvodine v Slovenijo brez plačila tovornlne. Res pa je, da niti finančno ministrstvo, niti kako drugo ministrstvo tvrdki Bregar & Krek ni dovolilo nobenega brezplačnega prevoza vagonov moke ln pšenice niti iz Vojvodine, niti iz kateregakoli kraja v državi ln tvrdka Bregar & Krek za tako ugodnost sploh prosila nikdar ni. — Ni res, da bo omenjena tvrdka lahko prodajala moko za blizu 40 par ceneje kakor tvrdke, ki plačujejo tovornino, res pa je, da mora tvrdka Bregar & Krek v prodajni ceni upoštevati vedno tudi tovornino, ker jo plačuje tako kakor vse ostale tvrdke.«
= Pred ustanovitvijo svobodnih carinskih skladišč v Beogradu. Po vesti iz Beograda se bo uredba o svobodnih carinskih skladiščih v državi lzpremenlla, odnosno bo izpopolnjena V zvezi s tem poroča »Ju-goslovenski kurir«, da se bodo ustanovila svobodna carinska skladišča v Zagrebu, a deluje se tudi na tem, da se postavijo taka skladišča v Beogradu. Koncesijo za svobodna carinska skladišča v Beogradu bo menda dobil štedionica i založni zavod grada Beograda.
= Specialni prispevek za fond narodne obrambe. V založbi Tipografije v Zagrebu je Izšla brošura o tem važnem predmetu, ki jo je sestavil inž. Vladimir Kuh. Brošura stane le 6 din ter bo dobro služila vsem interesentom.
Borze
8. marca
Nemške klirinške marke nottrajo na naših borzah nespremenjeno 14.70—14.90. Grški bani so se ponujali v Zagrebu po 31.60, a v Beogradu so notlrali 31.40 — 32.10. Bolgarski klirinški čeki so notlrali v Beogradu 65.20 — 96.80. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali dalje po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Ja iskala Vojna škoda po 432 (v Beogradu je bil zaključek po 430, a včeraj po 431 do 431.50. V Zagrebu so bili zaključki v Narodni banki po 7450 brez kupona, v &>/t begluških po 77.50 in v Trbovljah po 243 do 245,
Devise
Ljubljena. Oflcielnl tečaji! London 173.79
—	176.95, Pariz 98.20 — 100.50, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2350.50 — 2388.50, Bruselj 750 — 762. Tečaji na svobodnem trgu: London 214.63 — 217.83, Pariz 121.36 — 123.66, New York 6480 — 5520, Curih, 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2903.02 — 2941.02, Bruselj 926.28 — 938.28.
Curih. Beograd 10, Parte 9.9450, Loo-dtm 17.55, New York 446, Bruselj 75.5750 Milan 22.52, Amsterdam 236.95, Belita, 178.75, Stockholm 106.2750, Oslo 101.3<\ Köberihavn 86.15, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.40.
Efekti
Zagreb. Državne vieduute: Vojna Shoda 432 den., 6•/• šumske 66.50 den., 4% severne agrarne 51 den, 6*/» datai, agrair» ne 70 den., 6"/, begluške 77 — 78, 7V® stabil®. 95 den^ 7»/» Invest 98 den, 7% Seligman 100 dem, 7«/» Blair 90 den., 8«/t Blair 98 den.; delnice: PAB 200 dem, Narodna banka 7400 — 7600, Gutman 50 den, šečerana Osijek 175 — 180, Isis 32 den, Trbovlje 242 — 243.
Beograd. Vojna Skoda 429 — 430 (430) 6% šumske 69.25 — 70.25, 6•/, daim. agrarne 71 — 71.50 (71), 6«/o begluške 77
—	77.25 (77.20), 7«/, Invest. 98.50—99.50, 7»', Seligman 100.50 den, 7®/, Blair 91 den., 8% Blair 98 den, PAB 208 — 210 (210). Narodna banka 7500 blago (brez kupona).
Blagovna tržišča
žito
4. Chicago (8. t m). Začetni teöajtt
pšenica: za maj 104.75, za julij 102.25, za sept 101.875; turSčica: za maj 56.875, za julij 57.625.
+ Wlnnlpeg (8. t m.). Začetni tečaji? pšenica: za maj 90, za julij 91.125, za sept. 92.375.
+ Novosadsfca blagovna bontà (8. t.
m.). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 202 — 204; srem-ska 199 — 201; slavonska 200 — 202; gor-njebanatska 200 — 204; gornjebaška 200
—	202; baška ladja Tisa 206 — 208. baška 162 — 164. Oves: baški. sremski in slavonski 160 — 162. Ječmen: baški m sremski 64/65 kg 172.50 — 175. Koruza; baška par. Indjija 144 — 146; pair. Vršac 143 — 145. Moka: baška in banatska »Og« ln »Ogg« 310 — 320; »2« 290 — 300; >5« 270 — 280; »6« 250 — 260; >7« 220 — 230; >8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški ln sremski 135 — 137.50; banatski 132.50 — 135. Fižol: sremski beli brez vreč 415 —< 420» _ ,




= > JUTRO e St. ST.
Si^oh, i. nt ìwfl.
Dva posnetka z rapadnega bojišča
»■■u-'.. üWj^p
■ ywwwi
V. V^V*^*«.........
/
Jf
Poškodovan original
Na levi: Oddelek francoske konjiče opazuje sovražno letalo na izvidni
Skrivnosti človeškega organizma
Krt osem ur po smrti se živa
i Ženska, ki je pomagala prijeti dva nevarna vlomilca
Ko so pred nedavnim po neki nesreči s v soko najpetoetjo ponesrečenca skušali oživiti, se je izkazalo, da je bila njegova kri še osem ur po uradno dognani smrti še živa in prosta vseh klic. Ta ugotovitev je zelo važna za kirurške obravnave v časih vojne in za uporabo krvi mrtvih ljudi za rešitev ž:vih.
Drug kuriozum v človeku je ta. da ima okostje otroka 11 kosti več nego okostje
odraslega človefca. Vzrok je v tem, da neke kosti v določeni dobi skupaj zrasejo, in sicer v lobanji ter v hrbtenici šele potem je okostje popolnoma izdelano.
NajzLranje, da so ljudje, ki kažejo v vseh okoliščinah veliko odpornost do vseh bolezni, ni točno. Pred kratkim je moža, ki ni bil v svojem življenju nikoli bolan, pičila osa v ušesno mečico in kratko potem je za to neznatno ranico umrL
Železni živci
Veselica s plesom in ognjem • • •
V okolici Prage so imeli v neki gostilni veselico s plesom. Sredi plesa se je zaslišal krik: »V dvorani gori!« Godba je utihnila, dvojice so stekle k svojim mizam. Kdor pa misli, da se je začelo splošno panično bežanje, ta še ne ve, da so naši severni bratje ljudstvo, ki mu živci ne odpovedujejo in ki misli v vsakem položaju realno.
Eden izmed mladih moških z železnimi
živci je naipravil začetek, zahteval je od plačilnega, naj mu vrne vstopnino, drugi so se priključili in na zadnje ni hotel nihče oditi, čeprav je postajal duh po sinodu čedalje močnejši. Gospod plačilni se tudi ni razburjal. Mirno je stopal od mize do mize, vračal vstopnino in obenem pobiral zapitke. Tako je bilo vsem prav. Med tem so prispeli gasilci, ki jim je uspelo, da so ogenj brez truda in posebne škode pogasili.
Porcelan brez zlatega okrasja
Vojna pota porcelanske industrije
V Nemčiji je bilo prepovedano uporabljati zlato za okrasje na porcelanskih izdelkih, vsaj za domači trg, zato je bila industrija prisiljena, da seže po nadomestilih za zlato in zlate okraske, pri čemer je napravila poskuse z novimi barvami, kovinami in vzorci. Primere nove obdelave porcelana, ki predstavljajo do neke mere začetke novega sloga, je industrija pokazala prvič v večjem obsegu na seda-
Kadio na bojišču
V kazematah Maglnotove linije pomaga radio vojakom krajšati čas
njem pomladanskem velesejmu v Lipskem.
! Problem ni bil enostaven, kajti zlato se ni dalo kar tako nadomestiti z rumeno barvo, poskusiti je bilo treba, da bi z drugimi barvami in novimi vzorci nadomestili dekorativni učinek zlata.
Novi vzorci uporabljajo v veliki meri nasičene barve, kakor kobaltno modro, purpurno in morsko zeleno na podlagi slonokoščene barve. Učinek so poskušali povečati tudi s tem, da so cvetni in drugi ornamenti ter robni okraski večji oziroma širši, vzorci so postali baročnejšL Posebno hvalijo učinek sivih vzorcev na podlagi slonokoščene barve. Zadovoljive rezultate so dali tudi poskusi, da bi zlato nadomestili z drugimi kovinami in kovinskim tiskom. Gotovo je, da bo nekaj teh novot ostalo še potem, ko bo mogoče zlato uporabljati spet neomejeno.
Matilda v moških hlačah
V pretekli jeseni so se na policiji v Režnid v Nemčiji zelo začudili, ko je aretirani pekovski pomočnik Mathias Müller potlačeno priznal, da je — dekle in da se imenuje prav za prav Matilda. Sedaj se je moral, odnosno morala zagovarjati zavoljo ponaredb v listinah, in sicer pred vsem zavoljo napačnih vpisov v delovno knjižico.
Nje zagovornik je poročal, da je Matilda polnih pet mescev delala v Režnici kot pekovski pomočnik hi v zadovoljstvo svojega delodajalca, tudi nje sedanji delodajalec v Monakovù, ki je klepar, je ž njo zelo zadovoljen. Nikoli niso opazili, da je ženska. Matilda pravi, da je bila prej kuharica, v dobi brezposelnosti pa ji je šinilo v glavo, da bi mogla kot moški hitreje priti do kruha. Ker pa se je v listine napačno vpisovala kot moški, so jo zašili za šest tednov.
Ameriški listi so te dni neko Elizabeto Elmerjevo proglasili za »najpogumnejše dekle Zedinjenih držav«. Zavoljo njene hladnokrvnosti je bilo mogoče v New Yor-ku prijeti dva nevarna vlomilca in razbojnika.
Elmerjeva je tajnica nekega draguljarja. Nekega večera je baš zapirala trgovino in je bila sama pred velikimi jeklenimi omarami, ki v njih ponoči hranijo dragulje. Tedaj sta nenadno vstopila dva elegantno oblečena možaka s pištolami v rokah. Eden izmed njiju je vprašal: »Ali ljubite življenje, lepo dekle?« Elmerjeva se je pošteno prestrašila in je utegnila samo pokimati. »Tedaj nam takoj izročite ključe do tre-zorjev,« je nadaljeval lopov. Ko jih je izročila, sta jo razbojnika trdno privezala na neki stol, v usta pa sta ji stlačila ro-
bec, da bi ne mogla zavpiti. Nato sta odšla v trezorski prostor.
Med tem se je dekle zbralo. Nedaleč od nje je bU na mizi telefonski aparat. Za-gugala se je s stolom do njega, naslonila se je z ramo proti robu pisalne mize, stisnila školjko med brado in vrat, jo tako dvignila ter skozi nos zagrgrala številko policije. Ta številka je bila k sreči kratka. Ko se je policija javila, ji seveda ni mogla sporočiti drugega razen nekoliko nearti-kuliranih glasov, a uradnikom je to zadostovalo. Ugotovili so, od kod je prišel poziv in takoj so tja poslali oddelek policistov. Ko sta zločinca izpraznila jeklene omare, sta se vrnila k svoji zvezani žrtvi meneč, da je vse v redu. Ob vratih pa ju je sprejelo šest policistov s strojnimi pištolami v rokah. Preden sta se rtegnila upreti, sta bila že zvezana. . .
Britvica v človeškem telesu
Nenavaden primer iz zdravniške prakse
V bolnišnici v Herfordu na Vestfalskem so obravnavali svojevrsten primer. Neki krznarski pomočnik je prišel v bolnišnico in dejal, da je požrl britvico. Pri delu je namesto pravega noža uporabljal to britvico, ki jo je diržal med ustnicami. Posilil ga je kašelj in pri tem mu je britvica zdrknila v požiralnik.
Mož mora imeti precej trdne živce, kajti šele osem dni pozneje je začutil bolečino v okolici želodca in šele tedaj se je spomnil, da je treba k zdravniku. Röntgen-ski posnetek je pokazal, da je britvica želodec že zapustila. Zdravniki niso hoteli
Je strelivo v redu ?
kar tako tvegati operacije. Deset dni so s röntgenskimi žarki zasledovali potovanje britvice skozi črevesje, deseti dan je po naravni poti prišla spet na dan, ne da hi napravila kakšno škodo.
Francoski častnik na Inšpekcijskem obhodu po Maginotovi liniji
Pesek zdravi rane
Morskemu pesku so namenili novo nalogo. Kakor poročajo iz neke berlinske kirurške klinike, je pripraven za zdravljenje okuženih ran. Gre za sterilni in drobni morski pesek, ki je suh kakor v naravi in ga spravljajo v lesene zaboje razne velikosti.
Ti zaboji so napravljeni tako, da morejo v njih počivati ranjeni udi, ki jih pesek obdaja od vseh strani. Pesek vsrkava izločine rane. Ta vsrkalna sila peska je tako velika, da jemlje tok izločin vsa peščena zrna iz rane s seboj.
Golobi prenašajo ljubezenska pisma
V Zedinjenih državah je opaziti v zadnjih časih med zasebniki čedalje večje povpraševanje p«) golobih pismonoših. Vzrok m v tem, da bi se golobji sport v Ameriki širil, temveč v tem, da so mladi ljudje ugotovili, da so ti golobi odlični prenašalci ljubezenskih pošt. število golobov, ki jih uporabljajo v te namene, cenijo na 40.000 in mladi ljudje pravijo, da so ptice zelo zanesljive ter diskretne.
Prekop med Dnje-strosn in Kjeitmam
V okrožju slonimskem v zapa^ini Bell Rueftji so začeh z deli za veliki plovni prekop, ki bo vezal Dnjeper z Njemenom. Predstavljal bo najkrajšo vodno cofito med Črnim in Vzhodnim morjem. Dog bo 500 km in na tej progi bo več nego 30 vodnih central Z delom bo zaposlenih ."10.000 delavcev. Dogradili ga bodo do prihodnjega leta.
»Govoreče knjige«
Dansko društvo za slepce je začelo po večletnih pripravah izdelovati gramofonske plošče s posnetki danskih literarnih del. Plošče bodo dostopne vsem slepcem, v prvi vrsti pa tistim, ki so oslepeli v starosti. ko se je težko naučiti slepčevske pisave in branja knjig v takšnem tisku. »Govoreče knjige« bodo tem slepcem gotovo olajšale enoličnost dni Izračunali so, da je mogoče roman 200 strani spraviti na deset plošč. Z državno podporo bodo Skušali izdati vsak mesec tri nove »knjige« po deset plošč.
Nov varnostni sistem na železniških prehcäih
V Mehiki so se dogajale številne nesreče na železniških prehodih na ta način, da so črede živine ali tudi poedine trmaste živali prepozno zapuščale tire. Zavoljo tega so uvedli nov varnostni sistem, ki se je dobro obnesel.
Na vseh prehodih, kjer se lah'co zgodiio takšne nesreče, so postavili telefonske aparate, ki so zvezani z najbližjima čuvajnicama na obeh straneh. Preden stopi gonjač s svojo čredo na Drogo, mora na obe strani naiorvo telefonično oovorašati. ali je proga prosta in da.li ni pričakovati v bližnjem času vlaka. Čuvaji tako zvedo, da prehod ni prost in v naislabšem primeru vlak lahko ustavijo, če orel ne dobe telefonskega obvestila, da na orogi ni več črede.
Prvo ljudsko štetje v Teheranu
V iranski prestolnici Teheranu so orvič. odkar to mesto obstoji, izvedli ljudsko štetje. Oblasti so odredile, da določenega dne od petih zjutraj do poldneva noben prebivalec ne sme iz svoje hiše. Skozi zapuščene ulice so stopale samo policijske patrulje, a komisarji večinoma učitelji ter študenti ki so svoje delo opravljali zastonj. so hodili od hiše do hiše ter zaoiso-vali ljudi. Koliko prebivalcev so našteli, trenutno še ni znano.
Maršal finske vojske
generallsim Mannerheim, ki šteje zdaj 72 let, je po nekih vesteh zbolel in mora ležati v postelji
A N E K D 0 T A
Na nekem koncertu, kjer so bili na programu samospevi modernih skladateljev, so bili tudi nekateri še živeči komponisti Sosed nekega takšnega poslušalca je na koncu produkcije izjavilo pevcu, ki je predaval pesmi v izvirniku:
»Nu, ta pa je pel res s povdarjenim bs-razom!«
»To Je res«, je pripomnil skladatelj, »ampak tudi z najskromnejšlm glasom, kar ga premore človeško grlo«.
VSAK DAN ENA
Dve podobi strahu.
(»Humorist«)
MICHEL ZÉVAOOl
58
Don Juan
ttOMAN.
»Eh, molčiva o visokosti. Res je, da ima precej dolge noge, a verjemite mi, Co rentin se bo znal narediti majhnega, kolikor bo le treba, da vam bo všeč!«
Jakomin je upognil bingole, da bi ji pokazal, kako majcen bo nji na ljubo.
»Kako je dober!« je vzdihnila Deniza. »Kaj pa bogat? Povejte, ali je bogat? ...«
Jakomin je namrščil obrvi. Nemir ga je obšel, hkratu pa nekakšno zaničevanje do samega sebe.
»Aha!« je pomislil. »To jo skrbi. Bogastvo! — Bogat? M-m. Vse, kar lahko rečem, je to, da premore dvanajst cesarskih zlatnikov.«
»Koliko pa je cesarski zlatnik? To mora biti velik denar, kaj? Koliko srebrnjakov gre na cesarski zlatnik? ... Nemara kar nekaj tisoč? ... In pravite, da jih ima dvanajst?«
»Celih dvanajst. Iz suhega zlata! Precej let je bilo treba, da si jih je pripravil.«
»Torej je bogat. A kaj meni mar. Saj mi ni do njegovega zlata. Do njega samega mi je, ki ga imam rada... zaradi njegove dobrote in plemenitosti!«
»Kakšna sreča!« je navdušeno vzkliknil Jako-
min. »To je pustolovščina! Pravljica! Prava pravljica! ...«
Prišla sta bila do hiSnih vrat gospe Dimancheve. Deniza se je ljubko vzpela na prstke in mu nastavila ličere.
»Rešili ste me,« je dejala. »In razen tega ste mi pripovedovali o Jakominu... z besedami, ki so mi šle do srca. Dovolim vam torej, da me poljubite ...«
»Jaz?« se je ustrašil Jakomin. »Da vas poljubim?«
»Da,« je rekla vsa rdeča in nasmejana. »Zaslužili ste si.«
»Zaslužil! Zaslužil!« je v obupu pomislil Jakomin. »Menda sem si zaslužil, ko me ima rada! Pravico torej imam, toda kje je možnost? ...«
»Nu?« je končala Deniza. »Ali se ne upate? Ohrabrite se že!«
»Odloživa to reč!« se je hlastno odločil Jakomin. »Rotim vas, odloživa! Poljubim vas kasneje... recimo... da, recimo, po poroki!«
»Velja!« se je zasmejala Deniza. »Poljubček imate torej na dobrem in ga dobite na dan moje poroke ... to je, čez tri dni!«
To rekši mu je ljubeznivo pomahala v slovo, kar je Corentina do kraja omamilo in zmešalo, ter lahkih nog zbežala v hišo.
Jakomin je stal še četrt ure na mestu ter premišljeval. škilil, vzdihoval in preklinjal svoj nos, ki mu je bil v napoto, da ni mogel poljubiti nevesti ce ...
Nazadnje je zavil ▼ gostilno k »Vedeževalki«,
sédel za mizo v najtemenjšem. si velel prinesti ste-klenko vina in se vdal premišljevanju o svoji prigodi, ki je bila tako lepa, da ji skoraj ni mogel verjeti
»Moja nevesta!« je šepetal sam pri sebi. »Nevesto imam! Jaz, Jakomin Corentin! Našlo se je dekle, zalo dekletce, ki me ima rado!... Mene!... Rajši kakor dona Juana Teno ria!... Kakšna pustolovščina! — A kaj poreče senor Juan, ko zve, da ne misli vzeti njega, temveč mene! Mene, Jakomina Corentina! Tako mi zemlje, neba, vseh svetnikov, sivega peklenščka in samega papeža! Cez tri dni jo vzamem, svojemu gospodarju izpred nosu!...«
Pri tej besedi se je spomnil svojega lastnega nosu in ga jel ogledovati, zdaj z dopadenjem, zdaj z otožnostjo, zdaj z jezo, zdaj spet z mehko ganjenostjo v srcu.
Pri tretji steklenki je Jakomin že pomiloval dona Juana.
»Siromak!« je momljal sam pri sebi. »Kako bo žalosten. To, kar kanim storiti, se zvestemu služabniku prav za prav ne spodobi. A kaj hočemo! V ljubezni velja pravilo: vsak zase, vrag pa za vse!«
Dan je minil ob prijetnih mislih in rožnatih načrtih za prihodnost.
Jakomin Corentin je obedoval in večerjal z izvrstnim tekom, nato pa pil kar naprej.
Prišla je noč Izpraznjenim steklenkrm se je pridružila vrsta novih. Pri peti steklenki te nove vrste si je Jakomin dejal:
»Toda zakaj me imenuje Jakomina Corentina?
Zakaj trdi, da sem bretonski grof?... Sicer pa, zakaj ne bi bil tudi jaz plemenitega rodu? Človek nikoli ne ve... Torej grof. Naj bo. A bretonski? ... Zakaj bretonski? ...«
Corentin je začel dolg in zamotan razgovor a samim seboj.
»Nu, zakaj ne bi bil iz Bretanje? Vsak trenutek srečaš kje poštenjaka, ki je iz te dežele, pa se mu nihče ne čudi. Pokaj bi se torej jaz čudil, da ! sem iz Bretanje? ... Sam nisem nič vedel o tem, a to še ni vzrok, da ne bi bilo res.«
To je bil trenutek, ko se je Juan Tenorio vrnil k »Vedeževalki«. Jakomin Corentin je na dobro srečo vstal, se opotekel proti gospodarju in s težkim jezikom zalepetal:
»Oh, gospod, novico vam moram povedati... čudno novico!«
»Kdo ti je dovolil, da si se napil?« je rekel don Juan.
»Nisem pijan, gospod,« je dejal Jakomin; »začudenje mi spodnaša noge in veselje mi meša glavo. Najprej pa vedite, da nisem doma iz Ulice svetega Dioniza, kakor sem vam zmerom pripovedoval, ampak iz Bretanje. Pred vami stoji Jakomin de Corentin, bretonski grof...«
»Oho!« je rekel don Juan in pazljivo pogledal vrlega slugo. »Kdo ti je povedal?«
»Kdo? ... Nihče drug kakor moja nevesta ... Saj je res, gospod, da ne vem, kdo sta mi bila oče "n mati... Zakaj torej ne bi bil iz Bretanje?«
»Pa res! Zakaj ne bi bil?«
»In zakaj ne bi bil bretonski grof?«
Važni sklepi vlade
Dvanajstine — Doklade staroupokoj encem — Uredba o vojaških prekih sodiščih — Razprava o sokolstvu
V četrtek zvečer ie bila. kakor smo kratko poročali že v včeraišnii drugi izdaji. seja ministrskega sveta, ki ie trajala pozno v noč. Vlada ie naiorei razpravljala o proračunu za prihodnje proračunsko leto 1940/41, ki pričenja s 1. aprilom, ter v zvezi s proračunom tudi o finančni avtonomiji banovine Hrvatske. Do definitivnih sklepov ni prišlo ter bodo s 1. aprilom uveljavljene štiri budžetske dvanajstine.
Ministrski svet ie dalje sklepal o povišanju prejemkov državnih starou pokojen-cev. Odobrena je bila posebna uredba, ki stopi s 1. aprilom v veljavo. (Objavljamo jo na 'drugem mestu.)
Vlada i e nadalje sklenila, da bo plinske maske, ki jih moraio nabaviti državni nameščenci plačala iz svojih sredstev, nameščencem oa bodo že vplačani obroki povrnjeni.
Izpopolnjena ie bila uredba o odkupu živine, zasežene v primeru vojaških vežb
ali mobilizacije. Po izpopolnjeni uredbi bo m osel vsak živinorejec živino, ki ie ne bi hotel prodati, dati vojni upravi tudi v
najem.
Sprejeta je bila uredba o organizaciji, o postopku in kompetend. vojaških prekih sodišč, glede katerih do sedai še nismo imeli nobenih zakonskih določil.
Končno je ministrski svet razpravljal tudi o prenosu kompetenc ministrstva za telesno vzgojo, v katerega delokrogu se nahajajo športne organizacije in pa so-kolstvo. Ker po sporazumu od 26. avgusta delokrog banovine Hrvatske obsega tudi kompetence mónistrstva za telesno vzgoja sokolska organizacija, katere starešina je Ni VeL kralj, oa se ravna po posebnem zakonu in ie njeno enotno delovanje zlasti v sedanjih časih za državo zelo važno, so nastale glede prenosa kompetenc ministrstva za telesno vzgoio tež-koče. ki do danes niso bile odpravljene. Tudi na četrtkovi seji ministrskega sveta ni prišlo do končne rešitve vprašanja. Izvoljen ie bil zato poseben odbor ministrov z nalogo, da najde izhod eventualno z revizijo zakona o sokolstvu. V tem odboru so minister za telesno vzgoio Tomič. minister vojske in mornarice general Nedič in gradbeni minister dr. Krek. ki je kakor znano, eden od najodiičneiših članov fantovske organizacije.
Uredba o naglih vojnih sodiščih
BeogTad, 8. marca. a. Na podlagi ČL 1 o spremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih je ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico predpisal uredbo o naglih vojaških sodiščih v pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju. Glavne določbe so:
Naglo vojno sodišče je izredno vojno sodišče, ki se moie sestaviti v mobilnem in vojnem stanju, izjemoma pa tudi v pripravnem stanju. V mobilnem ali vojnem stanju se more naglo vojno sodišče ustanov-ti po odločbi pristojnega vojaškega starešine, v pripravnem stanju pa s kraljevim ukazom na predlog ministra za voisko in mornarico in v soglasju z ministrskim svetom, bodisi za vse državno ozemlje ali za posamezne dele
Naglo vojno sodišče izreče samo Smrtno kazen. Proti razsodbi naglega vojnega sodišča mi nobenega pravnega leka.
Pred nagio vojno sodišče pride tisti, ki: 1. na bojišču noče izvrševati svoje vooa-ške dolžnosti; 2. častnik, ki se oddalji od svoje čete. da bi se izognil bližnji borbi aü pa na bojišču samovoljno ali z izmišljenim izgovorom zapusti svoje mesto; 3. častnik, ki se v vojnem stanju samovoljno oddalji od svoje čete, da bi prestopil ak se vdal sovražniku; 4. vojaška oseba. ki na bojišču samovoljno ali z izmišljenim izgovorom zapusti svojo četo ali službo:; 5. vojaška oseba, ki na bojišču druge z besedami ali znaki navala k begu ali odlaganju orožja in municije in širi strah ali na katerikoli način ogroža napredovanje. umikanje ali sploh disciplino in red v četi.
6. kdor v vojnem času ne izvrši dobljenega ukaza, ki se tiče službe in zaradi katerega bi zaradi tega nastopile škodljive posledice za vojsko; 7. kdor na bojišču pri izvrševanju dobljenega ukaza, ki se tiče službe, od istega nepooblaščeno odstopi ali pa ga v čem prekorači, da zaradi tega nastane škoda za vojsko; 8. kdor se na bojišču pokaže neubogljiv in se pri tem upre z orožjem ali če to stori v vojnem stanju
in pri tem predpostavljenega morebiti telesno poškoduje; 9. kdor na bojišču s silo ali grožnjo preprečuje predpostavljenega ali starejše pri izvrševanju njihove dolžnosti ali pa škoduje izvršitvi njihovih ukazov; 10. kadar se v pripravnem, mobilnem ali vojnem stanju najmanj 5 vojaških oseb upre in se zoperstavlja vojaški oblasti pri izvršitvi njenih ukazov in noče izvršiti svoje dolžnosti.	( 1
Prav tako more biti postavljen pred naglo vojaško sodišče: 1. kdor v vojnem stanju druge hujska, da bi izvršili katero od dejanj navedenih v gornjih točkah ali pa jih pri izvršitvi teh dejanj namenoma podpira; 2. kdor v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju namerno poziva ali hujska druge, da izvrše dejanje, navedeno v gori omenjeni točki 10. ali pa jih pri izvršitvi tega dejanja namerno podpira.
Naglo vojno sodišče obstoji iz pet oficirjev kot sodnikov in enega oficirja kot delovodje. Vsaj en sodnik naglega vojaškega sodišča mora biti oficir s pravno izobrazbo. Pred vojnim sodiščem ni vojnega državnega tožilca.
Naglo vojno sodišče sodi po svobodnem prepričanju.
Pred naglim vojaškim sodiščem mora Imeti obtoženi branilca. Obtoženi si lahko izbere branilca samo iz vrst oficirjev svojega poveljstva. Ce si ga sam ne izbere, mu ga bo določilo sodišče po službeni dolžnosti iz vrst sodnih oficirjev, v pomanjkanju teh pa iz vrst ostalih oficriev.
Vse delo v naglem vojaškem sodišča mora biti končano v 24 urah. Po svojem prepričanju, ki so si ga svobodno pridobili v teku preiskave ln pri sojenju glede krivde obtoženca, sodniki glasujejo all so za izvedbo smrtne kazni ali ne. Ce dva sodnika ne glasujeta za smrt, se kazenska obsodba ne bo Izrekla, temveč se bo to pismeno ugotovilo in bo o tem obveščen komandant, ki je obtoženca postavil pred naglo vojaško sodišče. Komandant bo postavil nato obtoženca pred redno vojaško sodišče.
oktobra 192&, pripadajo O04m JuMofln ▼ ■
»nakani odstotku, ▼ kakršnem jim je bila | določena pokojnina, pri čemer veljajo za osnovo naslednje osebne doklade:
1. Za one, ki so bili upokojeni s manj kakor 20 leti efektivne državne službe:
draginj skl razred
Nove doklade zaupokojence
Beograd, 8. marca. p. Ministrski svet Je na svoji sinočnji seji sprejel uredbo o spremembah zakonskih določb, Id se nanašajo na dohodke državnih upokojencev. Glavne spremembe so naslednje:
Člen 1. V uredbi o posebnih In rodbinskih dokladah državnih upokojencev od januarja 1935 se odrejajo naslednje spremembe in izpopolnitve:
Osebnim upokojencem katerim so bile pokojnine določene po dohodkih na osnovi zakonskih določb, ki so postale pravnove-ljavne s 1. septembrom 1923, pripadajo mesečno naslednje osebne doklade:
upokojencem z manj kot 20 leti službe brez ozira na šolsko Izobrazbo pri letni pokojnini do 2.999 din v L drag. razredu mesečna doklada 980, v IL raz. 850, v DX raz. 750 din; pri letni pokojnini 8.000 do 4999 din mesečna doklada (po draginjsklh razredih) 1.100, 950 ali 850 din; pri letni pokojnini 5.000 do 6.999 din doklada 1.320, 1.100 ali 950 din, pri pokojnini nad 7.000 din pa doklada 1.540. 1.300 ali 1.100 din;
upokojencem z več kot 20 leti službe ne glede na šolsko izobrazbo in pri pokojnini do 2.999 din doklada (po draginjskem razredu) 1.300, 1.100 ali 950 din;
upokojencem z več kot 20 leti službe, a brez takultetske izobrazbe, pri letni pokojnini 3.000 do 4.999 mesečna doklada (po draginjskem razredu) 1.500, 1.300 ali 1.100 din, pri pokojnini 5.000 do 6.999 din doklada 1.900, 1.700 ali 1.500 din; pri pokojnini čez 7.000 din pa doklada 2.200, 2.000 ali 1.700 din.
upokojencem z več ko 20 leti službe in popolno fakultetsko izobrazbo pri letni pokojnini 3.000 do 4.999 din mesečna doklada (po draginjskem razredu) 1.900, 1.700 in 1.500 din; prt pokojnini preko 5.000 din pa 2.200, 2.000 in 1.700 din.
upokojencem s fakultetsko izobrazb» ln več ko 30 let službe pri letni pokojnini 3.000 do 4.999 doklada 2.200, 1.900 in 1.700 din pri pokojnini preko 5.000 pa doklada 2.500, 2.200 in 1.900 din.
upokojenim zvaničniKOm gre mesečna doklada (po draginjskem razredu) 700, 600 ali 550 din, upokojenim služiteljem pa 650, 550 ali 500 din;
upokojencem, ki prejemajo kot p°koj-nino popolne dohodke p°ložaja, na katerem so bili upokojeni, pripada po draginjskem razredu mesečna osebna doklada: uradnikom s popolno fakultetsko izobrazbo pri letni pokojnini 5.000 do 6.999 din mesečna doklada 2.600, 2.200 ali 1.900 din; pri pokojnini 7.000 do 8.999 din doklada 2.800, 2.480 ali 2.150 din; pri pokojnini 9.000 ali več din pa doklada 3.000. 2.700 ali 2.500 din; uradnikom brez fakultetne izobrazbe pri letni pokojnini 5.000 do 6.999 din mesečna doklada 2.200, 1.760 aJd 1.430 din, pri pokojnini 7.000 do 8.999 dm doklada 2.600, 2.200 ali 1.900 din, pri pokojnini preko 9.000 din pa do-
klada 2.800, 2.400 aH 2.100 din; tnadn*-kom r.eglede na šolsko iaobrazfoo pri pokojnini do 2.999 din doklada 1.870, 1.540 ali 1.320, zvamičnikom 960, 850 ali 800 din, služiteljetrn 850, 800 all 750 din.
Upravičencem do rodbinske poKojnme, odmerjene po zakonskih določilih do L septembra 1923, pripadajo mesečne osebne doklade pri letni pokojnini do 1.999 din po draginjskem razredu 980, 850 ali 750 din na mesec, pil pokojnini 1.200 do 2.190 din doklada 1.100, 950 ali 850 din, pri pokojnini 2.200 do 2.999 din doklada 1.320, 1.100 aH 950 din, pri pokojnini 3.000 do 3.999 din doklada 1.500, 1.300 ali 1.100 din; pri pokojnini 4.000 ali več din pa doklada 1.700, 1.500 ali 1.300 din. Rodbinam umrlih zvaničnikom gre doklada (po draginjskem razredu) 700 600 ali 550 din, rodbinam služiteljev pa 600, 550 aH 500 din.
Osebnim upokojencem, katerim Je bila pokojnina določena na osnovi zakona o uradnikih z dne 31. julija 1923 in zakona o državnem prometnem osebju z dne 28.
poL skupine:
I/Sa 1/3 I/4a 1/4
1/5 ln n/la, 1/6 ln n/I 1/7 ln H/2 1/8, 1/9, H/5 ter
m/1, 2, 3
zvaničnikl služlteljl
20 let efektivne državne službe:
L	XL	UL
100	—	—
220	—	
840	100	—
600	850	250
650	400	300
700	450	850
750	500	400
775	525	425
760	560	510
585	485	460
bile upokojeni s več		kot
pol. skupina	drag. raz		m.
	L	IL	
I/l	1700	1500	1300
1/2	1600	1400	1200
1/8	1400	1200	1100
1/4	1200	1000	900
H/l	1020	810	710
1/5, 6, 7 ter			650
H/2, 3 ln m/i	880	660	
1/9, H/4, 5 in			
m/2, 3 in 4	840	620	550
zvaničnikl	620	500	420
služitelji	480	420	880
Osebnim upokojencem, ki		jim je bila po-	
L	IL	UL
100	0	0
220	0	0
340	100	0
620	350	250
650	400	300
700	450	350
750	500	400
775	525	425
760	560	510
585	485	460
kojnina odmerjena na osnovi zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 ter zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931 pripadajo osebne doklade po istem odstotku, po katerem jim je bila določena pokojnina, upoštevajoč pri tem kot osnovo naslednje mesečne osebne doklade:
drag. razred
položajna skupina 3/1 3/II 4/1 4/n
5.
6.
7.
8,	9 fa 10
^cvaničniki služitel ji
Približno na enak način v enakem razmerju kakor civilnim upokojencem so regulirali pokojnine vojaškim upokojencem.
Beležke
Občni zbori in sestanki JNS in O JNS
Es banovinskega tajništva JNS nam poročajo: V nedeljo, 10. t. m. bodo naslednji občni zbori in sestanki JNS in O JNS:
Sreskl občni zbor JNS ln O JNS za srez Litijo v Litiji ob 10. dopoldne v prostorih restavracije Na pošti (pri g. Sribarju). Na občnem zboru bo poročal tajnik banovinskega odbora O JNS g. Andrej Uršlč.
Občni zbor sreskega pododbora JNS sa Višnjo goro v Stični ob 10. dopoldne v prostorih g. Fačinija. Politično poročilo bo podal g. minister Ivan Pueelj.
Politični sestanek JNS ln O JNS ca Skofjo Loko ob 4. popoldne v prostorih restavracije g. Antona Hafnerja na Trati (pri kolodvoru). Na sestanku bo poročal bivši narodni poslanec g. Milan Mravlje.
Vse člane JNS in O JNS omenjenih sres-klh ln krajevnih organizacij prosimo, da se polnoštevilno udeležijo teh sestankov ln občnih zborov.
JNS v Ljubljani
Občni zbor organizacije JNS za svefokrl-ško-bežigrajski okraj je bil 6. t m. v gostilni Kačič na Tyrševi cesti ob obilni udeležbi članov. Zborovanje je vodil predsednik, bivši poslanec Milan Mravlje Po volitvah, pri katerih je bii ponovno izvoljen g. Mravlje za predsednika, v odbor je vstopilo tudi več mlajših članov, so poročali o strankinih ciljih in političnem stanju v državi gg. Gregorka, Uršič in predsednik Mravlje.
Ugotovitve krščanskih socialistov
»Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, objavlja uvodnik »Za demokracijo ln svobodo«. V njem piše med drugim:
»Vsa borba, ki Jo vodijo Javno slovenski katoliški činltelji ali bolje rečeno politi čarjl, proti krščansko-soci j alni »Jugoslovanski strokovni zvezi«, je v nasprotju z osnovno mislijo gibanja za demokracijo. Oni demokratski duh, ki je po dr. Kreku zavel v vseh slovenskih delovnih stanovih, se vzdržuje le še v krščanskih delovnih organizacijah. Vsi ostali stanovi so
Iz govora dr« Korošca
Dijaška organizacija »Akademska zveza«, v kateri je združen oni del katoliških akademikov, ki pripada JRZ, je priredila v četrtek »študijski dan«, na katerem ie govoril tudi g. dr. Korošec. Uvode ma je govornik lepo poudarjal, da je »naša država kraljevina Jugoslaviia. ki nam ie nedotakljiva in se ne more zmanjšati, ampak samo razširiti. Vladarji Jugoslavije so kralji iz domače narodne hiše Karadior-djevičev«. Nato pa ie izrazil želja da bi bila Jugoslaviia tako preurejena, kakor se sedaj urejuje na Hrvatskem. Spominjaioč se dobe t?*"- ü. ie dr. Korošec trdil, da so »bili časi, ko so naši slovenački bratje grdo in pcdlo sumničili naše vrste in ko je bil vsak naš politični nasprotnik tudi naš politični ovaduh«. Tudi danes se še baje najdejo ljudje, ki »od časa do časa poročajo na kompetentna mesta«, da pristaši JRZ še niso dovolj zanesljivi Vendar ni več ljudi, ki bi take baike verjeli.
Potem ie dr. Korošec sporočil, da »je o nekih najbolj gorečih domoljubnih de-nunciantih znano, da stojijo v plačani službi Inozemstva«. Kdo so ti denuncianti, ki opravljajo očividno veleizdainiški posel in bi jih bilo treba nemudno izročiti roki pravice, tega g. doktor na žalost ni povedal. Smatrati pa ie. da je po svoji državljanski dolžnosti o tem obvestil kom-petentne oblasti.
Nato ie govornik opredelil mladino, ter je ono mladino, ki pripada JRZ. pohvalil, da ie »zvesta Bogu zvesta kraliu. zvesta Jugoslaviji, zvesta Sloveniii.« ostale mladine pa sicer noče na splošno sumničiti, vendar smatra, da stoji pod prevratnim ln protidržavnim vplivom, ker »stojijo za njo starešine in tudi cele argan zaciie, ka-
tere 90 bodisi republikanske, bodisi destruktivne, bodisi celo komunistične«.
Dr. Korošec se Je nato dotaknil finske borbe za svobodo. Dejal ie. da v srcu sicer vse občuduje Fince tudi v Jugoslaviji, da pa nihče nima korajže to tudi v javnosti povedati. Toda simpatije za Fince niso dovolj. Na drugi strani pa seveda Jugoslovani zopet ne moremo aktivno pomagati. ker smo nevtralni in nočemo vojne. Pač pa nai bi naši domači komunistični junaki formirali čete. batalione in polke in odšli tia, kamer spadaio, na pomoč svojim bratcem v Rusijo. Seveda, odkar so bili v Spaniii tepeni. jim 1e padlo srce v hlače. Dr. Korošec zamerja zlasti tudi Pen-klubom. da molči io. ali lz velikega strahu ali pa iz prevelikih obzirov na svoje komunistične člane.
Končno je govornik sporočil da »se v Belgradu itn po vsej državi zbirajo ljudje, bodisi v trdne, bodisi v ohlapne organizacije. ki so po svoiem mišlieniu republikanske in levičarske« ln stojijo »večinoma pod diskretnim vodstvom svobodnega zidarstva«. Svoja izvajanja Je zaključil dr. Korošec z izjavo: »Bojim se, da so naši nasprotniki bolj nevarni, kakor mislimo. Vse Kerenskijeve figure so že na vidiku. Treba je samo. da se pokaže še Kerenski in odvede domovino v propast.«
Pozival je priiatelie. da se pripravijo na vse borbe, ker: »Naš Vüipuri ne sme biti osvojen...«
Objavljamo glavno vsebino dr. Ko-roščevih izvajani brez komentarja Opoldanski »Slovenski dom« pristavila da ea smatralo v Beogradu za enega najmočnejših govorov, kar Jih le imel v zadnjem času.
MB ril manj podlegli ▼ fronten
nem ln političnem delu tako imenovani strankarsko-polltlčnl skupnosti, ki hoče podrediti vse delovanje delovnih stanov sebi in svojim strankarskim potrebam. Na ta način lahko postane še tako idealno delavsko gibanje le strankarsko orodje. Krščansko delovno ljudstvo bije danes boj za popolno svobodo v svojem udejstvovanju. Delavska zavest je danes ▼ članstvu Jugoslovanske strokovne zveze že tako močna, da odločno odbija vse napade nasprotnikov in pripadnikov reakcije, čeprav ne poznajo nobene izbire v sredstvih svojega boja. Boj, ki ga bijejo danes krščansko socialni delavci je velike načelne važnosti ln lahko pomenja za vse Slovence po svojem izidu velik korak naprej, ali pa na-zaj«
„Skoda papirja1
• • •
Novosadski »Deutsches Volksblatt« poroča iz Kočevja, da je »zadnje dni preplavljena vsa kočevska deželica z 'etaki, plakati in ilegalnimi časopisu Kočevski kmetje pa se smejejo zaradi te nesrečne propagande, ker vedo, da je danes prepolno Nemcem še nekaj obljubljati. Kočevski kmetje vedo predobro, komu lahko venjejo in komu ne. Sicer pa je pri vsem najbolj zanimivo to, da hočejo vsi ti letaki in ilegalni listi prepričati naše Kočevarje o potrebi, da se čim preje preselijo v rajh. Za to pa jo škoda papirja...«
Izgleda, da naši Kočevarjl niso tako disciplinirani, kakor so bili njihovi rojaki na Južnem Tirolskem in v baltiških državah, kjer so se na prvi poziv »Domov v rajh!« odzvali ter se vključili v kolo velikonem-ške družine. Očividno jim bolje ugaja v rajhu samo krošnjariti, v Jugoslaviji pa v miru m zadovoljstvu uživati, kar so si med svojimi brati onkraj Karavank zaslužili.
Tanki proti utrdbam
V znani angleški reviji »Contemporary Review» je izšel članek angleškega vojaškega publicista Victora Wallaca Germa-insa o znanem polemičnem vprašanju, ali je za zaveznike bolje, da se odločijo za napad, ali da še nadalje vztrajajo v svoji dosedanji defenzivni taktiki. Germains se ogreva za ofenzivno taktiko in navaja zanjo več argumentov. Končno predlaga, naj bi Anglija in Francija zgradili velike tanke po 600 in več ton, ker je mnenja, da bi tisoč takih tankov moglo prebiti tudi najmočnejše utrdbe. Spričo večjih finančnih in industrijskih rezerv sta Anglija in Francija na boljšem od Nemčije in bi zanju ofenziva ne predstavljala onega tveganja, kakor se to na splošno misli.
SOKOL
Sokol LJubljana II. javlja, da te preminul brat dr. Valentin Koran, katerega spremimo na zadnji poti izpred mrliške veže državne bolnišnice danes ob pol 17. v d-vilu z znakom Zvestega brata ohranimo v častnem spominu. Uprava.
Iz življenja na deželi
Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 20. ln Jutri ob 16. ln 20. url sijajni francoski velefilm »Povra-tek ob zori«. Prihodnji spored v četrtek ob 20. url »Ljubimec po naročilu«. Rezervirajte vstopnice! (—)
Ljutomer. Zvočni kino Sokolskl dom bo predvajal drevl ob 20. in jutri ob 16. in 20. film »Koncert na Tirolskem«. Dodatek: Foksov zvočni tednik. Naslednji film dne 16. in 17. t. m. (—)
Sevnica. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri pevski velefilm »Roža velemesta«.
Iz Slovenjega Gradca
sg— Izobraževalni narodno obrambni tečaj CMD je v nedeljo Ob 10. v osnovni šoli otvorila predsednica ga. Puppisova Amalija. Tečaj ni namenjen le kuhi, šivanju in petju, temveč se bodo dekleta kot bodoče matere tudi naučile ljubiti domovino. Učitelj g. Iglar je v klenih besedah želel tečajnicam, da bi se čim več naučile ln se izkazale hvaležne priredite-ljicam tečaja. Nihče ni pričakoval, da se bo pozivu odzvalo 20 šoli odraslih deklet.
sg— Nesreče «e kar vrstijo. Na poti iz šole rt je zlomila nogo 7-letna rejenka Kuharjeva Jožefa iz Topolšice. 63-letna Elizabeta Srajnerjeva, dninarica, pa si je pri padcu na dvorišču zlomila desnloo. Pri sekanju drv se je vsekal v desno nogo 20-letni dninar Franc Kraker iz Pod-velke. Levico si je sdamila, ko je Sa na poŠto v Mežo, 54-letna dninarica Marija Simonova lz Libelič. 23-letna sobarica Si-šernikova Julijana lz Gradišča al je na poledici riamila levico v za/pestju, iota nesreča je zadela 59-letno kuharico orožnikov na postaji Muta Elizabeto Rudlovo, ko je Sla k vodnjaku po voda Neznan voznik lz Javorja Je povozil 80-letnega Gašperja Erjavca iz Orne. Ponesrečenec je šel od zdravnika, na klanca pa so za njim pridrvele sanke. Ker Je voznik ostal daleč zadaj, ni mogel ustaviti vprege in tako je ponesrečnec prišel pod sanke ln dobil hude poškodbe na desni nog-i nad kolenom. Vsi ponesrečenci so v slovenj-graškl bolnišnici.
sg— ženska in mOš^a podružnica CMD priredita v nedeljo 10. t. m. db 20. skupno prireditev in sicer Nušdčevo igro »Navaden človek«. Po igri bo sestanek vsega članstva. Narodno-oibraimhnl delavci vas vabijo, dia pridete v čim večjem številu.!
Z Jesenic
s— soriško društvo Jesenice ponovi
tretjUč narodno Igro »Deseti brat« Jutri ob pol 15. Konec ob poi 18. — Zveze ugodne. (—)
-------. t» M----- .
«rl Ob 15. ln 20. zvečer velefilm po drami M. Garkega »Na dnu« z J. Gabdnom ▼ glavni vlogi Danes ki ▼ ponedeljek ob 20. pa predvajamo vohunski film »Vol«ovj špijonaže«. Mem dodatki tulil Univerzam zvočni tednik. — Sledi »Greh mladosti«, (—) _
Nase gledališče
D B A M A
Sobota, 9.: 2ene na Niskavuorija. Izven. Globoko znižane cene od 16 din nava-doL (25 predstava). Nedelja, 10. ob 15.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
»«ene na Nlskavuonju«. 25 predstava učinkovite Igre Helle Vuolijoki »žene na Niskavuoriju« bo v soboto izven abonmaja po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Problem nesrečnega zakona in moževega kolebanja med resnično ljubeznijo na eni ln dolžnostjo do žene tn doma na drugi strani, je obravnavan na sodoben način. V glavnih vlogah Marija Vera, V. Juvanova, M. Danilova tn Jan.
Rdeče roje, ki jih pošilja lastni moft Seni kot misteriozni neznanec in za katerega se žena vname, da postane mož nanj ljubosumen — igrajo poleg domačega prijatelja sila zabavno vlogo v <5uhovitl sodobni Igri »Rdeče rože« od Benedettija.
Klabundova japonska drama »Praznik cvetočih češenj« je delo, ki spada med najodličnejSe predstave zadnfh 15 let. Učinkovito dramatično in lirično dejanje stavi naše igralce pred izredne naloge, ki so jih nepozabno rešili. Igrajo fearičeva. V. Juvanova, Jan, Gregorin, Skrbinšek, Marija Vera, Debevec, Presetnik, Plut ln Potokar.
OPERA
Sobota, 9. ob 15.: Obuti maček. Izven. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Balet Hrestač. Glumači. Izven. Gostovanje baritonista Anta Maruši ča. Nedelja, 10. Ob pol 11.: Pepelka. Izven. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 15.: Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Figarova svatba. Izven. Znižane cen« od 30 din navzdol.
Drevl bo v Leoncavaüovlh »Glnmačlh« prvič nastopil v partiji Toni a mladi hrvaški baritonist A. Marušič, ki razpolaga z bogatim glasovnim materialom in obeta postati uporabna odrska moč. Partijo Ned-de bo pela Ribičeva, ki Je v njej že prejšnje sezone žela močan uspeh. Cani a bo pel Marčec, Beppa Banovec, Silvia. Dolnl« čar. Dirigent dr. Svara. Obenem se bo uprizorila tudi plesna sulta iz Cajkovske-ga baleta »Hrestač«, ki je v izvedbi našega baletnega zbora in v koreografiji inž. P. Golovina vzbudila letos prav lepo pozornost. Dirigent A Neffat.
V Pucci nijevi »Tosci« bosta v nedeljt popoldne ponovno gostovala Vera Majdi» če va, Id bo pela naslovno partijo, in Boris Popov kot Scarpia, Oba pevca sta pil svojem poslednjem skupnem nastopu pokazala svoje visoke pevske in Igralske kvalitete, zato bo njun ponovni nastop nedvomno zainteresiral širše občinstvo. Odličen Je tudi Cavaradossl našega priljubljenega tenorista Francia, dočim nastopijo v ostalih vlogah še Zupan, Dolni-čar, Rus ln španova. Dirigent dr. švara.
Sredi meSca bo premiera velike italijanske opere »Adriana Lecouvrer«, ki jo Je uglasbil F. Cilea. Snov je zgodovinska, dejanje teče v Parizu okrog 1. 1730. ter prikazuje v dramatično razgibanem toku dogodkov politične in ljubavne spletke plemske in igralske družbe okoli saškega grofa Mavrici j a in velike francoske igralske umetnice Adriane Lecouvreur, ki ostane končno njih tragična žrtev.
Izprememba repertoarja v °perl Zaradi obolelosti Julija Betetta, ki poje glavno partijo v »Flgarovi svatbi«, je ravnateljstvo opere primorano lzpremeniti napovedani repertoar, in zato prosi p. n. občinstvo, da vzame to na znanje. V nadomestilo se bo vršilo gostovanje Josipa Gostiča v partiji princa v Dvofakovi operi »Ru-salka«.
ÖENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 9.: Pekovska. Nedelja, 10.: Pekovska.
R
Sobota, 0. marca
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Ploóde. — 12.30: Poročila, objave, nar povedi. — 13.02: Lahka glasba s plošč. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Pravljica (ga. Sonja Severjeva) potem igra »Mlada Breda« (članice Nar. gled.). — 18: Za delopust Igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napo--vedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40* Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Oprostite velecenjeni. ... En dan iz življenja kronskega upokojenca Peregrina Pajka. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec tedna igra radijski orkester.
Beograd 19.40: SkanJarski večer. — 22: Bramel kvartet. — 22.50: Plesna muzika.
—	Zagreb 17.15: Radijski orkester. — 20: Koncert »Ldsdnskega«. — 20.30: Vesel večer. — 22.20: Plesna muzika. — Sofija 18: Bolgarska glasba. — 18.30: Kvartet mandolin. — 19: Flavta. — 19.30: Plošče. — 20: Orkester. — 20.45: Zbor. — 21: Pieri in plošče. — 22.30: Bolgarska glasba. — Praga 19.25: Operetni večer. — 21.04: Orkester. — 22.20: Radijski kabaret. — 23.20: Ples. — Dunaj 15: Petje. — 16: Vctt ki orkester. — 20.15: Pester spored. — 23: Iznenadenja. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.30: Plošče. — 20.15: Tisoč po-skočnih not. — 22.45: Melodija in ritem.
—	24: Nočni koncert.
t
Umrla nam Je mati, stara mati ln tašča, gospa
JULIJA VEBER
Truplo drage pokojni ce ae prepelje lz Ptuja v Celje, kjer bo pogreb » soboto 9. marca ob 16. uri iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. PTUJ, dne 7. marca 1940.
MINILA FARCNTK, hči; DUŠAN, MILAN, dr. ANTON FAR6NIK, zet.
»JUTRO« 8t 57.
S
Sobota, 9. TTL 1940.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Jpo 00 pM u> besedo, Utn S. davka ca vtmM ogla» tn sakralno pri
■toJ bino Din 9__ca Alfro al) dajanje naslovov plavajo oni kl lÄAeJ«-
lluih. Najmanj.41 tnrarli e» enkratno objavo oglata Din 12.—. bupisi Id tenltve <e utraAunaJ» po l>tn i.— cn vsak» hmtwl», Din 3.— davkb ga vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5. sa Slfro ali dajanje naslovov Najmanjftl tnmfit u> «n k rat no objavo orlata Din 20.— Vsi untali oglatti ne eara^iinajo po Din 1.— ut Imwdit, Din 3. davkb ga vsak ogla« Is enkratno pristojbino Din 5. za Slfro aH dajanje naslovov. NaJmanJSI tnenek mm enkratno objavo oglasa Din 17.—
I
Kam pa,kam ?
Pri Putrichu
danes m m tri ples do 1 are. Igra prvovrsten lazz. Vljudno vabljeni.
4813-18
Službo dobi
Mesarskega
pomočnika
mladega, iščem, taten Bi tudi ra znašal meso Naslov * vseh poslovalnicah Jutra.
4695-1
Samostojno
kuharico
vajeno hišnih del. sprejme boliša 3 članska rodbina v Liubliam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Dobra plača«.	4768-1
Gospodinja
dobra kuharica, vajena tudi vseb drugih del, išče službo pri orožnikih ali pri maihni družini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poštena«.
4776-2
Kuharica
ki zna tudi vsa druga gospodinjska dela. dobi mesto pri boljši tričlanski družini za 15 mare ali kasneie Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in zmožna«.
4792 1
Kamnoseškega
pomočnika
sprejme Kunovar Franjo, Sv. Križ, Ljubljana.
4681-1
Več krojaških
pomočnikov
prvovrstnih za fino damsko in moško delo, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestne moči«.
4798-1
Frizerko
dobro, sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača din 500 in vsa oskrba. Žerjav Ladislav, Kranj.
4728-1
Iščem kuharico
k dvočlanski družini, ki zna dobro kuhati >n pospravljati, za takoj. Poizvedbe Bleiweisova cesta III. desno.
4772-1
Šivilje
za moško perilo sprejme takoj tovarna VIDMAR. Ljubljana, Savlje 18.
4816-1
Frizerko
sprejmem takoj. — »Salon Merlak« Sv. Petra cesta 76.
4832-1
aienci(ke)
Trgovskega vajenca
s predpisano šolsko izobrazbo, sprejme takoj Čolnar, trgovina, Kranj.
4767-44
Pouk
Gospodična
išče učiteljico francoščine v svrho konverzacije ni sprehodih Ponudbe aa ogl odd Jutra pod silro »Kon verzacija«.	4„6,
Prodam
Cepljeno *rsje
prvorazredno dinai komaa diviak- koreniaki. sadno drevje nudi Žihet Franio. Zamušani, Sv Marjeta. Mo {kantci. Zahteval te seznam 77-6
Kupim
Rabljene zaboje
dobro ohraniene od testenin kupi Roje, LjubHana Vil Triglavska 9, telefon štev. 28-71.
4800-7
Pohištvo
Več spalnic
iz orehove korenine proda po stari ceni z večletnim jamstvom Sprejmemo tudi naročila za boljše pohištvo. Mizarstvo GLUHAK JO SIP. Brezovica pri Liublia-ni, zraven kolodvora.
4700-12
Spalnica
krasna nova, s kaučem, pisalne mize itd. za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kot-nikova 21/11.
4793-12
KOBILICA KRADEZITO
SLABO OLJE »KRADE« GORIVO
in vam dela nepotrebne stroške. Veedol omogoča pravilno delovanje motorja, ne zapušča saj, zmanjšuje trenje in obrabo. Zato pridobiva to boljše olje tisoče novih potrošnikov med varčnimi avtomobilisti vsega sveta.
Kupujte Veedol, ker s tem štedSte gorivo!
MOTOR OI L
olje, ki daje večjo kilometražo — zmanjšuje	porabo goriva.
W. H. SMYTH
BEOGRAD	ZAGREB
Miloša Velikog 8,	Gunduličeva 15 tel. 23-379, 25-871 tel. 22-782
Sprejmejo se:
krojaški pomočniki
za damsko in moško delo
šivilie
Le prvovrstne moči z referencami —- Ponudbe pismeno z navedbo dosedanjega službovanja, ali osebno pri tvrdki
S0UVAN & Co,
SALON MODE ZA DAME IN GOSPODE, LJUBLJANA — MESTNI TRG 24/11.
Drva za kurja- o
suha in sveža, bukovo oglie apno vagonske pošiljke — kupuiemo Ponudbe s koli činami, cenami poslati takoj na Biro Bela. Somboi
4705-15
Kapital
3°f» obveznice
za poravnanje starih davčnih dolgov kupuite pri — Bančno kom. zavodu. Maribor, Aleksandrova cesta.
4736-16
Trgovski lokal
opremlien z vsem <odob-nim komfortom nov. takoi oddam Informaciie pri hišniku Tyrševa cesta 47b.
4567-, 19
Posest
Hišo v Laškem
srezu. nairaje v bližini kolodvora Laško, dvodružin sko z zelemadnim vrtom, odnosno eno 2—3 sobno itanovame in 2—3 sobne pritlične prostore za obrtno delavnico, katera bi kon-venirala tembolj v (dvoriščnem) gospodarskem poslop-iu. iščem » najem, event. v nakup Vodovod in elek trika morata biti na razpolago. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »V najem«.
4753-20
Velika hiša
s trgovskimi lokali v mestu Celju naproda. Ponudb* na podružnico Jutra v Celju pod značko »Prilika«.
4823-20
Vinograd s hišo
prodam. Vprašati pri Joško Vahčič, Videm ob Savi.
4819-20
Stanovanje
Enosob. stanovanje
v mirnem okraju mesta — iščem za l. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho in zračno«.
4789-21a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam za 15. mare. — Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
4797-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4811-23
Dopisi
Izobražena
gospodična
z znanjem nemščine, želi spoznati boljšega gospoda, ki bi ji pomagal do službe v pisarni ali k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna 39«.
4750-24
Hela
upam, da prideš kmaln. — Pozdrav Tvoj Janko.
4799-24
Stroji
Pisalni stroj
najboljša znamka cena 750 in varilni aparat cena 950 din. Cizel, Kotnikov 21/11.
4794-29
Trgovci!
Orehova ledrca. ajdov m cvetlični med. kupite oaice-nejt v Medarni, Liubliana. Židovska ulica 6.
4584-33
SPORT
Prtiì trening v Planici
Včeraj je šlo na 88 m
Skakalo je 13 tekmovalcev, ki so šzvedfi 40 skokov Najdaljši je bil Bradi z 88 m, padel pa je sam v; eden
Rateče, 8 marca Tretji dan nestrpnega čakanja pod mamutsko skakalnico ni bil zaman ... Nebo je bilo danes napol pokrito, veter pa je le toliko popustil, da so skakalci okoli pol 13 lahko odrinili v višino. Na start jih je šlo 13, vseh devet Nemcev in štirje naši, medtem ko se trije od naših v teku današnjega dneva še niso mogli odločiti za odločilni polet Vsi so skakali t tričetrtin-skim zaletom ter so pri tej priliki štirje Nemci (Berauer, Marr, Maier in Haeckel) dosegli svoje najdaljše skoke v življenju sploh, razen tega pa so vsi Nemci razen Bradla in Hölla kakor tudi naših dveh (Jakopiča in Finžgarja) doživeli danes svoj ognjeni krst na največji skakalnici sveta. Zanimivo je, da je Biadi s tričetrtinskim zaletom pristal na 88 m daleč, katerega rezultata bi ne mogel s takšnim zaletom doseči na nobeni drugi skakalnici Vsega je bilo v dobri uri izvedenih danes 44 skokov, od katerih se je samo eden končal s padcem
Podrobni rezultati današnjega treninga so naslednji:
Jakopič Albin 60 m. 69 m, 67 m (t padcem,
Pribošek 65 m, 74 m, Bradi 75 m, 77 m, 80 m, 88 m, Friedl 74.5 m, 67 m, 74 m, 75 m, Palme 73 m, 75 m. 76 m, 84 m, Haeckel 73 m, 78 m, 79 m 85 m, Mart 71 m, 77 v, 75 m. Holl 77 m, 82 m, 83 m, 86 m,
Maier 75 m, 84 m, 83 m, Berauer 77 m, 77 m, 83 m, 78 m, Weiler 75 m, 78 m, 78 m, Novšak 74 m, 72 m, 73 m, Finžgar 56 m, 58 m, 69 m. Prvi dan treningov je torej dobro uspel in. vse upa, da bo jutri vreme še ugodnejše in bodo skakalci — zdaj ko so se otresli prvega strahu in spoštovanja pred veliko napravo — potegnili še bolj korajžno in še bolj visoko v številkah .
Zadnja navodila
Teden smuških poletov v Planici se bo končal z glavno prireditvijo v nedeljo ob 11. dopoldne. Ce bo nevarnost vetra, je možno, da se bo glavna prireditev pričela že ob pol 11. dop. Zato opozarjamo vse udeležence iz Ljubljane, da se poslužijo posebnih vlakov. Prvi posebni vlak odhaja Iz Ljubljane ob 6.18 in pride v Rateče ob 9.02. Predprodaja vozovnic za ta vlak je le pri »Putnlku«. V slučaju, da bo za ta vlak dovolj vozovnic prodanih v predprodaji, vozi drugi posebni vlak ob 6.41 s prihodom v Rateče ob 9.21. Sedeži v posebnih vlakih so odrejeni, tako da je za vse udeležence, ki kupijo vozovnico v predprodaji, dovolj mesta. V slučaju, da bi bila oba omenjena vlaka razprodana, bo vozil Se tretji posebni vlak (ob 7.50). Vsa potrebna obvestila se dobe v blljetarni »Putnlk-a«. Udeleženci naj omogočijo reden prevoz s tem, da kupijo vozovnice za posebne vlake, s katerimi se bodo lahko tudi vračali udobno in brez vsake gneče.
Izbirni cross-country za Carigrad
Start bo jutri ob 11. pred telovadišcem Ljubljanskega Sokola
čeprav sneg še ni izginil s travnikov, se bo v nedeljo moral v Ljubljani izvesti izbirni tek v cross-countryju ali po naše gozdnem teku, na katerem bodo sodelovali aajboljšl jugoslovenski tekači na dolge proge. Tekmovauje je tako nujno zato, ker bo morala šestorlca prvopiasitanih na tej tekmi, že deset dni pozneje odriniti v Carigrad, da zastopa Jugoslavijo dne 24. t. m. na cross-country prvenstvu Balkana.
Start ln cilj za to tekmovanje bosta pri telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Od tod vodi proga po vozni poti proti tivolskemu gradu, nato za gradom na pot proti čadu, zavije na gozdno pot proti rezervoarju, nato zopet zavije ln teče za »švicarijo«, dalje po sankallšču, po gozdni poti proti »Bellevue«, nato zaobrne proti brezam ter po prvotni vozni poti do telo-vadlšča oz. Lattermanovega drevoreda. Ta proga meri 2500 m, ima 40 m višinske razlike in jo bo treba preteči trikrat. Toda ta proga je bila Izbrana pred tednom, ko nihče ni računal na »mrzli val«, ki nas je še enkrat obiskal ln popolnoma zmešal račune prireditelju. Po tej progi namreč, brez nevarnosti za noge tekačev ni mogoče teči, ker je cesta pokrita z ledom, ki ga takrat ko so progo izbirali, seveda nI bilo.
Da bi pa v vsakem primeru osigural tekmovanje, je teku referent SAZ prof. 2or-ga izbral še eno progo, ki jo bo predložil v odobritev. Ta proga vodi približno do čada (start ln cilj bi ostala Ista) m nazaj ter Ima to ugodnost, da je skoraj brez ledu. če ne bo pomislekov ln to bi bilo v Interesu atletov, bo za tekmovanje ostala v veljavi ta proga.
Kakor slišimo Iz Zagreba, bodo na tekmovanje poslali šest svojih najboljših tekačev. To so Kotnik, Srakar Franc, Krajcar Franjo, Krajcar Ivo, Gales u> nepoznani Razbušek. Od najboljših slovenskih dol-goprogašev pa se bodo na startu gotovo pojavili: Bručan. Košir. Pere, Srakar Ivan, Benedičič. Glonar, Kvas ln Zupan (slednji Je iz Maribora). Manjka med njimi edlnole Klen. toda ta za reprezentanco Jugoslavije ne pride v poštev, ker je poljski državljan.
Po lanskih rezultatih sodeč imajo največ izgledov, da si bodo priborili mesto v reprezentanci lz Zagreba Kotnik, Gales tn Krajcar Franjo, od slovenskih dolgoproga-šev pa Bručan, Košir, Kvas ln morda Benedičič če bo v taki formi kakor je bil lani pri »Teku zedinjenja«.
Triglavski dan
Razpis
smuka s Triglava za seniorje in dekleta _na dan 31. marca_
JZSS razpisuje tekmo v smuku s Triglava v dolino Krme na dan 31. marca t. L Tekma bo z mednarodno udeležbo po § 2. I. W. O. Tekmuje se po pravilih JZSS in I. W. O. in po posebnem pravilniku za Triglavski dan lz leta 1937. z dodatkom, da tekmujejo letos tudi moštva. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci pri JZSS in inozemski gostje, katerih savezi so člani FIS-e. Klubi prijavijo lahko poljubno število svojih tekmovalcev, toda za oceno v moštvih morajo poimensko javiti 4 tekmovalce. Skupni čas prvih treh da rezultat moštva, tako da zadnji v vsakem moštvu odpade v klasifikaciji moštev. Lahko tekmujejo pa tudi samo trije tekmovalci za svoj klub brez namestnika za boljši čas. Prijave je poslati na predpisanih saveznih prijavnicah najkasneje do 27. t. m. JZSS. Nepravilne ali zakasnele prijave se bodo upoštevale le proti prijavnini dm 10.— za osebo. Vodje klubov ln tekmovalci se opozarjajo, da bodo kavcije za vsako startno številko din 10.—; kdor bo izgubil številko, mu kavcija ne bo vrnjena.
Proga: Dolžina proge cca 4.200 m z višinsko razliko cca 1000 m. Start bo na Kredarici, le v slučaju slabih snežnih razmer s Staničeve koče (po stari progi). Cilj za tekmovalce pri Debeli bukvi v Spodnji Krmi, za dekleta pa pri koči v Zgornji Krmi. Start ob %11. Darila: Prvi trije prejmejo spominske plakete »Triglavski dan«. Prvi trije v drugem ln tretjem razredu tudi plakete, če bo startalo v vsakem razredu najmanj 6 tekmovalcev, če bo v enem ali drugem razredu število tekmovalcev manj kakor 6 samo dve plaketi, če manj kakor 4 pa samo ena plaketa. Razglasitev razultatov v nedeljo ob 16. pred hotelom »Triglav« v Mojstrani.
Veleslalom na Kofcah. SK Tržič je bil preteklo nedeljo s svojimi smučarji na Kofcah, kjer je priredil veleslalom za seniorje ln juniorje Izpod vrha grebena Košute do Prlmožičevega doma. Proga je bila 1600 m dolga z višinsko razliko 450 m. Tekem se je udeležilo 21 tekmovalcev, ln sicer 12 seniorjev ln 9 junlorjev. Prvi trije med senior jI so bili: Lukanc Slavko s časom 1:58 8/10, Ankele Riko 2:13 4/10 ln Stefe Janez 2:15 4/10. Od juniorjev je bil prvi: Aman čoka 2:29 4/10, drugI Domik Joža 2:38 ln tretji Mali Joža 2:55 9/10. Proga je bila izredno težka, smuka prav dobra, rezultati pa so naravnost odlični.
SK Ljubljana. Jutri igra ligaško moštvo v Varaždinu. Odhod danes ob 13.30 z osebnim vlakom. Igralci Pogačnik. Cesrlar, Jerman. Boncelj, Gomezel, šercer. Presinger, Repanšek Puro, Erber, Bertoncelj. Smole naj bodo točno ob 13.15 na kolodvoru — Komb, moštvo igra v nedeljo ob 14.^0 na Jadranovem igrišču Postava je razvidna v omari pri »Sport-Kmetu«.
Ljubljančan Evstahlj Baloh se bo danes boksal proti prvaku Srbije Peiakoviču v Zagrebu na tzbtmem boksarskem nastopu za »SK Herkules«.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
ZA VSAKO PRILIKO
mjboijša tn aaj cenejša oblačila al nabavite pri
Preske«: ju,
Sv PETKA C 14
Lesena zložljiva patentna postelja
s tapeclranlm mo-drocem Din 240.— pri
R. RADOVAN
Mestni trg LS.
Umrla nam je v 72. letu starosti naša ljuba sestra in teta
BRALKA ZINKA
prevldena s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v nedeljo, dne 10. marca 1940 ob 2. url popoldne lz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. marca 1940. Žalujoči: TUREK MARIJA, sestra in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod Občina Liubliana
Mwi.ni pogrebni sa vod Občina LJubljana
Umrl nam je nad ljubljeni oče, stari oče, stric, brat ln tast, gospod
Korenini Aleksander
Prokurist Kreditnega zavoda, Ljubljana, v pokoja in posestnik
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 9. marca 1940 ob pol 3. url pop. lz hiše žalosti, Erjavčeva cesta št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Sv. Peter pod sv. gorami, 7. marca 1940.
Žalujoči: ALEKSANDER, MAKS, JOSIP, KARL, sinovi; ERNA, hčerka — in rodbine: KORENINL DKOFEMK.
1
I G. Th. Rotman
'AMBO IN PETER POTUJETA
100
Mnogo ar je blodi] ubogi Sambo po puščavi, v neprestanem strahu, da se ne bi «pet pokazal kak lev. Nazadnje, ko se ie že mračilo. je v veliki daljavi mahoma opazil prijatelja, ki sta ga ves čas iskala »Hejo, hej!« ie zaklical ves vesel ter pomahal z rokami.
KONKURS
za prijem pitomaca u artilerisku podoficirsku školu
Prijem novih pitomaca u Artilerisku podoficirsku Skolu a Capri ji izvršiče se na dan 1 aprila 1940 godine.
Pravo na konkurs imajo svi mladiči podanlci Kraljevine Jugoslavije, koji nisu mladji od 18 ni stariji od 21 godinu, a lzuzetno po gpecijalnom odobren ju i nešto mladji; da su s vršili os n ovnu školn sa najmanje dobrim uspehom; da su zdravi I sposobni za vojno službu; da nisu žen jeni; da su dobrog vladanja 1 da nisu pod sadom, niti sudom sudjenl 1 osudjlvanL
Molbe za prijavu treba slati Komandantu Artileriske podofl-cirske škole naj dalj e do 25 marta 1940 godine preko nadležnih vojnih okru ga.
Detaljnlje podatke I potrebna objaSnjenja zainteresovani mogu dobiti kod svih vojnih komanada, vojnih okruga 1 žandarmeriskih stanica.
L A. Br. 806/40, Iz kancelarije Inšpekcije artilerije.

RAVNATELJSTVO IN ÜBADNI8TVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI SPOROČATA, DA JE UMRL
GOSPOD
ALEKSANDER KORENINI
ZAVODOV PROKURIST V POKOJU
BIL NAM JE MNOGO LET VESTEN USLUŽBENEC IN VZOREN TOVARIŠ. OBDRŽALI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU.
LJUBLJANA, 8. MARCA 1940.
RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI.

;aci ici I7VUIUUUI	*	----------- ------ ---- —	■ —	- ■	■ ■	——
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnarja Fran J er an — Za inaeratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.