Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22, Rokopisi se ne vTačajo. Nefrankirana pisma s® ne ■ prejemajo. OpraTa: Maribor, Ruška cesta 5, poštni pr.dal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namena delavsitva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. - Štev. 94. Sobota 16. novembra 1929. Leto IV. JploSna razorožitvena pogodba. Henderson zahteva, da jo podpišejo vse države sveta. Na zborovanju Društva za pospeševanje mednaronih odnošajev je v Londonu govoril tudi zunanji minister Henderson. Rekel je, da bo treba Kellogov mirovni pakt, kakor tudi vse druge podobne mirovne pogodbe nadomestiti s splošno razorožitveno pogodbo, ki jo bodo morale sprejeti vse vlade sveta. Prva pomorska razorožitvena konferenca še ne bo mogla rešiti tega problema. Toda tej konferenci mora slediti nova, ki bo sklenila splošno pogodbo proti vsem, vrstam vojevanja. Privilegiji cerkve. Cerkev bo tudi v bodoče uživala podporo države. — Sprejet zakon o pravoslavni cerkvi, — Kaj pa brez-kontesijonalci? Pravni minister dr. Srskič je od- S) to val s spremstvom v Sremske arlovce, da sporoči tam zajedajočemu arhijerejskemu saboru pravoslavne cerkve, da je vlada sprejela zakon o pravcislavni cerkvi, kar je napravilo na pravoslavno duhovščino jako ugoden vtis. Novi zakon potrjuje pravoslavni cerkvi vse pravice, ki jih je že imela in ji priznava vpliv na šolstvo. Verski pouk v šolah bodo odslej vršili le župniki in njih namestniki. Sličen zakon se pričakuje za ostale veroizpovedi O pravicah brezkonfesi-jonalcev se pai dozdaj še menda ni razpravljalo, Bartolomejska noc v Bolgariji. Makedonstvujoči Mihajlovisti napovedujejo vseobči pokolj, Z ozirom na neprestane atentate, umore, rope itd. se je pričel® bolgarska javnost nekoliko upirati nadaljnjemu terorizmu in zločinom. List »Vardar« ve celo povedati, da skupina Vanče Mihajlova zopet pripravlja grozovito klanje v obliki nekake Jernejeve noči. Najbrže pa tudi v varnostnih krogih' ni vse v redu, ker atentatorjev ali roparjev navadno ne izslede ali plat jim ničesar ne dokažejo. Predvsem se bodo morali merodajni politični krogi nehati naslanjati na razne tolpe. Proti Horthyjevemu režimu. Oklic madžarskih socijalistov Gara-mija in Buchingerja. — Komunisti so ob 12 letnici ruske revolucije s kamenjem razbijali šipe na oknih tiskarne sociialno - demokratičnega glasila »Nepszave«. Madžarska socijalista Ernest Ga-rami in Emanuel Buchinger, ki sta se vrnila iz pregnanstva, sta izdala oklic, v katerem pozdravljata ogrske delavce. Pozivata delavce, kme-tiške delavce in malomeščanstvo k boju za demokracijo in osvoboditev Ogrske. Končno izjavljata, da bo njiju prva naloga, omogočiti povratek mnogim tisočem emigrantov iz inozemstva in osvoboditev iz ogrskih ječ. — Garanti ie tudi podal z ozirom na komunistične demonstracije dne 7. t, m. v Budimpešti ob priliki proslave dvanajstletnice ruske revo-lnejje. v listih izjavo, da z boljševizmom ne mara imeti stikov. Komunisti so namreč ob demonstracijah bombardirali uredništvo »Nepszave« s kamenjem. Nov zločin Habsburžanov. Avstrijski in madžarski klerikalizem in stara generaliteta pripravljata po načrtu Habsburžanov državni prevrat v Avstriji in vpostavitev habsburške monarhije v Evropi. V beograjskem dnevniku je objavil dr. Živko Topalovič članek, v katerem opozarja na veliko nevarnost , na Madžarskem in v Avstriji. Leta 1914 je habsburška politika ; iz gole objestnosti napovedala vojno Srbiji in s tem povzročila svetovno vojno. To je bil velik zločin nad človeštvom in njegovo kulturo. Deset let sem pa že opažamo, da se Madžarski in Avstriji habsburška dinastija vedno bolj približuje ter dia ima; v obeh državah globoko zasidrane svoje pristaše, ki delajo propagando zanjo. Med propagatorji habsburštva so v prvi vrsli stari ay-stroogrski generali, aristokracija in razne njih klerikalne organizacije in stranke, ki žele pridobiti nekdanji vpliv. Orodje akcij pa je Heimwefcr, ki, naslanjaje se na tako reakcijonar-rio gardo, z nesramno smelostjo moti avstrijski parlamentarizem, hoteč z nasilstvom izpremeniti demokratično ustavo avstrijsko. Razentega uvrščajo v Avstriji Heimwehr v redno vojska in to zlasti na Dunaju, da bi zadali udarec v srcu države ustavnemu redu avstrijske države. Sami Heim-webri priznavajo, da imajo 50.000 vojaško oboroženih mož. Vse tozadevne akcije v Avstriji in na Madžarskem tako glede na pro- pagando za restavracijo Habsburgov-cev kakor tudi oboroževanja je v nasprotju v mirovnimi določbami in treba bo odločno nastopiti proti zahrbtni politiki, ki resno ogroža evropski, eventualno tudi svetovni mir. V poročilu angleške delavske vlade v spodnji zbornici je zunanji minister Henderson opozoril na te dogodke ter povdaril, da inozemstvo ne more takih dogodkov, ki stoje v nasprotju z mednarodnimi dogovori, mirno prezreti, marveč mora budno paziti na vse, kar bi utegnilo motiti mednarodni svetovni mir. Odpornost notranjih naprednih in svobodomiselnih sil ter vplivi inozemstva bodo proti zahrbtnim intrigam iz vrst habsburških pristašev I končno morali reči svoj veto, Avstri-! ja je bila nekoč leglo reakcije, nekoč 1 je živela od ženitev in dedščin, nekoč je terorizirala vso Evropo in jo vodila v nazadnjaštvu. Danes pa mora biti mala Avstrija moderna državica, , ostati mora demokratična in vršiti svojo kulturno in napredno misijo v srednji Evropi. Grozeči zločin Habsburžanov nad ! Avstrijo in Mardžarsko in | vzpostavitev habsburške monarhije j mora preprečiti duh novega časa, ki ga niso zaman porodile grozovito-1 cti prvega zločina — svetovna vojna. Sovjeti proti delavski vladi. Namesto, da bi podprli angleško delavsko vlado, jo na veliko veselje reakcije rušijo. — Sovjeti so politično brez moči, Angleškemu parlamentu je poro-čal zunanji minister Henderson o dogovoru z Ruisijo glede vpostavitve di-plomatičnih zvez. Povedal je, da je Rusija pristala na: to, da opusti v Angliji, če se vpfostavijo politični od-nošaji z njo, vmešavanje v angleške politične razmere. Nedvomno je Henderson poročal v zmislu tozadevnega pismenega dogovora, torej resnico. V Moskvi pa so se postavili na drugačno stališče. Najodločneje protestirajo namreč proti Hendersonovi izjavi ter dostavljajo, da se pač ruska vlada ne bo vmešavala v angleške politične razmere, nikakor pa ne velja to za kominterno, (III. internacijonalo), ki vodi neodvisno od vlade svojo politično propagando. To jasno dokazuje, da imajo v Rusiji dve vladi, ki zaradi nesoglasja Rusije ne moreta privesti db konsolidacije in do potrebnih zdravih go- spodarskih in političnih stikov z inozemstvom. Upamo pa, da bo politika sporazuma in miru močnejša. Resnica je sicer, da ima tudi socialistična internacijonala svojo politiko, a ta politika je politika miru in socijalnega napredka, ne pa politika uničevanja dober, ki jih je človeštvo ustvarilo s svojo kulturo, V tem je velika razlika med drugo in tretjo internacijonailo; tam na ruševinah morda kaj dobrega, tu na zgrajenem organizacijo in dovršenost v prid celotnemu človeštvu, * Angleški poslanik za Rusijo, Kljub vsem komplikacijam in tež-'kočam, ki jih napravlja Rusija glede ureditve angleško-ruskih diplomatič-nih zvez, je Anglija imenovala za poslanika v Moskvi sirja Esmonda j Ovey, :ki je bil prvotno določen za Rio de Janeiro. Poslanik govori ruščino. Inozemski politiki svare. Vandervelde o Avstriji. Socijalizein je danes že več ko samo ideja. V »Internacijonalnih informacijah«, organu socijalistične delavske internacionale, je izšel te dni pomemben članek belgij. senatorja Vanderveldeja, ki se peča s! političnimi razmerami v Avstriji. Vandervelde pravi: »Naši avstrijski sodrugi ne smejo biti v težkem položaju, v katerem se nahajajo, samim sebi prepuščeni. Današnji socijalizcm v Evropi ni samo sila ideje. Možje, o katerih smo prepričani, da so pripravljeni preprečiti vsak atentat na demokracijo, SlO člani vlad, ki predstavljajo velesile s splošnimi interesi in tem vladam so na razpolago zelo učinkovita sredstva proti onim, ki bi na Dunaju ali kjerkoli 'skušali poseči po nasilju, da se jih zopet spametuje. Vlade, katerim evropska solidarnost ni samo prazna fraza, nimajo samo pravice, temveč tudi dolžnost preprečiti, kar bi bilo ne samo za Avstrijo nepopravljiva katastrofa, ampak tudi za vso ostalo Evropo stalen vir nemirov in nevarnih zapletljajev. Poleg tega nam pa ni treba biti posebno informiranim, da vemo, da se zasledujejo dogodki v Avstriji v Londonu, Berlinu Parizu in Pragi z največjo pozornostjo in pripravljenostjo, in da se ne bo čakalo, da bi se položaj poslabšal, ne da bi se avstrij. zveznega kanclerja pravočasno opozorilo na posledice, ki bi jih povzročila politika kršenja ustave in državnega udara.« Mir in ne fašizem. Dunajski župan k položaju v Avstriji. — Predvsem legalnost in mir. pi mir v Avstriji. Že samo misel nasilnega miru v okvirju ustave bi bila pogin, konec Avstrije, nje gospodarstva in nje politike. Zato smemo pozdraviti, da se je prvi funkcijonar vlade izrekel ziai (lojalnost in mir, ker iz Dunajsko društvo časnikarjev in pisateljev »Concordia« je slavilo v nedeljo 70letnico obstoja. Navzoča sta bila tudi predsednik republike Miklas in kancler Schober. Ta je tudi govoril ter povdaril potrebo legalnosti in gospodarstva. Dunajski župan Karel Seitz je nato izjavil med drugim naslednje: »To leto smo vendar precej napredovali. Čas je pa težak; samo eno velilko skrb imamo v tej državi, to je skrb za gospodarstvo. Kar predvsem rabimo, je mir v deželi. Če bomo tako delali, nasto- tega le lahko sklepamo, da bo, kolikor daleč seza njegov delokrog in v gotovih krogih njegova politična avtoriteta, za ta mir delal in poizkušal preiti gotove prepire za mirno rešitvijo. Nemogoče odvrniti in mogoče storiti, kakor hitro mogoče, da bomo utegnili govoriti o tem, kar je naša skrb, o gospodarstvu te države,« Tudi predsednik Reichstaga Loe-be svari avstrijske pučiste. V nedeljo, dne 10. novembra*, se je v Berlinu vršila priključitve na manifestacija nemško-avstrijske ljudske zveze v znamenju enajste obletnice obstoja pokreta za »Anisehluss«. Predsednik nemškega parlamenta, socijalni demokrat Lcebe, je imel govor. Naglasa! je, da se mora spomin na neizpolnjeno zahtevo vzdržati. Nato je Loe-be nujno apeliral na Avstrijo, da naj nikar ne ogroža pribodnjosti ter ne tvega nevarnosti, da bi v drugič prišlo do tega, da bi tujci dobili povod vmešavati se v usodo nemškega naroda. Do tega pa mora priti, je rekel Loebe, ako bi nasilje in gaženje ustave vrglo deželo v kaos. Strašna rudniška nesreča. V rudniku Tresibaba so eksplodirali plini. Dva rudarja smrtno ponesrečila, sedem je bilo ranjenih. V premogovniku Tresibaba pri Knjaževcu v Srbiji so se vneli 7. t. m. jamski plini in je nastala grozovita eksplozija. Opazili so pline že prej, toda niso prenehali z delom in od strela so se plini res vneli. Očividno so zakrivili nezgodo zaradi neupoštevanja predpisov. Ranjeni so: Toma Jovanovič, Rudolf Konig iz Kočevja, Tihomir Randjetiovič in Franc Rupel iz Rožičja. Smrtno sta ponesrečila Joško Kozjirog iz Litije in Jovan Randjenovič. Dva rudarja sta le lahko ranjena. Trije ranjenci so težko poškodovani po opeklinah in vdihavanju pri eksploziji nastalih strupenih plinov. Dopolnjena je MAGGI ',e™ zabela cenejša! Radi tega si dajte prazno MAGGI - jevo stekle-ničico vedno dopolniti od trgovca, toda pazite na to, da se zabela dopolnjuje iz velike MAGGI - jeve steklenice; kajti v le-tej se zakonito ne sme imeti nič drugega naprodaj, kakor MAGGI - jevo zabelo. Splošno veljavne dopolnjevalne Steklenica štv. 0 cene: 1 Din. 6*- 12*- 20*- 40* podlago švicarski frank. Nek visok amerikanski finančnik se je ob tej priliki izjavil tudi io .posledicah zadnjega finančnega poloma na ameriških borzah, kjer sta dve milijardi dolarjev skopneli v nič. Njegova sodba je zelo pesimistična. Rekel je: »Mi Amerikanci smo zdaj tam, kakor smo bili po polomih leta 1893 in 1907. Ti polomi so povzročili veliko svetovno vojno borz, katerim je morala slediti krvava svetovna vojna. Amerikanska industrija bo morala preživljati težko krizo. Kupna moč prebivalstva se bo znižala, s tem se bo znižala tudi produkcija in brezposelnost bo silno narasla. Pet milijonov ljudi je zgubilo svoje prihranke in to bo moralo občutiti petdeset milijonov ljudi. Veliko je temu krivo dejstvo, da smo z evropskim denarjem preplavljali Ameriko.« Izrežite in shranite! SocijalSsti odbili napad Heimwehra. Uspeh socijalnih demokratov pri volitvah na Nižjeavstrijskem je netil združene meščanske stranke. prese- Občinske volitve sicer niso pravo politično merilo, toda tokrat bi morda imele v prvi vrsti političen in še le v drugi vrsti gospodarski pomen. Zadnje občinske volitve na Nižjeavstrijskem so se vršile leta 1924. Medtem se je marsikaj izpremenilo in tudi volilni red se je izpremenil. Majhnim občinam se je dalo več in večjim manj mandatov. Volitve so se vršile v vseh, razen v treh večjih mestnih občinah (Dunaj izvzet). Rezultat volitev je bil v noči od nedelje na pondeljek znan iz 1698 občin; za 13 občin se še ni vedelo, ki pa mnogo ne morejo izpremeniti rezultata, Meščanske stranke so prejele vsega 18.246 (1924 16.938), socijalni demokrati 4411 mandatov (3.630). Od poviška mandatov so prejele meščanske stranke 1308, socijalisti pa 481, tako da so meščanske stranke zvišale svojih dosedanjih mandatov za 7, ®o-cijalisti pa za 13 odstotkov. Meščanski napad je veljal predvsem velikim industrijskim ter mestnim občinam, ki so po večini v soci-jalističnih rokah. V teh občinah je bil srdit boj, ker so meščanske stranke vpregle Heimwehr in so šli niai agitacijo skoraj vsi ministri ter najbolj pomembni politiki. Kajti če bi bili socijalni demokrati poraženi, tedaj bi se bile potrdile trditve novega kanclerja jSchoberja, ki je v svojem nastopnem govoru rekel, da je Heim-wehr »ljudsko gibanje«, ki ga nobena vlada ne sme prezreti. Medtem so pa volitve na Nižjeavstrijskem pokazale ravno nasprotno, da ljudstvo nima najmanjšega interesa za ustavne borbe, ampak da želi mir, delo in kruha. Socijalisti so v večjih občinah — tu pa tam — izgubili po eden ali dva mandata, toda v drugih zopet dobili in to ravno v onih, kjer je bil največji heimvvehrovski »rumel«, kot n. pr. v Stockerau-u in Gloggnitz-u. Celo v kapitalističnem paradižu — Badnu — so prejeli socijalisti tri nove mandate in jih imajo sedaj 15, meščanske stranke pa 24, mesto dosedanjih 28. Nasproti temu pa so socijalisti osvojili celo vrsto kmečkih občin in bodo imeli okrog 40 novih županov. Seveda za političen barometer niso tolikega pomena mandati, marveč glasovi. Te volitve hodo za pučiste dober nauk, da ljudstvo nima interesa za kakšne prevrate, a najmanj še za meščansko vojno. Diference se izplačajo tudi delavstvu kurilnic, postaj, skladišč in sekcij. V zadnji številki našega lista smo poročali o izplačilu razlik železniškim delavcem v posameznih edi-nicah. Ob sklepu lista smo dobili obvestilo, da je izplačilo diferenc odobreno tudi za vse ostale kategorije delavstva v ljubljanski direkciji. Diferenca bo izplačana, če bo le mogoče zaključiti obračune, okoli božiča. Tako so intervencije, vodene od Saveza Železničarjev Jugoslavije potom delavskih zaupnikov in v posebni delavski deputaciji v Beogradu za izplačilo diferenc delavstvu, imele popoln uspeh. Čuden proces v Moskvi. Protirevolucionarne verske sekte. »V pondeljek se je pričel v Moskvi nov proces proti 72 protirevolucijo-narjem, ki so tvorili fingirano verska sekcijo, dasi je bil njih namen protirevolucija in mionarhizem. Organizacija je imela tudi posebno teroristično sekcijo. Obtoženci prvotno niso hoteli odgovarjati. Na vprašanja so odgovarjali le: »Kristus je vstal!« Cist ali obtoženci »so seve v bojazni izdali vse podrobnosti. Voditelji organizacije so prišli k razpravi v posebnih plaščih in z rdečim križem na prsih. Proces bo trajal več dni. V Rusiji se tajna agitacija poslužuje vsakovrstnih krink in zvijač, ker »je zamorjena vsakršna svoboda. Odtod vse ogromne obsodbe doslej in vbodoče, dokler trezni ruski narod ne doseže svobode, da izraža svoje misli. Amerikanski polom. Svetovna vojna borz. Kriv je denar iz Evrope. jSvetovni finančniki so imeli pro-šli teden v Baden-Badnu konferenco o mednarodni reparacijski banki, ki bo imela svoj sedež v Bazlu in za Valentin Mihler Kdo v Ljubljani, ki se je kdaj zanimal za delavsko gibanje, ni poznal Valentina Mihlerja? Ne le organizirano delavstvo, marveč skoro vsa Ljubljana ga je poznala. Ta mož je umrl dne 13. t. m. ob 2. popoldne v Splošni bolnici. Zlasti je bila prikupna in popularna njegova šegavost in je tudi kot osebni agitator in širitelj literature imel vedno in povsod najlepše uspehe. Brez Tineta v Ljubljani desetletja ni bilo nobene akcije, nobene delavske prireditve. Povsod je bil poleg in je sodeloval kot propagandist z neverjetno požrtvovalnostjo. Valentin Mihler je bil rojen v Ljubljani 5. februarja 1867. Izučil se je knjigoveštva in je potem potoval nekaj let po Avstriji, Nemčiji in Švici, kjer je zajel svoje delavsko prepričanje. Po vrnitvi se je posvetil drugim poklicem, zlasti kolportaži, dokler ni dobil službe v bivši bolniški blagajni. Zaradi bolehnosti je bil pred dvema letoma vpokojen. Nekajkrat je bil pred leti tudi kazensko preganjan zaradi kolportaže, kar ga pa nikdar ni motilo v njegovem idealnem prepričanju. Z Mihlerjem je legel v grob eden najgibčnejših agitatorjev iz dobe najhujšega preganjanja delavskega gibanja v stari Avstriji. Pogreb pokojnika je bil včeraj ob 4. popoldne iz splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu ob veliki udeležbi žalujočih. Rodbini izrekamo sožalje ob izgubi pokojnika. Blag tnu spomin! Širite naš list! Aleksander Neverov: Taškent — mesto, bogato kruhu. (Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.) 2 2. Mati je v postelji vzdihovala. Mlajši, Fedjka, je vlekel za odejo, polagal prst v usta in prosil kruha. Srednji, Joška, je delal leseno puško, da bo streljal vrabce in jih jedel. Razmišljali je: —i Ubijem tri, in najem ise. Nekoliko dam Fedjki in mami. Ah, če bi zadel goloba! Miška je vstopil v pusto, gladno izbo. Kapo je raztegnil, obrvi namršil. Takoj je imel vid odraslega, pravega muzika in tudi noge je razkoračil kakor mužik. —' Kako je, mama, ležiš? —< Slabo mi je danes, sinko. —• V Taškent hočem, po kruh. —' V kakšen Taškent? — Mesto je to. ., dvatisoč verst od tukaj, in kruh je tam zelo po ceni,.. Miška je govoril mirno, kakor gospodar, kakor odrasli pravi mužik. Mati ga je gledala z začudenimi očmi. — Meša se ti ali »kaj — ne razumem te?! Miška je začel pripovedovati po redu. Mnogo jagod je tam in kruha imai vsak do grla. Naenkrat se lahko pripelje trideset pudov. (Nalašč je dodal deset več, da bi mati »bolj verjela.) Pripovedoval je skladno, kakor bd čital iz knjige. Vse, kar je slišal od mužikov in kar »si je sam izmislil, vse je obrazložil. Tja«, največ štiri dni, nazaj, največ štiri dni. — Mama, ne boj se. — A če se ne vrneš? — Vrnem se. — Pazi, sinko! Cele noči ne bom spala, samo na tebe bom mislila. Mužiki, veliko večji od tebe, pa ne gredo. — Mužikom, mama, je mnogo težje. Vozno karto in potni list morajo imeti. A midva s Serjo-ško se pred radovednimi očmi skrijeva. Vseeno, mama, razen mene ni nikogar, ki bi skrbel. Kam naj pošlješ Fedjko in Joška? — No, pazi, Miška. V imenu »Krista te prosim, ne plezaj na strehe. Bog varuj, zvališ se ponoči in konec te je. Rajše se komu pokloni do tal, da te posadi na varen prostor, — Kaj mi bo početi, ko ostanem sama? — Ne boj se, mama, ne padem. Miška je pregledal lapte*), ki so bile razbite na petah. Namršil se je. — Slabe ste, 'hudirja! Ali takoj se je pomiril. — Ni hladno sedaj. Šel bom bos. Nožiček je nabrusil na opeki, s šilom naredil luknjico na ročaju in ga je obesil na usnjati pas, da bi ga ne izgubil. Nasul si je soli v cunjico in jo »krepko povezal, da bi ise sol ne razsula. Spredel si je vrvico s konopljinih vlaken. »Kdove, kaj se lahko primeri po potu. Treba imeti rezervo. Pokojni oče je delal vedno tako. Ako je šel na trg, vzel je seboj rezervno os in kolo. Kolesa Miški ni treba, a vrvica lahko pride prav. Mati je dala vrečico, pud držečo, ki jo je dobro zakrpala na obeh straneh. *) Lapte = iz rogoza pleteni čevlji. —■ Dovolj »bo vrečica, Miška? — Daj dve. Iz dveh se nič ne izgubi. Mord: bodo dajali kruh v kosih. , Mati mu je verjela. — Prav imaš, Miška. Vse vzami, kar dobiš Morda tudi kaj zrnja prineseš; posejemo ga. Mati je v čumnati slekla s »sebe srajco, jo iz rezala1 in naredila iz nje vrečo, ter jo na robu rdeč« obšila. Joška je prenehal z delom na leseni puški ii začuden gledal »bratca. —* Miška! — Kaj? — Tudi Serjoška gre s teboj? — Miška ni »odgovoril. Odšel je na dvorišči in »se ogledoval. —• Kaj pomeni lakota! Kolo leži tam, plug na» drugem koncu, a konj. ni in krave ni. Preje so kokodakale kokoši, pete lin je kričal na ves glas. Sedaj so vidni samo stebr in slaba streha. Pa »kaj to. Posreči se mu priti Taškent in vse bo uredil. Glavno je: nič strahu Hodijo drugi, pa bo še Miška poskusil. On je sami po letih majhen, kar se pa dela tiče, ga niti velik ne prehiti. 3. Zopet so mužiki na cesti govorili o Taškentu Z mislimi so krožili okrog nevidnega, poslušali, ka se govori o goricah. V »svoji »bujni domišljiji so vi deli pred seboj pšenico: zimsko in jaro. Nizke cene. Raj! A, »priti tja-, to je težko: vozno karto je treba in povrh še potni list. Miška se ni »bal. v Skoro 6000 Slanov je prejelo 24.000 knjig. Program družbe za bodoče leto je še lepši, zato bodo poverjeniki družbe v bodočem letu podvojili nabiranje članov. — Članarina letno je Din 20 — ustanovnina za posameznika Din 500'—, za korporacije Din 1000'—. Novi davki se porajajo. Predlaganih je že 13 novih davščin. Doma in Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je izjavil, da ni nasproten misli Panevrope. Obenem je povedal, da jugoslovanska vlada že- li mir in dobre odnošaje z drugimi državami. Jugoslovanska zakonodaja. Urejujejo se poštni in telegrafski zakon, verski zakoni in nato pride na vrsto državljanski zakon. Tako gre stvar po vrsti. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Doslej je imela rudarska oblast io-krožna urada v Celju in Ljubljani. Sedaj sta bila oba okrožna rudarska urada opuščena, njiju delokrog je pa prešel na Rudarsko glavarstvo v Ljubljani, Turjaški trg 1. Na to izpre-membo opozarjamo zlasti rudarje, ki so doslej pogostomtai pošiljali svoje vloge in prošnje na napačne naslove. Rudarska konierenca. Ministrstvo za šume in rude in glavno rudarsko ravnateljstva sklicuje dne 18. t. m. v Beograd sestanek interesentov, iki se zanimajo za rudarski zakon. Nia sestanek so povabljeni tudi zasebni posestniki rudnikov. Sestanek bo obravnaval zakonski načrt končno potem, ko je bil interesentom že prej vposlan na vpogled. * Druga haaška konferenca se bo sestala 7. decembra. Heimwehri v Spodnji Avstriji brez političnega vpliva. Pri občinskih volitvah v Spodnji Avstriji niso Heimvvehri nič odločevali. To dejstvo je utrdilo kanclerja v politiki sporazuma in notranje razorožitve, ker sicer Avstrija ne bi dobila posojil v inozemstvu. 2'akonite batine — mogoče je še samo na Madžarskem, V volilnem okrožju Pilisvorosvar se je imela vršiti dopolnilna volitev dveh poslancev. Vlada je pa razglasila rok za vlaganje kandidatnih list dve uri pred potekom roka. Oba vladna: kandidata sta bila privatno obveščena o razpisu, da sta lahko zbrala 867 podpisov za svojo listo, Opozicijonalne stranke seveda tega v dveh urah niso mogle storiti. Opozicija vloži v parlamentu interpelacijo zaraditega dogodka, Bethlen je pameten; kako pa bo cenil madžarski narod tako pa^-met, mora pokazati bližnja bodočnost. Volitve v nemškem avtonomnem mestu Liibeck. Liibeck je nemško obmorsko samostojno mesto. Dne 10. t. m. so imeli tam volitve v mestni parlament. Udeležba pri volitvah je bila izredno velika. Glavni boj se je vršil med desničarskimi strankami in so-cijalndmi demokrati. Rezultat volitev je: socijalni demokrati so dobili 34, desničarske stranke 29, nacijonalni socijalisti 6, komunisti 7 mandatov. Socijalna demokracija je s tem postala najmočnejša frakcija v mestnem parlamentu, ker so desničarske stranke izgubile 5 mandatov. Pristaši Huggenberga so izgubili pri volitvah 5000 glasov, o čemer fašistično časopisje previdno molči. Mobilizacijske načrte kradejo, V Atenah je bil ukraden celoten vojaški mobilizacijski načrt generalnemu štabu. Istočasno je izginil ruski sovjetski poslanik Grigorij Ustinov, ne da bi se poslovil ali bil pozvan na odhod. Zaraditega sumijo, da so grški častniki ukradli načrte in jih izročili ruskemu poslaniku. V Italiji hujskajo dalje. V Pulju so imeli zborovanje italijanski študenti iz Julijske Benečije in Dalmacije ter ustanovili posebno legijo za poitalijančenje iSlovanov. — Istotako so priredili rimski študenti pred jugoslovanskim poslaništvom demonstracije zaradi dogodka v Belgradu, pri katerem je dobil član italijanskega poslaništva — klofuto, ko je sam prej enako, če ne hujše, izzival. Fašistovska bratovščina. Delegacije »Stahlhelma« iz Nemčije in avstrijskega »Heimwehra« so bile te dni na obisku pri fašistih v Rimu in so se vrnile polne hvale za fašistični režim, zagotavljajoč, da ga hočejo čimprej uvesti v nemških deželah. Ali' se bo »Slovenec« še naprej zavzemal za Mussolinijeve pobratime? Mirovna politika Finske. Finska vlada je sporočila tajništvu Društva narodov, da se popolnoma brez pri- po svetu. držka pridružuje splošnemu dogovoru 'glede mirnega reševanja mednarodnih sporov, ki je stopil 16. avgusta t. 1. v veljavo. Temu paktu so pristopile najprej Švedska, potem Belgija, Norveška in sedaj Finska. Japonska grozi, odnošaje s sovjetsko Rusijo prekiniti. Tudi Japonska ima svoje komuniste in ravno te dni se pripravlja velik proces proti komunistom v Tokiju. Dolže jih, da so prejemali podpore za svojo propagando iz Rusije. Japonska vlada je baje izjavila, če proces dožene, da so obtoženi komunisti prejemali denarne podpore iz Moskve, bo Japonska prekinila diplomatične stike s sovjetsko Rusijo. * Umori zopet v Italiji. Inozemsko časopisje je poročalo, da je bil poizkusen na Mussolinija atentat. Italijansko časopisje to taji. — V Trstu pa se je te dni pripetil atentat na policijskega direktorja dr. Seb. Schil-lacija. K direktorju v urad je prišel policijski podkomisar Saliola iz Sežane, ki je bil nedavno tja premeščen iz Tinina. Hotel je govoriti z direktorjem. Ko se je sluga odstranil, je sam vstopil v ravnateljevo sobo in dvakrat ustrelil ter ubil ravnatelja. Kaj je bil vzrok umoru, še ni znano. Jasno pa je, da je metode umorov uvedel fašizem. Salioli se nahaja v zaporu. Čehoslovaški klerikalci proti krematorijem. Mesto Mosty (Briix) na Čehoslovaškem je zgradilo nov, moderni krematorij, ki ima od dne do dne večjo frekvenco. To je klerikalce silno jezilo in so tuhtali, kako bi temu podjetju škodovali. Napravili so zato na oblast vlogo, v kateri pozivajo, naj se tarifi krematorija obdavčijo, ker baje preveč zasluži. Državno sodišče je pa to vlogo zavrnilo češ, da krematorije ni smatrati za pridobitna podjetja, ravnotako kot pokopališča ne. Če bi se obdavčilo krematorije, bi bilo logično, da bi se morala obdavčiti tudi pokopališča. Osebni vlak je ustavila in oropala četa proslulega roparja Uzunova v Bolgariji, ter naplenila nad 40.000 levov. Vojaško stražo, ki je spremljala vlak, so roparji pobili ter izginili brez sledu. Tudi Vaša prazna MAGGI-jeva stekle-ničica Vam pomaga štediti! Ne vrzite je torej proč, marveč pojdite z njo k svojemu trgovcu in dajte si jo dopolniti z MAGGI-jevo zabelo. Dopolnjena je MAGGI-jeva zabela mnogo cenejša. Toda pazite na to, da se Vam stekleničica dopolnjuje samo iz velike MAGGI-jeve steklenice! Le-ta ima ime »MAGGI« na »rumeno-rdeči« etiketi. Zaplemba zadnje številke ,Volksstimme* Državno tožilstvo v Mariboru zabra-njuje v zmislu čl. 19, t. 7 zakona o tisku v zvezi zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku, razširjanje in prodajanje novin »Volksstimme« št. 92 z dne 14. novembra 1929, ki izhaja v Mariboru, ker obsega članek »Die Nationalisten haben jetzt die Freiwillige Rettungsgesellschaft aufs Korn genommen«, ki je 'natiskan na tretji strani v 2. in 3. stolpcu od spodaj in na 4. strani v prvem stolpcu od zgoraj, pre-grešek po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi (čl. 24 zakona o tisku). Obenem se odrejuje po čl. 24 zakona o tisku, da se zapečati tiskarski stavek, plošče in kamenorezi. Zabrano izvrši kr. policijski komisarijat v Mariboru. Razlogi: Po čl. 19, t. 7 zakona o tisku je zabra-niti razširjanje in prodajanje novin, če je storjeno s tiskanim spisom kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zakonom o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Članek »Die Nationalisten haben jetzt die Freiwillige Rettungsgesellschaft aufs Korn genommen« v 92. številki »Volksstimme« z dne 14. novembra 1929 na 3. strani v 2. in 3. stolpcu od spodaj in na 4. strani v prvfcm stolpcu od zgoraj iznaša trditve z namero ščuvati na razdor med plemeni in družabnimi sloji. Ta članek tvori potemtakem dejanski stan pregreška po čl. 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služb. Nov. št. 5 in z dne 1. marca 1929, Služb. Nov. štev. 54/XXIII. Zabrana razširjanja in prodajanja uvo-doma navedenih novin je zato v zmislu t. 7 čl. 19 zakona o tisku in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku utemeljena^ V Mariboru, dne 14. novembra 1929. Dr. Jančič. Maribor, dne 14. nov. 1929. Ves Maribor govori samo o novih davkih. Da se nanje ne pozabi, za to skrbi »Slovenec«, ki dnevno prinaša poročila o novih davčnih načrtih naravnost iz »generalnega štaba«. Novi davčni načrti se pojavljajo s kinematografsko naglico. Do sedaj jih štejemo že trinajst. To je sicer nesrečna številka, zato upamo, da ne bo pri tej ostalo. Načrti novih občinskih davščin so zelo pestri, največ med njimi je davkov na konzum, nekateri naj bi udarili luksus, toda ti so bolj radi lepšega. Od vseh teh nameravanih davščin je najmanj 80 odstotkov indirektnih davkov, ki bi obremenili konzumenta, delavstvo in nameščence, in sicer v obliki 100 odstotnega povišanja gostaščine, ki bi naj vrgla 2,500.000 Din. Še pred kratkim je »Slovenec« svaril pred hišno-najemninskim davkom, ki ga plačujejo hišni posestniki, češ, da bi tega slednji znali prevaliti na najemnike. Sedaj pa »Slovenec« sam zagovarja povišanje najemninskega davka (gostaščine), ki jo plačajo najemniki! Najnovejši projekt je davek na gostilniške cehe, to je davščina, ki so jo predlagatelji pred leti silno pobijali in prav pripominja k temu »Volksstimme«, ki pravi, da bodo gospodje okoli »Slovenca« sedaj iz iste sklede jedli, v katero so svoje-časno pljuvali. Povišanje veseličnega davka od 12 na 20 odstotkov, ki se je pred par leti znižal, je značilno. To davščino je n. pr. dunajski Breitner ravnokar znižal. Isto velja za reklamni davek. Tudi ta se je na Dunaju sedaj znižal. Davek na vozila, zlasti na avtomobile, je pri nas neznaten in ako bi povišek nesel letno 200.000 dinarjev, tedaj je to malenkost vpričo tolikega razmaha avtomobilizma v našem mestu. Davek na električne žarnice, in sicer do 40 vatov 5 Din, do 100 vatov 10 Din, nad 100 vatov 20 Din za komad. Ta davščina je v tej obliki nesocijalna, obenem pa tudi za mestno občino škodljiva, ker Kulturni pregled. »Die neue Biicherschau.« O tej znani nemški književni reviji smo v našem listu že večkrat poročali. V letošnjem poletju so se izvršile v njenem uredništvu precejšnje izpremembe; L. Renn, avtor vojnega romana »Der Krieg«, znani reporter E. E. Kisch i. dr. so izstopili iz načelnih razlogov iz uredništva, ker se niso mogli zadovoljiti s kompromisnim stališčem glavnega urednika Pohla, in so ustanovili nov, radikalnejši mesečnik »Die Linkskurve«, ki pripoznava samo tako umetnost, ki je izrazito socijalno tendenčna. (O časopisu »Die Linkskurve« hočemo poročati drugič obširneje.) Dasi kaže »Die neue Biicherschau« v nekaterih člankih kompromisno lice, prihaja v drugih še vedno do izraza brezkompromisno socijalno stališče v umetnosti, ki ga zastopamo tudi mi; zato revijo še vedno priporočamo. Kompromisno stališče se zrcali v no-vemberski (11.) številki iz uvodnega eseja »Ne vemo več, kaj le književnost« (G. Gleissberg). Pač pa nas ostali članki popolnoma zadovoljujejo. Veliko zaslugo si je pridobil časopis, da je priobčil v nemškem prevodu izvlečke Zolajevih pisem, ki jih je pisal ta iz emigracije odvetniku Laboriju, ki je zagovarjal Dreifussa. (Ker imamo od uredništva dovoljenje, bomo priobčili v prihodnji številki »Svobode« najznačilnejše pismo.) — Zelo zanimivo je tudi poročilo O. M. Fontane o »Duševnem gibanju mase«, ki nam govori o dunajskih ljudskih visokih šolah; iz članka razvidimo, kakšna predavanja zlasti zanimajo delavstvo. — A. Seehof je sestavil izčrpen pregled o biografijah in memoarih, ki so izšli v zadnjih letih v Nemčiji. — Ostali članki so manjši po obsegu in so posvečeni raznim kulturnim vprašanjem; bogat je tudi književni pregled. Izmed književnih prispevkov naj omenimo izborno Harrisovo vojno novelo »Spomini Kandijca«, dalje socijalno pesem' poljskega pesnika Wlerzynskega »Pesem o sta- bo posledica te davščine ta, da se bo uporaba elektrike znatno skrčila. To pa bo občutilo električno podjetje najbolj. Pri tej priliki je treba povedati, da mestna občina še vedno inkasira okrog 300.000 Din na svoje-časnem povišanju cene toka, ki bi jo bila morala glasom pogodbe s falsko družbo znižati, ker se je naša valuta popravila. Ako pa se misli obdavčiti luksus, tedaj naj se obdavči razkošne lestence, ne pa posamezne žarnice v sobah. Davek na stavbene parcele je izmed vseh predlaganih davščin gotovo najbolj umesten in potreben, toda, ker je krog »interesentov« velik, so na delu sile, da bi se ta davek kar najbolj znižal. Luksuzna stanovanja? Oho! To pa je nekaj »revolucionarnega«, če je projekt seveda resno mišljen. Samo zdaj gre za to, katera stanovanja se bodo smatrala za luksuzna? Nadalje se obeta davek na godbene instrumente in celo na radio niso skrbni mestni očetje pozabili. Če potrebuje razvoj radija še občinske davščine, o tem bi bilo treba obširneje razpravljati. Če se že obdavčuje luksuz, potem pa le radikalno, klavir in radio pa seveda nista edina luksuzna predmeta. Povišanje tarifov v občinskem kopališču in črtanje vseh popustov, stoji v, nasprotju z zdravstveno politiko občine. Poizkus povišati kopališke tarife ni prvi, enkrat so že delavski zastopniki zvišanje tarife preprečili. Saj kopališče ni za to tukaj, da nese. Če je mestno kopališče pasivno, potem leži krivda v tem. da se je vsa leta semkaj dosledno zanemarjalo vprašanje preureditve kopališča. Dejstvo je, da bi kopališče lahko neslo stotisoč dinarjev na leto več, če bi se rešilo vprašanje preureditve parnega kotla, tako pa gre veliko vagonov premoga v nič, v zrak. Kakšne davke bodo občinski očetje sklenili, še ne vemo, upamo pa, da bo prišel čas, ko se bomo o vsem tem in še o marsičem1 drugem temeljito pomenili. novanju v kleti«; Weyrauch je končal svojo sliko malomeščanskega zakona »Zakon«. Številko krasi nekaj prav dobrih slik iz delavskega in javnega življenja. Poslali so jih: Geissler, Batz, Schlichter in Schlager. Talpa. Maribor. Vsled prekinitve električnega toka, za eno uro ustavljen obrat. Tovarna usnja Freund v Melju ima za svoj tovarniški obrat lastno električno napravo, pri kateri pa je v sredo, dne 13. t. m. nastal defekt, kar je imelo za posledico, da se je obrat že ob 4. uri popoldne ustavil ter so bili delavci zaradi tega eno uro predčasno poslani domov. Na zastoju obrata ne zadene delavcev nobena krivda, zato upajo delavci, da bo tovarna to uvidela in da jih radi tega ne bo prikrajšala na prejemkih. Posredovalnica dela. Od 3. do 9. L m. je iskalo dela 111 moških in 60 ženskih, torej 171 oseb; službenih mest je bilo prostih 97, delo je dobilo 92 oseb, in sicer 45 moških in 47 ženskih, odpotovalo jih je 62. Odpadlo jih je 17. Koncem tedna jih je ostalo še 515 v evidenci. Od 1. januarja do 9. novembra pa je iskalo dela 5016 moških in 2896 ženskih, 4651 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 3624 oseb, 1256 jih je odpotovalo, 2517 pa odpadlo. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 10 viničarjev, 4 mesarji, 1 šofer s sinom, 13 hlapcev, 20 gozdnih delavcev, 25 rudarjev, 4 kleparji, 2 elektrikarja, 1 avtomehanik, 1 mehanik, 1 elektroinštalater, 1 kotlar, 4 kuharice, 6 služkinj, 2 postrežnici, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 sobarica, 2 šteparici za gornje dele čevljev, 2 pletilki, 1 šivilja za obleko, 2 kuharici k orožnikom in 2 šiviljski vajenki. ROBAUS SUHOR SE DOBI POVSOD! NAJBOLJŠE ČAJNO PECIVO! je zelo redilno dezertno pecivo. Gospodinje, založite se pravočasno s tem izvrstnim čajnim pecivom za dolge zimske večere. — Pristen samo v originalnih zavojčkih zapečatenih z varstveno znamko. Velika je razlika med čevlji m čevlji Priporočamo Vam najboljše 3(arO čevlje JKarlbor, Koroška cesta št. 19 Celje. Člansko zborovanje podružnice Konzumnega društva za mesto in okolico se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne v dvorani »Delavske zbornice«. Tem potom se vabijo vse članice in člani, da se zborovanja, ki bo zelo važno udeleže. Seja odbora okoliške občine se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj v občinski posvetovalnici. Izkaz tiskovnega sklada. Namesto venca na grob Jošku Borštneriu. so darovali za tiskovni sklad- »Delavske Politike« pevci pevskega odseka »Svobode«, njegovi znanci in prijatelji v Celju: Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica v Celju 25 Din, Dečman Fr. 2 Din, Arnšek 3 Din, Lipold 2 Din, Dečman J. 3 Din, Oset 2.50 Din, Vok Anton 1 Din, Margetid 2 Din, Hriberšek Avgust 3.50 Din. Štefan Hrušič 1 Din, Viktor Krivec 2 Din, Darn Stanko 2 Din, Guzej 6 Din, Godnik 5 Din; skupaj 60 Din. Najlepša hvala! Jesenice. Redukcija-a-a. V tovarnah KID na Jesenicah so zopet napovedane redukcije delavstva, in sicer v zvezi z moderno preureditvijo prostora za surovo in staro železo. Z postavitvijo velikega žerjava in racionalizacijo delovnih metod, je za veliko število delavstva zmanjkalo možnosti nameščeni a. Tehnično vodstvo KID hoče dosedanje delavce na prostoru porazdeliti v druge obrate, iz teh pa izbrati žrtve »rac i jonaliz ac i j e « ter jih vreči na cesto. Vse priprave za to so v teku in bo v najkrajšem času mnogo kovinarjev brez kruha. A to tik pred zimo! Kdor ve, kaj to pomenja, bo dobro razumel položaj, ki se ustvarja s takim nesocijalnim dejanjem, Toda ni le to dejstvo vredno zgražanja! Najmanj umljivo je postopanje, ki je ob vsakokratnih odpustih v navadi. Pri KID je poleg čistega proletarijata zaposlenih mnogo kmetov v pravem pomenu besede, ki posedujejo velika posestva, mnogo živine itd. Ti običajno nimajo pravega smisla za delo, ker niso nanj vezani. Seveda, pri tem ni mišljen kmečki proletarijat. Znamenja kažejo, da bodo pri predstoječih redukcijah prizadeti predvsem sinovi onih delavcev, ki so itak ves mozeg pustili tovarni ter dobili plačilo na pokopališču. Ako že mora delavstvo plačevati tehnični napredek z gladom in mrazom, naj bodo žrtve tako razdeljene, da jih bodo prenašali tisti, iki imajo domačije, krave in prašiče, ne pa oni, ki so z vsem vezani na tovarniško delo. Ravnateljstvo gleda tukaj seve z drugega stališča, delovna sila kmetov je namreč cenejša in kar je glavno — za organizacijo se ne brigajo. Ruše. Dr. Bogomir Skaza, okrožni zdravnik in obenem zdravnik zavarovancev OUZD in železniških uslužbencev v Rušah je 10. t, m. preminul. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil rojen 1873. leta v Šmarju, študiral in promoviral je v Gradcu. Kot zdravnik v Rušah je deloval od leta 1912. Bil je radi prijaznega značaja vsestran- sko priljubljen. V politiko se ni vmešaval, pač pa je sodeloval pri kulturnih organizacijah. |Strastno je ljubil glazbo in je slovel kot izvrsten klavirski virtuoz, Njegov pogreb v sredo, dne 13. t. m. je dokumentiral njegovo priljubljenost; k njegovemu zadnjemu spremstvu se je 'kljub slabemu vremenu zbrala m>asa občinstva iz vseh slojev. Prispelo je zlasti mnogo njegovih prijateljev tudi iz Maribora. Njegov grob so pokrili z goro cvetja. Kombiniran pevski zbor mu je zapel dve pretresljivi žalostinki v slovo. Prijaznega zdravnika bo tudi ruško delavstvo ohranilo v blagem spominu. Zapuščeni vdovi naše iskreno sožalje. Avtomobilsko cesto na Pohorje bodo gradili. V to svrho se snuje tukaj delniška družba. Taka cesta bi bila velikega gospodarskega in soci-jalnega pomena za bodočnost Ruš. Mnenja pia smo, da si morajo prizadete občine zasigurati gotov vpliv pri izvedbi načrta ter gradnjo moralno in materijalno podpreti. Kej pa most čez Dravo? Še dolgo bo menda ostalo odprto vprašanje zgraditve mostu čez Dravo, ki bi vezal Ruše s Selnico. To vprašanje ni nič manj važna zadeva kot zgradba avtomobilske ceste na Pohorje. Če bo ta cesta zgrajena, bo potreba mostu čez Dravo še bolj pereča. Neši lokali, Terezija Magdič je kupila gostilno Preac v Rušah in jo je lepo prenovila. Gostje so tukaj dobro postreženi. V kratkem bo adaptirala tudi par tujskih sob, kar je za Ruše posebne važnosti. Značilen je pa napis v gostilniški sobi; zraven običajnih pozivov na red in snago je Cisto nic Vas ne stane ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek Kljub zmernim cenam tudi na o b r o k el L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9 v okviru napisano; Ko vstopiš v gostilno, ne pozabi na zmernost. Ako zavžiješ preveč pijače, postaneš pijan. Pijanost izziva prepir, iz prepira se rodi pretep, pretep te privede na zatožno klop, z zatožne klopi pa moraš v ječo. Zato stopi miren v gostilno, pij zmerno, pošteno plačaj, ne razgrajaj nikoli in vrnil se boš dobre volje domov. Gostilno toplo priporočamo domačinom, kakor tudi prijateljem, ki obiskujejo Ruše. Kako naj delavci branijo svojo čast in pravice? Delavec Ivan Mernik toži obrat, mojstra N, ker ga je ta opsoval. Organizacija ORS pa 'se je pritožila pri ravnateljstvu zaradi šikaniranja delavcev. Dobila je zadovoljiv odgovor, koliko pa bo to res pomagalo, bomo še poročali, —r— Nrročniki pozor! Sporočamo vsem cenj, naročnikom »Delavske Politike« v Rušah, da se bo od 15. novembra dalje pobirala od vseh tamošnjih naročnikov naročnina za naš list po poverjenikih, ki se bodo vsak mesec, oziroma ob plačilnih dneh zglasili v to svrho pri naročnikih ter sprejeto vsoto potrdili z v to svrho od uprave izstavljenimi plačilnimi bloki. Da se poverjenikom olajša pobiranje naročnine, ise naročniki vljudno naprošajo, da mesečno naročnino redno poravnajo. Vsi oni naročniki, ki so z naročnino zaostali, pa se opozarjajo, da do 1. decembra t. 1. sporočijo poverjenikom, do kedaj bodo zaostanek poravnali, ker jim sicer uprava lista ne bo več pošiljala, zaostanek pa bo brezpogojno iztirjala. Uprava, Zabukovca. Izredni občni zbor podružnice »Svobode« se bo vršil v nedeljo, dne 17. novembra, ob 4. uri popoldne v gostilni Zupanc. Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Dopolnilne volitve: tajnika, knjižničarja in gospodarja. 3. Razprava glede nadaljnjega delovanja odsekov. 4. Razno. Vsi člani-ce se pozivajo, da se občnega zbora sigurno udeleže, ker le od skupnosti in vztrajnosti sta odvisna naše nadaljnje delovanje in uspeh. Tovarniška zaloga perila in volnenih pletenin zato pri največji izbiri izredno nizke cene Samoveznice, klobuki, čepice itd. itd. los. KarnKnlk, Glavni trg 11. OTVORITEV GOSTILNE .»LJUDSKI DOM", Ruška cesta 7, v soboto, 16. novembra. Točila bom pristna domača vina, postregla z dobrimi jedili. Vzamem tudi abonente na hrano. Za obilen obisk se priporoča Anica ErhatK, gostilničarka. prodaja in popravlja z večletno pismeno garancijo. Postrežba točna! Cene nizke! JAKOB MULAVEC, urar, Maribor, Kralja Petra trg 1 racirararannncinnnncinranrannnnranncinnci a Ali že uporabljate Dobiva se jo povsod. Dobiva se ]o povsod. a c k« 2 c r kM Im ci s- Z C1 im ei b- ei k*.j K? i._ C t« ei [3I3I3iaifltaCH3m3I3I3I3iai3[flt