Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 10. Odhod iz Kajre in izhod iz Egipta; Sueški kanal; premišlje- vanje v p u š 6 a v i. Afrikansko vro6 dan je bil petek 22. aprila, ko smo \7. Kajre odhajali; sicer so se nekteri romarji predpoldne v Nilovi reki kopali in ohladili, pa pozneje so se potili, kakor vsi drugi. Ob 11. uri morali smo na kolodvoru pripravljeni biti in ko smo vsi skupaj zbrani stali, v rokah soln6nike ali kakSno palmovo vejo in obloženi z drugimi za potovanje potrebnimi re6mi, spominjal sem se živo Izraelcev, ki so tudi pri svojem izhodu iz Egipta enako pripravljeni in podpasani 6akali svoja dva voditelja Mojzesa in Arona; še celo v tem smo si bili podobni, da nismo imeli 6asa jesti, ampak smo morali v železniski voz seboj vzeti svoj obed: mrzlo meso, jajca in buteljko vina. V tem oziru smo pač bili na boljem, ker nas nih6e ni zasledoval in preganjal, kakor Farao uboge jude, ampak so celo avstrijski zastopniki v Kajri prišli, nam sre6no pot voš6it; in kakor pri našem pri- hodu, tako se je tudi pri našem odhodu po velikem pokritem peronu kajrskega kolodvora 6udno lepo razlegala in odmevala naša krasna cesarska pesem. Vozili smo se nekaj 6asa po severni progi proti Aleksandriji do postaje Benha, kjer smo pol ure stali in se takoreko6 na solncu pekli; gledali smo medtem, kakšni so ljudje in kaj po6enjajo; na tej strani, pri postaji ponujali so nam zamorci razno južno sadje, oranže, limone itd., posebno pa 6rno kavo, ktefo smo kaj radi srebali. Doma v Evropi nisem prijatelj bobovi kavi, a na jutrovem so bili dnevi, ko sera skoro od same kave živel; prepri6al sem se namre6, da je posebno gorka črna kava tam najboljša pija6a in izvrsten pripomo6ek zoper žejo, vro6ino in mrzlico; seveda se je to pozneje, ko sem se bil že domu vrnil, precej hudo nad menoj maš6evalo, ker celih 14 dni mi ni teknila nobena jed ve6 in sem bil že celo oslabel. Na drugi strani železnice pa smo videli, kako Egip6ani nove hiše stavijo ali zidajo; enakomerno obteženi osli in velblodi donaSali so zidarjem pesek, kamenje in drugo gradivo; stregli so jim pa razposajeni de6ki, ki so kar delo in svoje mojstre zapustili, kakor hitro so nas zapazili in so priskakljali k naSim vagonom, da bi si izprosili od bogatih bledoIi6nih tujcev, (ker po njihovem mnenju }e vsak Evropejec bogat) kak bakšiš; pa noben uradnik jim ni branil bera6iti in popotnikov nadlegovati, pa tudi nihče jih ni na delo nazaj klical. Tukaj krene železnica precej na desno proti vzhodu, in vozili smo se deloma mimo, deloma pa skoz tisto nekdaj zelo rodovitno deželo Gesen, ktero je po Faraonovem povelju egiptovski Jožei dal svojevnu o6etu Jakobu in svojim bratom, da so jo posedli in obdelovali; pa dandanes ti kraji niso ve6 lepi in rodovitni, ker manjka jim pridnih rok in blagoslova iz nebes. Videli smo tudi blizu postaje Zagazik, razvaline starega paganskega mesta Bubastir t. j. ma6kinje mesto, ker so tukaj po božje častili malika z mačkinjo glavo in so njemu na 6ast redili in lepo negovali več tiso6 ma6k; no, v teh krajih pa6 niso miši gotovo nikdar bile dobre volje, ker so ma6ke vedno bile doma in še v tolikem številu! — Železniška postaja Ramses v gesenski deželi nas je tudi spominjala starih Egip6anov, ker Farao je ukazal sezidati mesti Ramzes in Pitom s tem namenom, da bi tam bile velike žitne shrambe za slaba nerodovitna leta (2. Mojz. knjiga 1, 11). Tukaj se tudi nahaja hrib Telel Kebir, kjer so 1. 1882 Angleži Egip6ane premagali. Pri silno nadležni vro6ini pripeljali smo se ob 4. popoldne y mesto Izmajlja, kjer smo morali presesti na drug vlak in smo se od tod naprej vozili po železnici z ozkim tirom, kakor je na pr. iz Poli6an v Konjice. Izmajlja je precej novo mesto, ker je še le nastalo takrat, ko so za6eli kopati Sueški kanal. V prejšnih 6asih morali so se namre6 v Indijo, Kitajsko itd. po morju voziti okoli Afrike, torej po velikem ovinku; in zato so ta kanal napravili, ki veže sredozemsko morje z rde6im, in imajo zdaj ladije v Azijo in Avstralijo mnogo krajšo in mani nevarno pot. Sueški kanal je dolg 168 km., širok 60—100 m. in globok 8 m. in po no6i z elektri6no Iu6jo razsvetljen, da parniki kam ne zavozijo. Delali so ga po na6rtu in pod vodstvom francoskega inženerja Ferdinanda Leseppa od leta 1858—1869. Pri slovesni otvoritvi 10. novembra 1869 bili so navzo6i zastopniki skorej vseh narodov, naš cesar Franc Jožef I. in francoska eesarica. Še zdaj stoji na kanalovem bregu Marijina kapelica, ktero so bili postavili za katoliske delavce; a ta Ii6na kapelica tudi spominja na sv. družino, ki je morala skoz te kraje potovati. Rde6e morje pa je itak vsakemu kristjanu vsaj po imenu dobro znano, ker tukaj je Bog na 6udovit na6in Izraelce otel iz velike nevarnosti in gotove smrti: morje se je vmaknilo, da so Judje lehko po suhem prisli na drugo stran in se rešili, vsi njihovi sovražniki Egip6ani \ so se pa potopili. Glejte, kako je vendar to 6udno: za nehvaležne Izraelce je Bog v 40 letih njihovega potovanja po puš6avi ve6 6udežev storil, da bi sre6no prišli v obljubljeno deželo; nikjer pa ne beremo v svetem pismu, da bi bil sv. družini na begu v Egipt na čudovit na6in pomagal; samo to se je pa6 zgodilo, da je po angelu opozoril Jožefa na prete6o nevarnost. Božji Sin je toraj že kot otrok hotel, da se mu slabše godi, kakor nam grešnim ljudem; in On je pa6 svojo vsegamogo6nost v to vporabljal, da bi nam pomagal, nikdar pa ne, da bi sam sebi življenje in trpljenje olajSal. Vožnja iz lzmajlje v Port Sajd je bila zelo enoli6na in radi tega za nektere gotovo tudi dolgo6asna: na eni strani vedno Sueški kanal, po kterem se ladije po6asi in preyidno premi6ejo, na drugi strani pa, kakor dale6 oko zre — puS6ava. Dozdaj smo Se vendar videli kakšno selo ali kakšno drevo, a tukaj je vse žalostno in pusto; le tu pa tam stoji kak grmi6, za kojim se skriva gladni puščavski volk ali šaksl. Kjer pa telesno oko nima ni6esar gledati, tam je bolj ostro in pazno duševno oko ali: v samoti, v puš6avi je 6loveški duh najbolj pripraven za premišljevanje; sv. Pavel na pr. je v arabski puš6avi cela 3 leta premišljeval in spokorno živel. Preljubi rojaki! Ali Vam naj povem, kakšne misli so mene v puš6avi nadlegovale ? — Vem sicer, da bodo nekteri Slovenci moje naslednje razmišljanje proglasili za nerodno in — neprimerno v popotnem spisu, pa vendar je hočem obiaviti, 1) ker sem prepri6an, da mi ve6ina bravcev «Slov. Gosp.» pritrjuje ter se z mojim naziranjem strinja in 2) ker je prilika za tako Javno izpoved preugodna. Iz arabske puš6ave vhaiale so mi misli v Evropo: v duhu sem gledal puš6avo v Avstriji in še posebej puS6avico na Slovenskem! Ali ni pusto na Avstriiskem, kjer državni zbor ne more vspešno delovati, kjer se razni narodi sovražijo in drug na drugega hujskajo, kjer se že na vseh voglih sliši klic tpro6 od Rima> ali «pro6 od papeža,» od kojega nam je vendar došla najve6a dobrota, namre6 Iu6 prave vere!? Zalostna prikazen je to, 6e ljudje vedno bolj zapuščajo žive, neusahljive vire krš6anske resnice in v slepi nespameti silijo v puš6avo nevere in verske malobrižnosti. Kako je pa pri nas na Slovenskem? Oj, precej globoko še ti6imo v nemSkutariii in liberalizmu! V Mariboru na pr. lehko slišiS tak-le pogovor: A. Hast du schon gelesen den uvodni 6lanek im letzten ,Gospodar'? B. Ne, tega še nisem bral, aber das Andere wohl, was dieser Savinjski im Listek iiber die franzčsische kraljica schreibt, und dann auch eine izjava dort hinten; ali pa 6e gosp. N. svojemu sosedu re6e: «Freund, ich muss Dir jetzt etwas sagen, da ne boš pozneje na mene hud.» Glejte, nekai besedij ali eden stavek se govori v nemškem, drugo pa v slovenskem jeziku; sram nas bodi take grde mešanice! Mislira, da rai nih6e ne bo oporekal, ako trdim, da se Slovenci med seboj preve6 in celo brez potrebe v nemškem jeziku pogovarjamo; dokler se te nam tako ljube, ker v teku mnogih let prisvojene in priu6ene slabe navade ne znebimo, nam ne bo mogo6e ne pravilno slovensko misliti in tudi ne govoriti. Sicer se mi zdi, da tudi ni mnogo bolje v slovenski metropoli, v Ljubljani; vsaj iz nekega tamošnjega strankarskega 6asnika sem se prepri6al, da ni pisan in uredovan v slovenskem duhu, temve6 mu skorej iz vsake vrste gleda nemška dunajska židinja Nova Preša; ker ga redko v roke dobim, zato ne vem ali se motim ali ne, ako re6em, da se je v zadnjem 6asu nekaj poboljšal. Zelo obžalovati je tudi, da se je mnogo naših posvetnih omikancev izneverilo sveti cerkvi in dejanskemu krs6anskemu življenju; a tega ve6inoma niso zakrivili sami, ampak naše slabe šolske razmere; u6ili so se iz knjig, ki naravnost nasprotujejo krš6anski veri; poslušali so nemške liberalne in neverne židovske učitelje ali profesorje in so se nevedoma navzeli njihovega slabega duha. No6em o tem dalje razmišljati, a samo na to-le Vas naj opozorim, dragi rodoljubi: Vi srčno Ijubite in zato tudi radi govorite milo slovenščino; zakaj? ker Vas je je u6ila VaSa dobra slovenska raati. Zdaj pa malo pomišljajte: ali Vas ni še nekai drugega učila ista mati? — Da, res je (mi odgovarjate), moliti nas je tudi učila; kazala nam je, kako se dela z.namenje sv. križa, kako se pri molitvi lepo roki sklepati, in nam milo re.mo naro6ala, da naj Boga nikdar ne pozabimo. Marsikaterega vrlega narodnjaka bi menda njegova rajna mati ne hotela več spoznati za svojega sina, ker je zavrgel njeno najboljšo, najlepšo zapuS6ino in najdražjo svetinjo — sv. krSčansko vero. Ali nisem o duhovnikih ni6esar mislil? Pa6 tudi in Se celo to Vam ho6em povedati v glavnih potezah. Misli o medsebojnem razmerju: ne drug drugega opravljati in ovajati — ampak otroSko si zaupati in bratovsko se ljubiti in se zato tudi v6asi med seboj posvariti, ako je potreba; na to bratovsko posvarjenje se dandanes silno rado pozabi! Misel in želja o razmerju do podložnih: Neque ut dominantes in cleris l. j. tudi ne kakor gospodovalci dedS6in I. Pet. 5, 3. KatoliSki duhovnik ima zares veliko oblast; pa ni dobro, ako jo kaže in strogo izvršuje po na6inu svetnih glavarjev, ampak povsod naj bi vladala o6etovska ljubezen in sicer še v naive6i meri do zgubljenih ovčic; 6im višja je naša 6ast, tim ve6a naj bo naša ponižnost. Ko smo se pozneje vozili po judovski deželi, zgodilo se je ve6krat, da smo naleteli na velike 6rede ovac, ki so se po precej golih bregovih pasle; vsled drdranja mnogoštevilnih naših vozov pa so se prestrašile ter bežale in pastir za niimi; toda v6asi se je nekteri ovci celo v glavi zmedlo: namestu da bi se drugim ovcam pridružila, je pa le za nami ve6 6asa bežala; a ka| se zgodi? pastir zapusti vso drugo pametno 6redo po (200—300 ovac) in pribeži za zgubljeno ov6iko; Ijubeznjivo se ji bliža, jo zadene na svoje rame in nese nazaj k 6redi; in šele potem, ko je zopet celo njegova in mu je zopet celo vdana, jo malo kaznuje za nieno norost; glejte podobo dobrega pastirja! — Samo to še naj povera, kaj da mislim o naših tako zvanih Nemcih, ker pravih Nemcev je pri nas bore malo. Čudno se Vam bo zdelo, ako re6em, da jih moram pohvaliti; zakaj? ker tako dobro napeljujejo vodo na naš mlin; se svojim strastnim vedenjem in se svojim grdira pisarienjem škodujejo namreč najbolj samemu sebi in delujejo sieer slepo pa vneto v svoj lastni pogin; že 6rez nekaj let še bo pokazalo, ali je to mnenje pravo ali ne. — Kje pa sem? ah, hvala Bogu, da imam puš6avo že za seboj, za hrbtom! Ne bil bi mislil, da me bo ta pusta samota tako razvnela, da bi Vam odkritosr6no povedal svoje skrite misli in želje; pa to \e že moja slabost (poleg mnogih drugih), da sem prezaupljiv; to mi ie v življenju že mnogo neprilik nakopalo. Sicer Vam pa obljubim, ako so Vam bile moje puščavske misli nadležne, da se ho6em poboljšati ter se varovati kolikor mogo6e takih 6udnih mislij in da rajSi nikdar ve6 ne grem v puš6avo, kakor pa, da bi si iz svojih prijateljev napravil — sovražnike. Še le ob 9. uri zve6er pripeljali smo se v Port Sajd; toraj mnogo pozneje kakor smo ra6unali; zato tudi ni bilo 6asa, da bi si bili mogli mesto ogledati. To je torej zgodba našega izhoda iz Egipta! Da ni trajal 40 let, kakor potovanje izraelskega ljudstva po puS6avi, moramo zahvaliti najprej previdnost Božjo, ki nas je skrbno 6uvala, da se nam ni pripetila kaka nesre6a in drugi6 novodobno iznajdbo: železnico in hlapon, ki nas za malo denarja naglo popelje Sirom sveta. Smešničar. Jakec: «Kje si se navadil plavati?» Jožek: «V vodi!»