14. štev.
V Kranju dne 4. aprila 1908.
EL leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti sa celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoftiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ==
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat snaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Deželni zbor kranjski.
II. seja z dne 28. marca 1.1.
PoroCilo deželnega odbora zastran minolih volitev se na predlog dr. Šusteršiča odstavi z dnevnega reda.
Dalje sklene zbornica na predlog dr. ŠusterSiča, ker se poročilo ustavnega odseka ni moglo natisniti, da se sme poročati ustno.
V svojem ustnem poročilu pravi dr. Šusteršič, da ustavni odsek Se ni končal svojega dela, kar je paC umevno, ker sega reforma globoko v politične razmere. Da bi se moglo v ustavnem odseku dokončati začeto delo in ker je upanje, da se doseže popolno porazumljenje, naj se sklene zakon, ki proglasi ustavni odsek permanentnim. Zakon se soglasno in brez debate sprejme.
Nujni predlog dr. Kreka in tovarišev za slovensko trgovsko Solo.
Dr. Krek in tovariši vlože naslednji nujni predlog: Deželni zbor skleni: 1.) ustanovi se v Ljubljani dvorazredna slovenska trgovska šola z nadaljevalnimi, oziroma specialnimi tečaji; 2.) deželnemu zboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju stavi svoje tozadevne predloge in sploh stori vse pripravljalne korake, osobito tudi radi državne subvencije v to svrho, da se ta trgovska šola otvori kakor hitro mogoče; 3.) za omenjene priprave se dovoli deželnemu odboru kredit 6000 K iz deželnih sredstev. V Ljubljani, 29. marca 1908. Podpisali so predlog vsi poslanci vseh treh strank.
Dr. Krek utemeljuje nujnost: 17. julija 1901. se je v iporazumljenju z vsemi glasovi z izrecnim
odobravanjem veleposestnikov, torej soglasno, na predlog finančnega odseka naročilo deželnemu odboru, da v bodočem zasedanju poroča o ustanovitvi trgovske šole v Ljubljani. Današnji nujni predlog je sicer nekoliko različen od takratnega. Takrat se je mislilo na ustanovitev višje trgovske šole, ki naj bi bila dvojezična. Moj predlog pa hoče, da se ustanovi slovenska trgovska šola, in sicer dvorazredna, ta posebni tip, ki se je v Avstriji od leta 1888 lepo razvil po raznih deželah. Razlika je tudi ta, da hoče moj predlog, naj bi se taka šola kolikor mogoče kmalu ustanovila, zalo daje predlog moj že konkretne predloge, dočim se je 1. 1901 nasvet finančnega odseka pečal le s pripravljalnimi nasveti. Za trgovsko šolstvo je naša osrednja vlada od 1. 1888 pokazala veliko vnemo in imamo o tem v državnem proračunu veliko svoto, od katere pa naša kranjska dežela ne dobi beliča, kakor da bi naša dežela ne potrebovala take izobrazbe. Govornik obširno razlaga ustroj takih sol, ki že drugod jako uspešno delujejo in so pod nadzorstvom ministrstva in deželne vlade, za administrativne in finančne zadeve se izvoli poseben kfcratorij, sprejemajo se gojenci, ki so izstopili iz ljudske šole in so sposobni. Za srednješolce se napravi enoletni kurz, ustanove se kurzi za praktične trgovce i. t. d. Ako bo šola imela dobro vodstvo, skrben kuratorij, bo mogoče poskrbeti za vse take potrebe. Pri vseh interesi-ranih krogih naj bi našlo topel odziv tudi to, da bi se pri tej šoli ustanovil kurz za zadružništvo. Potreba za tako šolo je dana. Zadružništvo potrebuje pred vsem izobraženih voditeljev, sicer zadružništvo zvodeni in naj se ustanavljajo zadruge od katerekoli strani. Nesoglasja, ki se pojavljajo pri
trgovskem šolstvu, ali bodi šola akademija ali samo dvorazredna, so postranskega pomena. Obe šoli sta v eni vrsti, obe imata namen izobraziti praktične trgovce. Potreba takih šol se more meriti le po potrebi v življenju, praksa bo zahtevala vedno več, v prvi vrsti pa da potrebujemo praktičnih trgovcev, ne za velike trgovine, ker jih nimamo, ampak za sedanje praktično življenje v domovini. Potreba višje trgovske šole ne sme stopiti z dnevnega reda. Ustanoviti jo moramo takoj, ko jo bomo potrebovali. Nikar pa ustanavljati šol, v katerih bi se vzgajale osebe, ki bi si potom morale kruha iskati le v tujini. Skupno polje bomo našli, videli bomo, da interesi agrarcev ne smejo uničevati drugih slojev. Veliko gesel, ki se sedaj pojavljajo v javnosti, sloni le na neznanju, tako n. pr. razlika med producenti in konsumenti. Ni res, da bi bil kmet samo pro-ducent, tudi konsument je. Za mnogo stvari izdajajo kmetje. (Dr. Tavčar govorniku, ki ima rožico na suknji: Samo za rožice ne I Veselost) Trgovska izobrazba mora postati last najširših slojev. Vsak gospodar bi moral biti trgovsko izobražen. To stvarja tudi uraevanja, v kaki zvezi je stanovska potreba s politiko. Izobrazbe je predvsem treba. Tudi ca kmeta se bližajo boljši Časi, ako mu trgovina odpre vire, da lažje in boljše proda. Prosi za soglasnost, ker to bo najbolj uplivalo, da bo lahko lolo otvo-riti že jeseni.
Poslanec Lenarčič pojasnjuje, da je vsa trgovska zbornica prepričana o potrebi višje trgovske šole. 2al, da deželni odbor ni mogel poročati o pripravah deželnemu zboru. Trgovska izobrazba je gotovo neobhodno potrebna. Za naše praktično življenje je treba ljudi, ki s? »a svoj delokrog dovolj
PODLISTEK.
Brodkovskl odvetnik.
Slika Iz sedanjega življenja moravskega. češki spisal Vaclav Benei-Šumavsk^; poslovenil Avgust Petrlč. Dalje.
Vihar ploskanja je pretresal dvorano, ko je končal doktor. Moral se je vrniti na oder in je zapel Bratskega navdušeno pesem: »Kakor angelj ti si krasna". Občinstvo je bilo elektrizirano, dijaki so vriskali navdušenja, a ž njimi ne eno samo dekliško srce. Karla se je ozrla z navdušenjem na pevca, a v njenih očeh je zatrepetala solza radostne ginjenosti.
Ko je Kubala zapustil podij, so mu čestitali od vseh strani. Pristopil je zopet kakor po naključju k Albrechtu, in gospodična Hilda mu je pravila potihoma, da ima krasen tenor in da je vsa očarana od njegovih pesmi. Pohvala s tako razkošnih ustnic mu je pognala vso kri v glavo. Plamteče se je ozrl na mladenko, a ona mu je vrnila ta pogled.
Gospod Albrecht je opomnil, da ima tudi Hilda lep, izvežban glas in da bi tudi ona lahko zapela pri veselici.
»Ali smem prijaviti odboru ljubeznjivo vašo radovoijnost, da zapojete?" se je razvnel odvetnik.
»Ah, bojim se, da bi ne prišla v zadrego," je ugovarjala mladenka.
»O, neprecenljivo povzdignete naš program in krasno presenečenje bode, ako se pojavite pred
občinstvom," se je vnemal doktor. »Privolite mi tedaj, gospodična, da posredujem--."
»Vendar vi pozabljate še na neko okoliščino", gaje prekinila deva, »doslej sem prepevala le nemški in žalibog ne znam čeških pesmi."
»Saj pojde tudi to!"
»Ne — s češkimi pesmami ne, ker so mi preveč nenavadne," je pravila deva z mehkim glasom,
»In Hilda bi vendar ne mogla peti nemški pri češki zabavi," je dostavil Albrecht.
Kubala je izrazil svoje obžalovanje, da izgube tako on in drugi res znameniti vžitek .. .
Med tem je Karla z začudenjem opazovala doktorjevo vedenje. Ko je opazila, kako se zanima za tujko, ki jo je komaj zagledal, se je vzbudila ljubosumnost v nji. Čez trenutek se je jezila sama na sebe, meneč, da mu dela krivico, in da je vse, kar je videla, le navadna dvorljivost.
Po koncertnih točkah je sledila gledališka predstava, in dijaki so preigrali ob izdatni pomoči Mudrovi, ki je za kulisami opravljal posel šepetalčev, urno dve enodejanki.
Slednjič je bil dovršen program in občinstvo se je razšlo po sosednjih prostorih, dvorano pa so v tem pripravili za plesno zabavo. Naglo so bili odneseni sedeži, stoli in klopi, godci so za* sedli oder in v kratki pol uri je bilo vse priprav Ijeno za ples.
Kubala si je zaprosil prejšnji dan prvi ples s Karlo. Z napetostjo in strahom je pričakovala, ne da" li mogoče tudi sedaj prednost tujki. Vendar doktor je prišel. In ko jo je odvedel pri zvokih
godbe, je bila zopet srečna in iskreno je vračala pritiske njegove roke, izkrenejše nego prej, kakor bi upala, da odvrne s tem od njega nevarni čar, ki bi mu utegnil tekom večera zopet podleči.
Žalibog jo je prevarila brzo njena nada, ker že pri drugem plesu ga je videla, kako plava po dvorani s Hildo, kako potaplja svoje poglede v njene oči in kako obračajo vsi pomembne po* glede na krasni par.
Hilda je bila naglo kraljica večera. Vzgled Kubalov je vplival tudi na mnoge druge izmed mlajših plesalcev in naglo je bila obkoljena od roja metuljev, ki so bili ponosni, ako je ugodila njihovi prošnji za ples. Doktorje sicer plesal tudi z gospodičnama Kanjukovima, vendar se je vedno vračal zopet k Hildi, dokler ni slednjič posvetil vse svoje pozornosti edino nji.
Kar.i se je krčilo srce žalosti in bolesti. Kakor brez duha se je dala prenašati po dvorani od raznih plesalcev. Najrajši bi pobegnila domov. Čutila se je osamelo in zapuščeno in zdelo se ji je, kakor bi ne bilo zanjo nobene sreče več na svetu.
Medicinec Svozil je plesal najčešče 2 njo.
»Gospodična," ji je rekel, ko jo je vodil za trenutek po dvorani, »zdi se mi, da ste že po* polnoma pozabili name. Lani sem tudi plesal tukaj i vami, a bili ste tedaj mnogo zgovornejii.a
Pogledala ga je, kakor bi se vzbudila is
sanj.
,Zakaj bi bila pozabila?" »Ko bi vedeli,* je šepetal mladi mož, .kako sem se veseli! na počitnice! A vi ste bili glavni
Iivežbani, dvorazredna trgovska Sola no more zadostovati, ker nam ne more dati ljudi, ki bi znali samostojno voditi trgovsko podjetje. Mi se glede trgovine pač ne moremo meriti z drugimi deželami, a vendar nam primanjkuje ljudi z višjo izobrazbo. Vprašanje glede višje trgovske Sole je danes tako nujno kot prej. a vzlic temu se prilagodi Krekovemu predlogu.
Poslanec dr. Eger izjavlja, da bodo Nemci glasovali za predlog in zahtevali od dežele štipendij za Nemce, ki obiskujejo Mabrov zavod. Štipendije naj znašajo toliko, kakor šolnina na Mahrovi šoli.
Na to je bil predlog soglasno sprejet.
Ker je s tem izčrpan dnevni red, sc deželni glavar Suklje še spominja svojega prednika Otona plem. Detele.
Deželni predsednik Schwarz na to naznani, da je zasedanje daželnega zbora odgodeno.
Podržavljenje veteranov.
Zakon, ki ga je med drugimi svoj čas tudi predložilo Beckovo ministrstvo državni zbornici, je načrt o upeljavi zbora c. kr. avstrijskih bojevnikov pravzaprav veteranov. Kratek obseg vladne osnove nas prepriča, da stvar, za katero se gre, nI tako malenkostna, kakor se zdi na prvi pogled. Po tem zakonu se imajo osnovati zbori, za katerih redne Člane bodo sprejeti bivši podčastniki in vojaki in katerih namen bo ojačati »patriotizem*, »avstrijsko državno misel*. Zato bodo dobili sledečo nagrado: pravic-na naslov 0. kr., pravico nositi posebno uniformo in pobočno orožje (torej sabljo), naslov vojnih podčastnikov in častnikov n. pr. poveljnikov, pobočnikov, zastavonoš i. t. d., uporabo vojaških signalov in dr. V predsedništvo lega vojnega zbora bo pošiljal minister deželne brambe višjega uradnika, ki zamore suspendirati vse predloge in ukrepe zbora. Veteranska društva, ki bi se v danem  času ne podvrgla temu zakonu, bodo razpuščena. — Za kaj se pravzaprav gre? Za nič več in nič manj nego za novo centralistično organizacijo  najširših  ljudskih vrst, katerih napuh se hoče napasti s svetlimi uniformami, sabljami in krasno zvenečimi naslovi. Mi seveda stojimo proti vsaki organizaciji, ki s svojimi koreni temelji v militarizmu; stojimo proti današnjim veteranskim društvom; niti izgovor na podporno delovanje teh društev ne moro nas motiti, ker — ne glede na vrlo problematično podporno delovanje teh društev — k stvarjmju podpornih društev ni potreba militarističnegA temelja. Tem potrebnejšo bo z vso silo se postaviti proti poskusom uzakoniti predlog o osnovanju novih veteranskih organizacij in to ne samo h razlogov protimilitarističnih, temveč tudi političnih, so-
cialnih in kulturnih. Je razumljivo, da zrna gujoča reakcija hoče vpeljati silno ljudsko organi zacijo, in tej ima služiti veteranski zbor pod vrhovnim in neomejenim poveljstvom avstrijskega ministra deželne brambe z namenom ojačiti avstrij sko državno misel. Militaristična, vojaška oblika se gospodom zdi najprikladnejša v dosego njih želj Velika armada izslužeivh vojakov ima biti ograja proti vsemu naprednemu gibanju, ima biti po slušni vladni material in brezdvomno tudi proti utež  napram   .notranjemu neprijatelju države* za katerega se bo skuro smatral vsakdor, ki ne soglaša z reakftnim zistemom. Ta organizacija ne bo izrazito politična, ali njen idejni temelj je skoz inskoz političen in iz političnih razlogov je vznikla — Vlada vendar potrebuje mogočne vojaško dis ciplinirane organizacije, na katere bi se v vsakem slučaju mogla zanesti in na katere bi mogla vpli vati — in zato mora biti tudi iz političnih razlogov onemogočena. Zbori veteranov bi postali zbor nazadnjakov, središčevsereakcije, pod pora k l er i kali zrn a. Saj že danes delajo vete rani štafažo pri vsaki klerikalni paradi. Da je to podržavljenje veteranov z lesketajočimi gumbi in skrbanimi sabljami tudi i socijalne strani demo ralizacija, je oči vidno. Računa se z zaslepljenostjo mase, ki jo vlečejo svetli knofi, ki neiz roerno prijajo takšnim omejencem. — Klerikalno nazadnjaški zistem je tu očividen. Proti njemu ni druzega orožja kot boj in poučevanje 1
Gospodarski del. b
□□ □ □ □
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
Tak državni papirnati denar vpliva še posebej tudi na bankovnice. Ker tudi te morajo sprejemati državne note kot povračilo za svoja i/posojila, same pa morajo svoje bankovce zamenjavati z gotovim denarjem, začno se kmalu manjšati njeni zakladi v kovinah. Zato mu je neizogibna posledica državnega papirnatega denarja bančni papirnati denar, kar se pravi, da morajo tudi bankovci imeti prisilni kurz in niso več zamenljivi za gotov denar.
Večkrat država sama sploh ne izdaja papirnatega denarja, temveč primorana po dolgovih v to pooblasti bankovnico ter dovoli, da ima bančni papirnati denar prisilni kurz in je nezamenljiv.
Gospodarske in politične krize so bile večkrat vzrok, da je država posegla po takem plačilnem sredstvu, toda tudi tedaj, če ni mogla na drug način pridobiti plačilna sredstva, poprijela se je izdaje papirnatega denarja. Ako se papirnatega denarja izda v preveliki množini, opazujemo zopet posledice Greshamovega zakona, papirnati denar ostane v deželi, kovani denar pa potuje v inozemstvo ali pa obtiči v blagajnah in
vzrok, da sem hrepenel iz Prage po domu!"
Ni ga razumela, posebno, ker je bila v mislih na drugem koncu dvorane, kjer je dvoril Kubala Hildi.
»Ostanete-li dolgo tukaj?" gaje vprašala in se silila, da bi povedala kaj.
»Žalibog ne," je odgovoril Svozil, »vrniti se hočem čez nekoliko dni v Prago, da se pripravim za rigoroze."
»Prosim vas, peljite me k mami," ga je prosila črez trenutek mladenka.
Storil je po njeni volji in jo prosil, da ga naj ne pozabi, ko se zopet vrne. Komaj ga je slišala ...
Gospa županova je opazila z bistrim materinskim očesom, kaj se godi v hčerkini notranjosti, in sama jo je pozvala, da bi se že lahko podali domov. Karla je bila hvaležna pozivu. Tiho sta se izgubili iz dvorane.
Edini večer je zadostoval, da je bil odvetnik ves zaljubljen v mladenko, ki je zatemnjevala s svojo krasoto in bogastvom vse svoje družice in o kateri se mu je zdelo, da je kakor vstvar* jena, da bi kraljevala njegovemu srcu.
Drugega dne je bil praznik. Kubala ni mogel dočakati desete ure, da bi se ne podal na poset k Albrechtu, ki je stanoval v neveliki hiši na koncu mesta. Vzprejeli so ga s posebno slavnostno uljudnostjo, in Hildo je spremljal prav do cerkve, kar je zopet vzbudilo občno pozornost.
Sedaj so vedeli že pri županovih in Kanja-kovih, da ne misli doktor vprašati za njihove hčerke. Vendar je gospa Kanjakova občutila poleg
jeze tudi škodoželjnost, da so se njeni tekmovalki tako naglo zmešali računi.
Mladi odvetnik je bil preveč zaslepljen in omamljen od sijajne in ponosne krasote Hildine, da bi si bil v svesti, da je premalo vpošteval malomestne razmere in da ga bodo že smatrali za Hildinega ženina. Spomnil se je sicer Karle, v resnici ga je bilo sram, da ni ravnal z mladenko, kakor bi moral, vendar je opravičeval svoje ravnanje z neodoljivim čarom Hildine prikazni.
»Kaki ngovori? Kaki pomisleki?" je pravil sam k sebi. »Nikomur se nisem zavezal, sam sem doslej gospodar svoje usode. Albrecht ima prav, da si mora človek sam pomagati k svojemu cilju. So razmere, ki nas vežejo, dokler se jih ne oprostimo z odločnim korakom. Storil sem ta korak in ga ne obžalujem. Za Karlo Hildo, za skromno zvezdo žareče solnce \u
Uboga Karla je vedela, da zaničuje njeno ljubezen in da jo je opustil. Skušala si je vsiliti prepričanje, da se razume pravzaprav samo ob-sebi, kar se je zgodilo ... Doktor je govoril, sicer z njo krasne besede, stiskal ji roke, ali ni imel ljubezni do nje, predobre duše, drugače se bi ne mogel takoj zopet zagledati v drugo mladenko... In vendar je mislila drugič, da so bile njegove besede več nego zgolj laskanje ...
Pred očetom in materjo se je delala mirno, in šele, ko je zvečer potihnilo vse okoli nje, je skrivala glavo v blazinah in pretresljivo plakala. Na srečo ni nihče vedel, kako vroče ga je ljubila, niti on sam, niti oče, niti mamica. To jej je bila edina žalostna uteha., * Dalje prih.
skrinjah. Sčasoma izgine kovani denar popolnoma, papirnati denar stopi na njegovo mesto in vrednost papirnatega lista se ne ravna več po enoti drage kovine, na katero se glasi, temveč postane popolnoma neodvisena. V državi dobimo papirno vrednoto. Dober primer za to samostojno vrednoto nam nudi avstrijski papirnati denar. Dokler srebro ni še v ceni padlo, je veljal avstrijski srebrni goldinar na Nemškem 170 fenigov, t. j. en avstrijski srebrni goldinar je vseboval srebra za 170 fenigov. Papirnati goldinar se je naslanjal na srebrni goldinar in imel enako vrednost. Od leta 1870. dalje pa je vrednost srebru vedno bolj padala, in leta 1892. je srebrni goldinar na Nemškem veljal za 130 fenigov, papirnati goldinar pa je obdržal svojo prvotno vrednost. Vendar so tudi za srebrni goidinar plačali 170 fenigov, ker so ga smatrali za nadomestek papirnatega goldinarja. To je bilo pa le mogoče za to, ker je papirnati goldinar predstavljal kredit naše države, ki je bil v tem času ugoden.
Če država izda preveč papirnatega denarja, kmalu opazimo, da ta denar nima iste vrednosti v inozemstvu kakor doma. Za plačila v inozemstvo se mora porabiti zlato, če se pa porabi papir, treba je plačati neki na d a ve k ali aži j o. Ta nadavek je odvisen od državnega kredita in od plačilne bilance države s papirno vrednoto. Na plačilno bilanco pa vpliva trgovinska bilanca, t. j. vrednostno razmerje med uvozom in izvozom ter plačilni promet, ki ga ima sicer država z inozemstvom (plačevanje dolžnih obresti dividend, provizij, voznin i. t. d.).
Ker papirnati denar, ki pride v inozemstvo, nima druge vrednosti, kakor da se zopet porabi za plačilo v državi s papirno vrednoto, izgublja pri slabi trgovinski bilanci poslednje papirnati denar vedno bolj svojo vrednost (devalvacijo). Posledica temu je, da se blago, ki prihaja iz inozemstva, izdatno podraži, istotako pa tudi blago, ki se izvaža, ker se njegova cena ne ravna po vrednosti v domači državi, temveč po cenah na svetovnem trgu, ki se izražajo v zlatu. Ker se iz inozemstva dobivajo najvažnejša živila (moka, kava), občuti se vsak dan bolj, kako tudi v državi sami pada vrednost papirnatega denarja (d ep reci j aci j a). Zraven pa opazujemo, da nastajajo dvojne cene po tem, ali se plačuje v kovanem denarju ali s papirjem. Razloček med to dvojno ceno kaže natančno, za koliko se je zmanjšala vrednost papirnatega denarja.
Ako se pokažejo ti pojavi, tedaj je dolžnost države, da ne preneha samo z izdajo papirnatega denarja, temveč skuša, ako še more, v prometu se nahajajoče državne note vzeti iz prometa in jih nadomestiti s kovinskim denarjem, ker resnične so besede Gidove, da se je moglo raarsikateri-krat po pravici reči, da je bil papirnati denar ena najhujših šib božjih za človeštvo. Zgodovina vseh držav potrjuje to. Omenjamo samo francoske asignate v revolucijski dobi. Tedanji konvent je izdal asignatov za 45 milijard, da so presegali vsaj dvajsetkratno kovinski denar, ki se je tedaj nahajal v prometu. Vrednost asignatu za 100 frankov je padla v svečanu leta 1796. na 35 centimov, par črevljev je stal 4000 frankov v asignatih. Tudi pri avstrijskih vrednotnih razmerah nahajamo usodne posledice prevelike množine izdanega papirnatega denarja. Tako je v marcu 1811. padla vrednost tedanjih državnih bankovcev na Vs imenske vrednosti. Leta 1849. je vsled prevelikega nadavka celo srebrni drobiž izginil iz prometa, da so se morali izdati novčni listki (s prisilnim kurzom in nezamenljivostjo) po 6 in 10 krajcarjev konv. vr. Isto se je zgodilo po usodni vojski leta 1859. Po vojski leta 1866. so se bankovci po 1 in 5 gold. proglasili za državne note s prisilnim kurzom. Šele z uvedbo zlate vrednote so nastale redne vrednotne razmere.
Leta 1903. so se vzele državne note iz prometa, vendar imajo bankovci še prisilni kurz in so nezamenljivi. Dokler banka ne prevzame plačil v gotovini, sme izdajati tudi bankovce za 10 in 20 K, čeprav je sicer najmanjša enota za bankovce 50 K, država dolguje avstro-ogrski banki še 60 milijonov kron.
t) Menični ali eskomptni posli.
Menica je pismena izjava Izdajatelja, s katero se menično-pravno zaveže, ob določenem Času, v določenem kraju plačati sam ali zanj kdo drugi določeno svoto. Bistveni deli menice so dvojne vrste; a) taki, katere zahteva zakon in od katerih ne sme manjkati niti eden, da menica ne zgubi veljave in b) taki, ki so običajni v trgovskem življenju in, vsled katerih dobi menica bančno vrednost. Razločujemo dve vrste menice: 1. lastno alo sol o m en i c o, s katero se zaveže plačati sam izdatelj, obenem akceptant. 1. maja 1908 plačam X ali na njegov ukaz svoto Y, vrednost v blagu. Datum in podpis.
Taka menica ni nič drugega kakor zadolžnica v obliki menice. 2. Tujo, pozivno menico (trata, rimesa, akcept), s katero izdajatelj poživlja koga drugega (trasata) lastniku menice plačati navedem znesek ob določenem času. 1. maja 1908 )lačate A-u ali na njegov ukaz svoto x, vrednost v gotovini (ali v blagu), datum in podpis izda*
I. prlloa* ..Gorenlcu" it. H I; I. 1908.
telja. Izdatelj menice se imenuje trasant, oni, katerega pozove trasant in ki se zaveže zadostiti meničnemu povelju, se zove trasant ali akceptant. Menica se more prenesti na drugo osebo z indo-samentom, vender je pa remitent po prenosu še kot žirant ali indosant zavezan plačati za slučaj, da akceptant ne plača. Istotako so zavezani za tak slučaj vsi, ki menične pravice odstopijo zopet nadaljnim osebam.
Predočimo si trgovca s suknom, ki je prodal blaga za 4000 K krojaču. Ker krojač prejme svoje plačilo šele tedaj, ko to blago predela v obleke, mu bo gotovo ljubše, da izda trgovcu menico, s katero se zaveže dolg v gotovem roku (v 3 mesecih) poplačati. S to menico trgovec sicer ni prejel denarja, pač pa možnost, da si za označeno svoto spet more nabaviti blago, kolikor ga je prodal krojaču. Zato mu ni treba drugega, kakor da na menico podpiše svoje ime, s čim ur prevzame garancijo za plačilo in to menico izroči izdelovalcu sukna (tovarnarju). Isto more storiti zopet tovarnar nasproti trgovcu z volno itd.
Velik pomen tega kreditnega sredstva se more spoznati že iz tega primera. Z menico se je prihranil denar v gotovini, poleg tega pa se je moglo proizvajati neprenehoma dalje, ne da bi bilo treba čakati, da krojač svoje blago predela v obleko in za to dobi denar, s katerim more pokriti menico na dan dospelosti.
Seveda je bilo treba ustanoviti jako ostre zakonske določbe, da ta dalekosežni trgovski kredit ne postane gospodarstvu naravnost v pogubo. Ako zapadni dan pozvanec ali akceptant ne pokrije menice, dobi se pravica regresa, t. j. upra-čenec sme zahtevati plačilo od prednikov, da plača menico tisti, ki jo je z žirom odstopil, ta pa ima zopet pravico do svojega prednika itd., do izdatelja.
Za pravico regresa do izdatelja in indosantov je pa potrebno: 1. da se menica v resnici pre-zentira v plačilo ali akceptacijo; 2. ako se ni doseglo plačilo ali akceptacija, da se menica protestira, to je notarsko potrdi, da se ni doseglo plačilo na določeni dan. Menična pravda je mnogo hitrejša nego druge pravde. Na podlagi menice se s plačilnim poveljem naloži meničnemu dolžniku, da mora plačati menični dolg v treh dneh ali pa se upreti povelju v tem roku. Če se dolžnik ne upre v treh dneh, postane plačilni nalog pravomočen in se sme dolžnik larubiti, če se pa upre, se razpiše kar najhitreje, na kar izide sodba, po kateri je izpolniti obveznost v treh dneh.
Banke se pečajo zlasti tudi s kupovanjem in prodajo menic Vzemimo gorenji prosti primer. Trgovec, kateremu je krojač izdal menico, bi rad dobil gotovino za to menico, predno menica dospe ali pred dospetkom. Zato gre s svojo menico v banko. Ta kupi od njega menico, toda ne izplača mu cele svote (4000 K), temveč se odtegne malo svoto za obresti do dospetka ali dneva dospelosti, Ta odbitek se imenuje diskont in diskontovanje ali kupovanje menic eskomptni posel. Tako diskontovanje spada danes med najvažneje bančne posle, to pa raditega, ker so menice radi kratkega roka dospelosti najbolj prikladne za bančno nalaganje.
Diskont je časih večji, časih zopet manjši. Zavisen je od razmerja med ponudbo in vpraševanjem po menicah. Ker se pa pri plačilih v inozemstvo za menice mora izdajati denar v gotovini, predvsem zlato, ki se vzame iz bančnih blagajn, se more tudi reči, da se diskont ravna po tem, koliko dragih kovin (v denarju ali v ši-bikah) ima banka. To velja seveda v prvi vrsti za banke, ki imajo pravico izdajati papirnati denar. Ker se pa diskont v državi večinoma ravna po merodajni bankovnici, moremo tudi o bankah sploh reči, da je diskont majhen, Če ima banka dosti denarja, Če pa ji denarja pomanjkuje, zvišala bo diskont.
Še posebnega pomena pri eskomptnem poslu so menice, izdane v inozemstvu in glaseče se na tujo vrednoto. Take menice se imenujejo devize in so najbolj prikladne za mednarodna plačila. Opozarjamo le, da se je od 5 milijard frankov francoske vojne odškodnine v letih 1870 do 1871 plačalo nad 4 milijarde frankov v menicah. Več o devizah in o meničnem kurzu bomo govorili pri poglavju o mednarodnih plačilih.
Lombardni posli.
Z eskotnptovanjem menic je združeno pri bankah ponavadi tudi lombardovanje, t j. dovoljevanje kratkorokih posojil proti ročni zastavi. V zastavo se lahko dado:
1. Drage kovine (lombardovanje dragih kovin), in sicer se daje zlato in srebro v šibikah in v novcih, pa tudi zlati ali srebrni nakit. Obresti pri lombardovanju so ponavadi 1—2 odstotka višje, nego menični diskont.
2. Efekti ali vrednostni papirji (državne zadolžnice, industrijske delnice in obligacije). Posojilo znaša 50—75% kurzne vrednosti teh papirjev.
3. Blago, in sicer ali a) blago samo ali pa b) listine o blagu kakor sladkorni listi in kono-sementi (ladni nakladni listi). Dalje prih.
Tedenski  sejem v Kranju dnu SO. marca
1908. Prignalo se je — konj, 144 glav domače goveje živine, 5 glav hrvaške goveje živine, 6 domačih telet, — hrvaških telet, 14 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac,- — hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 11 — proso K 750, rž K 950, oves K 8 — , ajda K 9—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir 230 za 50 kg.
V mestni klavnici škofjeloški se je meseca marca 1.1. zaklalo 3 bike, 45 volov, 23 krav, 191 telet, 103 prašiče, 5 ovac in 3 kozliče.
Mestna hranilnica t Kranju. V mesecu marcu je 358 strank vložilo 150.737 K 13 vin., 378 strank dvignilo 93.286 K 59 vin. 9 strankam se je izplačalo posojil 29 500 K. Stanje hranilnih vlog brez kapitaliziranih vložnih obresti 4,458.202 K 48 vin. Stanje posojil 2,764.070 K 90 vin. Denarni promet 360.709 K 35 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1908 je 245 strank vložilo 74.827 K 92 vin. 234 strank vzdignilo 72404 K 80 vin. 41 strankam se je izplačalo posojil 70.400 K. Denarni promet 534.410 K 09 vin.
Mestna hranilnica ¥ Kamnika. V mesecu marcu 1908 je 186 strank vložilo 70.926 K 85 vin. 167 strank vzdignilo 51.350 K 99 vin. 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 8100 K. Stanje hranilnih vlog K 1,688,049 K 72 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,275.151 K 83 vin. Denarni promet 176.278 K 27 vin.
Umetnost in književnost
□□□□□
Nove razglednico podružnice družbe «sv. Cirila in Metoda* v Radovljici imajo zgoraj napis: •Pozdrav iz domovine* in pod tem napisom so tile verzi:
.Slovenec dragi, glej, kako je krasna tvoja domovina! Mar pustil noš, da ti nad njo zagospodari pest tujčina in tvoje govorice glas zatere v nji Ea večni čas?! Nikakor ne! Zato na delo, ki dober bo uspeh imelo! Boj lačnim tujim napadalcem in vsem domačim izdajalcem!*
Spodaj so pa naslednje podobe: Pogled na Triglav in blejsko okolico prek savskega mostu pod Radovljico, Ljubljana, Škocijan na Krasu, Bled in postojnska jama. Te podobe so zvezane s primernimi okraski. Razglednice so namenjene sa razpošiljatev is vseh krajev slovenske domovine, in je vsled tega pod skupno sliko napikčena črtica, kamor naj odpošiljatelj zapiše svoje bivališče in dan odpo-slatve. Razglednice so napravljene po prostoročni risbi in se dobe pri g. Franu Rojcu v Radovljici po 8 kron 100 komadov. Cisti dobiček se bo odposlal družbi «sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
•Podporno društvo sa slovanske Tiiakoiolce na Dunaju* nam je poslalo svoje letno poročilo, ki znova jasno kaže, kako veliko socialno delo vrši to združenje. Nič manj kakor 62.515 kron se je tekom 19 let razdelilo med potrebne slovenske visokošolce, poleg tega pa si je društvo zasnovalo glavnico, ki šteje danes 20 815 kron. V letu 1906/07 so znašale podpore 4240 kron, ki so se razdelile med 347 prosilcev tako, da odpade na enega povprečno K 12 25 mesečne podpore. Poročilo naglasa, da se je med slov. dijaštvom pojavilo resno in trezno uvaževanje važnih društvenih nalog. Vsakogar, ki ima kaj srca za našo mladino, prosimo, da agitira in zbira prispevke za «Podporno društvo*, katerega blagajnik je dr. Element Seshun, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj I. Singerstrasse 7.
Is poročila o obrtno-atdeljevrlnih in obrtno-pripravijalnlo šolan na Kranjskem, ki ga izdaja nekaj let sem trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, povzamemo, da je bilo v preteklem šolskem letu na Kranjskem izven Ljubljane 17 obrtnih nadaljevalnic, v Ljubljani pa ena obrtna nadatje-valnica ter tri obrtne pripravljalnice, razen tega v Ljubljani še gremijalna šola, vzdrževana od gre-mija trgovcev, za trgovske vajence. Na gremijalni šoli, ki je po svojem ustroju trgovska nadaljevalna šola, je bilo v vseh štirih tečajih koncem šolskega leta 110 trgovskih vajencev, od teh je bilo 43 vajencev špecerijske stroke, 14 manufakturne stroke in 18 vajencev v modernih trgovinah. Na obrtno-nadaljevalnih šolah v Idriji, Kamniku, Kočevju, Metliki in Novem mestu so obstajali posebni trgovski tečaji za trgovske vajence. Trgovski tečaj na obrtno-nadaljevalni šoli v Idriji je obiskovalo 6 učencev, v Kamniku 7, v Kočevju 6, v Metliki 10, v Novem mestu 12. Na obrtno-nadaljevalnih šolah v Krškem in v Kranju sicer ni posebnih trgovskih tečajev, pouk pa je urejen tako, da se jemlje posebej ozir na trgovske vajence zlasti v II. razredu. Na vseh obrtno-nadaljevalnih šolah izven Ljubljane je bilo koncem leta 114 trgovskih vajencev. Tako ie torej znašalo skupno število trg. vajencev na Kranjskem, ki so obiskovali nadaljevalno šolo, koncem šolskega leta 1906/7 224.
«Matica Slovenska> mora v kratkem določiti število, v katerem naj se tiskajo knjige za 1. 1908, zato prosi gg. poverjenike, naj (deleč med člane knjige sa L 1907.) te tudi pobirajo člana-
rino za I. 1908 ter ji je pošljejo čim preje. S tem se izognemo nevarnosti, da bi nazadnje zopet kak član ne mogel dobit' knjig, ker bi jih mogoče bilo premalo tiskanih. — Uprava «Matice Slovenske* je v smislu želje, izražene večkrat v javnih glasilih, poleg gg. poverjenikov naprosila tudi is drugo go*pndo, naj bi po možnosti posredovali med njo in slavnim občinstvom; 6m več nas dela. tem lepše bo uspeh. — Matica rada jemlje nanj, oziroma odkupuje zadnji snopič * Narodnih pesmi*, •Zbornika* in »Kamniških planin*. Najnovejši snopič »Narodnih pesmi* bi mogli pogrešati zlasti tisti gg. člani, ki so pristopili iele L 1907 in itak nimajo celotnega dela.
Dopisi.
Zborovanje Interesentov tujskega prometa na Bledu
se je vršilo 29. m. m. v Blejskem domu. Predsednik blejskega prometnega društva, g. Pete me!, je pozdravil došle zborovalce, katerih se je zbralp okoli 50. Kot zastopnik deželne zveze se je zahvalil dr. Krisper gorenjskim prometnim društvom za njih vneto in trudaljubno delovanje in razložil, da se tujskemu prometu bliža jako ugodna doba, ker se je pri ministrstvu za javna dela ustanovil posebni odelek za tujski promet in je pričakovati tudi večjih podpor. Zaradi tega je bilo jako koristno, da se je pri nas ta struja že dobro organizirala. Vzpodbujal je navzoče k vstrajnosti.
Tajnik deželne zveze dr. Mam je poročal o delovanju deželne zveze za leto 1907 ter razlagal bodoči program. Preskrbelo se je vse, da se more dne 21. aprila t 1. izvršiti poučno potovanje kranjskih gostilničarjev na Dunaj. Gostil-ničarska zadruga na Dunaju je izdala jako zanimiv spored, ki bode dal izletnikom priliko temeljito poučiti o gostilničarstvu in njega podrobnostih. Priporočal je ustanovitev gostil niča rskega društva za celo Kranjsko, katero bode velikega pomena za stanovsko organizacijo in tudi glavni steber tujskega gibanja. Povdarjal je, da namerava deželna zveza izdati že meseca aprila strokovni list, ki bode kot ilustriran mesečnik izhajal ter prinašal članke o tujskem prometu, o različnih Športih, zlasti zimskem športu, o razstavah, o gostilničarstvu, o pospeševanju obrti in poročila deželne zveze in lokalnih prometnih društev, naznanila o strokovni literaturi i. t. d. Izrekel je upanje, da bode ta list šele prav vzpodbujal prometno gibanje in podjetnost v naših krajih. Naznanil je, da v kratkem izide v razpečavanje krasni album o Kranjski, ki se je naročil v 7000 iztisih pri slavni švicarski firmi Orell & Fussli v Curihu. Ker se je po deželni zvezi izdana slika o Kranjski razposlala v 3000 izvodih, od katerih pa skoro 2000 dosedaj še ni plačanih, opominja vse sprejemnike naj malenkostno svoto 1 K bržkomogoče do-pošljejo deželni zvezi, da se morejo računi zaključiti in čisti dobiček izročiti bohinjskemu prometnemu društvu, ki nujno potrebuje podporo. Tajnik je dalje omenil, da je deželna zveza za prvo pričela urejati zimski šport v Bohinju in da je eden prvih dunajskih strokovnjakov že napravil trase. Obljubil je, da bo deželna zveza tudi v drugih gorenjskih krajih uredila zimski šport, ki je dandanes postal jako pomenljiv in razširjen. Končno je omenil, da je deželna zveza leta 1907 razen državne podpore pogrešala vse druge podpore, da se je morala zadolžiti, da pa ne izgubi zaupanja v boljše finančne čase.
Nato se je pričela živahna debata o posameznih točkah tega programa, katere so se udeležili gg. Peternel, Rus, Repe, Ravhekar, Steidl, VVolfling, Doktoric in Žumer. Posebno se je po-vdarjalo, da je treba izdati glede posameznih letovišč prospekte v enaki obliki in sicer taki, kakršno ima dunajska deželna zveza, kar se je tudi sklenilo. Izdajanje strokovnega lista .Promet in gostilna" se je vsestransko z navdušenjem sprejelo in navzoči so zagotovili, da se bodo brez dvoma vsi gostilničarji in zavedni trgovci naročili na ta list, ker je ta list tudi za trgovce velikega pomena. Zborovanje, katero je trajalo tri ure, je bilo vsem udeležencem v vzpodbujo in zadoščenje in v dokaz, da se je v preteklem letu na tem polju res vzorno in vstrajno delovalo.
Loške novice.
— Šinkovec — posoda duhovna jo zdaj, ko so zanj deželoozborske volitve v našem mestu neugodno izpadle, besen kakor tiger. Razjarjen je, kar govori, piše ali roti. Vse pa zato, da bi uničil nas naprednjake. Mi se mu pa smejerao v — bral Na prižnici je zadnjič kJanfal o rasnih dobrotah, ki jih imajo člani njegovega katoliškega izobraževalnega društva. Kdor ni prijatelj tega društva, tega ima ta loški Bog za brezverca, liberalca in je seveda že na tem svetu zapisan peklo t Pred tem duhovnim «Raubvogelnom> je vsak liberalec najbolj uboga para, in največji grešnik, kar jih zemlja nosi.
— Šinkovec ~ posoda časti vredna vabi zdaj po volitvah vse katoliško-mislece Ločane v njegovo isobrsžev lno društvo. Na hribovce ja
I?
pozabil. Kadar jih ho rabil pri volitvah, tedaj se jih bo šele spomnil. Hribovci, zapomnite si to!
— Šinkovec — posoda vse svetosti e posebno vnet, kadar je kdo na smrtni postelji.
akrat, če ni drugače, pride tudi no po vabljen, da zarohni nad bolnikom. Pa o tem bomo te se govorili, da se bo kar kadilo po celi loški okolici.
— Šinkovec — posoda ljubezniva ponuja v katoliškem društvu veliko dvorano za predstavo raznih iger, kakor: «Sv. Neža», «Sv. Genovcfa»v «Sv. Cita», »Sv. Jože», «Mlini pod zemljo* i. t. d. To so vse same pristne, pobožne igre, da bi se mladina ne pohujšala, ko pozno zvečer in v ljubeznivih pomenkih zapušča društveni dom, to zbirališče katoliških devic in devičarjev.
— Šinkovec — posoda najmodrejia pravi, da ima njegovo društvo dobro preskrbljeno lrnjitnico in da posoja tudi knjige na dom. Mohorjeve bukve, Kalanove priproste pripovedke in take Sare ima kar cele kište. Seveda bo to sam bral Ker se pri eitalnilki ljudski knjižnici dobijo na isbero najnovejše in najboljše knjige, ki jih premore slovenska literatura, bodo meščani in hri bovci rajši hodili po dobra knjige v čitalnico, nje gove ničaste bukve pa naj tudi se naprej jedo molji, ker za drusega niso. Na delo, čitalnica, na delo, knjižnica, ki si res prava «Ljudska knjižnica*, kakor si že dozdaj pokazala s svojim vspehom v mestu in loški okolici.
— Šinkovec — roža skrivnostna ima v društvu tamburaše in pevce. Njegovi pevci še niso nikoli javno nastopili, ker so za nič in se bojijo. Kadar se pa spomnimo njegovega tambd-raškega zbora, takrat popokamo od smeha. S tem «cigu — migu*, ki ne drsa po strunah nič prikup-ljivo, se je napotil dvakrat v gostilno g. Josipa Hafnerja, da bi ga pridobil za sprejetje neodvisne kandidature. Skupno s kaplanom Evgenom, ki tako skrivnostno obrača oči po cerkvi, je odganjal in priganjal «cigu — migu* k g. Hafnerju, ko je te cincal, ali bi prevzel kandidaturo za neodvisnega poslanca, ali ne. In potem Se piše Šinkovec, da je kandidiral g. Hafner «na lastno roko*. Mežikal je Šinkovec g. Hafnerju: «Glej, Pepe, kako bo lepo, če sprejme* kandidaturo, vedno bo «cigu—migu*.
— Hafner se je bil napol vdal in prihodnjo nedeljo je zopet prišel Šinkovec s <cigu — migu* in ta ccigu — migu* je bil toliko časa, da je Hafner
— ustrelil kozla 1 To naj bi torej bil Se neodvisen kandidat!
— Šinkovec — posoda pravice jo je pred volitvami mahal od hiše do hiše, popisaval glasovnice, prosjačil naprednjake za Hafnerjev glas, sklical je shod pri Balantu, ga vodil in zaključil,
— vsi drugi na njegovi strani pa so bile le njegove — marjonete. Io Hafner naj bi bil kandidat na svojo roko. Šinkovec je Hafnerja ode! le v svoja perja in ptiča se pozna po perju.
— Šinkovec — posoda čudovita! To vzklikamo, ko naznanjamo Ločanom in hribovcem iz loške okolice, da jih bomo redno vsak teden setnanjali s — Sinkovčevirai grehi!
Radovljiške novice.
— »Društvo za privabitev tujcevv Radovljici* je imelo dne 28. marca L 1. svoj dobro obiskani občni zbor v gostilni g. Hudover-nika — Iz tajniškega poročila smo posneli, da je društvo v prvem upravnem letu skrbelo večinoma za reklamo in naredilo nekak načrt, po katerem naj se deluje, da društvo doseže svoj namen. — Blagajniško poročilo omenja, da je bilo društvo navezano edinole na dohodke članov, a v bodočem letu bo lahko društvo krepkeje delovalo, ker ima na razpolago lep dar radovljiške posojilnice. Mesto odstopivšega predsednika g. V. 2una, kateremu se g. dr. J. Vilfan iskreno zahvali za njegovo vspešno delovanje t pretečenem letu, se voli predsednikom z vsklikom g. L. Fursager, trgovec v Radovljici Izmed raznih nasvetov omenjamo le nasvet g. V. Žuua, da stori društvo potrebne korake, da se zasadi takozvani jubilejni drevored iz Radovljice proti Lescam v spomin 60 letnega vladanja našega vladarja.
— V torek, dne 31. marca so obiskale učenke notranje šole šolskih sester UrSulink iz Škofje Loke pod vodstvom kateheta Nadraha Radovljico. Gojenke, katerih je bilo 130, so si ogledale Radovljico, ljudsko šolo, c. kr. pletarno in kraj, kjer se stekati Savi: dolinka in bohinjska. — Gojenke so bile naravnost očarane nad pogledom prekrasne lege radovljiške okolice.
— Radovljica se širi Zidarski podjetnik J. Šlurm zida na polju ob glavni cesti proti Lescam enonastropno hišo, ki bo pravi kras Radovljici. — Nad vso lična je tudi ravnokar dovršena vila g. I. Sartorija.
— NaS dični «Sokol» je prvikrat zletel v radovljiško okolico dna 25. marca, in sicer pel na Kamno gorico, Brezja, Podbrezje, Podnart in Radovljico. Novi dani pristopajo vsak dan. Le krepko naprej!
Slovane! t
Leta 1902 je bilo ustanovljeno v Tržiču telovadno društvo .Sokol". Ako kje na Slovenskem, je bilo treba ,Sokola" V Tržiču tik pred nekdaj
našo Koroško, dandanes skoro zalito od nemškega morja, ki preti, da se zdajpazdaj zažene čez Ljubelj in se razponi daleč naokoli, v Tržiču, kjer le tujcem sreče svit se žari, kjer še marsikateri Slovenec ne ljubi vanj upajoče mile matere, kjer nam vstajajo iz lastnega rodu sovražniki Slava možem, ki so še ob pravem času razumel klic potrebe in sile in poklicali .Sokola" v živ Ijenje, razen katerega pa mu niso mogli dat ničesar drugega.
Komaj rojen pod streho, je moral pod milo nebo; pod žgočimi solnčnimi žarki, v lijočem dežju je širil nežne peruti ter kljuboval mrazu in viharju s svojimi mladimi močmi.
Da ni povesil kril, to kaže njegovo či lost.
Ali bati se je, da slednjič le opeša. Zato mu hočemo preskrbeti varno streho — telovad-dnico.
Kakor pa mu je njegovi ustanovitelji niso mogli pripraviti, tako je tudi mi sami ne moremo
Brez .Sokola" je slovenski Tržič v nevarnosti. Brez telovadnice pa je izgubljen tržiški .Sokol".
Ne prvo ne drugo ne sme biti. Tržič mora biti slovenski in tržiški .Sokol" mora dobiti svojo telovadnico.
Naloge, katere so terjale ustanovitev „So kola", so komaj načete, dasi se je obrnilo od tega časa marsikaj na bolje. Priča tega so zadnji dogodki.
Ali še je v Tržiču narodne nezavednosti, še narodne mlačnosti in neprijatelj pritiska čimdalje huje.
V tržiškem delavstvu je še toliko in toliko neporabljenih narodnih moči, katerih se je treba kar najprej polastiti, da se jih ne polaste dru gorodci kakor so se polastili vseh naravnih sil v Tržiču in v njegovi okolici.
Te sile, tičoče v delavstvu, je treba speljati v sokol s ko telovadnico, tu jih združiti in gnale bodo kakor mogočen stroj narodno življenje daleč naokrog.
Zagotoviti si moramo mladino, ki je zastava slovenske bodočnosti, da požene iz nje narod prerojen, ves nov.
V telovadnici si bomo užgali srca, da za plapolajo kakor mogočen kres, oznanjujoč, da budimo z mečem v roki, s pogumom v srcu in z mislijo na domovino.
Zadeva vsega Slovenstva je Tržič. Zato pa naj prispeva sleherni Slovenec k utrdbi Tržiča.
Slednji Slovenec naj prinese kamen za telovadnico, iz katere se izvije tržiški „Sokol" s svojimi drznimi krili in vsplava nad Tržič in njegovo okolico s svojima perutima in motreč s svojim bistrim pogledom, če se ne bliža od kje nevarnost
Rojaki! Ne odrecite nam težko pričakovane pomoči in omogočite nam, da dosežemo namen, ki smo si ga postavili.
Denarne prispevke naj se blagovoli pošiljati naravnost na telovadno društvo .Sokol" v Tržiču. Vsi denarni prispevki bodo izkazani v listu .Slo venski Sokol*.
V TRŽIČU, meseca sušca 1908.
Odbor.
V Kranju, dne 4. aprila 1908.
Državni zbor je imel 2. aprila zopet sejo. Vlada je preložila naznanjene vloge o rekrutih in o ustanovitvi ministrstva za delo, vse predloge nujnim potom, za zakon o zvišanju števila rekrutov pri deželni hrambi za 4740 mož zahteva takoj prvo čitanje. Pogačnik je utemeljeval nujni predlog o splošnem kontingentu vojaških novincev; nujnost opravičuje z dolgotrajnim zasedanjem proračunskega odseka in z gospodarsko škodo, ki bi jo imeli vojni obvezanci in njih družine vsled negotovosti. Dr. Diamand vpraša predsednika, kaj je z le-gitimacijskim odsekom, ki nič ne dela, dasi poteče meseca junija termin, ko mora biti preiskava volitev končana. Ali odgovarja resno bi zbornice, da doslej še ni bilo priložnosti, razpravljati v odseku le o enem mandatu, o katerem je nesoglasje ? Ali naj zbornica svojih lastnih zakopov ne re-speklira in da dovoli politično kupčijo z najvažnejšimi konstitucionalnimi pravicami? Konec bo ta, da se bo sprejelo mandate, ki so pridobljeni na zločinski način. Predsednik dr. WeiB-kirehner odgovarja, da ima načelnik legitima-cijskega odseka nalogo, storiti, kar je potrebno, da izvrši odsek svojo dolžnost. (Načelnik legi-timacijskega odseka je dr. SuSteršič.) Če legi-timacijski odsek ne stori svoje dolžnosti, bo po preteku termina predsednik dal vse referate, ki se tičejo protestiramo, volitev, na dnevni red. F r e s 1 ie vprašal predsednika o znižanju sladkornega davka.
0 asn—gfclta vsjattUieib se je v proračun-skam odseku mnogo govorilo. Vresničenju se pa ni približalo to pralanje ne za en korak. Stranke so predložile celo vrsto resolucij, s katerimi se zahtevajo nova češka, nova nemška, rusinska, italijanska, slovenska univerza, resolucije so bile sprejete, ene t večjo, druge z manjšo večino, a vse te resolucije niso nič drusega, kakor papir. Vsako vseučilišče stane denarja, mnogo denarja in če bi se hotelo ukreniti kaj rasnega, bi bilo prvo, da bi
proračunski odsek določil svote, ki so p ..ohno ra ustanovitev novih visokih Sol."To se pa še sanjalo ni nikomur in zato se lahko reče, da ni bila cela debata nič diuz<ga, kakor malo uspešna demonstracija,
Zaradi jezikovnega zakona so načel v bol o pol prudsid lunn ministrskega pied<?»diuka bmona Becka konference, kal. rili so se udeležili justičai minister dr. Klein, minister za notran, zavede dr. baron Bi ene rt, češki namestnik grof Gou d t uho ve, predsednik praškega v^j.ga de-letnega sodišča vitez VV e s s e 1 y. odsečni predstojnik dr. S i ogli ar d t, podpredsednik češko ftnan-čue direkcijo Terš in višji postni svetnik Krnu s. Konference se bodo nadaljeval". Vladi se ton j res no zdi potrebno, misliti na jezikovne razmere izven Češkega. Taki so vspehi slovan«k< politike.
Zaradi jezikovne rabo pri sodiščih je telo razgreta debata v proračunskem odseku Cehi zahtevajo, da morajo sodišča po celi češki deželi sprejemati vloge v obeh deSelnOi jezikih, torej v češčini in nemščini ter jih reševati v tistem jeziku, v katerem so vložene, Nemci pa trdijo, da veljajo pri vsakem sodišču samo tisti jeziki, ki so v rabi v doličncm sodnem okraju. G« hi se sklicujejo največ na Stremayerjnve naredbe,. ki določajo enakopravnost obeh jezikov /:.\ celo dtžt !«> io na člen XIX. državnih temeljnih zakonov, ki izreka ravno* pravnosl vseh narodov v državi. Nemci Ugovarjajo, da S t re m a y c r j e v e naredbe njso veljavne, češ, da nimajo zakonite podlago, člen XIX osnovnih zakonov »zreka pa samo «načelno* enakopravnost in je brez pomena, dokler ni izvedbenega /.:•-kona. Pravosodn mimster prav«, da ne sme posegati v delovanje sodnikov in č>> oni izrečejo, da la ah ona naredba ni veljavna se ne more nič. ukrenili zoper to. Predložiti boč* torej p iseben jezikovni zak<m, ki bi uredil te razmere Od ta« koga zakona ni mnogo pričakovati. Po miiUfctrOY<ti izjavah sodeč naj bi ve'jal samo la Češko; vemo pa, da so v skn enako - nemških krajih povsem enake razmere. In jezikovni zakon, ki bi uredil jezikovno vprašanje pri sodiščih, b; rešil tako majhen košček vsega jezikovnega prašanja, da bi postala vsa stvar še bolj zamotana, čim bi sc hotelo doseči rešitev ie na kakem drugem polju. Na la način lahko dosežemo lep kup zakonov, rešitve jezikovnega vprašanja pa nikdar ne.
Moravski deželni zbor, ki je bil skUcan, da bi rešil proračunski provizorij, je odložen, ne da bi bil izvršil svojo nalogo. Vzrok je obstrukcija, katero so uprizorili Mladočehi zaradi akutnega nesporazuma ■ češkimi klerikalci in nasprotja med njimi in deželnim glavarjem. Mladočenom so se pridruždi socialni demokratjii, realisti in Nemci.
[
Viljem Polak,
V Tržiču je minulo nedeljo zvečer umrl mož, čegar ime bo v zgodovini slovenskega naroda zapisano z /latimi črkami, ker je storil rodoljuben in naroden čin plemenitosti, kakršnega doslej še ni najti med sinovi slovenskega naroda. Btagi pokojnik je volil: Družbi sf. Cirila in Metoda približno 188 000 kron (užitek od te glavnice ima deloma njegova soproga, deloma njegova sestra no svoje smrt), tržiskemu Sokolu 3000 E, slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču 3000 E, otroškemu vrtcu 2000 E, za slovanska učila 1000 K dijaški tata nji ▼ Eranjn 6000 E, sa učitelja petja in godbe ▼ Tržiču 6000 E (vsi ti volilojemmki imajo pravico pobirati samo obresti od voljenih zneskov), ia slovenske tehnike je določil ustanovno glavnico 15.000 K is ia dijaško kuhinjo v Eranju 5000 K (obresti vživa do smrti pokojnikov braf g. Polak v Kranju). Za tržiske reveže je zapustil 3000 E, od katerih naj M porabijo vsakoletne obresti za hrano, obleko starih onemoglih in revnih Tržičanov in Tržičank. Tudi je zapustil svoje hiše sa tržiske reveže.
Viljem Pclak je bil rojen v Tržiču dne 7. aprila 1H43. Tu je obiskoval ljudsko šolo, v realko pa jc pohajal v Ljubljani in v Požunu. Na tehniki je bil na Dunaju in v (Jurihu. Prva njegova služba jc bila v Budjejovicab. Na to je stopil v službo pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic. Zapu-stivši državno službo, je bil pri gradnji Železnice Split-Kn;n in pri gradnji železnic v Srbiji, dalje je deloval pri uravnavanju reke Etsch na Tirolskem. Dve leti je bil v Mali Aziji pri zidanju taraošnjih železnic in tri leta v kantonu Zug v Švici.
Leta 1891, 13. septembra, se je cčenil s sedanjo vdo^o Pavlo Polak rojeno Smolej. — Pokojni inženir je govoril razen slovenski ga in nemškega jezika tudi francoski, laski, srbohrvaški in češki etik. — Vse svoje imetje si je pridobil na tujem, kjer je bil sopodjetnik različnih, zlasti železniških podjetij.
*
Pokojnik se je, dasiravno mnogo let v tujin bivajoč, vsikdar kar najintenzivneje zanimal za vse gospodarske, politične, predvsem pa kudurne zadeve slovenskega naroda in je, odkar se je umaknil v privatno življenje v svoj rojstni kiaj Tržič, t radodarno roko podpiral vsako narodno stvar. Za vtako slovensko društvo, za vsako narodno napravo
11. prlloja »Gorenjcu" il H. lz 1.1908.
je prispeval pokojnik. Najbolj pri srcu mu je bila družba sv. Ctrila in Metoda. Te se jo spominjal pri vsaki priliki in, kadar jc govoril z nami, je napeljeval pogovor na šolsko družbo in na njene naloge. Opotovano je tudi priporočal, naj se sproži misel, da se sezida v Ljubljani dijaški dom. Lansko leto je obljubil, da sam sestavi dotični načrt, a jn za tisti čas to misel opustil, ker so ravno tedaj klerikalci začeli vojno zoper družbo sv. Cirila in Metoda in je bilo treba vse moči osredotočiti na to družbo. A ne samo naroden, tudi svobodomiseln je bil pokojnik in je vedno zvesto stal na strani narodno-napredne stranke. Kolikorkrat je prišel v naše uredništvo, vsikdar nam je prinesel kako novico o zatiranih lrtiskih Slovencih, ki so mu bili kot rojenemu Tržičanu zlasti pri srcu. Viljema Pola k a je zelo bolelo, da so si tržiški Nemci z imenovanjem častnih članov zagotovili za nekaj časa nemško večino v občinskem odboru. Bil je dolgo časa občinski odbornik in — znak njegove požrtvovalnosti — se je k občinskim sejam vozil celo leto iz Ljubljane, kjer je vsako leto nekaj časa bival. Dasi je bil Viljem Polak neizprosen zagovornik slovenskih pravic, so ga vendar tržiški Nemci zbog njegove konciljantnosti spoštovali.
Pri radnjih deielnozborskih volitvah je narodno - napredna stranka ponudila najprvo Vilku Polaku deželi,ozborski mandat Tržič - Radovljica-Kamnik, pa on ga je v svoji skromnosti odklonil. Rekel je večkrat: Jaz sem svojemu narodu tako vedno na razpolago. — Kako vesel je bil rajnki zadnje zmage v Tržiču, kamor se je bil par dni pred volitvijo pripeljal, da i on izpolni državljansko dolžnost, predvsem pa moralno slovensko dolžnost, ki je vezala zadnjič vsakega narodno čutečega Slovenca.
Pogreb Viljema Polaka je bil minuli torek popoldne ob pet h v Tržiču, in sicer ob velikanski udeležbi vseh slojev od najpriprostejšega kmetica do mestnega gospoda. Plemenitemu pokojniku je bilo darovanih mnogo vencev. Eden najlepših je bil oni družbe sv. Cirila in Metoda z napisom: •Družba sv. Cirila in Metodu svojemu mecenu*. Pogreba so se udeležili med drugim: od družbe sv. Ctrila in Metoda prve mestnik g. vladni svetnik Senekovič in tajnik župnik Berce, mestno občino ljubljansko in narodno - napredno stranko sta zastopala obč. svetnika gg. dr. Triller in Josip Tur k, iz Kranja sta bila navzoča kot zastopnika dijaške kuhinje in slovenskega planinskega društva gg. odvetnik dr. K u š a r in prof. Zupan Radovljico je zastopal župan in deželni poslanec g. dr. Vilfan, tržiško občino žnpan g. M a 11 y z občinskimi svetovalci. Korporativno se je udeležil pogreba tržiški »Sokol*, odbor posojilnice v Tržiču in odbor «Slov. bralnega društva trtiškega*. Navzočih je bilo tudi mnogo županov in občinskih svetovslcev sosednjih občin. Med neoflcijalnimi osebami naj omenimo monsignorja Tomo Zupana. Pred hišo, v cerkvi in ob grobu je pel oddelek pevskega zbora «Glasbene Malice* skupno z domačimi pevci v srce segajoče žalostinke. Določeno je bilo, da se bo ob odprtem grobu velikega rodoljuba govoril nagrobni govor, a župnik Špendal gaje prepovedal, baje zaradi tega, ker g. Polak ni nič zapustil cerkvi. Da je ta prepoved provzročila velikansko ogorčenje, je naravno, saj je vsak pogrebec bil prepričan, da je položen v grob mož, blag in plemenit, da mu ni enakega. *
Vilka Polaka ni več, krije ga slovenska mati zemlja, katero je tako iskreno ljubil in ceniL Močno ga bodo pogrešali tržiški Slovenci, katerim je stal na strani vsikdar in povsod. Tudi našemu listu je bil rajnik naročnik veh osem let v več izvodih. Zanimal se je vsak čas za «Gorenjca* in če smo se obrnili nanj za kak svet, nam je bil vedno na uslugo. Kadar se je le nekaj trenutkov mudil v Kranju, je bila njegova prva pot, da nam prinaša pozdrave trtiških Slovencev, potem pa nas je podprt v boju ter nam svetoval to ali ono. Mi smo seveda vakdar drage volje poslušali našega Vilka. Ob gomili, ob kateri plačejo tržiški Slovenci, vdova, sestra in brat, tudi nam rosi oko.
Draga, rodoljubna, zlata slovenska duša, počivaj v miru in lahka Ti naj bode materna gruda, katero si tako neznansko negoval. Pozni slovenski rod se bo Tvoji velikodušnosti in rodoljubnosti klanjal in Te bo hranil v živem spominu.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden.
5. aprila. — 1723. f Stavitelj Janez Fiscber V Eriach. — 1795. Mir v Bazlu. — 1844 • Pisatelj Jožef Ogrinc v Podgorju pri Kamniku.
6. aprila. — 468. pred Kristom. * Modrijan Sokrat v Atenah. — 1490. f Kralj Matjaž (Matija Korvin) na Dunaju. — 1620. f Slikar Rafael Santi. — 1528. f Slikar Albrecht Durer. — 1722. ♦Charles Tourrier. — 1826. * Pisatelj Jožef Levič-nik v Železnikih. —
7. aprila. — 1348. Češki Kralj Karel IV. ustanovi v Pragi vseučilišče. —- 1359. Vojvoda Rudolf IV. Ustanovitelj položi temeljni kamen za stolpe pri Štefanovi cerkvi na Dunaju (prvi temelj ta to cerkveno stavbo je položil še Henrik Jazo-tairgott 1. 1144.) — 1826. * Pisatelj dr. Leon Von-*taa v Novem pri Reki. — 1847. * Danski pisatelj
I. P. Jacobsen. — 1871. f Viljem Tegetthoi'f,slavni zmagalec v pomorski bitki pri Lisi. — 1874. f Slikar W. pl. Kaulbach. — 1879 f Slovenski zgodovinar Janez Parapat v Zagrebu. — 1897. f Slikar Anton Oj v Kandiji pri Novem mestu.
8. aprila. — 1655. * Mejni grof Ludovik Ba-denski, imenovan »Turški Ludovik», zmagalec, v bitkah pri Derventu 1688. pri Nišu 1689, pri Vidnn 1689 in pri Slankaronu 1691. — 1904. f Zgodovinar Konrad Crnologar v Šrmrju pod Ljubljano. — 1905. f Djakovski škof J.>žpf Juri Stross-mayer največji jugoslovanski mecen.
9. aprila. — 1241. Mongolska bitka pri Liog-nitz. — 1388. Bitka pri Nâfeisu v vojni med Habs-burgovci in Trčarji; poraz Avstrijcev. — 1626. f Angleški filorof Bacon Verulamski. — 1645. Švedi pred Dunajem. — 1854. * Pisateljica Pavlina Paj-kova v Paviji. — 1883. f Pisatelj Štefan Kocijančič v Gorici.
10. aprila. — 1583. * Hugo Grotins. — 1585. f Papež Gregor III., ki je popravil julijanski Koledar. — 1741. Friderik II., zmaga pri Molhvltzu. — 1825. f F. Lassalle, ustanovitelj nemške socialne demokracije. — 1864. Nadvojvoda Maksimilijan sprejme v Miramaru mehikansko cesarsko krono. —
11. aprila. — 1500. Po smrti zadnjega goriškega grofa Leonharda II. pipadeta Goriška in Pustrska dolina Avstriji. — 1723. Mir v Utrecbtu. — 1744. Pisatelj Juri Japelj v Kamniku. — 1772. * Španski pesnik Quintana. — 1814. Napoleon I. se odpove cesarstvu v Fontainebleau. — 1824. * Pesnik in Pisatelj Anton Oliban v Moravčah, prijatelj Prešernov. — 1869. f Pr i slovenski pripovednik Janez Cigler v Višji gori.
Godovi prihodnjega tedna:
5. Vincenc, Hvahslava, Vrbata; 6 Celeslin, Neradin; 7. Herman, Radivoj, Stanislava; 8. Dio-nizij, Viljenica; 9. Marija Kleofa. Milija, Demeter; 10. Marija Devica 7 žalosti, Krasoje; 11. Leon, Rada, Vitisdav, Javomir.
Pozor, Pavšlarjevi vol i ici!
Gospod Tomaž Pavilar še vedno nI razkril velike tajnosti, katere Je obljubi! svojim voliicem razodeti 1. marca. Primite ga sa ušesa, ..zavedni" voliiei, in zahtevajte pojasnila.
Novičar.
P. n. naročnike, katerim Je potekla i L aprilom naročnina, prosimo, naj blagovolijo isto polotiti.
Politični obhod radi <razširjanja* kranjskega kolodvora se je vršil včeraj. V resnici se je šlo za napravo enega celega novega tira. Zastopnik kranjske občine župan K. Savni k ter zastopnika trgovske in obrtniške zbornice C. Pire in J. Rakove so odločno zahtevali, da se odpravijo obstoječi, uprav škandalozni nedostatki na kranjski štaciji. O tem o priliki kaj več.
Zamorca umivati in Pavšlarja prati je brez-vspešno delo. Zamorec ostane črn, Pavšlar pa tisti nepoboljšljivi Tomaž, kakor ga poznamo že desetletja. Tekom let smo se uverili, da Pavšlarju ne pomaga več Se tako radikalna žehta in zato se nam res prav v srce smili najeti težak, ki se v »Slovencu* v potu svojega obraza trudi na vse kriplje, da bi opral svojega pokrovitelja naših opravičenih očitanj. To obupno prizadevanje umiti Tomaža —- zamorca tako silno deluje na možgane «Slovenčevega> domišljavega dopisnika, da se bojimo za njegovo zdravje in življenje. K sreči ima že napravljen svoj — Testamenti Pojmi se mu že tako mešajo, da navaja v zagovor svojega protek-torja razloge, ki zamorca le še bolj tunkajo v tinto. Povspei se vam je oni dan enkrat v »Slovencu* do trditve, da je Pavšlar prvi sprožil vodovodno vprašanje in da ni bil nikdar »principielno* (sic!) zoper kokrški vodovod. In ravno z ozi-rom na ta vodovod dopisnik še svari meščane, da naj se pri vpeljavi vodovoda ne vsedejo tako na limanice, kakor n. pr. pri vpeljavi sedanje elektrike 1 Položimo tedaj hladilen obkladek na pisčevo razbeljeno čelo, da se res ne pripeti kaka nesreča. Ko se Pavšlarju niti sanjalo ni o vodovodu, je na poziv nekega kranjskega meščana poslal priznan strokovnjak v vodovodnih zadevah, inženir Smrekar za časa gradbe ljubljanskega vodovoda 1. 1889/90 v Kranj svojega zastopnika, da preišče in prouči v namen naprave vodovoda krajevne razmere in poda svoje nasvete. Tedaj je prehodilo, spremlje-vaje imenovanega strokovnjaka inženirja Carths-a, več odbornikov okolico, iščoč za vodovod porabno vodo. Glasom izjave napominanega inženirja bi bilo napeljati vodovod v prvi vrsti it Kokre, potem šele porabiti v tak namen studenec pod Okroglem ali pa talno vodo nad Rupo. Da se pa že takrat ni mogel baviti občinski odbor s potrebno vnemo z vodovodno zadevo, je zakrivilo gimnazijsko vprašanje, katero je predvsem moralo biti rešeno. V tem pogledu tedaj Pavšlarju ne gre prvenstvo, pač pa
radi priznamo, da se je prvič in — hvala bogu t — tudi zadnjič porodila v njegovi glavi brihtna misel, črpati talno vodo pod mestom, pod starodavno naselbino, v terenu, ki je prožet z mestno nesnago. — In kaj naj porečemo k izvajanjem »Slovenčevega* dopisnika, da Pavšlar ni bil nikdar načeloma zoper kokrški vodovod? Ne vemo, ali izvira ta trditev iz nepoznanja razmer ali iz pisčevo omejenosti, ali je bila morda zvarjena le za Pavšlarjeve backe. ki brez pomisleka poklepljejo vsako prismodarijo ? Počenši z L 1898., ko se je predložil H>askyjev načrt kokrškega vodovoda,do zadnjih dni je nastopal Pavšlar z vso njemu prirojeno, uprav otroško trmo zoper aapeljavo studenčnice in se ogreval edinole za talno vodo. V svojih »Uva-ževanja vrednih pojasnilih* je bombardiral Cemse-nikarjev studenec kar z latinskimi citati, on, ki latinski šol še znotraj videl ni, in na svojem zadnjem slovitem shodu pri »Pijemontezarju* je ta znameniti hidrotehnik kot kandidat ošteval Dunajčane, ker nočejo piti talne vode, marveč bodo spet z velikanskimi stroški gradili nov gravitacijski vodovod 189 km daleč 1 Begal in hujskal je kmete zoper napeljavo vodovoda, češ, da bo stal milijone, trdil je o Čemšenikarjevem studencu, da ima premalo vode in da so bo osušil, potem je pa zahteval ogromno odškodnino, pobiral je podpise zoper vodovod, vozil se je v Ljubljano intrigirat k deželnemu odboru in sploh mu je bilo dobro vsako, še tako podlo sredstvo, da bi preprečil vodovodni projekt, ki bo za Kranj in c ico neprecenljive gospodarske važnosti. »Sram nas je lahko, zadnja hribovska vas ima vodovod, a mi ga nimamo!* si je upal klicati na svojem shodu tisti Tomaž Pavšlar, ki je edini zakrivil, da mesto še zdaj ni preskrbljeno z zdravo pitno vodo. Da, sramuje naj se ta »mož dela*, kajti on je res največji škodljivec naše občine! In o tem človeku se je drznil »Slovenec* trditi, da ni bil nikdar »pricipielno* zoper kokrški vodovod. Prihranil bi si bil lahko dopisnik to blamažo. še bolj pa ono bedasto namigavanie z elektriko. Kdo pa je kurao val Kreuzbergerjevi elektrarni? Ali ni ta ničvredna naprava pridobitev iz tiste ere velikanskega napredka v Kranju, ko sta si Pintar & Pavšlar domišljala, da lovita po Savi in Kokri konjske sile, a sta lovila v resnici le —- muhe? Ravno ta žalostna elektrika je naj boljši dokaz, da so ljudje a la Tomaž Pavšlar zadnji poklicani, skrbeti ca prospeh in napredek Kranja.
Kakor maček okoli vroče kale se smučajo naši nasprotniki okoli notice o klerikalni hranilnici in posojilnici v predzadnjem »Gorenjcu*. Dokazali smo tam z nepobitnimi dejstvi, da se je nov zavod zasnoval zgolj iz politične nestrpnosti kot konkurenčen zavod proti ne pristranski »Mestni hranilnici*, ki je ena najmočnejših v deželi in mora biti v ponos vsakemu poštenemu kranjskemu meščanu ne glede na politično mišljenje. Zato smo bili tudi opravičeni napisati, da so oni meščani, ki sede v upravnem odboru ali nadzorstvu imenovanega zavoda, sovražniki svojega rednega mesta in da pljujejo v svoj o lastno skledo. S tem smo zadeli v živo. Prizadeti krogi niti ne skušajo ovreči naših očitanj in že celo molče o tistem škandaloznem lovu na vložne knjižice mestne hranilnice. Pošteli so pač vrste naše notice, skrbno se pa izogibljejo vsake stvarne polemike. V »Slovencu* so pisali bebast dopisek, s katerim hočejo prikriti svojo zadrego, a ne dokažejo ž njim ničesar druzega, kakor da imajo šmentano malo pojma o poslovanju pri denarnih zavodih in da sploh ne umejo bilanc. Pošljite vendar koga v Ljubljano študirat k »Ljudski posojilnici*. Potem morda ne boste več tako neumno pisali — o »Kreditnem društvu*. Naravnost naivna je trditev, da so zato ustanovili svojo »Hranilnico in posojilnico*, da bi mogli dajati posojila po nižji obrestni meri kakor »Kreditno društvo*. Ljudje božji, zato vendar ni bilo treba vašega zavoda 1 Ako vam je obrestna mera previsoka pri kreditnem društvu, ki posreduje predvsem osebni kredit in postopa pri tem z največjo kulanco, oziraje se seveda na razmere na denarnem trgu, no, zakaj se pa niste zatekli k mestni hranilnici, o kateri vendar ne smete trditi, da bi zahtevala večje obresti kakor vaš zavodi
»Cofiiče* na fimarjetnl gori pri Kranju. Ustrezaje splošni želji, da naj bo to krasno raz-gledišče vsakemu brez vstopnine pristopno, je tukajšnje »Olepševalno društvo* prevzelo »Go-fišče*. Da je bilo to sploh mogoče, gre zahvala nekaterim kranjskim meščanom, ki bodo v svrho vzdržavanja prispevali mesečno po 1 krono. Upajmo, da najdejo mnogo posnemalcev. »Olepševalno društvo* v današnjem »Gorenjcu* oddaja gostilno na Šmarjetni gori v najem.
V deželni šolski svet je kranjski deželni odbor volil drja. Sušteršiča in drja. Lampeta. Toraj oba klerikalca, enega med njima duhovnika. Kdor ne čuti, da je to izzivanje, mora imeti v ž<lah ribjo kri. Najtrdovratnejši boj med klerika-lizmom in svobodomiselnostjo velja Soli. Neprenehoma se je kazalo na to, da hočejo klerikalci pridobiti sebi popolen vpliv na Šolstvo. Klerikalci sami so to ob vsaki priložnosti zanika vali, In vendar nočejo v praksi pokazati, da bi bili objektivni, temveč v deželni šolski svet odpošljejo oba klerikalca 1 Pričakovati je torej, da se še poveča rimsko-nazadnjaški vpliv na naše šolstvo. Bodimo pripravljeni, da nas ne presenetijo klerikalni napadli H.P.
Hrti okraja! šolski nsdsomlki na Kranj
__JI. Imenovani ao ta okrajne šolske nadzornike na Kranjskem sledeči gg.: za slovenske ljudske šole: za šolska okraja Krško in Litija nadučitelj v Zagorju Ludovik Stiasnv, za šolska okraja Postojna in Logatec, nadučitelj v Postojni Ivan Thuma, za šolska okraja Novo mesto in Črnomelj nadučitelj v Spodnjem Logatcu Josip Tur*, za šolska okraja Kranj in Radovljica vadnični učitelj na učiteljišču v Ljubljani Ivan Janezič, za šolska okraja Ljubljana mesto in Kočevje vadnični učitelj na učiteljišču v Ljubljani Anton Maier, za šolska okraja ljubljanska okolica in Kamnik nadučitelj v Ljubljani Franc GabrSek; za nemške ljudske šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj uCitclj na učiteljišču v Ljubljani Rudolf Pcerz, za druge nemške ljudske šole v deželi profesor na realki v Ljubljani Albin Belar.
«Narodna čitalnica* v Kranju. V soboto, dne 11. t. m. ob pol 9. uri zvečer, priredi »Narodna čitalnica" v Kranju koncert v dvorani »Gorenj skega Sokola". Vspored: 1. J. Aljaž: »Ujetega
Etiča tožba". Mešan zbor; 2. Step. St. Mokranjac: rbske narodne pesmi, II. šopek: .Iz moje domovine". Mešan zbor; 3. E. Adamič: »Notranjska". Moški zbor; 4. Fr. Gerbic: »Rožmarin". Trospev za ženski zbor s spremljevanjem klavirja. Na klavirju spremlja gospa Anica Pirnatova; 5.0. Dev: a) »Vigred se povrne"; b) „Oj, tam za goro"; ci .Gozdič je zelen", mešani zbori; 6. Ivan pl Zaje: »Poputnica Nikole Jurišiča". Moški zbor; 7. I. Liadow: .Vozle rečki, vozle mostu". Ruska narodna. Mešan zbor; 8. K. Bendl: Križarji na morju". Veliki mešan zbor. — Cene prostorom: Sedeži po 1 K 50 vin. in 1 K; stojišča po 60 vin., za dijake po 30 vin. — Isto se ponovi kot ljudski koncert, istotam v nedeljo, 12. aprila ob 5. uri popoldne. Znižane cene 1 Sedeži po 50 v, stojišča po 30 v, za dijake po 20 v. Programi z bese dilom (po 10 v) in vstopnice se dobe v pred prodaji v trgovini g. F. Sajovica, na dan koncerta pa pri blagajni.
Spored koncerta, katerega priredi tukajšnji čitalniški pevski zbor v dvorani »Gorenjskega Sokola* prihodnjo soboto in nedeljo, prinašamo v predstoječi notici. S tega vzporeda posnamemo, da je pravi namen koncerta, podati pevskemu občinstvu ne samo slovenske, ampak tudi po eno hrvaško, srbsko, rusko in češko pesem. Vse slovanske pesmi se pojo v izvirniku, samo češka se poje v prestavi. Ker se doslej še ni pelo v Kranju toliko raznih slovanskih pesmi na eni in isti večer, zato smemo trditi, da stori s tem gori imenovani zbor v pevskem ozira glede napredka važen korak. Vzpričo te sestave pa je vspored tudi zanimivi Melodijozna in prikupljiva je Aljaževa »Ujetega ptiča tožba* $ domače, priproste, a vedno lepe ostanejo vse tri slovenske narodne popevke, har-monizirane po Dcvu; zanosen in vabljiv je Adamičev novi moški zbor »Notranjska*. Mokranjaceve srbske narodne pesmi so najlepša med jugoslovanskimi. Drugi šopek pesmi je niz kratkih, deloma lužnih, deloma veselih spevov, iz katerih se zrcali pravo življenje srbskega naroda. Tej se pridružuje ruska narodna »Vozle rečki, vozle most>, polna v melodiji in izrazita zlasti po svojem koucu. Hrvaška koračnica je ena najefektnejših Zajčevih moških zborov. Čustven je triglasen ženski zbor »Rožmarin*, kateri zahteva od pevk precejšnje izurjenosti. Koncert sklepa veliki Bendlov mešan zbor »Križarji*. Bojna četa križarjev se bliža na ladijah Palestini, z namenom, da bi zagospodarila v sveti deželi nad Turki. V goreči molitvi se priporoča božjemu varstvu. Temu se odločno upira zbor besov, ki kliče vse peklenske pošasti na pomoč. Za križarje se zavzamejo z vso odločnostjo angeli, ki jih tudi potolažijo v njihovi obupnosR Z radostnim pozdravom stopijo križarji po dolgotrajnem trudu na sveta tla jeruzalemska. Z tem zboru je najbolj učinkujoča basovska partija vragov, v kateri pozivljejo celo Luciferja in Belcebuba, da bi pokončala krščanske čete. — Ob tej priliki opozarjamo, da se nahaja radi natančnega umevanja tujih sklad v programu z besedilom poleg izvirnika še slovenska prestava. Vstop h koncertu je dovoljen vsakemu. Iz tega vzroka se tudi niso razpošiljala to pot posebna vabila.
Kranjska elektrika*visi ie vedno v zraku! Sleherni odjemalec iskreno želi, da bi pri tem dvomljivem podjetju vendar enkrat zavladale normalne razmere. Ze meseca septembra lanskega leta je bila razpisana prodaja kranjske elektrike, pa se je odložila do konca januarja t. 1. Toda tudi topot je sodišče ugodilo ustavitelju, ki je zaprosil, češ, da naj se elektrarna vendar še enkrat sodno ceni, ker je baje več vredna od zadnje cenitve. V istini sta prišla znana strokovnjaka iz Ljubljane in oddala svoje mnenje, pa čujte! — sedaj se sklicujejo Kreuzberger in zadej stoječi, da ta strokovnjaka nista prava, ker sta prijatelja zastopnika nekeupnice Kreuzbergerjevihdolgov.Kreuzberger je že marsikoga prav pošteno nabrisal, a da se bo sodišče sedaj vnovič usedlo na njegove lima-niče, to dvomimo. Vsak razsoden človek mora uviditi, da se prodaja umetno zavlačuje in pri tem imajo Škodo edinole konsumentje. Ne razumemo, zakaj imajo napredni meščani kranjski tako dolgo potrpljenje za to mizerablc, povrh pa te polovico predrago luč. Upamo, da bo tudi sicer mirne Kranjce minula angelska potrpežljivost, ker
so siti Kreuzbergerjevih profriganosti, šo bolj pa nikdar sitih mastnih računov iz Ljubljane. Pri vsaki stvari morabiti red in kulantnost. in danes jamčimo, da bodemo preskrbeli tudi pri kranjski elektrarni dostojno mesto tema dvema lastnostima. Zatorej prosimo vse one eleklrojemalce, katerim se bo tedni predložila pola, da jo pazljivo prečitajo in radi složnega postopanja tudi podpišejo, zlasti pa prosimo vse hišne postestnike, ki imajo na svojih hišah postavljene droge i. t d., da se ravnajo po danih navodilih.
Olepševalno društvo v Kranju ima danes zvečer ob */■ uri v gostilni na »Novi pošti* iz-vanredni občni zbor po temle vzporedu: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Izprememba društvenih pravil. 3. Volitev novega odbora. 4 Slučajnosti. Ker so na dnevnem redu jako važne zadeve, upa odbor, da se kar največ mogoče članov udeleži zborovanja. — K občnemu zboru imajo pristop člani in po člani vpeljani gostje.
Prememba posesti. Tukajšnjo nekdanjo Tef kovčevo posestvo jc kupila od g. Fusota, gospa Marija Sire, posestnica pri Kroni v Kranju, za 26.000 kron.
Blagi mož. Gosp. Raimund Sušnik-Puščavnik je daroval po g. notarju A. Šlambergerju dijaški kuhinji v Kranju znesek petdeset kron.
Meščanska godba v Kranju je imela dne 29. m. m. občni zbor, na katerem se je sklenilo, da se društvo razpusti. Inventar se prepusti mestni občini kranjski.
Po dvajset vinarjev od vsakega hektolitra izločenega na Gorenjskem, hoče prispevati za družbo »sv. C<rila in Metoda* češka pivovarna v Budjejovicab. Zalogo ima g. R. Kunstelj v Radovljici.
Gledališki odsek .združenih podružnic sv. Cirila in Metoda v Radovljici" ponavlja dne 5. aprila t. 1. v prostorih g. R. Kunstlja, malomestno šalo-igro v treh dejanjih .Cigani". Spisal Jakob Do-linar.
Za poštarja v Tržiču bo imenovan g. Zadnik. Nemec, ki je prosil za to mesto, jc svojo prošnjo umaknil.
Ustanovila se je »Kmečka posojilnica Podnart-Ljubno* v Podnartu, ki je v naprednih rokah.
Novo druitm Vlada je potrdila pravila podpornega in strokovnega društva gozdnih delavcev s sedežem v češnjici nad Škofjo Loko.
Z Bleda. Naša Ciril-Metodova podružnica je po večletnem spanju zopet oživela. Dne 25. marca je bil v hotelu »Triglav* občni zbor, ki je bil mnogobrojno obiskan. Volil se je popolnoma nov odbor, obstoječ iz dam in gospodov, od katerega pričakujemo več delovanja. Podružnica šteje 45 možkih in 40 ženskih članov. Po zborovanju je bil ravnotam koncert ljubljanskega seksteta na lok v korist podružnice, ki je prinesel tudi nekaj kron čistega dohodka. Podpirajmo radi vsekoristno družbo »sv. Cirila in Metoda*, ki je tako zelo podpore potrebna.
Otrok zgorel. V Gorjuši pri Brdu je zgorela štiriletna hči zakonskih Kovačič. Prišla je preblizu ognja, ki ga je napravila mati za hišo. Vnela se ji je obleka in otroka ni bilo mogoče več rešiti pri življenju.
Iz Železnikov. V nedeljo, dne 29. mm, se
je vršil že v tretjič letošnje leto občni zbor tukajšnjega slovenskega bralnega društva. Pričakovati bi bilo vendar, da bode sedaj že enkrat izvolitev novega odbora veljavna in posebno še, kjer je bil navzoč g. c. kr. okrajni komisar. Na občnem zboru so je zopet odlikoval s svojo neolikanostjo naš župan Martin Klopčič. Gosp. c. kr. okrajni komisar je menda lahko izprevidel, da je priocipijelno vsako nepristransko delovanje izključeno in bati se je katastrofe v enem ali drugem oziru. Od prvakov klerikalne stranke preparirani župan hoče z glavo skozi zid; kar je pokazal tudi na občnem zboru bralnega društva. Ravno tak je tudi pri občinskem gospodarstvu in prisiljeni smo zavedni davkoplačevalci apelirati na si. c. kr. okrajno glavarstvo, naj odstavi že vendar enkrat na opetovane pritožbe župana Klopciča, kar bi bilo v interesu občanov in župana samega. — Davkoplačevalec in Član bralnega društva.
Kranjskogorska podružnica slovenskega planinskega društva ima v nedeljo 5. aprila ob sedmih zvečer izvanredni občni zbor v Mojstrani pri Šmercu. Prijatelji planinstva, dobrodošli!
DeputacJJa blejskega občinskega ssstopa z županom Rusom na Čelu je bila dne 1. L m. pri deželnem odboru, da posreduje v prilog nakupa blejskega gradu po deželi kranjski. Želeti bi bilo, da stori deželni odbor, oziroma deželni zbor vse, da ne pride blejski grad in ž njim biser kranjske dežele v tuje roke, kar bi bila sramota ne samo za kranjsko deželo, ampak za ves slovenski narod.
Smrtonosna nesreča. Dne 23. m. m. je Za-kotnikov poni-žrebec 59 letnega oženjega delavca Jožefa Lenerčiča iz Male vasi pri Jezici, ko ga je vpregal na dvorišču, zgrabil in vrgel podse. Nato ga je na obeh rokah tako obgrizel, da mu je meso kar viselo od kosti in je obležal nezavesten poleg konja. Lenarčič, katerega so potem takoj prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, je dne 28. m. m. vsled prehudih bolečin umrl. Poni je star šele 5 let in do tedaj še proti nikomur ni bil tako besen
Drobiš. Lov občin Voglje in H rastje se bo oddal dne 30. aprila t. 1 pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu — Onega Liseja, o katerem smo že zadnjič poročali, da je na sumu, da je ukradel pri podjetništvu Chierici & Picha v Kranju 33.400 K, je ljubljansko sodišče izpustilo, ker se je izkazal, da si je na pošten način pridobil 1900 K, katere so dobili pri njem. — Zupanom v Smledniku je izvoljen Anton Burger, ki županuje smledniški občini že 18. leto. —- Načelnikom okrajne bolniške blaganje je zopet izvoljen g. Anton Belec.
*   * *
V goriškem veleposeatvu je bil minuli ponedeljek izvoljen deželnim poslancem namesto od-stopivšega dr. Frankota, župan v Biljah, Savnik, z 94 glasovi proti 5 glasov.
Velikanski polom v Parizu. Bankir Henrik Rochette, nekdanji hlapec v neki kavarni v mestecu Melun blizu Pariza, je minule dni vsled tožbe, katero jo naperil proti njemu senator Prevet in v kateri se je skazalo njegovo nepošteno poslovanje, propadel. Dolgovi znašajo okoli 100 milijonov kron in so le slabo pokriti. Najbolj so prizadeti vloži-tetji majhnih zneskov v njegovih baakah in podjetjih.
Monopol na vžigalice hoče up-ljati ogrska vlada, da na ta način zviša državne dohodke. Seveda bi se vžigalice potem podražile.
Profesorje za časnikarstvo mislijo nastaviti na pruskih vseučiliščih.
Svoji k svojim! 286
StarosnAna narodna tvrdka:
62—1
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnin in drugih priznanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s plnenjekim pivom »prazdroj* iz sloveče češke »Meščanske pivovarne*, in isbornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenbergs v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem L vrste, lastnega, pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
II
li
11
«
pridna in poštena gospodična
dobi takoj službo
bi a gaj nič ar ke
v Hraniti.
1' nudbe naj m pošilja pod šifro «Blagaj-nčarka» n« upravniltvo »Gorenjca«.        tna i
Topiče ..Saliil"
Vsaka ponaredba in ponatisek je kaznjho Edino pravi
Thierryev balzam
le    teleno /.uamko nune. — 12 malih nI-     dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalnn steklenim s patentnim za---1    klopom 5 K. ¡»1 26—22
* hUrrytVo ccn.tfolij.no mazilo
mi   proti  vsom, Se tako starim ranam
vnetjem, poškodbam i. t. d , 2 lončka K 3*60. Razpošilja >h le proti povzetju ali za poslani d^nar.
To dve domači zdravili sta povaod znani in ie od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslovljajo na:
Lekrariltarj»Pregradi pri BogaSki SlalinL
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in frank o.
Ob priliki aataga odhoda h Trtica, in sUlne namestitev v Ijubljuni kličemo enkrat vsem svojim prijateljem in znatumi prisrano:
1Le vedno krepko slej. slovenska korenika, da narodu doraste čvrsta lipa!* Na aalarl V I.JlTBLJ ANI, dne 2. aprila 1908.
Anton LaJirmaa
Ml a družin*.
Išče se gostilničar
za „Cofi$čc"
na Smarjetni gori.
Prevzame se lahko gostilna takoj. Natančneja pojasnila daje odbor »Olepševalnega drait~% v Kranju. 259
(glasom slike)
kateri so najbolj le in najvarnejše nadomestilo svoj čas se nahajajočih, sedaj prepovedanih
možnarjev prodaja po najnižjih cenah tvrdka
„MERKUR"
Peter Majdič, Kranj.
Topič ,.5alnt" se odlikuje posebno:
1. Kot je pri streljanju s tem vsaka nevarnost
u nesreča izključena;
2. ker se ž njim zamore streljati, ne da bi bilo
potrebno popreje zaprosifi pri politični oblasti kakega posebnega dovoljenja;
3. Ker so streli tfga mnogo cenejši od možnarjev;
4. Ker so poki teh iopičev mnogo intenzivnejši
nego oni navadnih možnarjev. 255 2—1
Dolgost t opica «SALUT» je 42 cm, višina 18 cm in širina 17 cm. Naboj obstoja iz ene nabojne cevi (patrone), kaliber 10, katpra vsebuje 12—15 gramov črnega smodnika, 2 tanka ekspresoa za-
ma«ka in en sklepni pokrovec iz lepenke.
Nova trgovina m[„„ete„M1,   Nova trgovina
ZDRAVKO HRAJNG, KRANJ
trgovina delikates, špecerije in deželnih pridelkov na debelo in drobno.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo bogat«, zalogo vedno svežih, najfinejših
DELIKATES:
Karamele, pecivo za čaj, piškote.
Fina pe«'cna praška gnjat (Sunka), salame (Herzove) in druge dunajske klobase v narečju, svelovnosnani volovski gobec (Nflrnberger Ochsenmanl - Salat), tržaške tripe, sardine, morske postrvi in druge ribe v pušieah.
Ugfodnostna prilika na velikonočne praznike:
velikonočne gnjati.
0 Bfl «*8 W% W% V 1 p t Kava vseh vrst od 2—4 krono za kilogram, čaj v nivojih
■9 m JEfl \J JEl m\ A V JCl ■ in odprt po zelo ugodni ceni. Rum od navadne do najfl-
Za prekopce Znaten popust. nejše Jamajka-vrste. 246 52—t
———-  Vedno sveža, po kapucinskem običaju namočena -
polenovka.
I« tot a »xx sse »»rej m©
ac zadostnimi iolaml in poštene rodovine.
T
Dotrta najgloblje žalosti, javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti mojega ljubljenega soproga, oziroma brata in strica, gospoda
Viljema Potoka
Inženerja
ki je včeraj, dne 29. marca 1908 ob 8. uri zvečer, po mučni bolezni in previden s sv. zakramenti mirno preminul.
Pogreb dragega rajnika bode v torek, dne 31. marca 1.1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Tržiču.
Sv. maše se bodo darovale v več cerkvah. m
Prosi se tihega sožalja.
V TRŽIČU, dne 30. marca 1908.
Pavla Polak.
.v
Zahvalo.
Povodom smrti mojega soproga
Viljema Polaka
Inženerja v Tržiču
izražena sočustva in častno spremstvo pri pogrebu so mi v veliko tolažbo in
a
izražam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno slavnemu občinskemu odboru, častitim gg. duhovnikom, društvom in deputacijam ter pevcem najtoplejšo in presrčno zahvalo.
V TRŽIČU, dne 1. aprila 1908.
Pavla Polak.
SMGER
šivalne stroje
naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah.
i
Naj se ne pusti premotili p« priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena 8INGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naii »troji »© ne oddajo prekupcem, temveč ae jih prodaja naravnost od nas oenjenemu občinstvu.
SINGER Co.
akc dražba za šivalne stroje Kranj It. 53. 5
V južnonemški predilnici
lep kotoliški okraj, dobi
nekaj rodbin
delo. Visoke mezde, cena in zdava stanovanja, šole v kraju. Preselilveni stroški se dopošljejo ter se potem sporaaumno vračajo. Ponudbe z naznanilom delszrnožnih ljudi pod «8. I. 2650» na Rudolf Moste, Augsburg (Bavarsko).    248 3-3
TIskarna L Pr. Lampret
priporoma
vizitnico, zavitke Ltd.
stara in nova, navadna ali s prostotekom (frei-laufom) z najboljšo ali slabšo pnevmatiko, se pri pri meni dobe. 254 3—1
HARMONIKE
stare in nove, prodajam ali zamenim. Kolesa tudi ■amenjam. Kolesarske potrebščine na izbero. Se priporočam
Pavel Bizjak, Ba *l6T-102-
Brata HLAVKA
izdelovatelfa kirurg. instrnmentoT atelje za ortop. aparate Jn bandaze
tjubljatia, Prešernove nI. 5
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacije s paro, sterilizirane obveze in kindaža, kakor tudi nogavic za krene žile, silne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklisliranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaze «e izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 5'/—i redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila ae izvršujejo točno,
hitro In diskretno. Galvanični poniklovani zavod z obratom na motor, j    Popravila oa Izvršujejo točno in oeno.
Loterijska srečka dne 29. marea 1908
Trst   18   58   8   88 85
WEI
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkove   ulloo *t.
StavbeiG-oisetio li koistrokclisko allBCavilCarstvo.
Začno omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krlie, Štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 152—20 valjični zastori (Rollbalken).
122-41
Tônnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v EJubljani
priporoča kot posebnost iage in vse stroje za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-genera torski plinski in ost o r i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
talko
5tecf|enpferd lilijino milo
najboljše milo za kolo.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
1 52-3
itedlinike, banje za kopeli, kakor rudi kipe, vaie ln drage glinaste izdelke v vseli barvali, trpežne ln cene priporoča
»    Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči j in glinastih izdelkov v Ljubljani.
frlser za dame ln gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka na-147 52—37   sproti hotela „Union"
priporoča za gojitev las in
sa umivanje gl»ve svoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje •krčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Žalost vsakovrstnia vpleta striZeaik it zasnil lu
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
Kupujejo se zmešani ln odstriieni lasje po najvišjih cenah.
Mestna hranilnica v Kranj i
Splošni rezervni zaklad .
185.000 kron Posebni rezervni zaklad
3.300 kron.
26—G
**********************************
Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron.
*******4******++*- +++4**++ ++*4***++
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju ur a da je na rotovin vsak delavnik od 8. do 12« ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
lYWYrtwtrmfv^^
obrestuje hranilne vloge po
44/.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promošenjem In z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
1
Nova!kubična knjiga!
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri,--, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo i
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; 2. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Hezan in ol>tesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Preračunjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična
telesna mera. 233 52—7
Knjiga stane v močno celo platno vezana S Ka po pošti 20 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri računar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 6 K 20 vin« Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
jKaVricij ?noltj
»na Jesenicah in. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, uro na nihala« prstana in vsrlaioa, pa najnižjih oaaah.
&m  Popravila mš
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1'4() K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
99
INTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako želite imeti uro res dabro popravljeno jo ne dajajte takim, ki ur arije niti izučeni niso. 17—61
Ludovik Borovnik
pnškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa- o vrstnih pu & za lovce in strelce po najnovejših si temin pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jeina vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—24 Iluatrovani  oenllci »eistoni.
w
se bo zaradi pomanjkanja prostora in ker vsak dan dospe sveže blago, že sedaj za lastno ceno proda-jala najmodernejša in najfinejša koufekcija za dame,
242 13—5
gospode, deklice, dečke in otroke.
i tri it S.
Slaven
223 16-11
ker čuva prtenino,
vsled bleščeče beline, ki jo dobi prtenina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav nlkaksga duha,
ker je salo pooeni in se pri pranju prihrani mnogo oasa
je
am ^
Absoluton neobho Ino patrsbaa je za vsako dobro urejsno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgo-rajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva so
Sv trgovinah a drogsrijaml, kolonljalnlm blagom In milom! Engros pri L. MINLOS, DUNAJ, I. BMIkerbasteU.
Zlate svetinje: Bcrlia, firiz, Hita itd. A
Najboljše kosmetlčno
ZObOčistiino sredstvo
Jzdelovatelj
0. Sevdl
Sjubljana, SpiteL-Stritar. ul. 7
m*
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška nlogt 180—88
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
jpriporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj. ^g&J
Največja tovarniška zaloga
Na drobno in debolol
Na drobno in dobolol
Za darnr, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča (galanterij ml*: &   ln   modna trgovina.
Antona Adamiča v Kranju
Glavni trg.
Fini damaki slamniki sa Uipajo po najnovejši obliki. Popravila so točno isvriojojo.
Svila, svileni trakovi, lišp, cvetlice ter igle za slamnike vedno v zalogi Gene brez konkurence!
Griča? $ Jvtejač
Ljubljana
Ljubljana
Prešernove ulice 9.
uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
242
44
D4^C
Bluze
vrhna in spodnja Krila Predpasnike Moderce Šerpe Pasove Ovratnike Mašence Jabofs Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave
-a
•O
iS
a g s
¿S CT» >Ö9
»    m    o*    • o
r s s 2 g
3 £ >ü £ §
m
i
1*3 «3D
196 52-20
psr Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka iz Ljubljane 196
A. VIV0D-M0ZETIČ v KRANJU
na glavnem trgn v hiši g. Pavšlarja Priporoča za pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dnnajske modele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo.
- Zunanja naročila točno. -
o> >tsa
¿3 ta
«8
a o
CO
t« ce
S3 35*
TS S*
CO
s-
CO M
Iii
2   e« JE
C0
cu a .2 S
a   g. a
a
a» o sa,
CCJ
s
o
Glace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture
Milo Parfnm
■» Ijnbljana (Koiizej) \\9 £ang Marije Terezije cesta
Bogata zaloga, po-blitva tsake vrste ¥ mh oenah, Oglodala, oliko ¥ ¥00h velikanih.
2i 126-38 aalagatelj društva
o. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. špocljalltfltu : Gostilniški stoli.
Pohlit¥0 Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 Ud.
Medreel It Ilona-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej, Dlran z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
špeoljalltete ¥ nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za aobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZtôOteiniUBi itdjf
Oton 5eydl
pri ?. dr. E. Olofeoémkm
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, i ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In CSTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE lz¥ršuje 11142 tu SPECIJALI8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
«V,
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
■msr m ~m-
Rezervna zaklada iznaša:
Denarni promet v letu 1906.:
brez odbitka rent nega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«7. ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 67«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. Izvzemši nedelje pop.
Poštno-riranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120—40
J«4»j* knoioraij «Gomnjea».
CMfrovomi tmriailr r,avn?lav Miku t,
Uatnina in tiiek Iv. Prt Untprota v Kranju,