glasilo socialistic
e z l  jelovnega
u d s t v a (1
.1 c s t o
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 330 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma * amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Stev. 9 (467) LETO X.
NOVO MESTO, 5. MARCA 1959
UREJUJE uredniški t -   Odgovorni  urednik   Tone  Gošnik   - NASLOV
UREDNIŠTVA  IN  UPRAVE: Novo mesto, Cesta  Komandanta Staneta 30 -Poštni predal  Novo mesto 33 —  TELEFON  uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA '"asnpisno rjodletu ♦Slovenski poročevalec* v LJubljani
Nadaljnje vlaganje v industrijo
ni v nasprotju z načeli za dvig življenske ravni
Ob številni udeležbi odbornikov, ljudskih poslancev, podpredsednika izvršnega sveta LRS flr. Jožeta Vilfana In člana predsedstva GO SZDL Slovenije Franca Ki-movca-Zige, gostov iz kolektivov in ustanov ter dijakov 4. razreda novomeške gimnazije je preteklo soboto predsednik OLO Niko Belopavlovič začel skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Tokrat je bil na dnevnem redu »prejem družbenega plana in okrajnega proračuna za 1959. Po uvodni skupni seji in ločenih sejah obeh zborov so odborniki predloženi osnutek plana iti proračuna z manjšimi prlstavki sprejeli In s tem uza-j konili pot našega gospodarskega in splošnega razvoja v /    okraju za leto 1959.
Dobro pripravljen ln teme- nas približujejo razvitejšim Pobito pretehtan le prlSel predlog dročjem Slovenije, hkrati pa trajnega družbenega plana in   dokazujejo, da je povojna rast
blem delovne storilnosti, ki jo moramo povečati za 9 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, le ena Izmed naj resnejših nalog gospodarstva. Največ za 2,8 odst. smemo povečati novo delovno silo. Tu bo potrebna planska disciplina, pa tudi doslednost, ki jo često pogrešamo v podjetjih tn kolektivih.
»Investicijska politika,« je nadaljeval tov. Zupančič, »nam še ne daje v okraju možnosti za znafeno preusmeritev vlaganja denarja. Razmere terjajo, da so naložbe v industrlio tudi letos sorazmerno še vedno visoke kar kaže. da se borimo še vedno s povprečno nizko Industrijsko razvitostjo. Prav to — in zadnja leta vložena sredstva v nedograjena oziroma nedocela opremljena podjetja! — zahte-
Iborniki in gostje v dvorani Doma JLA; v prvi vrsti: dr. Jože Vilfan, Franc Pirkovič, France Kimovec - Žiga in Jože Borštnar
Poračuna v roke odbornikov n6ka.j dni pred sejo. Morda so toieli posamezniki res malo ča-da bi ga v celoti pregledali. Vendar je treba reči, da je biia ■lasti načelna razprava po Uvodnem referatu podpredsednika OLO Viktorja Zupančiča tehtna in plodna. Osnutek plana ** vredno zlasti zdaj, ko je ■prejet in je postal zakon za haš okraj, še In še vzeti v rake ■P se ieznanltl z njegovimi načelnimi in konkretnimi ugotovi vam i. s smernicami razvoja in z novimi nalogami. Zajetna študija, kj io le zelo pregledno it učinkovino sestavil °.krajni Zavod za plan (upoštevaje tudi vse potrebne podatke s področja 4 spodnjeposav-skih občin!), daje vestnemu bralcu kopico zelo dragocenih Izdatkov. Na vsaki strani bo nioč ugotnviM kako vztrajno, ■adnia leta na tudi čedalje1 vld-neje zapuščamo nekdanje tarnanje ,, i ■'••■-'ni zaostalosti« Dolenjske. Vedno več je besed i i dejanj o konkretnih akciiah. ki
okraja uspešno nadaljevanje naše borbe in premagovanja težav, ki smo jih podedovali iz preteklosti. Vedno večja proizvodnja in razveseljivo naraščanje narodnega dohodka nam to prepričljivo potrjujeta.
Ekspoze o glavnih nalogah družbenega plan* ln proračuna je podal podpredsednik OLO Viktor Zupančič. Opisal' je osnovne smernice nadaljnjega razvoja posameznih panog gospodarstva v okraju ter pri tem posebej poudaril da moramo v kmetijstvu dosledno uresničevali prehod na pogodbeno proizvodnjo. Potrebna nam je vefia tržnost ln vključevanje zasebnih kmetov v družbeno proizvodnjo. Čeprav bo dala Industrija v okraju tudi letos glavni delež povečane bruto proizvodnje. samo s tem še nismo Izrabili vseh skritih rezerv, ki tiče v naših podjetjih. Pro-
Občinska konferenca SZDL Novo mesto
V nedeljo, 1, marca, je bila v Novem mestu občinska konferenca SZDL. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o poteku konference, ki je bila zelo Plodna, poročali v prihodnji ■tevilki.
JU!
... dragi, danes lahko razrešiva uganko, k ji zadnje tedne nisva bila kes — na 8. strani je pojaspiena skrlvnosl
"33
va, da gledamo tudi na dvig življenjske ravni realno. Zaposlitev ljudi, ki so zdaj brez zaslužka — na primer v Žužemberku. Trebnjem Kostanjevici — pomeni za te kraje prvi pogoj za standard. Ce 'damo tem krajem vsai osnovna .podjetja, če zagotovimo našim prebivalcem dovolj elektrike, pitne vode, če poskrbimo zo prevoze delavcev do podjetij, je vse to za naše razmere resnično dvig osnovne življenjske ravni.«
Ko je utemeljil predlog plana, je podpredsednik Zupančič zaključil:
»Plan Je napet, z*lo moramo vsi brez popuščanja zagotoviti, da bo v celoti uresničen od začetka do konca. Največji delež tega dela odpade predvsem na gospodarske organizacije.«
»Za lenuha ni kruha!«
V načelni razpravi po ekspoz zejuMe prvi govoril ljudski poslanec Luka Dolenc, ki je med
drugim dejal, da omogoča smotrna Investicijska politika novega plana nadaljnji dvig proizvodnosti; višjo storilnost morajo zagotivitl novi tarifni pravilniki, kjer 1e treba dosledno vztrajati pri nagrajevanju po učinku.
»Šesto poglavje plana, ki 80-voil o zaposlenosti in delovni sili tej načinu nagrajevanja,« je dejal med drugim tov. Dolenc, »docela jasno zahteva, da z a lenuha nI kruha. Prvič trdimo to tudi v okrajnem družbenem planu, v katerem smo za to, da organi upravljanja v gospodarstvu v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami odločneje premeščajo zaposlene osebe na ustrezna mesta ali jih
odpuščajo, če te z nedisciplino
ali povsem nezadostno strokov-
no sposobnostjo onemogočajo porast delovne storilnosti.«
Tudi tovariš Dolenc je potrdil mnenje, da nadaljnje vlaganje družbenih sredstev v Industrijo ni nasprotno akciji dveh tretjin. Pojem standarda za Žužemberk. Trebnje ali Kostanjevico moramo reševati v osnovi iz skladov naših osnovnih sredstev, ne pa lz skladov skupne potrošnje. Vse to, kar predvideva plan, je za naše razmere resnično zagotavljanje dviga življenjske ravni.
Za dvig kmet jskp proizvodnje
O vlaganju Investicij v kmetijstvo je razpravljal ing. Milan Bračika. ki je med ostalim dejal, da se neodločnost občin Pri investiranju v to panogo lz prejšnjih -let še zdai občuti. Pred leti so Sla sredstva "Iz kmetijskih skladov skoraj vedno drugam medtem ko plan letos odločno zahteva da s tem
(Nadaljevanje na 3. strani)
Luka Doleno: »Za telesno vzgojo naj bi v akciji za zbiranje prispevkov zbrali v okraju 8 do 10 milijonov dinarjev; začetek je doslej zelo slab ...«
Četrti kongres ZKS se bo začel 2. junija
Izvršni komite CK ZKS je na svoji zadnji seji odločil, da bo začel delati Četrti kongres Zveze komunistov Slovenije 2. junija 1959 v LJubljani. Konference osnovnih organizacij ZKS in občinske predvolilne konference, na katerih bodo volili delegate za kongres, bodo v času od 1. marca do 15. maja. Na vsakih 90 članov ZKS bo izvoljen en delegat, razen tega pa imajo tudi vse osnovne organizacije, ki štejejo nad 70 članov, pravico voliti svojega delegata. Kongresa se bo udeležilo približlno 640 delegatov.
Sprejem v Zvezo komunistov
V obratu IEV Semič so 20. januarja ustanovili osnovno organizacijo Zveze komunistov, saj dela v obratu 14 komunistov, ki so bili prej vključeni v osnovnih organizacijah po vaseh. 2e na prvem sestanku no razpravljali o sprejemu novih članov ln 5. februarja so slovesno sprejeli 12 mladih ljudi v vrste Zveze komunistov.
OSMI MAREC MEDNARODNI PRAZNIK BORBEN lij. 2ENA, SLAVIMO LETOS, V JUBILEJNEM LETU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, SE PRAV POSEBNO V ZNAMENJU RESNIČNE ENAKOPRAVNOSTI DELOVNE ZENE, ZA KATERO SE JE PARTIJA VEDNO BORILA. SPOMINJAMO SE ZLASTI VSEH TOVARISIC, KI SO POD VODSTVOM PARTIJE V NAJTEŽJIH POGOJIH PRED VOJNO IN MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO DAJALE VSE SVOJE MOCP ZA OSVOBODITEV ZENE IN ZA SVOBODNO, SREČNO DOMO-*tVny JUGOSLOVANSKIH NARODOV
Delovno predsedstvo na sobotni seji okrajnega ljudskega odbora
SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA IN ZVEZA ŽENSKIH DRUŠTEV OBČINE METLIKA
vas vabi
8. MARCA NA SUHOR PRI METLIKI, kjer bo
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
in
OTVORITVENA "VEČANOST
v okviru letošnjega jubilejnega leta KPJ in SKOJ Začetek svečanosti ob 10. uri dop. pred poštnim poslopjem
1. Pozdrav zastopnice občinske Zveze ženskih društev
2. O pomenu praznika bo govorila Francka Dolenc, prva sekretarka okrožnega odbora SP2Z za Belo krajino.
3. Odkritje plošče.
4. Pozdrav predsednika OLO Novo mesto Nika Belo-pavloviča.
5. Pozdrav predsednika ObLO Metlika Franca Vrvi-ščarja.
6. Slavnostna akademija (nastopijo metliška godba, pevski zbori, recitatorji in folklorna skupina).
Ce bo slabo vreme, bo akademija v šoli. Po proslavi prosta zabava.
Počastitev 8. marca
Jutri zvečer bo v Novem mestu slavnostna akademija v počastitev mednarodnega Dneva borbenih žena; proslava bo v Domu ljudske prosvete. Posamezne terenske organizacije hod o imele prireditve 7. in 8 marca. Akademije in prireditve pripravljajo tudi v vseh drugih občinah na Dolenjskem ln  Spod. Posavju.
Organizacija SZDL v Htijah sprejela 30 novih članov
V nedeljo, 22. februar-ja je bil v Hinjah mladinski sestanek, na katerem so izvolili nov odbor, sprejeli sklepe za ustanovitev strelske družine, vključitev mladincev v ljudsko tehniko, razpravljali pa so tudi o ostalih nalogah mladinskih organizacij. Na tem sestanku se je 30 mladincev vključilo v članstvo SZDL. Medtem ko je dosedaj SZDL v Hinjah zajemata le 30 odstotkov volilnih upravičencev, jih je s to vključitviijo dosegla okoli 50 odstotkov.
VREME
za čas od 5. dp 15. marca Kaže da bo nastopilo nest sin« vreme s pogostimi, deloma močnimi In tiajirilml padavinami, ki bodo do srede marca prešle v sneg. V. M.
Socializem za tistega, ki ga gradi
Z občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v Črnomlju
V četrtek, 26. februarja, Je bila v Črnomlju občinska konferenca SZDL. Razen 120 delegatov so bili na konferenci tudi ljudski poslanec Niko Šilih, sekretar OK ZKS Novo mesto Frano Pirkovič in predsednik OLO Niko Belopavlovič. Obširno poročilo, ki je do podrobnosti zajelo politično, družbeno in gospodarsko problematiko, je dalo dovolj gradiva za živahno razpravo.
Delegati so razpravljali predvsem o nalogah gospodarstva ln kmetijstva. Ugotovili so, da se smejo zanašati le na lastne sile in da ne morejo več računati na pomoč od drugod. Rešitev je v povečanju proizvodnosti v erospodarstvu in kmetijstvu, ter vzporedno s tem neprestana vzgoja ljudi. Povečanje storilnosti v gospodarstvu bomo dosegli preko plačevanja po učinku dela. V kmetijstvu kažejo kmetje premalo zanimanja za pogodbeno sodelovanje z zadrugo, vendar tega ne morejo reševati le kmetijske zadruge. To je dolžnost vseh družbenih organlzacii ln organov. Razni novi poljedelski str-ojl bodo letos močno spremenili n,ačln obdelave zemlje ln pomagali povečati proizvodnost kmetijstva. Zahtevali bodo tudi nove pogoje obdelave. Napredni kmetje že razmišljajo o vaškem kolobarju ln združevanju zemljišč. Zadružni sveti bodo morali pri krepitvi vloge kmetij-
ske proizvodnje odigrati pomembno vlogo. Več kot tisoč državljanov v občini sodeluje v organih družbenega upravljanja. Naloge «o velike, zato bomo morali vsi sodelovati, pri njihovem uresničevanju.
Razen domaČih delegatov sta spregovorila tudi tovariš Franc Pirkovič ln Niko Šilih. Dotaknila sta se mnogih vprašanj, ki so jih načeli že delegati v razpravi, ln poudarila najpomembnejše naloge, ki so pred SZDL.
Osnovna naloga SiZDL je pojasnjevanje. Vsi proračuni se zmanjšujejo, o dotacijah ne moremo več govoriti. Zato mora sodelovati pri obnavljanju težav vsa družba. Vrsta novih predpisov; zakon o nacionalizaciji zemljišč predpisi o družbenem standardu ln nov način plačevanja Imajo namen pomagati pri tem delu. Predpisi bodo ostali mrtvi, če jih ne bomo uresničevali. Ce se želimo razvijati, moramo imeti
sredstva. Zato moramo povečati narodni dohodek, to pa spet terja od nas neprestano povečevanje storilnosti dela. Pri tem nam bodo mnogo oomagale norme, zavedati se pa moramo, da bomo to vprašanje prisiljeni rešiti  že letos.
Družbeni standard ali »dve tretjini« moramo kljub težavam k I so (ker l« naša Industrija še mlada ln ima velika odplačila), reševati takoj. Cas je. da tudi Industrija prične prispevati od svojih dohodkov nekaj v ta namen. Tudi kmet bo moral pomagati v obliki občinskih do-klad. Pogodbenemu sodelovanju z zadrugo naj se kmet ne Izogiba, ker si tako le povečuje bremena. Naša rešitev je le v povečani proizvodnji, zato ne moremo nikomur dovoliti, da bi Jo zaviral. Vse težave se prepletajo med seboj ln vsi jih moramo R dobro volio, z zaupanjem v lastne sile In odločnimi ukrepi reševati.
Nova družba raste lz stare, zato imamo pri delu vedno težave s staro miselnostjo. TJa vasi imamo razne težkoče. Čeprav kmetu želimo pomagati. To Je dokaz, da SZDL premalo tolmači. Naši ljudje radi pozabljajo, kako je bilo včasih In od socializma vedno le zahteva-
jo. Povedati j|m moramo, da gradimo socializem predvsem za tistega, ki ga pomaga graditi.
Ljudi moramo seznanjati z nalogami m od njih zahtevati, da sodelujejo. Na krilatico: »Občina bo uredila« moramo pozabiti ln reševati težave sami. Ugotoviti moramo, kai je najpotrebnejše ln graditi najprej to. Povečevati moramo odgovornost državljanov ln v njih vzbujati zavest, da so za mnoga vprašanja sami neposredno odgovorni. V delo moramo vključevati kar nalveč mladine ln žena. Mladina bo naše odbore pomlajevala, žene, ki kot matere In gospodinje delujejo na širokem področju. na nam bodo lahko pomagale v mnoeih nalogah. Ce ljudje, ko pobiramo članarino vprašujejo: »Kaj Imam od SZDL,« ie to le doka« naše nedelavnosti. Na takšno vprašanje nI težko odgovoriti. SZDL nI trgovina, ampak organizacija delovnih ljudi, združenih v želji pomagati drug drugemu in v želji po napredku vse družbe.
Po razpravi so Izvolili 31-č lanski plenum' nadzorni odbor hn delegate za okrajno konferenco V novem olenumu so zastopane vse družbene organizacije in dovoli mladine ter žen«.
etran 1 »D O L s N J S K i £i S T« stev- 9 t*87*
ZUNANJEPOLITIČNI TEDEMSKI PREGLED
O DELU ORGANOV JAVNE VARNOSTI V OKRAJU
Za našo varnost in red
Nekaj zapiskov s seje okrajnega sveta za notranje zadeve
dlani tega sveta so na nedav ni seji poslušali letno poročilo o dejavnosti organov javne varnosti. Poročilo je v kratki obliki zelo izčrpno zajelo razgibano delo tega področja. Prav jei da se z njegovo vsebino seznanimo vsi, saj je bila dejavnost organov javne varnosti namenjena predvsem nam, , da zagotovi vsem čimbolj varno in neskaljeno življenje.
Okrajni svet za notranje zadeve se j« lani sestal trikrat. Na prvi seji so razpravljali o letnem poročilu za leto 1957, na ostalib pa o prometni problematiki, o delu okrajnega sodnika za prekrške, o prenosu pristojnosti službe notranjih zadev na občinske organe in o uspo sablja p, j u teb organov pri občinskih ljudskih odborih.
PRI OBČINAH SE USTAVLJA
Sveti za splošne zadeve in sveti za notranje zadeve pri občinskih ljudskih odborih se v (Me premalo poglabljajo in zato pomanjkljivo delujejo. Večinoma se sestajajo le, da bi re-
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
»rog«
TRGOVSKO PODJETJE, ENGROS
NOVO MESTO
razpisuje mesto
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: srednja šolska izobrazba in vsaj 2 leti prakse v finančnem knjigovodstvu ali nižja šolska izobrazba in vsaj 5 let prakse.
Nastop službf takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite upravi podjetja do 15. marca 1959.
sevali splošne zadeve, notranje zadeve pa rešujejo največ na eni ali dveh sejah. Iz tega področja so razpravljali le o požarni varnosti, ciganskemu vprašanju, o pokopališčih, 0 prometni problematiki in kriminalu.
KAZNIVA DEJANJA
2366 oseb, ki so v kaznivih dejanjih sodelovale, je povzročilo 51 milijonov din škode. Najpogosteje so dejanja naperjena proti družbeni ln privatni lastnini, življenju in telesu posameznikov ter splošni varnost-1 ljudi in premoženju. Večino ovadb so v vseh primerih vložili organi javne varnosti. Neraziskanih primerov je zelo malo. To so predvsem manjše tatvine, ki jdh pogosto zakrivijo sami lastniki s svojo malomarnostjo ali kadar so vinjeni.
Raznih prekrškov zoper lastnino je storilo 175 oseb. Pod pojmom prekrškov zoper lastnino razumemo nevestno poslovanje, razne poškodbe tuje Imovine, prekupčevanje s tujimi valutami, prekrške na škodo naravnih dobrin in podobno. Kaznivih dejanj zoper družbeno In privatno premoženje je povzročilo 877 oseb. Število je videti veliko, moramo pa poudariti, da spadajo v to poglavje vse tatvine, utajitve, ropi in goljufije.
V kaznivih dejanjih zoper življenje in telo je bilo udeleženih 736 oseb. Sem spadajo pretepi, uboji, hujše ln laže telesne poškodbe, ogrožanje z nevarnim orodjem in podobno, čemur je bila v največ primerih vsrok pijača. Naj podkrepimo to trditev z žalostno statistiko: la-ni je bilo v pretepih in medsebojnih obračunavanjih 362 ljudi laže telesno in 85 ljudi huje telesno poškodovanih, bilo je 8 ubojev, 20 ljudi pa je bilo ogro- ' ženih z nevarnim orodjem v pretepu ali prepiru.
Požari: Požigi so sorazmerno pogosti. Lani jih je bilo 43..Opaziti je, da zaradi požiga zgorijo predvsem pri DOZ dobro zavarovana gospodarska poslopja. Mnogokrat je vzrok požiga sosedovo sovraštvo, tudi slaboumnost, največ požigov pa povz.ro čijo otroci, saj so jih lani zakrivili k a* 19.
Dogodki: v to skupino spadajo samomori, smrtne nesreče pri delu, utopitve, nesreče z razstrelivom in podobno. Samomorov je bilo lani 33. Vzroki za samomor so predvsem prepiri v družini, vinjenost, ljubezen in trenutna duševna neuravnovešenost. Mnogo je tudi primerov utopitev, predvsem otrok na podeželju, kar kaže. da starši za otroke v tem .primeru preslabo skrbijo. O nesrečah z razstrelivom smo že večkrat pisali, toda kljub temu se ponavljajo. Stara municija In orožje le prerado pritegne pozornost otrok in odraslih. V 14 nesrečah z razstrelivom, ki so se primerile lani. je bilo poškodovanih 9 otrok, dva kmeta in en kvalificiran delavec. Zato prebivalstvo ponovno opozarjamo: ne dotikajte se razstreliva. Vsak državljan, ki kjerkoli opazi nezavarovan^ strelivo ali municijo na neprimernem prostoru, naj to takoj prijavi najbližji postaji ljudske milice, da bodo pristojni, stro kovno usposobljeni organi takšno strelivo uničili in preprečili nesrečo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V
Ce »i vzamemo nekaj časa, da odvrnemo pogled od Moskve, kjer se obisk predsednika britanske vlade bliža koncu, bomo ugotovili, da se mimo zelo pomembnih priprav za pogajanja med Vzhodom in Zahodom na svetu dogajajo še druge važne rečj — aH bolje rečeno procesi,
Ze nekaj časa je tisk poln poročil o nemii ih predvsem v Belgijskem in Fran-ooskem Kongu in prav v zadnjih dn'eh o spopadih med policijo in črnskimi prebi val ri v Srednjeafriški federaciji, ki se uradno Imenuje Federacija Rodezije in Njase.
Do nedavnega je veljal Belgijski Kongo kot miren pristan v nemirnem morju protikotonialnega boja. Belgijci so namreč v Kongu res zgradili ceste, sezidali precej bolnišnic, organizirali dobro zdravstveno službo in ustvarili boljše življenjske pogoje za črnsko prebivalstvo, kot »o to storili drugi koloniza-torjl. Toda zato Je bila vsaka politična dejavnost prebivalstva prepovedana. V tem pogledu so bili Belgijci celo strožil kot njihovi sosedje Francozi In Angleži. Belgijci so radi govorili, da bo črnec zadovoljen, če bo »It (čeprav je tudi to relativen pojem in ga je treba Jemati v sedanjem okviru afriških razmer). Toda dogodki so to teorijo temeljito zanikali. Pokazali so, da hoče biti človek svoboden In ne samo sit. Da je svoboda prav tako velika dobrina kot jed ali obleka ln da ne more biti napredka, če nj svobode. Skrattka, dogodki so pokazali, da hoče Črnsko prebivalstvo tudi v Belgijskem Kongu — prav tako kot v Francoskem Kongu in drugod — svobodo.
Kolonialne države, ki imajo še svoje posesti v Afriki, rade govorijo o zaostalosti črnskih množic, ki bi bile baje nmr sposobne vladati samim sebi, če bi bi|a odtegnjena »očetovska« roka izkušenih belcev. Dalje j,e govora o nepismenosti teh množic, ki so nepismene predvsem zaradi prtlitike kolonizatorjcv. Večkrat uporabljajo celo ta argument, da črnci nasprotujejo vsaki spremembi, da so skratka konservativni. Ne glede na to, da sedanji nemiri dokazujejo nasprotno, utegne biti res, da ponekod zdravniške ekipe  s  težavo  prepričujejo  ljudi, naj
roko, Liberija, Gana, Nigerija, Kamerun ... Tukaj je laže popuščati, ker se belci tam niso za stalno naselili.
V Federaciji Rodezije in Njase pa je položaj — vsaj po mnenju kolonizator-jev — popolnoma drugačen. V Federaciji živi/o beli naseljenci, ki Imajo tam svoje nasade, rudnike ln tovarne. Ti Iju-djo vendar ne moreio kar tako pustiti imetja, ki so si ga pridobili. Toda kako so si ga pridobili? S silo in strahovlado, Peščica belcev ima v rokah največ dobre obdelovalne zemlje, rudniki bakra v Severni Rodeziji  bogatijo bele lastnike
Nemirna Afrika
se dalo cepiti ali zdraviti Po sodobnih metodah. Utegne biti res. da črnci ponekod bolj verjamejo svojim vračem. Na vsezadnje je to razumljivo. Z izjemo belih posameznikov idealistov imajo s kolonialnim sistemom belega človeka bridke izkušnje. Toda mar niso Jenner In njegovi pristaši Imeli prav takšne težave, ko so začeli uvajati splošno cepljenje proti kozam v Britaniji?
Ce bi bilo po pameti kolonialistov, bi bile dežele pod njihovo upravo zrele za samostojnost čez kakih tisoč let. Seveda ne bodo niti sto let več, ker Je želja po svobodi zelo nalezljiva. Prišlo smo tako daleč, da bo zahodna afriška obala kmalu pokrita z neodvisnimi državami: Ma-
in delničarje po vsem svetu. Toda to Je stara pesem in stvar zatiranih narodov je že zmagala. Edini, ki še zagovarjajo tako ureditev, so ljiudje, ki imajo od tega korist. Sicer pa je po vsem svetu zmagalo prepričanje, da nai bo zemlja in njeno bogastvo tistega, ki na njej živi. S tem ni rečeno, da bi moral belec iz Afrike. Nasprotno, Afrika nujno potrebuje njegovo znanje in mu je tudi voljna več plačati za to znanje. Ni pa več voljna trpeti, da bi imel belec privilegiran položaj. Afrika navsezadnje nI vsa črna In barva kože bi morata biti postranska stvar. Ce pa še ni postala postranska stvar, so krivi predvsem belci sami, ki so svojo nadvlado v Afriki utemeljili prav z 'barvo kože.
Se o umetnem osemenievaniu
Ni ga pri nas živinorejca, ki ne hi bil vsaj v dnevnem tisku in kmetijskih časopisih bral o umetnem osemenjevanju. To delo v živinorejd se je začelo z uspehom širdtd pri nas leta 1947 ter je do danes zajelo tak obseg, da lahko rečemo, da je osemenjenih skoro polovico slovenskih krav in telic.
V novomeškem območju je začela osemenjevalna postaija na Grmu osemenjevatd že leta 1954, vendar je do ureditve samostojnega osemenjevalnega središča delovala le v majhnem obsegu in s semenom plemenjajkov iz središča v Ljubljani. Pod konec leta 1957 so bile končane vse priprave za samostojno delo novoustanovljenega osemenjevalnega centra na Ločenski cesta v Novem mestu.
V letu 1958 se je osemenje-
vanje na Dolenjskem močno razširilo, zlasti pod vplivom republiškega odloka o obvezni uvedbi osemenjevanja vsepovsod, kjer je tehnično možno. V letu 1958 je biLo na celotnem področju današnjega novomeškega okraja osemenjinih že blizai 16.000 plemenic, kar je več kot polovico vseh krav in telic.
Izraz »umetno osemenjevanje« je pravzaprav nepravilen in odveč, ker bi se mogel razumeti tako, da tehnika osemenjevanja posega v naravna dogajanja oploditve same; vendar je pa umeten, bolje rečeno, nenaraven samo prenos semena bikov v rodila plemenic. Mogli bi to primerjati delu vinarija, ki v jeseni spravi scJTana v shrambo ln jih spomladi! zopet posaje tja in takrat, ko mu najbolj ustreza.
Brigadirji, srečno!
Novomeška modna revija
Znane so in dostikrat opisane prednosti osemenjevanja pred naravnim pripustom. Ce pa vzamemo samo prednost, da se lahko v osemenjevanju uporabljajo najboljši, izbrani biki na velikem številu krav, že to samo po sebi opravičuje ta sodobni živinorejska ukrep.
Seveda je osemenjevanje, kot vsaka novost, naletelo tudi na Dolenjskem na neverne Tomaže, da ne rečemo nasprotnike. Ponekod, posebno med dosedanjimi rejci bikov, je povzročilo osemenjevanje jezo zaradi izgubijenega zaslužka, drugod pa ljudje iz čiste nevednosti nasedajo najrazličnejšim govoricam, češ da podmladek po osemenjevanju ni za pleme, da se rode nakazna teleta in podnbfio. Takim živinorejcem lahko zagotovimo, da se po osemenjevanju rodi prav toliko za življenje nesposobnih telet kot pri naravnem pripustu in nima   osemenjevanje   pri tem
nikake vloge. Nasprotno rodi-o se v veliki večini zdrava teleta, kar se je v dosedanjem delu že neštetokrat pokazalo.
Osemenjevano središče v Novem mestu ima resno nalogo, da s svojimi plemenjaki vpliva na vsestransko izboljšanje naše govedoreje; delo o semeru jevaloev na terenu pa je težko ln odgovorno. Bili smo močno prizadeti ob nenadnem poročilu iz Bele krajine, češ da |e neki žiivimore-jec moral oddati v zakol teli-co, ki da je bila nepraviiino osemenjena. Vest se je izkazala za neresnično, vendar je lahko Škodovala tako ugledu ustanove kot tudit zmanjšanju vrednosti požrtvovalnega dela osemenjevalnega kadra.
Kot vse delo v živinoreji, 'nkn tudi n??mCT''
va na bodoči razvoj ter se bodo sadovi pokaeali šele s časom. Prepričani smo, da bo tudi tukaj prihodnost pokazala, da smo na pravi poti.
Vet. 'Alfred Trene
28. februarja popoldne je iz Novega mesta odpotovalo 96 brigadirjev VI. novomeške MDB »Katje Rupena« na delovišče v Srbijo. Pričakujemo njihovih prvih vesti in jim želimo, da bi na gradnji AVTO CESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI dosegali prav take uspehe kot so jih naše brigade lani na Dolenjskem!
Mladinski aktiv Doma mladinskih delovnih brigad iz Smihela pri Novem mestu je dal vzpodbudo za pripravo modne revije v Novem mestu. V petek, 27, februarja, je bi] prvi sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki nekaterih prizadetih industrijskih podjetij ln obrti kot Novoteksa, Industrije perila, Industrije obutve, Krojača Novo" mesto in ostali. Ustanovili so odbor za modno revijo. Prireditev, ki bo konec aprila ali v začetku maja letost bo združena z zabavnim večerom. Na Dolenjskem je precej razvita tekstilna pletilna, konfekcijska ln obutvena Industrija ter obrt, ki bo lahko na reviji pokazala vse svoje kvalite-gotovo pa bo laka priredl-vzpodbudno delovala tudi njen nadaljnji razvoj. Ima-tudji strokovne kadre, sposobne, da modno revijo pripravijo. Priporočamo vsem podjetjem naj nudijo odboru, ko jih
te, tev na mo
bo prosi] za sodelovanje vso pomoč. Naj upoštevajo, da bodo s sodelovanjem na modni reviji svoje izdelke na najlepši način popularizirala.
NovomeSki tfvmski sejem 2. marca
Pripeljanih Je bilo 1.099 prašičkov, v »tarostl od 6 do 10 tednov, po 3.500 cko 6.000 dinarjev, in 44 prašičev, v starosti 3 do 8 mesecev po 6.000 do 20-000 dinarjev. Prodanih je bilo vsega 870 prašičev. Goveje živine Je bilo prignane 111 fiiav. voli na čez bo bili od 70.000 do'BO.ooo dinarjev «11 po 130 do 140 dinarjev kilogram, krave na čez od 40.000 do 70.000 dinarjev ali 100 do 120 dinarjev kilogram, Junci ter telice, od 3S.00O do 78.000 dinarj«v na čez »11 po 136 do 145 dinarjev kilogram. Opaziti Je bilo nekaj kupcev iz Hrvaške, ki so kupovali prašiče. Cena pr*Slčev se ]e nekoliko dvignila.
Obvestilo
Okrajni ljudski odbor, Okrajna uprava za gozdarstvo obvelča vse lastnike gozdov, ki nameravajo sekati v sečni sezoni od 1. oktobra 1950 do 31. marca 1960 da je redni rok za vlaganje prošenj za sečno dovoljenje od 1. januarja do 15, marca 1959.
Prošnjo Je treba vložiti v obliki Izpolnjenega obrazca pri kmetijski zadrugi, v katere območju leži gozd. Vsi zahtevani podatki v obrazcu morajo bili čitljivo Id natančno izpolnjeni (tudi parcelna Itevilka).
Lastnike gozdov! potrolnlke lesa za domačo uporabo opozarjamo, da bo potrebno za večje količine tehničnega tesa, odkazanega za domačo uporabo, predložiti gradbeno dovoljenje, da bo les prost gozdne takse.
OKRAJNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO
II RAZNIH STRANI
• Odbor nurnberSklh meščanov, ki se s podporo socialnih demokratov bori proti Jedrski nevarnosti, protestira zoper namen, da bi v mestu nastanili ameriške baterije atomskih topov. Odbor pravi, da bo mesto s tem znova postalo vojaški cilj. Niirnberg je bil med drugo svetovno vojno močno bombardiran.
0 Indonezijsko poveljstvo na Celebesu poroča, da so februarja pobili več sto upornikov, Članov gibanja Dar-ul-lslam ln da »o zaplenili nekaj deset ton zalog.
• Norveški parlament je dobil več kot 300 protestnih pisem proti vključitvi zastopnikov zahodnonemSke vojske v severno poveljstvo NATO in proti skladiščem goriva za potrebe zahodnonemSke mornarice na Norveškem.
• V Susl se je danes začel kongres tuniske vladne stranke Neodestur pod predsedstvom     VMIta)««  ^unk« i,x
predsednika republike Burgl-" be.
• Avstrijsko glavno mesto Dunaj ima zdaj l, 650.000 prebivalcev, od tega 731.600 moških in 919.300 žensk. Število rojstev na Dunaju je najnižje med evropskimi mesti in umrljivost ga močno presega. Januarja Je bilo rojenih 1330 otrok, umrlo pa 2190 ljudi. Prebivalstvo kljub temu počasi raste zaradi priseljevanja z dežele.
• V CSR je odpotovala bolgarska vladna delegacija, ki Jo vodi Damjanov, na pogajanja o vskladitvj perspektivnih gospodarskih planov obeh držav za obdobje 1961-1965,
KZ Dvor in sodelovanje v proizvodnji -9 a
Kmetijska zadruga Dvor naj bi po akcijskem programu sodelovala pri proizvodnji sena na 30 ha. Do sedaj je sklenila pogodbe za sodelovanje že na 34 hektarih in računa, da bo dosegla 40 hektarov uresničitve.
Medtem, ko je ta zadruga obdelala teren v celoti in organizirala tudi predavanja na terenu, so druge zadruge v občini s tem delom odlašale in začele sklepati pogodbe šele na seminarjih Članov zadružnega sveta.
OB STIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
E
V LETIH 1918 DO 1941
VR A N C E K SAJE
Za pomožne blagajnike na posameznih postajah pa so izbrali: za Metlikn preddelavca Franca Koširja, za Gradac preddelavca Ivana Poharja, za Črnomelj progovnega ravnalca Simona Lampreta, za Kožni dol črpalnega paznika Franca Vybi raleka, za Uršna sela kretnika Karla Rob leka, za BirČno vas čuvaja Jožefa Pečeta za kurilnico v Novem mestu kurjača Jožeta Mehleta in za progo Trebnje—Šentjanž Franca Silina .
Novi odbor je razen železničarjev pozval tudi vse zavedne delavce in delavke v Novem mestu in okolici, da se pridno udeležujejo diskusijskih večerov, ki so bili vsak četrtek zvečer v gostilni pri Miillerju (»Ujedinjenje«, 10. IV. 1920.)
Ti diskusijski večen so bili vsakokrai dobro obiskani. Nanje so v glavnem pri hnjali železničarji in tudi ostali delavci in kmetjt Vodil jih je komunist Stanko Sva j ger. Tako so MH ti diskusijski večeri prva šola komunizma v Novem mestu, sama podružnica splošne železničarske organizacije pa jedro komnnističnega gibanja v Novem mesfu.
Krajevna organriizaoiijia JSDS v Novem mestu je ob ustanovitvi komunistične De-
lavske socialistične stranke 2. marca 1920 takoj pristopila k novi komunistični stranki. Ker je bil »njen odbor sestavljen iz komunističnih pristašev, ga ni bilo potrebno spreminjati. Stanko Svajger kot predsednik novomeške organizacije DSS je bil delegat na konferenci DSS 14. marca in na njenem ustanovnem kongresu 11. aprila 1920 v Ljubljani.
Dejanski prelom z desničarskim vodstvom JSDS je novomeška krajevna organizacija izvedla že v jeseni 1919, formalno pa v začetku leta 1920, verjetno marca. Tedaj je novomeška organizacija JSDS sklicala zborovanje v veliki dvorani nekdanjega VVindischerjevega hotela v Kandiji. Dvorano so napolnili pristaši JSDS. Značilno je, da se je zborovanja udeležilo tudi več žena železničarjev in drugih delaverv Shodu je predsedoval Svajger, kot dele-lat desničarskega vodstva JSDS pa ie pri šel iz Ljubljane Zvonimir Bernot. Ko je Bernot spregovoril in skušal zagovarjati desničarja Antona Kristana, mu zborovale! z bučnimi protesti niso pustili govoriti, bržko je spregovoril Kristanovo ime. Čeprav je Svajger zborovalcem večkrat svetoval, naj puste Bernota govoriti, da bi
vsaj Izvedeli, kaj namerava povedati, na koncu pa bi mu dali primeren odgovor, niso ogorčeni zborovalci Kristanovemu zagovorniku dopustili, da bi preko uvodnih besed nadaljeval govor. Tako so se revolucionarni delavci in kmetje iz Novega mesta in okolice izrekli proti reformistom in za revolucionarno komunistično stranko. (Po-iatki S. Svajgerja).
Pod vplivom revolucionarnega poleta je V začetku aprila 1920 prišlo v Novem mestu do dvodnevne uspele stavke krojaških pomočnikov, ki jih je bilo tedaj v Novem mestu okrog 14. Ker so do takrat morali delati po 12 do 15 ur na dan, ob sobotah pa kar vso noč, so zahtevali 10-urni delavnik in povišanje plač. Stavko je organiziral krojaški pomočnik Ivan Krajec iz Kan-dije, ki je decembra 1918 sodeloval v uporu v Kandiji in mu je revolucionarna oblast občine Smihel-Stopiče 29. decembra 1918 izdala »delavske bukvice št. 4« s podpisom »z. č. župan Alojz Vovk 1. r.« (Fotokopijo hrani Zgod. arhiv CK ZKS.) Stavko je Krajec, po domače Krajcev Zan, pripravil po dogovoru z Jožetom Pirnarjem z Broda in železničarjem Tvrdvjem in Vov-kom. (Podatki J. Krajca in L. Šetinca.)
Velika žeiezničarska stavka In solidarnostna stavka ostalih delavcev
Aprila 1920. leta je revolucionarno delavsko gibanje v Jugoslaviji, prav tako pa tudi v Sloveniji in na Dolenjskem, doživelo največji vzpon. V Kočevju in Novem mestu je bila organizirana komunistična Delavska socialistična stranka, ostale organizacije JSDS na Dolenjskem kot v Šentjanžu in drugod pa so bile pod vplivom komunistov. Revolucionarni kmetje, ki so se l. 1918 in 1919 spontano upirali buržoazni oblasti in med katerimi še ni polegel revolucionarni val, so bili deloma organizirani
v Kmečko-delavski zvezi, ki je bila na Dolenjskem precej pod vplivom komunistov, drugod na podeželju pa so bile komunistične skupine. V rokah komunistov so bili sindikati, ki so v svoje vrste zajeli večino delavcev. Tako tudi na Dolenjskem. Kočevski komunisti so imeli v svojih rokah podružnico Unije rudarjev, novomeški pa podružnico Splošne železničarske organizacije.
Tako se je s precejšnjo zamudo organiziralo revolucionarno delavsko gibanje in se s tem okrepilo. Medtem pa je tudi buržoazija utrdila svojo oblast. V taki situaciji je 15. aprila 1920 prišlo do velike splošne železničarske stavke, ki jo je s solidarnostnimi stavkami podprl tudi ostali jugoslovanski proletariat.
Železničarji se dolgo borili za zboljšanje svojega položaja. Zveza prometnih in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije, v katero je bila vključena Splošna žeiezničarska organizacija v Sloveniji, je po dolgotrajnih pogajanjih 28. oktobra 1919 z ministrom za promet Draškovićem podpisala tako imenovani »protokol sporazuma«, ki je bil velika ekonomska in politična zmaga železničarjev. Ker pa se je meščanska oblast vse bolj krepila, ministrstvo za promet ni hotelo izpolnjevati določb tega protokola. Ko je vodja slovenskih klerikalcev dr. Anton Korošec 19. februarja 1920 postal prometni 1 minister, je' zavrgel »protokol sporazuma« in izdal •»■začasni pravilnik*, ki je železničarjem močno znižal plače in jim odvzel še druge pridobljene pravice. (D. Gajič, Zločin na Zaloški cesti, Beograd 1951, str. 22-55.)
Železničarji so se začeli pripravljati na še odločnejši boj. Splošna žeiezničarska organizacija je sredi marca imela v Sloveniji že 7164 članov, so pa nato začeli pristopati Se novi člani. Ob »najnovejšem
atentatu, ki ga je naperilo ministrstvo sa- i obračaj a proti železničarjem, je sklicala naša organizacija po vseh svojih podružnicah javne železničarske shode, da se pouči člane o dejanskem položaju, v katerem se danes železničarji po zaslugi »žutoklju-našev« nahajajo. Vsi shodi so bili sijajno obiskani in upravičeno ogorčenje* železničarjev je prekipelo do vrhunca, ko so jim naši govorniki tolmačili srednjeveške določbe »Začasnega pravilnika«, plod izdajalskega početja delegatov Zveze Jugosl. železničarjev ...« (»Ujedinjenje«, 3. IV. 1920.)
V Novem mestu je bil tak shod 28. marca 1920 v gostilni pri Miillerju. Zborovalci so z ogorčenjem protestirali proti »začasnemu pravilniku« in soglasno sprejeli protestno resolucijo, v kateri so »odločno in zadnjič protestirali proti ukinjenju »protokola sporazuma« ter zahtevali njegovo brezpogojno uveljavljanje ...« Dopisnik v »Ujedinjenju« je svojemu poročilu dodal naslednji komentar: »Shod bo, nedvomno zapustil v našem kraju globoke sledove v škodo koruznemu socializmu Zvezarjev.« In res so po tem shodu Franc Vovk in drugi izstopili iz »žolte« Zveze jugoslovanskih železničarjev ter se vpisali v Splošno železničarsko organizacijo
Tudi v Črnomlju je bil 28. marca 1920 protestni shod belokranjskih železničarjev • Na tem shodu so ustanovili tudi svojo podružnico Splošne železničarske organizacije in si izvolili naslednji odbor: predsednik Rudolf Milek. podpredsednik Ivan Po-har, tajnik Jaka 'Hočevar, blagajnik Ivan Potočnik, njegov namestnik Simon Lam-pret, odborniki Janez Jerman. Lovrenc Štrukelj, Feliks Hlebec in Fran Skvarsa, za preglednika računov pa sta bila izvoljena Martin Raner in Fran Košir. (»Ujedinjenje«, 3. IV. 1920.)
/
Družbeni planin proračun spr
(Nadaljevanje s 1. strani)
denarjem zagotovi m<) dvig proizvodnje. Novih 92 ha hmelja, P©t novih sušilnic, nakup 5 traktorjev. 6 kombajnov. 40 motornih kosilnic ln drugih strojev ter orodja, ureditev plta-lišč v Sentlovrencu, na Mali Loki, Grabnu ln v Brežicah za
Ing. Milan Bračika: »Vse možnosti imamo, da dosežemo znatno povečanje kmetijske proizvodnje ...«
8800 pršutnlkov (bekonov), vzre-jališča v Crmošnjicah za 600 telet in odprtega hleva za 90 krav molznic v Zalogu, ukrepi za dvig pridelkov krmnih rastlin, sena, za ureditev 200 ha skupnih pašnikov tri kultiviranje 200 ha steljnikov v Beli krajini ln ostali ukrepi, ki jih predvideva plan. naj v celoti zagotovij,o dvig kmetijske proizvodnje za 4,5 odst, v primerjavi z letom 1959, ko smo Imeli Izredno dobro letino sadja ln grozdja. Visok napredek priča-kujemo zlasti, pri industrijskih rastlinah, pri žitih ln v žlvl-norej i.
Pereči problemi šolstva
O šolstvu in njegovih težkih vprašaniih  Je  razpravljal Ing.
Jurij Ivanetič. Posebno težavno ve vprašanje šolskih prostorov. Učencev v šolah je zdaj 24.251. še vedno pa je nekaj nad 30 šol neobnovljenih. Večina nove de_ lovne sile Drlhaja iz vasi. mlademu kadru Da manjka zadostna osnovna izobrazba. Problem dorašcajoče mladine in njene vzgoie ie zaskrbljujoče vprašanje celotne družbe. (Več bomo o poročilu ing. J. Ivanetlca še poročali.)
O socialno-zdravstvenih vprašanjih ie nato razpravljal Miha Počrvina in se poonudil zlasti ob problemu, da je en del prebivalstva še vedno soc. nezavarovan. Tovariš Ludvik Golob ie govoril o finančni plati gospodarstva v~ okraju ln nujni potrebi, da skrbimo razen za varčevanje tudi za dinamiko enakomerne potrošnje. Pil vseh negospodarskih investicijah naj imajo prednost tista dela. pri katerih &0 ljudje pripravljeni s prostovoljnim delom in drugo udeležbo povečati vrednost investiranih sredstev.
Miha Počrvina: »Izdatki za zdravstveno zaščito prebivalstva predstavljajo vsako leto. največji odstotek obremenitev v vseh na-Bih občinah ...«
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
po tr k
a i
Zvezni Izvršni svet Je na zadnji seji proučeval razvoj in gibanje gospodarstva v preteklem letu. Cilj je bil predvsem v tem, da se doze ne, kako izpolnjujemo naše letne načrte v primerjavi s petletnim gospodarskim načrtom. Letošnje leto je namreč že 'tretje leto petletnega
■načrta in zato mora-M M I  w ] mo biti pozorni, kako
izpolnjujemo posamezne naloge. Ugotovljeno Je, da smo v prvih dveh letih izpolnili vse osnovne naloge Petletnega gospodarskega načrta, še več, v nekaterih zelo važnih gospodarskih panogah se gospodarstvo razvija celo hitreje, z večjimi uspehi, bolj dinamično, kot pravimo, kot Pa smo pričakovali in si zastavili za nalogo.
Nekaj podatkov, ki bodo pokazali ta razvoj v primerjavi s petletnim načrtom: Narodni dohodek se je v prvih letih Povečeval vsakič za 11—12»/«, to je za 1% več kot smo računali s petletnim gospodarskim načrtom. Industrijska proizvodnja se jc v prvih dveh letih povečala v povprečju za W%, medtem ko je petletni načrt predvideval povprečno 11—12 odstotno povečanje. V dveh letih petletnega načrta *a gospodarski razvoj smo ustvarili že 43"/« povečanja, ki je Predvideno. Gradbeništvo se je povprečno povečalo za 22 , *ed'-ni ko je petletni plan predvidel le 11 odstotno letno v Tudi promet se je povečal vsakič za 10.8%, med-e. bilo predvideno le 8.3 odstotno povečanje. Tako drugih gospodarskih dejavnostih, podatke, ki nas ne zadovoljujejo in kjer bo treba Podvzsti nekatere ukrepe, da dosežemo potrebno skladnost v gospodarskem razvoju, je treba šteti tiste o zaposlovanju in o produktivnosti dela. Skupna zaposlenost se je povečala za 7 namesto za 4%, kot smo predvidevali. Zato zaostaja tudi Proizvodnost dela. Povečati bi se morala za okoli 7 in pol do 8 in pol »It vsako leto, dejansko pa se je le za 7 oziroma še za nekaj manj odstotkov. To je sicer majhen primanjkljaj, bi rekli, toda v proizvodnji pomeni vendarle Velike količine blaga, ki predstavlja tudi dokajšnjo vrednost.
Ze ti, čeprav najosnovnejši podatki za najvažnejše veje gospodarstva govore, da so bile ocene pravilne in 'da je Petletni plan realno zastavljen. Kaže, da so naše rezerve in možnosti celo večje in da bomo lahko v nekaterih gospodarskih dejavnostih dosegli še hitrejši porast proizvodnje kot s«ho računali in kot smo to dosedaj ustvarili. Pri vsem tem 1« treba poudariti še zlasti to, da je naš razvoj hitrejši kot v mnogih deželah na Vzhodu in Zahodu. To konec koncev Ugotavljajo tudi statistike Združenih narodov. Po vsem tem Je razumljivo, da ni nobenih razlogov, da bi menjali osnove gospodarske politike, pač pa moramo načela, ki smo Jih RPrejeli, le še bolj dosledno izpolnjevati in uspehi bodo prav gotovo še večji.
Koristno bo, če bralce seznanimo vsaj na kratko s poetom življenjskega standarda v poslednjih dveh letih. Ni-ll,anio namena govoriti o osebnih dohodkih in o cenah, ker *° zahteva daljše razprave. Porast življenjske ravni se nam-j^č odraža tudi pri mnogih drugih stvareh. Tako na primer ^mo zbrane podatke, da se je potrošnja elektrike v gospodinjstvu v zadnjih dveh letih povečala za 37%. Mimo tega ?a se je povečala tudi potrošnja energije za razsvetljavo, «avni promet, razsvetljavo poslovnih in društvenih prostorov td- za 12"/o. Pomeni, da se je povečala potrošnja elektrike *a gospodinjstva in za široko potrošnjo za 49%. Sedaj prodajamo na leto žc 7.2 milijarde kVVh, od tega uporabimo *a gospodinjstvo in ostalo široko potrošnjo okoli 1 milijardo 'n Pol k\Vh. Se leta 1956 so naša gospodinjstva porabila 643 ^1'jne kWh. lansko leto pa že 1 milijardo in 100 milijonov. udi drugi podatki govore o določenih spremembah v stan-ardu in spremembah v potrošnji osebnih dohodkov., Tako " Je mestni promet povečal za 14°/«. medmestni za 31%. revo? potnikov med mesti se je povečal celo za 82% itd. 'vesticije v stanovanjsko in komunalno dejavnost so se v J^njih dveh letih povečale za 83%, točnenje od 44 na 82 mi-Jard v ]Pt„ jj^fl   Samo za stanovanja je šlo iz te vsote
. *ai več ko« 7%. O povečani osebni potrošnji govore tudi Podatki ?Prer
V
Skupno vlaganje a ^dstev gospodarskih organfztr ;
Na ločeni seji je okrajni zbor nato obdelal družbeni plan po posameznih poglavjih Odborniki so postavili predsedniku zbora Stanetu Nunčič-u več vprašanj s oodročia šolstva, občinskih doklad. telesne vzgoje, gradnje sušilnic za hmelj (Črnomelj), vzdrževanja mostu čez Savo v Sevnici, investicij v kr_ meljsko opekarno In pod. Tudi tu se je pokazalo, kako pereča so vprašanja šolstva ln obnove oziromp gradnje nekaterih Sol v okraju. Čeprav so proračunska in Investicijska sredstva za to dejavnost zares skromna, obstaja vendar le možnost da s skupnim vlaganjem sredstev gospodarskih or-ganizacii zberemo za najnujnejše potrebe v okraju 225 milijonov dinarjev. Tu čaka zlasti sindikate hvaležno ln koristno področje dela. Ce bomo ta sredstva uporabili posamič za -krpan i e lukenj, se to ne bo nikjer  dositi  poznalo. Združe-
nj Itn
prometu v trgovini na drobno. Ker so se cene I Jhiin.la[p. bomo zapisali le podatke o količinah prodanega l^afia. v aidaith dveh letih pa Je trgovina prodala za 15% več «e *Rlarnov' mo1r"v "d raznih proizvodov. Iz tega sledi, da ge •'Vijeviisku m ven novečuje ne glede na spreminjanje cen, t j?!"av Je treba ur»n?'"vati. da je povečanje cen spremljalo te ' Povečini^ es-'i-'h dohodkov. Toda zlasti slednje neka-
1 'e neradi n*t*naJa, p   ^° ie le iii'kr pođatlMVt ki Revore o nezadržnem na-•ačdl<U  na;>*1  «° i> >'larstva  In  o možnostih, da petletni rt »osporlarskega razvoja izpolnimo celo nekaj prej.
na pa lahko pomenijo Izdatno pomo-č v letošnjih negospodarskih  investicijah okraja.
Ker bomo o družbenem planu zaradi njegove obširnostl Se posebej poročali v prihodnjih številkah našega tednika, naj se danes omejim« samo na nekai najglavnjših podatkov:
34 milijard in 891 milijonov dinarjev je bilo lani v okraju družbene bruto proizvodnje, letos pa se bo le-ta dvignila že na 37 milijard in 635 milijonov dinarjev. Narodni dohodek bo znašal lotos 16 milijard in 121 milijonov dinarjev (lani 14 milijard "m !WN milijonov). V odstotkih: povečanje družbenega bruto proizvoda za 7,9 odst. in narodnega dohodka za 7,5 cdst. Doseči bo treba realno povečanje osebne potrošnje na zaposlenega v družbenem sektorju za približno 6,5 odst. Srodstva Hndskih odborov In gospodarskih     organizacij za
skladnejši razvoj družbene rav-
ni morajo bitd letos večja v primerjavi z lanskim letom vsaj za 20 odstotkov. Izvoz industrijskih, kmetijskih in gozdnih oziroma lesnih prizvodov je treba lelos povečati za 4,8 odst. inozemski turistični promet pa naj bi se povečaj za približno 30 odstotkov. Proračunske Izdatke za državno upravo Je treba še naprej zmanjševati, povečevati pa izdatke za prosve'-nokulturne, socialnozdravatve-
ne in še posebej za negospodarske investicije.
Več o tem in okrajnem proračunu pa v prihodnjih številkah  Dolenjskega lista.
Gostje na skupni seji obeh zborov
GG Brežice gradi
Razprava v zboru
proizvajalcev
Odborniki so v razpravi ugotovili, da je z ozirom na izreden poudarek plana na industriji In kmetijstvu, njegova uresničitev odvisna predvsem od teh dveh panog. Razmerje med razpoložljivimi lastnimi sredstvi in predvideno Investicijsko izgradnjo bo zahtevalo kar največ naporov. Povečanje storilnosti dela, nagrajevanje po učinku ln združevanje sredstev so načini, ki jih bomo morali letos uporabljati pri izpolnjevanju plana.
Dolenjska industrija je mlada, zato sta vprašanji organizacije dela in strokovnosti delavcev toliko bolj pereči. Oboje skriva v sebi znatne rezerve. Izpopolnjevanje organizacije dela nI le naloga gospodarskih organizacij, reševati jo morajo ludi organi delavskega upravljanja in zbori proizvajalcev. Strokovno izpopolnjevanje delavcev morajo gospodarske organizacije sprejeti kot konkretno nalogo. Razmišljati moramo o raznih oblikah sodelovanja — kooperacije — med podjetji, ki večkrat zagotavlja lepe uspehe. Mnogo podjetij, ker nimajo zadostnih lastnih sredstev, dela kljub pridnosti v slabih pogojih in brez možnosti za raivoj. V takih primerih moramo pomagati z uporabo združenih sredstev.
655 milijonov dinarjev Investicij v kmetijstvo nam postavlja resne naloge. Ni dovolj, če bomo predvidena sredstva uporabili le, da bi z njimi nekaj zgradili, pač pa moramo z njimi ustvariti nove gospodarske in družbene odnose na vasi. Investicijska politika in pogodheno sodelovanje kmeta z zadrugo nista sama sebi namen. Z njima moramo povečati kmetijsko proizvodnjo. Dozdaj je sklenjenih le 9% pogodb za hibridno koruzo, 17<7« za krompir in 16,2"/,, za travništvo od tega, kar- je p0 pianu predvideno. Ker je pomlad pred durmi, takšno stanje ni razveseljivo. To je dokaz, da občine, zadružni sveti in družbene organizacije na vasi niso dovolj delale. O nalogah v kmetijstvu bodo morali spregovorili tudi /bori proizvajalcev. Družbeni plan je gospodarsko utemeljen, zanj smo sc odločili in ga torej moramo uresničiti,
V razpravi so se dotaknili sklada za kadre in ugotovili, da ga je potrebno v okviru možnosti zvišati. Predvideni znesek dotacij družbenim organizacijam bo v celoti dodeljen okr. odborom SZDL, ki ga bo nato preko posebnega odbora razdelil. Za dograditev sodišča v Črnomlju bo OLO skušal najti potrebna sredstva pri republiki. Ker gradbeništvo, ko so sestavljali plan gradenj, ni razpolagalo g potrebnimi podatki, bo mogoče plan gradenj zvišati. Ker so ceste v slabem stanju, bo treba vprašanje pričeti reševati tako, da bomo vsako leto po eno cesto modernizirali in uredili, ostale pa le vzdrževali. Na razna vprašanja, ki so jih odborniki v razpravi načeli, je dal pojasnila podpredsednik Viktor Zupančič.
Gozdno gosp >darstvo Brežice obnavlja svoj avtopark. Tri avtomobile TAM so že kupili, letos pa nameravajo nabaviti še dva znamke FAP ali Deutz. Tako bo njihov avtopark, ki ga imajo samo za lastne potrebe, popolnoma obnovljen.
*
Letos maja bo vseljiv osem-stanovanjski blok, ki ga je Gozdno gospodarstvo začelo graditi lani za svoje delavce in uslužbence. Stal jih bo 21 milijonov dinarjev, m kolikor so tudi dobili posojilo lz občinske-
ga stanovanjskega sklada. Za dve stanovanji bo plačevala anuitete v znesku 4 milijone dinarjev Okrajna gozdna upravu Novo mesto, ki bo s tema stanovanjema tudi razpolagala.
*
Letos bo Gozdno gospodarstvo Brežice dokončalo gradnjo 5 km ceste na južno pobočje Bohorja, ki so jo začeli graditi že leta 1954. Dograditi morajo še 1200 metrov od Reštanja do logarnice Globoko, kar jih bo stalo 3 do 4 milijone dinarjev, gradnja ce-
Pereč problem gradbeništva
S seje okrajnega zbora proizvajalcev-, ing. Branko Peternel razpravlja o proizvodnji
Na nedavni konferenci občinskega sindikalnega sveta v Vid-mu-Krškem so bili razen delegatov  Se član predsedstva republiškega sveta sindikata tov Svab, podpredsednik OLO Novo mesto tov. Zupančič, tajnik OSS . Novo mesto tov. Usenik, občin- j ski in politični predstavniki in [ drugi. «*
Na konferenci so ugotovili, da j imajo gradbinci mnogo težkoč | pri opravljanju svojih del, pred- j vsem zaradi nemačrtnega grad j beništva. Njihova sezona se zač- ] ne v maju. Vendar plačujejo { nekvalificirane delavce tudi { preko zime po 50 do 60-odstotno, : čeprav ne delajo. Te ljudi bi pa : lahko tudi pozimi zaposlili, mo- ■ goče s kakimi pripravljalnimi | deli. Prav zaradi slabo plani- | ranega gradbeništva so delovne usluge tako drage.
Proizvodni in finančni načrt za leto 1958 je bil v občini Vi-dem-Krško prekoračen za 7 odstotkov. Dodati je treba, da je bilo to prekoračenje doseženo tudi na račun večjega števila zaposlenih. Prav zaradi tega so na konferenci zahtevali, naj v bodoče uredijo tarifno politiko tako, kot jo je nakazal plenum republiškega sindikalnega sveta: delavec naj bo plačan po učinku dela, ne pa od ure. V vseh gospodarskih organizacijah občine je prejemalo plačo po učinku dela le ena tretjina zaposlenih.
Za dvig družbenega standarda bo Slo, po osnutku družbenega plana   občine,  iz   sredstev za prosto razpolaganj« več kot dve tretjini. Tako so že lanj pričeli ^graditi   na  levem  bregu Save stanovanjski blok. Letos pa bo do pričeli z gradnjo sto stanovanj,  za kar bodo Investirali okrog lOfl.milijonov dinarjev S tem   bodo' omogočili   delavcem \ stanovanja v neposredni bližini \ tovarne, \
Na levem bregu Save je zelo I slabo organizirana preskrba { prebivalstva. Z dograditvijo no j vega   trgovskega   bloka   bo to j
delno urejeno, ne bo pa še ze-lenjadne trgovine in mlekarne čeprav je tukaj tovarniško naselje. M.
le ceste pa bo okoli 20 milijonov dinarjev.
Letos bo začelo graditi Gozdno gospodarstvo Brežice tudi 5 km dolgo gozdno kamionsko cesto za svoj revir na Jatni. S tem bo odprtih 700 ha gozdov, ki so bili do zdaj skoraj nedostopni. Sredstva — 10 mili jamov dinarjev — za gradnjo, ki bo trajala dve do tri leta, bodo dobili od OLO Ljubljana. Cesta bo samo za gozdni promet.
V letošnjem letu bo Gozdno gospodarstvo Brežice dogradilo logarnico in gospodarsko poslopje v Bukovinah na Velikem Cirniku. To bo pravzaprav stanovanjska hiša za dva Joga rja z družinama, ki bo imela tudi vodovod in elektriko. Stala bo 3 milijone dinarjev.
NAS OBISK
Samo po učinku
Jože Nagelj je mojster v Industriji obutve Novo mesto. Razvoj bo terjal letos od nas naporov za povečanje storilnosti dela, ki je neposredno povezano z normami in nagrajevanjem po učinku. BIH smo ra-
dovedni kai mislijo o tem naši delavci.-* Tovariša Naglja smn »potegnili« nd njegovega f troj a in ga vprašali:
»Kaj mislite o načelu: vsakomur plačo po njegovem delu?«
»V našem podjetju plačujemo po učinku že odkar smo pričeli 5 proizvodnjo. Mislim, da Je to najbolj pravičen način plačevanja, saj dobiš le toliko kolikor si naredil. Tako se tudi dviga proizvodnja, ker ie delavec prisiljen delati, če hoče zaslužiti.
Najprej smo plačevali na akord od vsakega para čevljev.
Ker smo proizvodnjo Izpopolnjevali, smo delo počasi delili na posamezne faze. Zato smo •akord iz enega para čevljev nato delili na dele Čevlja ln tako priš i na norme. Delavci so se na fazah dela Izpopolnjevali in vedno več proizvajali. Ce opravljaš vsa dela. ki so oo-trebna za Izgotovltev enega para čevljev. se veliko teže priučiš kot samo enemu delu. na primer pribijanju kllncev ali prešlvanju. Ljudje so postali pravi, mojstri. Storilnost je rastla In od tega je imela korist vsa družba ln delavec, ker ie več naredil ln več zaslužil.«
Z odgovorom tovariša Nag]ja smo bili zadovoljni. Njegove besede so bile tako prepričujoče, da smo mu radovedni zastavili Se eno vprašanje, ki nI bilo v načrtu. »Kaj bi storili, če bi pri vas norme ukinili ln uvedli plačevanle na uro?« Brez pomisleka ln odločno je odgovoril:
»Podjetje bi tako i zapustil ln odšel drugam, kjer so norme. Privadil serp se delu ln ne morem gledati človeka, ki postaval«
Kako ste seznanjeni s tarifnim pravilnikom in načinom obračunavanja?«
»Oboje mora biti kar najbolj preprosto in razumljivo. Zadevo smo uredili tako. da vsak delavec ve. koliko zasluži od kosa ln svojo proizvodnjo tudi s^m beleži. Ce želi kontrolirati obračun, oomnpžl število kosov z denarno postavka ln Izračun je gotov. Novi tarifni pravilnik prlpravlia desetčlanska komisi-ia. V njej so predstavniki vseh faz dela. Ko bo pripravljen, bo p njem razoravl;al upravni odbor ln ves kolektiv.« -c-l
Bilo je na zadnjem zasedanju delavskega sveta v nekem našem starem podjetju. Na dnevnem redu je bila obravnava o poslovnem uspehu za preteklo leto. Stvar resda ni lahka za preprostega človeka, ki dela pri stroju. Toda če j.e posredovana na lep. razumljiv način, jo lahko vsak razume in sklepa o nji.
Grafični prikaz delitve celotnega dohodka je približno takle: 450 milijonov celotnega dohodka, ta pa se razdeli takole: polovico predstavljajo materialni stroški, četrtina so obveznosti do družbe, amortizacije, obresti, prometni davek, prispevki Itd. Ena četrtina :e dohodek: 0d tcjja predstavlja okroglih 120 mi i.jonov dinarjev čisti dohodek. O tem naj teče razprava, te-11 naj DS razdeli na osebne dohodke in sklade podjetja.
Tu pa je treba nekatere stvari enostavno poznati, da bi se razumele! Tudi delavec za strojem naj bi jih razumel, ne <<am<i oni iz knjigovodstva Računovodja je lepo, jasno in razumljivo tolmačil, kako In kaj, kaj predstavlja Čisti dohodek podjetja, kako se lahko razdeli koliko ga je že porabljenega za redno izplačilo osebnih dohodkov. k»lik<, |e od tega prispevkov za soeia'no zavarovanje, stanovanjski fond, redni proračunski prispevek itd. Tudi to ie povedal, da so v tem osebnem dohodku všteti tudi že zheski (skoro dve plflči), ki so že bili izplačani nad tarifnimi postavkami pn tarifnem pravilniku. Ostalo le Hiub lemu še nkreglih 20 milijonov za sklade podjetja Tu pa so se Pričele težave Najprej Je direktor obvestil člane «veta. d;i se pn prejšnjih "sklepih že
razdeljena sredstva za nabavo osnovnih sredstev, ki jih podjetje nujno potrebuje, saj so za nadaljnjo razširitev proizvodnje nujna, življenjsko potrebna! Nekatera od teh so celo iz uvoza in že naročena, o vsem tem pa je celotni delavski svet v podrobnostih seznanjen in je za tako gospodarsko politiko tudi glasoval. Upoštevajoč ta dejstva »n obveznosti do rezervnega sUl.ida  Podjetja ostane za delitev t
ma — kolikor dobiš, toliko razdeliš. V drugi glavi se je porodila ideja, da bi najeli kredit — kot da tega ne bi odslužili sami, z lastnim delom! Tudj ta tovariš je pozabil nedavno razpravo o tem, da ima podjetje že skoraj do zgornje meje izkoriščeno kreditno sposobnost, ker je pač staro in se obnavlja šele zadnjih nekaj let. Najbolj ga je pihnil oni, ki je rekel kratko 'n Jasno:
Upravljamo ali delimo?
sklad skupne porabe (ki* jc minimalen in tudi Se odobren) in v sklad osebnih dohodkov le še znesek v višini okrog 30 odstotkov mesečne plače. To je dober rezultat, saj okroglo dve plači nad tar. pravilnikom oh tako viso kih stroških vzdrževanja o-a starega obrata niso kar tako. Seveda ljudje _ predvsem nepoučeni — smatrajo, da so zaslune večje, znatno večje, toda ali ni del uspeha tudi nov prizidek, pa nove naprave, novi stroji, ki so bili nabavljeni v preteklem letu? Brez dvoma   le  da  to  radi  pozabimo . .
Po tej razpravi se je oglasil prvi neverni Tomal Nekai so mu ie zavrtelo, pa je predlatral. da bi stroje plačali iz denarja. k| so ga podjetjir dolžni — u p e I ! Mož le verjetno pozabil da Je hi!« že večkrat pojasnjeno, da se dohodek ne deli kot do-
»Ljnrije toliko delajo, da so si zasl., žili pol plače, pa naj jo dobijo, kjer hočejo. Dati jim jo je treba, pa če niste zato, jo  pa lahko  vzamemo, saj srn« delavski svet mar ne?«
Kie. le kje »jo lahko vzamemo« lo-variš? Mar nam danes, po osmih letih delavskega samoupravljanja, še ni jasno, da delimo lahko edino plodove svojega lastnega dela? »Vze-♦I« <e ie dalo nekoč nred leti: oblasl lz rok kapitalistov ln izdajalcev, vzelo se jim je lahko prizvajalna sre Iva ki so jim jih zgradili žulji naših očetov, do kraja izkoriščanih v svojih 10 in 12 umih delavnikih! Vzeli je mo-eoče tudi doma iz sklede le teliUo kolikor smo vanjo vložili, pa nič več. Seveda, še nekje Je mogoče vzeti — s snsedoveca kupčka. Toda to je kraja Komu pa hI delavski   svet  »vzel« f
podjetju denar za delitev plač nad tarifnim pravilnikom? Lastniku? Kdo pl. je lastnik — če ne družba!? Kdo kroji usodo temu in drugim kolektivom, či ne člani delavskega sveta, ki obravnavajo in delijo na sklade tisto kai H kolektiv prigospodaril v enem letu? Kdo razpolaga s presežki dela. seveda po veljavnih predpisih, če ne delavski sveti?
Ce pomislimo na drugo plat pravkar zapisane izjave, bomo videli, da Je v današnjih razmerah gospodarjenje nekaj več kot poslušanje posameenikov in njihovih želja, ki so seveda popolnoma razumljive. Le kdo ne bi glasoval Ea delitev, če Je ta možna! Ne četrtino, dve plači bi izglasovali, če bi le bil denar zanje. Tako pa se v tem kolektivu držijo parole: »Dvakrat da, kdor hitro da« in so delitve na dnevnem redu skoraj po vsakem tro-mesečnem obračunu. Seveda no malem, to pa se ra/gubi: ljudem sicer sproti koristi, ne dovoljuje P» i1"1 večjih »invesiieij« na domačem področju, Kato Je potrebno, da se vsi delavci, posebno pa Se člani upravnih organov podjetij podrobneje seznanijo s predpisi, načeli In drugimi določili ki urejajo meje med družin* In kolektivom meje med , gospodarnostjo i napredkom ter ozko gledano trenutno koristjo, ki jo lahko neposredno vtakne vsak posameznik v žep. In iutrišnji dan? Mar ta ni važen, ali ni važna zamenjava strojev?
Razmisli tovariš, pa morda prihnd-■iič ne boš več za »vzeti«, temveč boš zahteval več pojasnil za svoje pre-v,.>i... i*..--. Zasluga vseh Je tudi pravica vseh! -ok
4656
^$%$++%%%^
G$//$E/%$+%+/^^$P/$%+%%$//$$+%+%+/+/$$*/ %^^
M+%O
I Toneta Majcen
SPOMINI NA BORBO
Mica se je med ofenzivo skrivala v Dolah nad Skocjanom skupaj z mladincem Lojzetom Trpinčim, Jarkovič pa je kljub opozorilu, naj ne hodi v svoj kraj, odšel in tako so ga po ofenzivi ujelii belogardisti in čez nekaj dni ubili* Italijani so pri Skocjanu ujeli tudi aktivista Blaža Sutarja, Iljaža, Praznika, Ivana Robeka, Jožeta Sedeja in še nekega partizana, ki je bil na okrevanju v Stari Bučki.
Drugi dan je prišel v naiš bunker Se Karel Forte. Razen Forteja, ki je imel v redu pištolo, smo imeli mi samo pištolo 7.35, to je orožje, ki ni bilo za obrambo; se sami bi se težko ubili. Italijanska ofenziva se je začela šele čez tri dni. Najprej so prišli na Telče, kjer smo jih zagledali. Tomažičevi so nam skuhali Se dobro večerjo in prinesli nekaj hrane.
Ves čas našega bivanja v bunkerju pod Ota vri ikom sta nam kuhali Leni Tomažič in svakinja Julka Tomažlč. Prav tako sta nas obveščali o gibanju sovražnika. V bunker nad Lakencem smo se prestavili, da bj dobili čimprej zvezo s partizani. V tem bunkerju smo bili brat, jaz, oba Blatnikova in Karel Forte. Hrano nam je nosila Lojzka Blatnik, žena • Pepija. Ko po nekaj dneh ni bilo od nikoder nobenega partizana, sem jih šla jaz iskat, ker je to bilo najmanj nevarno. Dobila sem jih v Cužnj vasi; bila sem vsa srečna, da sem spet videla našo vojsko. Ko sem se vrnila, so mi povedali, da nas je iskal okrožni sekretar Novega mesta Cerne-Klemen. Odšli smo na Cretež, kjer je bila takrat II. četa Vzhodno-dolenjskega odreda. Brat je bil takoj določen za komisarja relejnih postaj. Pepi Blatnik je ostal v enoti kot obveščevalec, Hans Blatnik je odšel na okrožje Novo mesto za kurirja, jaz pa sem prisila, če grem lahko v III. četo VDO, kjer je bil komandir Vinko Robek, komisar pa Franc Kumše- Stamenko V tej četi, v kateri je bila tudi že Mica, je bilo mnogo domačinov in sem se prav dobro počutila, V četi sem ostala do novembra 1942. leta. V tem času so Italijani napravili še nekaj večjih napadov. Priženem od njih so nas Italijani napadli z mifnometi in težkimi strojnicami; ranjeni so bili triie tovariši, med njimi tudi Teropšič V četi je bila za bolničarko Justi Drčar iz Dolenje Straže, zelo korajžna partizanka in priljubljena med borci. Justi je na hitro obvezala lažje ranjence, TeropšiČa pa je morala pri umiku podpirati, nosila je tudi njegovo puško; gredoč sta se prepirala, kdo bo streljal, Justi pa je rekla samozavestno:
-Streljala bom pa že jaz!« Malo prej smo napravili nekje rekvizicijo. Imeli smo konja, kravo iri vola. Med najhujšim ognjem, ko je bilo vprašanje, če se bomo sploh lahko prebili iz obroča, je dal komandir Robek nalog, da pustimo živino in se umikamo sami. Konj in krava sta se res takoj izgubila, vo! pa je ied za nami kakor pes in tudi ko smo prišli na mesto, ga ni bilo treba privezati. Ta njegova -zvestoba« mu j« podaljšala življenje za nekaj dni, saj ga kljub pomanjkanju hrane nismo mogli takoj ubiti.
Zaradi stalnih napadov Italijanov in belogardistov se je morala naša četa priključiti bataljonu, kjer je bil komandant Nace Majcen-Taras. — BiLi smo nekje pod Trebolnem, ko nas je napadlo mnogo Italijanov. 2e več dni nismo jedli. Hoteli smo skuhati krompir, a že so začeli Italijani napadati taborišče z minometi. Mina je*priletela v kuhinjo, da je posodo kar odneslo. Pri napadu ni bilo hujšega kot dva laže ranjena in mi smo bili še nadalje lačni. Umaknili smo se na Jagodnik, kjer smo ostali dalj Časa. V partizanski tabor na Jagodniku so prihajali tudi drugi aktivista, kot Klemen, Meta Košir, Dana Bravničar, Aleš, Dunja Sčurk, Katja Ru-pena, Slavka Becele in drugi. V novembru 1942 je prišel pome in Mico tovariš Klemen in odredil, da morava nazaj na škocjanski rajon na politično delo. Tovariš Klemen mi je med potjo na Novo goro povedal, da sem sprejeta v članstvo KP. Bila sem izredno vesela tega zaupanja.
Med italijansko ofenzivo se je organizacija OF na terenu precej zrahljala. Nekaj aktivistov je bilo pobitih, nekaj aretiranih im poslanih v internacijo, nekateri pa se iz strahu niso upali delati. Precej moških iz škocjanskega rajona je odšlo k belogardistom. Župnik Skoda in nJemu podobni pajdaši so imeli nekaj uspeha. Z Mico sva prišli ponovno postavljat odbore OF po vsem rajonu. Hodili sva izven rajona na Mal-kovec, kjer sva imeli vezo z Rezko Udovč in Ivanko Borštner, ki sta vzdrževali zvezo med Krmeljem in Mokronogom. Zaradi stalnega kontroliranja terena po belogardistih sva od začetka imeli spremstvo iz enot. Tako je bil nekajkrat z nama na terenu Franček Saje. V vaseh pod Skocjanom so bila zelo pridna Vrčkova dekleta in Iljaževa Tončka, ki je bila tudi v odboru SP2Z. Franc Iljaž je tudi šel pozneje v partizane. Prav tako so bile aktivne žene lz Goriške vasi, v,Zagradu Jožefa Kocjan, Micka Kirar, na Otavniku Julka Tomažič in Leni, na Jeprjeku Nežka Eržen in druge. Lahko rečem, da so bile prvi čas po italijanski ofenzivi ženske bolj pogumne in jih vse nasilje ni prestrašilo. S prihodom političnih aktivistov in naših enot so ljudje ponovno dobili zaupanje.
21. januarja 1943. leta so našo bolnišnico na Selah'nad Klevevžem napadli belogardisti. Bolnišnico so obkolili, samo hrabrosti zaščitne čete se je zahvaliti, da so vsi pokretni ranjenci ušli. Tri hudo ranjene so belogardisti zaklali. Del ranjencev je pribežal na Otavnik, kjer smo bili takrat okrožni sekretar Klemen, jaz, brat in Mica. Bilo je zelo mrzlo, ranjenci so bili v spodnjem perilu, nekateri tudi bosi. Ranjence smo spravili v Tomažičevo hišo. Julka in Leni sta jim skuhali čaj in kosilo, raztrgali nekaj rjuh in obvezali najpotrebnejše. Potrebno je bilo hitro ukrepati, da se ranjence vsaj za silo obleče in preko noči spravi na varno. Z Mico sva odšli na rekvizicijo v Zagrad k Francu Kocjanu. Pobrali sva nekaj čevljev in oblek ter hrane. Na Otavniku sva organizirali dva voza in prevoz težkih ranjencev. Z nami je šel tudi Klemen, ki je vedel, kje sta enota in bolnišnica. Bili so nekje pod Trebelnem. Ranjence sta peljala Lojze Tomažič in Sladic, oba iz Otavnika. Ponovno smo organizirali tudi partijsko celico, katere sekretar je bila Mica, član jaz, kandidata pa Unetič in Tone Llndič.
KRVAVA TRAGED
POD BOHORJEM
(Nadaljevanje in konec) Njeni prebivalai so revni, pre-življali so se največ z dnina r-skim zaslužkom Od njil. vodi pot mimo Kunejevega hrama, kjer je že tretjd dan taborno 18 borcev čete. To so opazili tudi Novakovi, ki so se jim zdeli ti moški sumljivi. Ne morda sumljivi zato, ker bi vedeli, kdo so in kaj nameravajo, temveč ravno zato, ker jih niso poznali in so se zaradi svoje nevednosti bali, da jih ne bi ponoči okradli. Zato so Novakovi poslali svojo hčerko k bližnjemu blokfirerju Moškonu s siporoillom, da se na Kunejevem hramu že nekaj dni zadržujejo sumljivi moški. Od-
Elektrika za Suho krajino
Letos je predvidena dograditev daljnovoda iz Visenj do Hlnj. Elektrlfikacijski odbor v Hinjah s svojim delom ne odlaša, kajti Suhokranjčani si želijo elektrike. Dosedaj je že narejeno precejšnja delo — Izkopane so jame za daljnovod; začeli so jih kopati pri Višnjah in   zaključili   pri Hinjah.
Tudi v Ajdovcu z deli nadaljujejo. Sedaj urejujeig priključke za omrežje, to ie nameščajo konzole na gospodarskih poslopjih M, S
Dobili bomo zvočne razglednice
Naša tovarna »Jugoton« * v Zagrebu, ki izdeluje gramofonske plošče, ni znana le doma, ampak tudi v tujini. Letos pa pripravlja »Jugoton« novo presenečenje: zvočne razglednice. Podobne bodo obiČaijnim, kakor jiih uporabljamo za dopisovanje in čestitke, toda položene na gramofon bedo rer>rod"cira> pesem ali glasbo, ki bo na njih co?netta. Mimo tega bodo uporabljive tiudd kot običajne razgled niice.
slej se je tragedija naglo razvijala.
Pri Moškonu je bil Grzina, k, je bil pripravljen na izdajo. Napisal je listek, ki sta ga Novako-va in Moškonova punčka moral) nestd na občino v Podsredo, Zupan, tega sporočila niti ni vzei oreveć resno, češ česa se le Novakovi boje, saj so tako revni da jim nimajo kaj vzeti. Bolj pa se je za vsebino spoiooila zavze županov nameistnik Jercelj tri jc takoj vse iporočil nemški žandarmeriji v Kozje. Nadaljnji do godki so se odvijali z bliskovit*, naglico.
Zandarmerijska postaja v Koz jem je takoj poskrbela za poja čanje. Popoldne 29. novembra M je okrog 40 policistov odpeljalo proti Podsredi. Tam so spotoma naložili izdajalca Jerclja, ki jim je kazal pot. Kamioni so se usta-vili v Železnem za Kunejevim hlevom, kjer so se v hiši dogovarjali z Joižetom Kune jem komandir in dva člana čete o pred videni akciji v Šempetru.
Le-ti so najprej mislili, da j* nekdo izdal njih in da se je po-lici(ja zato ustavila pri Kuneju Podoba je bila, da so izgubljeni, vendar so se poskušali rešiti. Iz stranske sobe, kjer so se razgovarjali, so planili v kuhinjo, od koder so vodile stopnice v klet. Bežatj, skozi hišna v ruta bi bilo namreč brezupno, kar «a je kakšnih 30 m od tu ustavJa policija, ki je lepo videla, kaj *• godi pred,Kunejevo hišo in na dvorišču. Toda tud;, v kleti pod hišo se ni bilo mogoče *krit; Ker so pričakovali, da bo policija vsak čas zavila proti hiši uo začela s preiskavo, jiim 'e pre-ostajalo dvoje: ostati v kleti, kar je pomenilo gotovo smrt, ali bežati, za luišo skoei kletna vrata, k; jih policija še ni mogla Vpa-zovati. Gozd je biil od hiše oddaljen res samo okrog 100 m, vendar je bila treba bežat; mimo nekaterih hiš, kjer so ljudje opazovali nenavadne dogodke in kdo ve, če se ne bo med njimi
naše] kdo, ka bo <Apozi>r:il policijo nanje. Tudi, v tem primeru so izgubljeni.
Vendar so se odločili -.a beg Med zbramimj. ljudmi ni bilo izdajalca, srečno to zbežal' v bliž. nji gozd.
Toda Izdana hi bng urojićl borcev pri Kuneju, *eivi.eč je policija zavila v hrib, kje* je v Ki.irie'pvem hramu   •v-n.."- t"
članov čete. Bližala s« je tretja ura popoldne, ko je sovražnik po gozdu neopazno   prišel za hram in zavzel položaje. Iznenada i>o udarili rafali brzostrelk Ln strojrvc v streho hrama; bore ieravno popolnoma ^nenaden :ri presenečeni, so začeli s pu-škami in, ročnim; bombami ! ra nit j  poiioiJ! pristop do hramu
Drenov«'t \ senik v Lokvah — predzadnje taborišče Brežiške ćete
na tuli poiicija, ki n; vedela, /a kako močnim sovražnikom :r*j| opraviti. Zjto so Nemci začeli besno streljat) po hramu. Iz prestreljene noge Ivana Milavca, ka je kmalu pade.) v nezavest in ie ni več zbud>il, je začela liti kri. Milan Kovačič i mahnil zadet v glavo; <b njem se j« igrudi! v prs! -mrtno zadet Marjan Cerjak; šest borcev je biLo ranjena h Preostal) sr sc hoteli tešiti t begom, .oda bilo je že prepoano. Po polurni borbi je policija obkolila hram od vseh strani. Ob steno hrama je i daji priskočil nemški poročr.ik m zagrozi!: » Ce se ne predaste, bomo hram zažgali.«
Preživeli borci so se spogle-Jali. Molčaij so. Tedai si j-e Drago Hlebec pomeril revolver v glavo in Donosno odvrnil- »Mene živega ne boste dobi i.i v r-o-ke.« Sprožil je poslednji strel.
Ko je legel prvi mrak na iem-jo. se je po ry»st.' .?. Gorjam proti Podsredi pomikal žalosten jprevod. Sest ranjenih in pet ijetih borcev, kj so Jih vklenili tesno drug ob drugega, je opremljalo voz, na katerem so oeljala štiri padle partizane Za njimi je bila cesta gosto posejana s kapljami rdeče krvi
S. S.
Volitve: do 20, marca
S plenuma občinskega komiteja T S Videm-KrSko — Za novega sekretarja obč*i-skega komiteja je bil izvoljen tov. M lan Ravbar
20. februarja je bil plenum občinskega komitaia ZKS Vir dem-Krško. Miano članov so se plenuma udeležili še sekre-tarii . osnovnih organi? a cii član sekretariata OK' Novo meato tov. Martm Zugel. 't; zastopnika OZZ.
Obžinno so t; i r -.ratvlj-aJki o kooperaciji in ugotovili, da je najuspešnejša pri sklepanju pogodb kmetijska zadru-
ga Videm, ostale zadruge pa še niso m celoti opravile predvidenega dela. Zato ie nujno, da iim priskočijo na pomoč vse politične organizacije im občinski ljudski odbor. Z vso skrbjo je treba pripraviti seminarje -za člane zadružnih svetov, saj bodo to prvi kooperanti, ki bodo dajali vzgled ostalim veščanom.
Razpravljali so tudi o no-
Partizanski
Malokatera belokranjska vas se lahko ponaša s tako partizansko tradicijo kot skromni, gostoljubni, partizansko zavedni Suhor. Ne samo, da je ta vas med narodnoosvobodilnim,   bojem   dala r
lijani in belogardisti in strahovali ljudi daleč naokrog Važnosti te sovražne postojanke pa se je zavedalo tudi vodstvo partizanov, ki se je odločilo, da to sovražno trdnjavo   likvidira.   Takr>   m v
tiuiorsKu bOia ONi ime narodjoegu neroja Martina Južne
partizanskih borcev in bork, aktivistov in pristašev osvobodilnega gibanja, iz Dra-gomlje vasi pri Suhorju je bil doma tudi padli narodni heroj Martin Južna.
Sovražnik, ki mu je bil zavedni Suhor trn v peti, pa je sklenil prav tu osnovati svojo vojaško postojanko. Tako so se leta 1942 na Suhorju v iupnišču in Koli utrdili Ita-
noči od 26. na 27. november 1942 borci Cankarjeve brigade, Vzhodnodolenjskega odreda in XIII. hrvatske prole-tarske brigade napadli sovražno postojanko na Suhorju in jo v trdem boju uničili. Šola in župnišče sta zgorela, ujetih je bilo 99 sovražnikov, ostali pa so padli ali zgoreli v ognju.
Pomen tega boja na Suhorju je daleč presegel lokalni
okvir, saj je bil s tem napadom zadan odločilni udarec belogardistom v Beli krajini, hkrati pa se je prvič v boju odkrito manifestiralo bratstvo jugoslovanskih narodov. Prav zaradi pomembnosti tepa bo-ja je 28. november-p*»t*l občinski praznik metliške občine Partizanski Suhor je zadihal in ko so obe belokranjski mesti Italijani uklenili v bodečo žico in bunkerje, ko so strahovali Semič, Stari trg. Vinico in druge kraje, je Suhor že živel svobodno življenje. Tako je bil ie v juliju 194,2 v Dolenjem Suhorju prvi vaški sestanek SPŽZ, kasneje pa «se je na Suhorju in v bližnji okolici zvrstila vrsta pomembnih dogodkov, od katerih bodo naslednji trije ove-kovečini tudi na novi spominski plošči, ki jo bodo odkrili na suhorskem poštnem poslopju v nedeljo 8. marca.
Pri Suhorju je bil 26. maja 1943 ustanovljen okrožni iniciativni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze «a Belo krajino.
8. avgusta 1943 je bila v lozi pri Suhorju prva ^konferenca
terih prva opozarja mimo idoče, da je bila na Suhorjtt 15. do 17. julija 1943 prva okrožna konferenca Zveze slovenske mladine za Belo krajino, druga pa, da je bil prav v isti hiši 11. oktobm orvl   T.bor  Ktovenskih pravni
kov na osvobojenem ozemlju Tudi pred suhorsko šolo stoji kamnit steber v spom;v na zbor Tomšičeve, Sercer-jeve in Bračičcve brigade, ki so v sestavu XIV. vroletarske divizije od tu krenile 7. januarja 1944 na zgodovinski pohod preko Hrvatske na Štajersko.
V steno šole pa je vzidana tudi velika spominska plošča, na kateri sesveti 68 imen padlih partizanskih borcev s Suhorja in 13 okoliških vasi.
Vsekakor so to samo nekateri važnejši dogodki, ki so ljudem trdneje ostali v spominu. Bilo pa je na Suhorju in okolici še vse polno skritih junaštev in tihe požrtvovalnosti tamkajšnjih ljudi, ki so z nesebičnimi napori in žrtvami prispevali časten delež za našo svobodo. -r
vem sistemu nagrajevanja in uporabi ustvarjenih siredstev. Govorili so se o zaključnih računih za leto 1958 ln o razdelitvi sredstev.
V&e osnovne organizaciije ZK iz območja občine Videm-Krško bodo imele volitve do 20. marca.
Ker se je občina razširila, je čedalje večja potreba po profesionalnem sekretarju občinskega komiteja ZKS. Dosedanji sekretar tov. Maks Babic bi se bil rad posvetil &vo;i službi, zato ie sekretariat občinskega koimiiteja predlagal na plenumu zs novega sekretarja Milana Ravbarja. Tov. Ravbar je bil soglasno izvoljen, medtem ko so za org. sekretarja izvolili Savka Srilbarja.
Zdravljenje raka s kohalino bornim
^Bolnišnica dr. Medena Sio-lanoviča« v Zagrebu je dobila kobaltno bombo za zdravljenje raka. V ta namen so v bolnišnici zgradili posebne prostore z zaščitnimi zidovi, da je osebje bolnišnice zavarovano Pred sevanjem radijskih žarkov — Strokovnjaki menijo da le mogoče i kobaltno bombo ozdraviti 70 odstotkov obolelih za rakom- Ko je kobaltna bomba montirana, n« terja skora) nobenih stroškov več. Električnega toka porabi toliko kot hladilnik, uporablja se lahko deset let, na dan pa se lahko z njo zdravi 60 do 100 bolnikov.
i NAROCAJTF •  IN SlklTE
•  DOLENJSKI LIST!
IVAN   CEHI C:
Od Beograda
da album&kv meje
Zapiski slučajnega po potn t k a
Na eni izmed kontrolnih železniških postaj nas je pozdravil železničar z rdečo zastavico v rokah. Celo veliki so bil i rdeči biki. Poskušal je tudi ob tej priložnosti pokazati s svojim zadržanjem dostojanstvo človeka, ki opravlja zelo pomembno vlotgo, čeprav je že ne vem kolikokrat pozdravljal mimohod vlaka-
Njegova modra uniforma me je spomnila na pogovor*z enim izmed prav tako uniformiranih ljudi, tisti človek je sodelova.1 v veliki železnlčarski stavki, v letih med obema vojnama, ko so si poskušali priboriti železničarji od stare jugoslavan&ke vlade osemurnl delevni čas in večje plače.
»Ej, fant motj, Ce so nas takrat tolkli z bikovkami? So, tolkli so nas. Pa streljali &o &as. Vojsko so podali nad nas rodne brate ... Nekega postajnega načelnika so premlatili do mrtvega. Na domovnLh postajah to preluknjali s kroglami vagona in lokomotive. Toda nismo popustili. Vlaki niso speljali, dokler nismo dosegli naših pravic. Natančneje povedano, smo
navsezadnje spet «.potegnill kratko*, toda smo vsaj potem pokazali, kdo smo m kaj zmoremo .. .«
... Zvlžg lokomotive.
Se veliko sem videl tisto popoldne skozi okno vagona, s klopi, ki so postavljene drugače kot v navadnih vagonih, v kakršnih smo navajeni potovati. Vzdolž obeh strani vagona so napravljeni leseni sedeži, zlizanl od sedenja neštetih potnikov, Irl jih že nekaj desetle-
tij prevaža ta mala, nebogljena v pari okopana železna iigrač-
ka . •..
Preden smo prispeli v Zaje-čar na postajo, je zdrvelo nekaj dečkov skozi naš vagon; pripravili so se, da bodo na določenem mestu skočili z vlaka. Sprevodnik, ki je sedel z nam! ni niti poskušal, da bi jim to preprečil.
»Ze leta in leta jih gledam, kako skačejo. Verjemite ml, da n.isem Imel Še nikoli priložnosti videti, da bi kdo izmed njih po skoku padel«.
Na poti Svetozarevo^-Cuprija
Za trenutek sem se spomnil ne ravno davnega datuma, ko sem tudi sam gledal fante, ki so skakali iz tramvaja na ljubljanski železniški postaji...
Želim le, da bi prisostvoval »poslednji vožnji*.
Sam ne vem zakaj.
Morebiti zato, ker sem se lahko še isti dan uveril, kako je tudi nekdanja, rvjurina Srbija odšla enkrat za vselej v nepovrat. Kakor starka, ki živi samo Še od spominov. Tožrnih spominov, polnih grenkega priokusa...
Prvo. čemur sem se v Zajec aru začudil, je bil novi kino. Ali pa le prenovljena stavba. Vsekakor se nisem nadejal toliko ljtidi na zaje-"čarskih ulicah. Presenetil me je tudi »korzo«, po katerem je defilirala mladina. Spominjam se, kako sem nekoč skušal pojasniti obsrtoj »štrafte« v Beogradu. Z navado. In z dejstvom, da so kavarne im restavraciije v našem glavnem mestu manj udobne, kakor je recimo v Novem mestu »Kavarna« na trgu.
Kako se človek lahko zmoti.
Kaijti v tem trenutku sem se spomnil ne samo »štrafte« dn »Ambasad* — pod drevjem na Teraaiijah, ampak tudi zagrebške »špice«, splitskega »straduna« in večernih sprehodov okrog novomeške Lo-ka 111
Suhorski rojak - narodni heroj Martin Južna
Slovenske protifašistične žen ske   zveze   za belokranjsko področje.
14. decembra 1943 pa je bila na Suhorju druga konferenca Slovenske protifašistične ženske zveze za belokranjsko okrožje. Prisostvovala ji je slovenska delegacija, ki se je pod vodstvom tovariša Bdrisa Kidriča vračala z II. zasdanja AVNOJ v Jajcu.
Toda prebivalci no Suhorji $o sprejemali tudi prej in pozneje partizanske borce ranjence, delegate, zboroval-ce... Tako sta na . sedanjem poštnem poslopju že vzidani dve marmorni plošči, od ka-
wvwvvy^yyvVywvwWvV
Cemu še strah
Na nedavni seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Sevnici Je bila daljša razprava namenjena vprašanju kooperacije v kmetijski proizvodnji. Referent za kmetijstvo je % nazornimi itevilkaml pokazal dosežene uspehe na tem področju za spomladansko setev. Ti uspehi sicer niso zavidanja vredni, vendar kažejo,' da si nova oblika kmetijske proizvodnje počasi le utira pot med naše kmete. Vendar pri teh številkah zbode v oči nekaj drugega — človek dobi občutek, da kmetje kljub časopisom, radijskim oddajam in predavanjem, ki so ponekod tako zelo nazorna, da so razumljiva vsakemu kmečkemu gospodarju, ne verjamejo dejstvom.
Primer: v Šentjanžu so na predavanju med drugim tudi kalkulirali. Po stvarnih cenah so pa lastni oceni kmetov zapisovali stroške, na drugi strani pa učinek, ki je na spodnji meji verjetnega. Ko je rezultat pokazal čistih 56.000 dinarjev dobička na 1 ha njive, posejane, s pfie-nico (mimogrede — ta rezultat je bil celo po mnenju prisotnih kmetov z ozlrom na predvideno majhne; žetev visoki), temu vsi kmetje verjeli, toda plan setve kljub temu ni bil dooežen. Odkod torej bojazen pred sodobnim načinom obdelave?
V razpravi so nekateri menili, da kmet smatra t« »novotarije« še vedno kot posku«. To pa ne drži, »J sn na velikih kmetijskih posestvih že. več let zaporedoma dokazali, da globoko oranje, pravilno gnojenje * hlev km in umetnim gnojem lahko da donos, ki je tudi več kot enkrat večji o I običajnega. Da se kmet boji tvegati. f>&: saj toča ne izbira, suša In moča tudi ne! Mar pri deležu, k] sta r a vložila skupno kmet In zadruga, ne tvegata oba enako? Mar ni vsak posevek, ki ga kmet p. seje. 'udi izpostavljen  vremenskim neprilikam!
Kaj potem ovira kmeta, da se ne oprime ponuđene roke? Zanimivo bi bilo slišati preproste«* kmeta, da b) sam povedal v Dolenjskem lista, kaj ga moti Eno je gotovo — velike kmetijske površine, obdelane na sodoben in zato tudi cenejši način, ki dajejo iz 'eta v leto več pridelkov, bodo kmalu konkurenca v ceni in količini. Zato je čas za prilagoditev novi proizvodnji že tu. če Se ne uhaja mimo našega kmeta. Pa ne sumo co^rodarska. tudi politična naloga je to. Mar se kmet ni dolžan boriti za večjo proizvodnjo oh rami delavca? Večja proizvodnja pomeni boljše življen.ie, kar še posebno 'elja ra kmet*1 saj plača davek (dajatve družbh od novršine ne (jlede na to, kaj iz teh površin s pametnim gospodarjenje«* iztisne! -ok
	KULTURA IN PROSVETA	
		
ZA TRDNE, GLOBOKE TEMELJE
Pred letom dni je kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije v Mariboru osvetlil važna vprašanja kulturnoprosvetne dejavnosti ter pokazal na najvažnejše naloge na tem polju. Razprave na kongresu so se snovale na referatih naših vidnih javnih delavcev, poročilih raznih komisij in diskutantov. Uredništvo Dolenjskega lista se je obrnilo z nekaj vprašanji o kulturnoprosvetni dejavnosti v našem okraju na tajnika Okrajnega sveta Svobod in PD tovariša Lojzeta Kastelica, ki nam takole odgovarja:
L vprašanje: tovariš Vlado Majhen je poročal, da družbeno ekonomskega izobraževanja zaradi njegove obsežnosti in žive dinamike ne moremo v celoti dosegati v šolah in njihovih programih. Zato morajo te naloge prevzemati tudi subjektivne politične sile (ZKS, SZDL, sindikati, Ljudska mladina itd.) Na drugem mestu so Ljudske univerze in nato seminarji in klubi pri gospodarskih in družbenih organizacijah. Zanima nas, katera izmed gornjih oblik je pri nas najmočnejša oziroma najšibkejša.
»Človek se uči, dokler živi« je življenjsko pravilo. In kdo nas uči? Družba, poedlnee, okolje, predmeti, knjiga itd. Tako raznovrstno je naše izobraževanje, da lahko vsak najde svojega »konjička« z-a osebne in družbene Interese.
Redno šolanje obsega povprečno eno do dve sedmini našega življenja, medtem ko 5 do 8 sedmin življenjskih let hodimo v poklicno življenjsko šolo in v šolo okolja, v katerem živimo. Cestokrat slišimo »Bil je v dobri Solil« — včasih, tudi v prenesenem smislu za ozdravljenja raznih napak največkrat pa za specifično znanje, ki si ga je posameznik na tak ali oni način pridobil.
Izobraževanje ima torej tri osnove: a) redno šolan(je, b) opiravljaflije poklica, c) vpliv okolja.
Redno šolanje daje temeljno fcnanje, ki omogoča, da si v življenju moremo prisvojiti specialno znanje za poklic in splošno znanje, ki ga naš državljan potrebuje za družbeno upravljanje ln za osebni užitek ter vrednotenje umetnosti in kulture sploh.
Ce hočemo torej, da bo naše izobraževanje imelo uspeh, moramo storiti vse, da si ljudje pridobe znanje obvezne osnovne šole. Druga svetovna vojna, nedemokratičen način šolanja v stari Jugoslaviji, kapitalistično izkoriščanje mlade delovne sile so nam zapustili ogromne vrzel i glede izobrazbe naše odrasle mladine. Prav vsi smo dolžni, da z akcijo kakorkoli rešimo to temeljno vprašanje. Danes je še vedno zelo pereč problem, kak0 resiti, da bi sleherni naš otrok resnično dovršil 8 razredov osnovne šole, a ne samo obvezno hodil 8 let v šolo. V tem je bistvo naše reforme, ki pa jo bomo uresničili 1© s skupnimi izobrazbenimi in materialnimi močmi.
Prav zato je Zavod za izobraževanje odraslih LRS pripravil kot prvo nalogo novi učni načrt za 5, 6, 7 in 8 razred osnovne šole za odrasle. Ta je vsebinsko tako urejen, da izobražuje odrasle ljudi, ki si želijo pridobiti kvalifikacijo. Šolanje je lahko v rednih večernih šolah ali Pa v tečajih in seminarjih. Podrobnosti o pridobitvi izobrazbe popolne osnovne šole nudijo šolska vodstva osnovnih iol.
Zavod za izobraževanje odraslih ms ima nalogo, da znanstveno proučuje in analizira Pogoje in potrebe po znanju z ozlrom na hiter razvoj tehnike, na zahtevnost ekonomike, administracije itd. V ta namen bo Izdajal ustrezne učne načrte, po potrebi tudi brošure ali skripta ter pomagal okrajem, da ta vprašanja začnejo odločneje reševati.
Zgradili smo že mnogo tovarn, sedaj pa se trudimo za kvaliteto ln kvantiteto. To nalogo lahko uresniči le človek, ki ima dovolj strokovnega znanja. Skupnost daje za redno šolanje težke milijone, ugotavljamo pa, da so šole brez učil ln knjižnic, da Je pouk zato verbalLstičen in spominsko zelo natrpan. 'Otrok mora znati opisati kak stroj, fizikalni poizkus itd., ko ga pa življenje postavi pred pravi stroj, se pogosto ne znajde.
Da bodo naši kadri sposobni reševati kvaliteto in kvantiteto moramo dati Šolam več učil, izobraževanju odraslih pa sistematično ln materialno pomoč. Delovni kolektivi sicer kažejo ogromno zanimanje za kvalifikacijo, opravlja se mnogo teča. Jev, seminarjev, vendar nam Pri tej vnemi manjka organ, ki ty Pomagal v okraju in občinah *o politiko izobraževanja odraslih na podlagi temeljitih *naliz uresničevati tam, kjer j e JK>treba velika in kjer je močno snimanje odraslih za izobražene/.
Ce imamo v okraju 900 pro-•vetnih delavcev, ki skrbe za |**nje dveh sedmin našega žlv-jvh?^3' Za ostalih Pet sedmin pa JJ^ogar, potem je jasno,. zakaj •*radi potreb odraslih nastajajo *£Udske univerze ter druge šol-***fo nešolske oblike izobraže. **axja.
Živimo v času tehnike, atomske, sile, v času, ko je proizvajalni čas dragocen, ko je kvaliteta ln kvantiteta temelj bruto dohodkov, temelj življenjske ravni in temelj naše socialistične izgradnjo, čas zahteva stalno izpopolnjevanje poklicnega dela, ker le tako bodo naši delovni kolektivi lahko družbi dajali to, kar od njih pričakuje.
Nekdo je trdil, da nas šolanje preveč stane in da so nam za zaslužek potrebne tovarne. Sodimo lahko, kakšno bo delo človeka, ki je dober, delaven, kt je voljan nekaj se priučiti. Vendar bo postal šele takrat delavec — ustvarjalec, kadar bo stroj res poznal, kadar bo poznal specifične lastnosti materiala itd. Takrat bo res postal gospodar nad materijo, ki jo oblikuje v ustrezne predmete.
5. novembra 1958 je Svet Zveze Svobod ln prosvetnih društev LRS imel razširjeno sejo, na kateri je razpravljal o izobraževanju odraslih, ki je *o-
Sole pa bodo morale z vso resnostjo skrbeti za svotle učence. Osnovna šola bo morala v svoji reformi temeljito spremeniti odnos do otrok, ki v osmih obveznih letih ne opravijo osem razredov osnovne šole. Mnenjja nekatarih prosvetnih delavcev, da telesno ln duševno zdrav otrok lahko več let ponavlja isti razred, je skrajno neodgovorno. Problem ponavljavcev je resen in bo treba z vso resnostjo reševati, kajti zeilo nepravilno bi bilo, da bi ponavljale© v osnovni šoli reševali s poSctekim Izo-
braževanjem. Zaostalost naših krajev, zastareli učni načrti, okupacija itd. narekujejo začasno pofiolsko izobraževanj e, kasneje pa bo morala osnovna šola daiti odgovarjajoče znanje-
Izobraževanje- odraslih naj bo v bodoče le pridobivanje tehničnega strokovnega znanja, ki ga delovno mesto zahteva z ožinam na nagel razvoj znanosti.
Svobode ln prosvetna društva okrajni in, občinski sveti so doslej registrirali ln organiziral 1 splošno Izobraževanje. To delo bodo morali nadaljevati z boljšo urejenostjo in organizacijo ter dati vse sile, da se bodo člani društev udeleževali Izobraževanja odrasflih.
Načini ln oblika Izobraževanja se bodo 8e izpopolnjevale. Želeti je, da se zlasti v prehodnih težavah, za ta problem bolj živo zanimajo kolektivi ln posamezniki, zlasti pa odgovorni kulturni, gospodarski in politični delavci.
II. vprašanje: tovariš Lev Modic navaja kot prvega nasprotnika graditve širokega in sodobnega koncepta ljudske prosvete dejstvo, da ponekod konservativno vztrajajo pri stari vsebini in starih organizacijskih oblikah v ljudski prosveti. Eno izmed teh oblik razumemo pod pojmom »čitalništvo*. To je vsezadovolju-joča sentimentalnost, usmerjenost v društvo in ne navzven v družbo, razrednp brezbarven program, da ne bo pri nikomur zamere, skratka »le suknja v njej pa ni živega Človeka,* kakor pravi Cankar. In kako je pri nas v tem pogledu?
Naša programska problematika boleha zaradi različnih težav, ki se hote in nehote pojavljajo. So deloma subjektivnega značaja, a še več pa je objektivnih težav, zaradi katerih programsko delo ni dovolj smotrno ln Idejno zdravo.
Subjektivne težave se kažejo v tem, da naj vodilni kader nima dovolj izobrazbe ne iz-r
tično vrednost, bi morala hiti glavna skrb družbe.
Subjektivna slabost je tudi v tem, da mnogi gledajo na to delo zelo ozko, preveč prosvetno, čeprav je to važna kadrovska politika za nase gospodarstvo. Preveč ločeno se obravnava prosvetna politika od našega gospodarstva, ki se mora boriti za dober kader, če
tako bo iztrebi jen a malomeščanska miselnost, ki cestokrat hromi množičnost in kvaliteto programov.
Objektivne slabosti naših programov pa imajo naslednje vzroke: knjižnice nimajo dovolj izbire. Dramska dela so povečini prezahtevna za podeželske odre. Finančno vzdrževanje nI rešeno. Društva nimajo lastnih prostorov za prireditve ne prostorov za klubsko življenje. Ni urejenih prosvetnih servisov.
Vsaka občina bi morala imeti urejeno občinsko knjižnico, ki bi izposojala tudi igre. Izbor domačih in svetovnih klasikov je zelo skromen. Zato ne najdejo društva dobrih recitacij, ne možnosti, da razna dela uporabijo za izobraževanje.
Se preveč se režira po starem. Ureditev odra je še zelo romantična, premalo se uporabljajo novejše izkušnje pri oblikovanju scene. Zavesa, soba, to je edina oprema naših društev. Ureditev odrov z reflektorji so želje, ki se še dolgo ne bodo uresničile. Prav zaradi tega materialnega stanja je tudi izbira del za odre zelo težka, razen tega pa so še subjektivne težave glede zasedbe vlog v igrah. Dobro odigrati vlogo na odru ni lahka zadeva. Prav v tem smo cestokrat zelo nespretni, zato pa se tudi gledalci ničesar ne nauče, ampak se jim zdi marsikaj smešno ln tako pride »teater« tudi v slabem smislu do izraza.
Nizka vstopnina, visoke najemnine dvoran, drage scene in oprema, visoki stroški za ogrevanje prostorov itd, hromijo voljo do dela. Tu bo treba nekaj storiti; vseh bremen društva ne morejo nositi.
V vsem okraju imamo samo 6 strokovnjakov. Naše sekcije trpe zaradi pomanjkanja vodstvenega strokovnega kadra. Društva, občinski sveti in okrajni svet nimajo plačanih mest v svojih odborih. Delo opravljajo prostovoljno poleg redne zaposlitve. Naš okraj nima prevoznega sredstva za teren. Okraj Ljubljana ima n. primer 12 redno nastavljenih uslužbencev in 4 prevozna sredstva. Papirna /»-vojna*1 z društvi nima uspeha, le osebni stik rodi dobre uspehe in daje
OKRAJNA SKUPŠČINA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠT€V
V soboto, 7. marca bo v Dol. Toplicah okrajna skupščina Sveta Svobod in prosvetnih ruStev. Začela se bo ob desetih dopoldne v zdraviliški dvorani. Po poročilih bodo delali delegati v 4 komisijah, ki bodo sprejele sklepe za nadaljnje naloge. Skupščina bo zaključena z družabnim večerom, kjer bodo s programom sodelovali zastopniki društev iz vseh občin okraja.
našim amaterjem priznanje, vzpodbudo in strokovno pomoč pri izbiri programov.
Servisna služba v okraju je šibka. Društva si med seboj pomagajo a vendar ljubosumno čuvajo svojo opremo, ker se pač še najdejo ljudje, ki ne skrbijo za izposojene predmete.
Vsaj v okrajnem merilu b! morali imeti servis za društva. Da bi vsako društvo vse kar rabi, samo nabavljalo, je negospodarsko. Za ureditev servisa pa so potrebna stalna sredstva, ki bi zagotovila nemoteno poslovanje.
Zastarel oblike dela, na hitro pripravljeni programi jemljejo kvaliteto delu. V dobi tehnike, radia, televizije, kina moramo pač razumeti novo življenje in našo mladino, ki živi v 20. stoletju. Ozki loka-lizem, nacionalni Šovinizem ruši enotnost človeštva v borbi za lepše življenje. Prav je, da se mladina z vso vnemo zanima za vse ,kar se v svetu dogaja, zlasti za vse, kar omogoča aktivno koeksistenco med narodi, ker le tako bo lahko napredovala.
Svoje dni je »»čitalništvo vplivalo na razvoj slovenske narodne zavesti. Ne bi bilo prav, da takratno razvojno pot naroda vzporejamo z današnjim časom, čeprav naši amaterji še plavajo v onih vodah. Poudaril pa bi, da je šele NOB priborila našemu narodu enakopravnost in utrdila narodno zavest!
Avstrija in stara Jugoslavija sta naredili vse, la hi porajajočo zavest slovenske bitnosti zatrli. Mislim, da je prav v tem vzrok, da so naši amaterji še navdušeni za razne stare programe, ki so bolj nacionalni kot pa internacionalni. Tudi to pot bo treba prebroditi, vrednota človeka in dela zajema ves svet, zato bodo ti hotenj in nehoteni programi nujno izginili. Da Pa bomo to čimprej dosegli, bo treba več družbene pomoči!
redno naglico osvaja svet! Te-■evizijski aparat dobimo že za 160 do 180 tisoč dinarjev. Naša društva bodo morala bolj društveno zaživeti. V našem okraju nimamo niti enega kluba z urejenimi prostori. Kam zahaja naša mladina? Poglejmo malo bolj po deželi! Ugotovitve so jasne. Tehnika privablja mladino, teoretiziranje je ne privlačuje. Naši idejni •nasprotniki to dobro razumejo in so zato tudi metode dela spremenili.
Tovariš Vlado Betce, predsednik okr. sveta Svobod In prosvetnih društev, pozdravlja na sobotni premieri Praznika cvetočih češenj desetletni jubilej gledališča Prosvetnega društva Josip Jurčič
v Trebnjem
III. vprašanje: kakšen odnos Imajo naše Svobode in prosvetna društva do filma, poklicnih gledališč (mislimo predvsem, na odnos do njihovih gostovanj na deželi), kako ocenjujejo vpliv, ki ga ima radio na podeželje, kaj mislijo o športu, družabnih plesih in sličnih sodobnih pojavih? Ali so do vsega tega brezbrižna? V koliko še vedno živi ona vase zaprta društvena miselnost, ki vidi v gornjih pojavih oviro in nasprotnika v svojem delu, konkurenco svojemu društvu?
stavni del prosvetne, vzgojne in kulturne politike vsake sodobne družbe. Socialistična družba, ki se odlikuje po najširši aktivizaciji vseh članov, zahteva sistematično neprekinjeno izobraževanje in vzgojo.
Važnost izobraževanja odraslih je naglasili tudi VII. Kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki nalaga v svojem programu prav na tem področju obsežne dolžnosti.
.Svet Svobod In prosvetnih društev okraja Novo mesto Je sklical Širši sestanek vseh okrajnih forumov, da bi se pogovoril; o izobraževanju odraslih. Tega sestanka se je udeležila tudi Tilka Blaha, članica Zveznega prosvetnega sveta. Sestanek je ugotovil, da s© v tej smeri zelo trudimo, vendar je delo premalo vsklajeno, da nj urejenosti. Delovni kolektivi Pa kažejo veliko zanimanje in željo po izobraževanju za kvalifikacijo kot tudi za redno izpopolnjevanje. Nujno je, da se os. nuje organ, ki bi analiziral stanje in potrebe v okraju, ker le tako bo mogoče pomagati izobraževalnim centrom po občinah ali neposredno pomagati posameznim kolektivom, dru-štvom Itd.
Svet za izobraževanje odras lih pri OLO j© tudi razpravlija1 o nalogah izobraževanja ter sklerfll predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, naj ustanovi proračunski zavod za izobraževanje delavcev.
V našem okraju je bilo mnogo tečajev. Vzpodbuda kolektivov posameznikov in družbenih organizacij je sprožila vrsto te-čaijev, večernih šol. dopisnih šol, poučnih izletov itd. To vzpodbudo bomo tudi v prihodnjem delu podpirali, ker jo poraja interes in različne po-trefce kolektivov in posameznikov.
Ljudske univerze bodo še naprej ohranile svoj splošni lzo braževalni značaj. Seznanjale bodo ljudi o političnih, kulturnih in gospodarskih problemih. Ljudsko univerzo naj bi Imel■> po možnosti vsako prosvetno društvo, ke.r bodo tako tudi oddaljeni kraji vsaj delno deležn splošne Izobrazbe.
kusenj, da je ponekod prestar in zato bolj navezan na romantiko kot na rxxrbenost današnjega časa. Mladim kadrom pa je treba več strokovne pomoči, zato bi bilo prav, da okrajni sveti ali občinski sveti organizirajo šole ali tečaje za kadre, ki bi zaradi osebnega interesa in veselja želeli delati v prosvetnih društvih. Vzbuditi veselje do tega dela, dati temu delu moralno poli-
hoče doseči kvaliteto im kvantiteto izdelkov.
Tudi malomeščanski odnosi do prosvete so ovira za široko dejavnost državljanov. Nekatere prosvetne družine so preveč zaprte vase, vidijo samo ozko kulturno poslanstvo, premalo pa upoštevajo človeka, ki v različnem delu vidi svoje gospodarsko, politično in kulturno nalogo. Različno ocenjevanje umskega in fizičnega dela moramo odpraviti, ker le
Amaterska društva želijo, de bi poklicna gledališča izvrševala funkcijo šolanja naših kadrov. K temu izobraževanju prištevamo tudi gostovanje poklicnih gledališč. Misel, da ljudje ne bodo radi gledali domačih prireditev, če bodo gledali prireditve poklicnih gledališč, je mogoča le iz strahu, da ne bomo mogli več nastopati z nekvalitetnimi deli. V tem primeru so gostovanja še bolj potrebna, saj moramo vsi stremeti, da bo naše de'o
idejno in izobrazbeno trdno! Zelje po dobrih gostovanjih so, le denarja ni! Vprašanje je tudi, koliko smo koristili ljudem s prireditvijo, ki stane 100 do 200 tisoč din? Ali smo materialno že tako močni, da lahko ne glede na izobrazbo vsem ustrezamo? Ali ne bi bilo bolje, da s tečaji ali šolo izobrazimo nekaj ljudi, ki bi potem na terenu vsaj delno odpravljali hibe našega amater-stva? Kaj pa knjižnica, televizija, kino? To troje z iz-
Se nekaj potea — In samuraj bo lahko stopil na oder (iz garderobe trebanjskega gledališča)
Film in prosvetna društva bi morala lesno sodelovati. Ponekod je to že lepo urejeno, je pa še potrebna stalna skrb, kako to sožitje izživeti. Ker je film zelo močno izobrazbeno sredstvo, ker je to množična šola ljudi, bo treba bolj gledati na izobrazbeno in vzgojno vrednost filma kot pa na dobiček podjetja.
V odnosu do športa in telesne vzgoje so naša društva pokazala lepo razumevanje. Tako smo n. pr. v Mirni in Žužemberku pristali, naj se združi Prosvetno društvo s Partizanom pod pogojem, da ohrani prosvetno sekcijo. Prav tako imajo naša društva sekcije za telesno vzgojo in Sport. Želimo, da vsa društva dosledno skrbe za telesno in duševno rast ljudi. Ta odnos bo treba še temeljito propagirati, ker nekateri mislijo, da so prosvetna društva samo za duševno hrano, Partizan samo &>la za telo, planinska društva samo šola za planinstvo itd. Vsi družbeni in društveni organi morajo skrbeti za človeka v celoti! In ker je zaradi Interesa ljudi to delo razdeljeno na razna društva, je torej logična dolžnost vseh društev, da krepijo teles-(Nadaljevanje na 6. strani)
Ob slavnostni trideseti premieri gledališča v Trebnjem
„Najlepši cešniev cvet...
Luči v dvorani. Spredaj dva simbolična stebra, na njiju letnici; 1949—1959. Deset plodnih, nadvse bogatih let e 30 premierami, 148 pred&avanm na domačem odru in širši okolici in z več kot 44.000 obiskovalci. Deset let gledališča Prosvetnega društva Josip Jurčič v Trebnjem. Ljudje v dvorani- toplo, prisrčno pritr-jujejo slavnostnemu govorniku, ki kratko, skoraj presko-po oriše prehojeno pot tre-banjsicega gledališča. Mnogi med njimi, ki zdaj navdušeno ploskajo, prav malo vedo o dolgih jesenskih in zimskih večerih vn nočnih urah, ko skromen, a neutrudno prizadeven kolektiv gledališča v Trebnjem snuje, pripravlja, študira in še in še vadi, da bo zaživela pred očmi vn srcem gledalcev drama, komedija, Ljudska igra ali povest davnih dni...
Tema. Vse, kar vidimo na odru in izven njega, je delo sposobnih članov gledališke družine, ki so skromna sredstva pomoči podesetorili s prostovoljnim delom, pretkanimi z neizčrpno ljubeznijo do ustvarjanja! Reflektorji osvetlijo tujo pokrajino. V skupini razigranih dečkov, ki jim vaški uči/tel j Genzo odkriva skrivnosti življenja, Ovi Kivan,
mtkadov sin, znan. A tudi nova roka. V Matsua zbudi
skrit in nepo-sem seže tira-srcu izdajalca kes herojsko
dejanje: z ženo Chiyo žrtvu jeta edinko, da bi japonski prestol spet imel pravega naslednika. Ko se ukana posreči, se tragedija stopnjuje v hara-kiri Kwana ob truplu žrtvovane, ljubljene deklice, ki je na praznik cvetočih češenj vzbudila pomlad v srcu cestvrjeve-ga sina.
Daljna, tuja dežela. Drama iz heroične dobe v letu 902. Tuje šege, obleke in način govorjenja. Čudna, zapletena igra strasti, tvranstva, okrutnosti in nasilja, v kateri ljubezen do domovine premaga silo teme — vn približa delo ljudem, da šive z osebami na odru. Smrt deklice razgiba čustva. Z obrazov v dvorani bereš bolečino matere na odru ob njenem slovesu s hčerko, ki ve, da bo umrla za domovino. Je zdaj tuja, daljna dežela še tako odmaknjena?
Razmišljanje, ki plemeniti, ostane v srcih, ko so luči spet prižgane in hvaležnega, iskrenega aplavza kar noče biti konec,
Genzo, prikupna ln plemenita postava z ženo Tanani, Matsuo, izredno prepričljiv v
igri in maski, pretresljiva Chi-yo s hčerko Komachi, samuraj Gemba, okolico osvajajoči Kwan, starci, mladci in mladenke, vsi so zdaj na odprtt sceni, ko predstavnik društva Jože Perpar znova čestita domačemu gledališču. »Duši« gledališča, režiserju in nadarjenemu igralcu Janezu Gart-narju, ki je pripravil v desetih letih 19 iger na domačem odru in dve kot gost v Višnji gori, izroči skromno darilo, spremljano s toplim odobra-
vanjem množice v polni dvorani. Nič manjši aplavz ne velja nato igralki Mirni Po-Ijanškovi, ki je v desetih letih ustvarila vrsto uspelih kreacij na trebanjskem odru. Osem let sodeluje v gledališču tudi Anica Mikec, skromna v delu, a usfpešna v nastopih in pripravah plesnih skupin. Z osemletnim delom v društvu se lahko postavi tudi karakterni in vseskozi aktiiven igralec Marjan Zupančič; Julka Gartnarjeva   z   11 vlogami,
Ples mladcev in mladenk v Prazniku cvetočih češenj
predsednik društva Zvonko Skalar, navdušen in sposoben igralec, ki ima nemalo zaslug za kvalitetni dvig gledališča, po- Še uspešna in marljiva igralka Rezka Redkova ter vztrajen igralec im tehnični sodelavec Jože Uhan. Osem nagrad osmim najprizadevnej-šim igralcem in sodelavcem, ki že najdlje vztrajajo v rasti in snovanju trebanjskega gledališča. Osem skromnih priznanj, spremljanih z ljubeznijo hvaležnih obiskovalcev, ki velja ta večer vsem članom domačega gledališča.
In še eno priznanje sprejme predsednik gledališča: plaketo Glavnega štaba graditeljev avtomobilske ceste za uspešno kulturno-prosvetno delo z brigadami v lanskem letu, ko je nova magistrala odprla Trebnju na Dolenjskem okno
Slavnostna trideseta premiera Klabundovega Praznika cvetočih češenj ob 10. obletnici ustanovitve gledališča PD Josip Jurčič v Trebnjem je bila nov, prepričljiv uspeh vztrajnega kolektiva amaterjev, ki nikoli niso podvomiti v poslanstvo svojega dela: dajati ljudem lepoto in dobroto, učiti in vzgajati.
Zavese sn spuščene. A le do prihodnje nedelje, ko bosta plemeniti Kwan in lepa Komachi spet povedala sebi rn 'mm: % '
Kdor živi v srcih ljudi, bo Jrctl vedno; kdor ostaja samo na njihovih ustnicah, bo po-zabijen,.,
TON t, uOŠNIK
Stran 6
ZA TRDNE,
E TEMELJ
(Nadaljevanje s 5. strani)
ne in duševne vrline človeka socialistične družbe. Oblike dela se morajo oz i ral i na specifičnost krajev, vsebina pa mora biti povsod prežeta z našo stvarnostjo na temelju marksizma in leninizma.
Vsako delo ima uspeh, če ga opravljamo z veseljem. Prisi-ljevanje, odrejanje glede vključevanja V prosvetno delo, hromi iniciativo in interes. Nima spodbude, sproščenost in prostovoljnost sta zatrti, vse silnice človekove osebnosti po udejstvovanju se izgubijo. Društvo počasi propada, živ-
ljenjske silnice so spod rezane. Treba je odločnih ukrepov, da se reši. kar se rešiti da!
Tudi monotone oblike dela društev ne privlačujejo. Samo učenje, samo nastopi, nič smeha, nič razgovorov, napravlja društvo mrzlo, tovarištvo se ne razvija, nastajajo malomeščanske skupinice, ocenjuje se z viška itd. Društvo mora skrbeti tudi za razvedrilo; oblik je zato mnogo. Ljudje so po svojem vsakdanjem poklicnem delu potrebni razvedrila in smeha. Veselimo se življenja! Veselje in interes ustvarjata čudovita dela!
oli/.ala s svojimi programi in metodami dela državljanom, so zaživela, društva, ki pa niso upoštevala želj in potreb delovnega človeka, so zašla v krizo. Ne j očitno za društvom, ki ga je življenje že zavrglo Boriti se moramo za novo življenje, za človeka, kj bo ustva-
ril zdrave društvene odnose.
V tem krčenju, gnetenju lin umaranju pa moramo občutiti silno moč rojstva novih ljudi! Razumeti to in dati pravočasno pomoč našemu amaterstvu. bo dvigalo našega človeka, ki z delom in znanjem osvaja svet za lepše življenje.
IV. vprašanje: tovariš Vinko Trinkaus Je ugotovil, da nekateri društveni delavci radi govore o krizi amaterska. Poudarja, da ni v krizi amatcrstvo, ki dviga, plemeniti in skladno p časom pomaga oblikovati duhovno podobo naših ljudi, pač pa nastopa kriza tam, kjer se je. izgubila napredna vsebina, samokritičnost, kjer se jo dejavnost izrodila v igračkanje, primitivni artizem, plehko zabavo. Kako osvajajo naša društva to spoznanje, da je važna predvsem duhovna obogatitev in ne samo število poslušalcev in finančni uspeh.
V. vprašanje: ponekod so društva že spoznala, da je delovni človek potreben tudi sprostitve in razvedrila. Prirejajo vesele popoldneve, vesele večere in podobno. Osnov\ia naloga kulturne zabave je, da je prisrčna, duhovita in preprosta. Tudi v tej obliki se lahko izraža pog'ed na svet in življenje, pač v smislu stare resnice, da naj se Koristno druži s prijetnim. Ali zasledujejo naša društva s takimi razvedrilnimi prireditvami oba cilja, ali pa le onega, da se po Cankarjevem Kurentu »krščansko napi.jcmo, da zapojemo ter da kvantamo* — in v prazno kritiziramo?
Amaterstvo je bilo in bo. Amaterstvo je rodilo poklicna giedališča, šole in izobraževanje sploh. Zaradi tehnike, zaradi kulturnih pripomočkov, ki posredujejo znanje in razvedrilo neposredno doma posamezniku ali skupini, se postavlja odgovornost življenjske po1re.be poklicnih prosvetnih ustanov na širši temelj, saj bodo morale poklicne ustanove skrbeti za programe oddaj po radiu in televizij, filmu, medtem ko so doslej bolj skrbele za direktno, frontalno dajanje prireditev.
Življenje narekuje izobraževanje, ne pa obratno. Življenje narekuje tud vedno nove in nove oblike in zahteve. Kdor tega ne zasleduje, ne razume in zaostaja. Zabrede v krizo, ki zahteva temeljitega zdravljenja.
Amaterstvo je bilo in bo pravzaprav izraz življenja v katerem živi človek sedanjosti, a ne človek preteklosti! Prav zato toliko želja in zahteva mladine po življenju, v katerem živi.
Za mene ni amaterstvo to, da neka skupina ljudi po svoje nekaj zaigra ali zapoje. Zame je amaterstvo vseljudski pojem, ki s svojo duhovno in telesno močjo človeka sili k ustvarjanju in gibanju. Človeku je prirojena želja po napredku in udejstvovanju, želja po neznanem, želja po novem. To so ogromne sile, ki rode amatersko delo na vseh toriščih naše dejavnosti.
Amaterstvo ne hira, le posamezniki včasih za v rejo to naravno moč ljudi. Prav tu je treba iskati krizo!
Z željo je zajeta tudi prostovoljnost, ki daje moč, širino, množičnost, iniciativo in veselje za prosvetno delo. To je gibalna sila našega amater stva. ki mora biti zraz radosti ln ponosa po udejstvovanju Kako bi bilo pusto na svetu, če ne bi bilo dela! Mirovanje okuži še tako čisto vodo!
Starejši ljudskoprosvetni delavci, k imajo bogate izkušnje o metodah dela, naj pri vzgoji mladoga rodu upoštevajo, da je mnogo prostovoljcev za naše prosvetno delo, le razumeti je treba življenje mladih ljudi, ki žele in hočejo svoj č?s po-do"'vi jati in ga tuđi izkorstiti za ifp'p in boljše življenje.
Za kvaliteto se moramo vsi
Osnovna šola. osemletka, višja osnovna šola. nižja osnovna šola in podobno so izrazi, katere uporabljajo ljudje, kadar mislijo na obvezno osemletno šolo. Motijo pa nas še imena bivših nižjih gimnazij, kl so umetno trgale obvezno osemletno šolanje na dve stopnji.
Z reformo šolstva uveljavljamo enotno obvezno osemletno šolo. zato je prav, da smo nižje gimnazije odpravili iz strukture šolstva. Vsi razredi obveznega šolstva se združujejo v eni šoii kjer učitelji ln profesorji sestavljajo enoten vzgojiteljski kolektiv, učenci nižjih in višjih razredov pa eno šolsko družino.
Za življenje lp splošno razgledanost nepotrebna učna tva. rina je iz učnih načrtov nižjih razredov že odpravljena. V teh razredih učimo po novih učnih načrtih, po katenh učencu kažemo in razlagamo življenje ln svet, kl ga obdaja. S tem ga pripravljamo za življenje v domačem okolju Z novim šolskim letom bomo dobil] popravljene učne načrte še za peti razred, v" naslednjih letih na postopoma še za ostale tri razrede.
Za reformirano šolo le zelo ▼ažen učni proces ali način oo. Uka ln učenja. Učitelji ln star-II se bodo pač strinjali, če po-
boriti, saj v to nas sili želja po lepem; težko bi našli človeka, ki ga lepota ali moralna vrednota nikdar ne bi ganili.
Primitivni in artistični smo največkrat zato, ker uporabljamo    primitivna sredstva!
Naš deloven človek je potreben sprostitve in razvedrila. In kje najde to nujno razvedrilo? V družbi! Pusto je, če ni prave družbe. Nedeljo kar sovražimo, če nj ne družbe ne dela. Ljudje si želijo razgovorov in smeha, zato iščejo primeren prostor, skratka iščejo družbo! Ta želja ustvarja tudi amaterska društva, ki prav zaradi tega ne bi smela pozabljati na prijetno, zdravo sproščenost in humor.
kem življenju. Nekdo igra šah, ker mu je to všeč, drugi rad bere lepo knjigo, tretji ima rad glasbo itd., vsak pa se pri tem izpopolnjuje in hkrati tudi razvedri.
Zabavno vzgojnih oblik je poino. Družabni večeri s plesom, izleti, večer za šalo in uk, lepi narodni običaji, nastop neznanih .talentov, pokaži kaj znaš, tekmovanja v spretnostih, itd.
Ce je to delo v društvu or-
Trebanjci radi zahajajo "a gledališke predstave
Premalo imamo še pripomočkov, ki bi silili amaterstvo v posameznih nerazvitih krajih k sodobnemu delu. N. primer športniki imajo sodobno opremo, motoristi boljše motorje itd., le naše prosvetne prireditve kažejo tehnično zaostalost. Tega se moramo zavedati in to nam mora biti vodilo za ocenjevanje.
O finančnih sredstvih ne bi rad govoril, ker so skromna in daleč pod povprečjem z ozirom na ostalo amatersko dejavnost.
Človek je družabno bitje,, težko je živetj sam zase, pusti puščavniki so nenormalni pojavi. Danes, ko'le s kolektivno močjo lahko ustvarjaš dobrine, ie tovarištvo med ljudmi še bolj dragocena vrednota. Razviti tovariški odnosi v našem amaterstvu bndo ali množičnost in čvrstost ide.jnosti, ki ima prav v tovarištvu med ljudmi vse svoje silnice za sedanje in bodoče življenje.
Najvažnejši faktor naše dejavnosti je človek, ki želi delati v društvih. Kadrovsko vprašanje je torej na prvem mestu. In kako smo ga reševali? Različno, uspešno jn neuspešno. Društva, ki so se pri-
Lani smo v tem pogledu napravili že lep skok. Pojemo in igramo ne samo zato, da bomo nastopili, ampak zato, ker čutimo notranjo potrebo po ta-
ganizirano,   se , vam . ni bati divjih veselic; Če ga ni, potem si ljudje iščejo zabave in smeha pač po svoje. Prav za to društveno razve-
Sobotni pomenek na slovenskem Parnasu
— No, Janez, kam pa letos na dopust?
— Oh, France, s sindikalno na Zemljo, pa ua avtostop do novomeškega Broda, kjer moram nekomu pripeti k tvoji še mojo  posebno  spominsko  kolajno. ..
acum
udarjamo, nai se otrok snovi nauči v„šoll; tu naj jo razumsko dojame, doma pa na1 jo utrjuje in izpopolnjuje z domačimi pismenimi nalogami, risanjem, modeliranjem ln z branjem primernih sestavkov, s poučnimi izleti, z načrtno odpravljenimi ekskurzijami ln s podobnim.
Kljub temu. da Je bil staršem naziv »nižja gimnazij«« po volji in da so radi vpisovali otroke v te šole. so jih lz raznih razlogov tudi kritizirali. Zato se danes trudimo, da bi pomanjkljivosti odpravili.
Prehod h IV, razreda osnovne šole v I. razred gimnazije je bi; za manj Iznajdljivega otroka tako hud da prenekater1 ,.««roc  nI   mogel  »lediti snnu'
učil. Samo od pripovedovanja se otrok v glavnem nauči besed, kl v življenju ne zaležejo veliko.
Na poskusnih šolah v Krškem ln v Trebnjem v nekaterih petih razredih ne uči več vsakega predmeta poseben učitelj, pač pa eden aH dva učitelja vse predmete. En učitelj, enotna metoda dela in večja skrb razrednega učitelja rodi boljše učne uspehe. Tako ima V. a razred na šoli v Krškem 78"/o. kar je znatno boljše od drugih šol. Ena podeželska šola v novomeški občini Ima v petih razredih le 28"/» uspeh, kar težko razumemo. .Upamo da bodo učitelji |n starši 0 tem »pregovorili na skupnem «>. ■♦n->ku
Osnovne šole, ki so nastale t združitvijo z nižjimj gimnazijami in Imajo 8 samostojnih razredov, so popolne osnovne šole.
Sole, kl Imajo razen nižjih še peto in morda šeste razrede, so nepopolne osnovne šole.
Šole, kl nimajo samostojnih razredov, so niže organizirane šole.
Sole, kl Imajo učence višjih razredov prešolane v1 više organizirane sosednje šole So Po" družnlčne šole.
Najbolj razvite 'n najbolj kvalitetne 6o popolne osnovne šole. Velike uspehe imalo tudi podružnične šole. Ce hočemo dati otrokom čim več znanja, bomo skrbeli, da z majhnih šol prešolamo v višje organizirane
drilo nam manjka prostorov. Lepo urejeni klubski prostori bi odlično reševali tovariško povezovanje.
Naš človek živi v četveroko-tu: delovni) mesto, družina, politično delo, gostilna. Vanj se Je treba vriniti in najti v njem pestrost za zadovoljitev najrazličnejših potreb.
Organizacijski prijemi se izboljšujejo, vendar so še zelo siromašni z ozirom na materialne pogoje. Tudi neodgovorno šablonsko posnemanje hromi kolektivno sproščenost. Življenje si gradimo po specifičnih prilikah. Na to društva cestokrat pozabljajo.
In naš mladi rod? Z mladostno željo srka nov čas. Pomagati in dati mu moramo še več ljubezni in vzgoje. Ni vse denar, kakor nekateri neozdravljivo kronično vzdihujejo, mnogo več je borba za premagovanje težav, tovarištvo, bratstvo in enakost itd.
To so gibalne sile, ki ustvarjajo veliko dela!
Pred predstavo — nadarjena i scenograf in znan amater
VI. vprašanje: Bolj bogato osebno in družbeno življenje ni le vprašanje razvoja materialnih dobrin, marveč tudi vprašanje razvoja duševnih kvalitet človeka (Stane Kavčič). Razen primernih stanovanj, redne preskrbe, urejenih komunalnih problemov in sploh materialne baze je potrebno uravnati in dvigati medsebojne odnose in zadostiti kulturnim potrebam. To dosegamo preko tistih kulturnih činiteljev, ki skrbe za splošno in strokovno izobraževanje. Kako je torej s knjižnicami po vaseh, po večjih podjetjih, kako je s kulturno delavnostjo sindikatov, s klubi, skratka z onimi činitelji, s katerih delovanjem ljudje niso ne le za socializem, marveč postajajo socialisti, to je, da spreminjajo svojo notranjost, miselnost, čustvovanje, vrsto odnosov, navad itd. Ali upoštevajo to vprašanje proračuni komun in razprave o ►'dveh tretjinah« v podjetjih? Skratka, kako je s finančno osnovo v kultur-noprosvetnem delu?
Razvoj materialnih dobrin močno vpliva na prosveto. Uporaba tehničnih pripomočkov zahteva primerno znanje, ljudje rastejo v življenjski šoli, njihova izbira je bolj zahtevna, ni jim več vse dobro, hočejo kvaliteto: "-Postali so bolj izbirčni« — bi površno dejali. Vendar ni tako. Razvoj in življenje zahtevata to!
Z decentralizacijo so komune prevzele veliko odgovornost za prosvetno dejavnost. Oblastveni in društveni organi se v občinah krepko borijo za uresničitev kvalitetnega kulturno prosvetnega dela in za izobraževanje.
Naša društva potrebujejo več razumevanja pri kolektivih, ki lahko pomagajo in ki lahko postanejo meceni naših Svo-
bod in prosvetnih društev. Podjetja morajo misliti tudi na drugo plat življenja delavcev, to je na izobraževalno, prosvetno in razvedrilno stran.
Kolektivi podjetij in zadruge naj se tesno povežejo s svojim okoljem. Delavec mora biti razširjevalec napredka. Zapiranje v tovarno ali zadrugo ruši socialistična načela o sožitju med ljudmi in narodi.
Nekateri hočejo videti v delavcu le fizičnejga ustvarjalca. Takim je treba jasno povedati, da Ima delavski razr»d vodilno vlogo ne samo v ročnem delu, ampak tudi v kulturnih in duhovnih vrednotah. Kapitalistični izkoriščevalci so skopo odmerjali in načrtno jemali delavcu možnost za izobraževanje
gralka Rezka Redkova in režiser, Janez Gartnar (PD Trebnje)
Ne postavljajmo kulture tako visoko, da je preprost državljan ne more dojeti. VisoKa filozofija se kaže v tem, da preprosto in razumljivo učiš in živiš!
Evolucija v glavah zahteva čas in potrpljenje. Naš človek ni samo za socializem, ampak postaja s srcem in razumom socialist. To je dejstvo. Le pravilno moramo g]edati na borbo, delo in želje naših ljudi. Se vedno gradimo, materialne in duhovne potrebe rastejo s silnimi skoki. Vse to spraviti v okvir realnih možnosti, se pravi, načrtno graditi socializem. Tega se nekatera društva dovolj ne zavedajo. Vse hoče samo dotacije od ljudskih odborov, premalo so iniciativni za pridobivanje lastnih sredsftev.
Prosvetna društva in Svobode imajo v proračunih lastne dohodke. Imamo pa nekatere organizacije, ki žive samo od dotacij, a vendar lahko trdimo, da zelo enostransko vrše svoje poslanstvo.
Naša društva vključujejo v svojo dejavnost človeka kot celoto, a ostala društva poudarjajo specifično dejavnost. To mora   biti- merilo,   kada* oo
razprav'ja o dotacijah."
O knjižnicah, ki so stalne in zelo dragocene ustanove naših kolektivov, bo treba enkrat obširneje in odločneje razpravljati. To nalogo bi morali reševati vsi!
Slovenski ex librisi
(Nadaljevanje in konec)
Razen gornjih del je ustan_ va prejela tudi izredni bibliografski redkosti: Prešernove poezij« Iz I. 1847 s pravilnim akrostihom v Maglstralah ter Vodnikove Pesmi za brambov-ce iz 1. 1809.
Poleg slovenskih bibliografskih Izdaj in raznih bibliografskih redkosti, je ustanova razstavila tudj slovenske ex 11 brise jn ex librise na slovenskem ozemlju živečih bibliofilov. Za_
osnovne šole učence višjih razredov, kjer je le mogoče. Znanje učencev V, razreda v Novem mestu se precej razlikuje od znanja učencev na kaki eno-oddelčni šoli.
Ob koncu prvega polletja nam statistični pregled prikazuje preveč niže organiziranih šol. premalo pa popolnih osnovnih ln podružničnih šoj. saj Imamo v okraju:
a) Popolnih osnovnih sol '.7, b) podružničnih šol z razredi od I. do IV. 29, c) nepopolnih osnovnih šol 14. d) niže organiziranih osnovnih šol 70. skupaj torej 140 šol.
Na vseh teh osnovnih šolah poučuje 760 učnih moči. od tega pa le 20% moških.
kl so io učili predmetni učitelji. Večina teh Ima svoi način dela v razredu.
Ta težaven prehod smo hoteli ublažiti /. nekaterimi ukrepi v reformi šolstva. V tem polagoma uspevamo S študijem psihologije različnih pedagoških metod s sodelovanjem staršev s šolo se bo ta težava hltrHe odpravljala. Nujno pa Je. da Imamo za boljša delo v razredu na voljo  čimveč sodobnih
Ce poudarjamo, da je šola last ljudstva, .da mora služIti družbenim Interesom, potem^ moramo posebno starše ponovno vabiti k aktivnejšemu sodelovanju s šolo. Starši in Učitelji naj skunno obravnavalo, kako zboljšatl uspeh. \
Po splošnem Zakonu o šolstvu Imajo vse naše obvezne osnovne šole enotni naziv: Osnovne šole. Od teh šol so nekatere bolj razvite,  druge pa manj.
Učenci in	njihovi	ii»p*hi	in šolski	obisk:		
Razred	Ste	vilo učencev		Izdelalo		Šolski
	m	ž	skupaj	število	%	obisk
I.	1952	1648	3600	2782	77,4	94,—%
II.	1904	1691	3595	2829	79,-	94,3 °/o
[II,	1937	1659	5596	2816	78,4	95,—o/o
rv.	1789*	1687	3476	2752	79,3	94,—%
v.	1667	1676	3343	2122	63,5	95,—°/(,
VI.	1097	1191	2288	1455	63.6	94,—"/«
VII.	587	714	1301	890	68.5	93,7 °fc
VITI.	434	586	1020	743	72,7	95.4 %
Skupaj	11367	10852	22219	16389	73,7	93,8 %
Poseben problem Je število otrok po razredih, drugo pa je odstotek pozitivno ocenjenih Oba problema pa se posebno le. to« Izrazito pokažeta v V. In VI razredu.
Razlika v številu učencev od prvega do drugega razreda ie
le 3 (pet), od števila v drugem do števila v tretjem razredu je samo 1 (eden), od števila v tretjem do .Števila v 4 razredu je 120. od števila v četrtem do števila V petem razredu je 130 kar je «p razumljivo. Nemogoča pa je razlika 1055 med števl-
radl omejenega prostora je ustanova razstavi^ ie izbor 188 ex librisov in se je omejila le na slovenske. Bibliofilske izdaje in ex librise je ustanova razstavila skupaj, ker sta obe zvrsti tesno povezani in ker ima skoraj sleherni bibliofil tudj svoj ex libris. Beseda (ex llbris) je latinska in pomeni iz knjig. Ex llbris je v knjigo vlepljen lstič z imenom lastnika knjige Poleg imena pa (• običajno tudi kak okras aH slika, ki simbolično označuje ali poklic zbi-
lom učencev v V.« In številom učencev v VI. razredu ter razlika 987 med številom učencev v VI. ln številom učencev v Vn. razredu. V VI. razrede osnovnih šol je prišlo lz prvega razreda le 63,5% učencev, v VIII. razrede pa le 28,3"/,) učencev. Edino opravičilo k temu je nekaj procentov večji vpis v šole v zadnjih letih. DrugI problem Je odstotek pozitivno In negativno ocenjenih. V V. In VI. razredu je padec kar za 13% od pozitivnih ocen v prvih štirih razredih ln znaša povprečno za okral 63,5%. Izjemi »ta od popolnih osnovnih Sol le osnovna šola I v Novem mestu, ki ima v V razredih pozitivnih učencev 70°/« jn nekn popolna osnovna šola na podeželju, ki ima pozitivnih ocen v Va raz 30%, v V.b razredu pa le 26%. Isto je v šestih razredih.
Na splošno bomo o uspehih v petih ln šestih razredih razpravljali z učiteljskimi kolektivi, a šolskimi odbori, na roditeljskih sestankih ln sploh i našo javnostjo. Le 30 ln 26"/« pozitivnih ocen pa je treba temeljiteje proučiti In najti rešitev za normalno delo In ocenjevanje
Splošno mišljenje je. da težavnost učne tvartne raste sorazmerno z umskim ln fizičnim razvojem otroka zato bi morale biti ocene ob enakih pogojih v višjih razredih vsaj približno enake ocenam v nižjih razredih. —Ig-
ratelja (neki slovenski zdravnik ima v ex librisu lobanjo) aH zvrst knjig, kl jih bibliofil zbira in podobno.
Med najstarejše ex librise spada ex libris Angleža Wolse-ya (1475—1530). Za bibliofila Pirkhelmerja iz Nurnberga je naredil ex libris znameniti slikar Albrechi Diirer. Med najstarejše ex librise spada tudi ex libris Dalmatinca Đure Durkovića iz XV. st. Ta ex libris je tudi najstarejši jugoslovanski. Med Slovenci pa sta znana oba Hrenova ex Hbrlsa, večji risan, manjši pa Je Izdelan v lesorezu. Tudj Hrenov sodobnik Radile je ime] ex libris. Med najstarejše ex librise na slovenskem ozemlju moramo šteti tolemlške, le-ti so bili opremljeni z grbi. Znana risarja ex lebrlsov te dobe sta bila Trost jn Novomeščan Koch. Izmed razstavljenih plemiških ex librisov naj omenimo Valvasorjevega, Galenbergovega, Tauffrerjevega, Herbersteinove. ga, Brigidovega, Blagayevega, Erbergovega, Hohenvvartovega, Apfaltrerjevega, Breckerfeldo-vega in Guthmanstalovega. Raz, stavljeni so tudi družbeni in društveni ex librisi ter knjigar-nlški, čeprav U slednji (knji-garniški) niso ex lbrisi v pravem pomenu besede. Med Slovenci se je ex libris zel0 razširil od 1. 190(1 dalje, zlasti pa med obema vojnama. Med razstavljenimi ex llbrlsj srečamo znana imena njih avtorjev: Bucik, Debenjak, Gajšek, Gaspari, Jakac, Justin, Kobe B., Kos I., Maleš, Oražem, Pengov, Plečnik, Smrekar, Stupica, San-tel, Suklje. Trpin, imena lastnikov ne bi naštevali; bi bila predolga vrsta. Tehnike so večinoma lesorezi ali Pa bakrorezi. Ex librise so delalf tudi AhČln, Držaj. J. Gorup, Lamut, Oma-hen, Podrekar, Stiplovšek, B. Subic, Tomorl ln Vavpotič, a žal, jih razstava ne pokaže, ker jih ustanova v svoji zbirki 1140 ex librisov nima.
Razstava   Je   odprta  v avli
Studijske, knjižnice.
Bogo Komelj
t
Z OBČNEGA ZBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SZDL VIDEM
DOBRO SO SE POMENILI
Osnovna organizacija SZDL Videm-Krško levi breg je pred kratkim pregledala svoje delo of eg as in 'naoqz uiauoqo bu Udeležilo okrog 250 ljudi.
Po izčrpnih poročilih so razpravljali o problemih šolstva, o %pmunalni dejavnosti, preskrbi It) kmetijstvu.
Skoraj je neverjetno, da »e je razprava začela z istimi vprašanji kot lani, oziroma že pred leti. Z graditvijo roto tovarne &o zaprli kmetovalcem iz Stare vas i dva železniška prehoda. Po daljši razpravi s prizadetimi, jim je bilo obljubljeno, da bodo prehod uredili s tem, da bodo postavili čuvajnico. Doslej odpirajo edini železniški Prehod z železniške postaje kar je zelo otežkočeno, saj je v času premikov zaprt prehod tudi do tričetrt ure. Zadnji čas Je da ne bo ostalo le pri besedah.
Tudj o šolstvu so že razpravljali lani. Z graditvijo stotih stanovanj in razširitvijo tehniške srednje šole v Vidmu-Kr-Škem je to vprašanje postalo zelo resno. V nekaj letih se bo število šoloobveznih otrok znatno dvignilo zato je po mnenju občnega zbora nesmiselno prc-1"
urejevati staro šolsko poslopje in mu od leta do leta prizida-vati učiinice, temveč je treba pripraviti načrt« za novo šolo, ki naj bj jo gradili postopoma. To akcijo "bodo prav gotovo podprli tudi delovni kolektivi, ki bodo de) sredstev namenili v prihodnjih letih za gradnjo.
Vodovodno omrežje se je v Vidmu-Krškem lani precej razširilo. Letos napeljujejo cevi proti Zdravstvenemu domu, pred kratkim pa so zaključil' dela na Poišči. Mnenje zbora je, da ni dovolj, če položijo cevi in cesto zasilno zravnajo, pač pa jo morajo urediti tako, kot je bila prei saj so nekatere ceste skoraj neprevozne In blatne. Na zboru je prišla do izraza tud| želja prebivalcev Sotelske-ga. da bi tudi oni dobiJi vodovod. Mnenja so, da bi se to delo lahko opravilo s sodelovanjem tovarne čokolade.
Z  NEZDRAVO KRITIKO JE HOTEL ZAVIRATI KOOPERACIJO
Na občnem zboru so obširno razpravljali še o pogodbenem sodelovanju kmetovalcev s krae. tljsko zadrugo ln prikazali koristj sodelovanja.    Z dobrim
in prepričljivim tolmačenjem ni bil zadovoljen uslužbenec Miško Krulc, ki je začel kritizirati kmetijsko zadrugo in J* zatrjeval, da na svojem pol ha zemlje pridela več kot kmetijska zadruga na 20 hektarih. Ce upoštevamo njegovo trditev resno, potem se nehote vprašamo, zakaj je sploh v službi, saj ima preko milijon dinarjev dohodkov na leto.
Ne trdimo, da kmetijske zadruge vse delo najbolje opravijo. Morda je tudi Kmetijska zadruga Videm xu ln tam pogrešila. Ne vem, kak smisel ima razpravljati »o napakah« predlanskega leta sedaj, ko bi lahko o njih obvestil upravo v času, ko «e je dogajala more-
bitna škoda. Vprašajmo se, ali je to dobronamerna kritika ali obrekovanje, če pravi tovariš Krulc, da je KZ Videm v lanskem letu na neki njivi prepozno požela pšenico, čeprav ve da je žetev takrat oviralo deževje. Pa tudi, če ne bi bili za to objektivni vzroki, bi naj na te nepravilnosti opozoril prizadete takrat, ne pa danes z namenom, da bi oklevetal zadrugo in tako prj kmetovalcih ustvaril nezaupanje do sodelovanja. Kljub temu, da je kar trikrat tako »pametno« razpravljal, so ga temeljito obdelali in mu dokazali, da ne želj dobro ne kmetu ne današnji družbeni ureditvi,
M.
Mladina v Vel. Gabru
Koristni tečaji v občini Žužemberk
V času od 23. do 27. februarja sta bila v občini Žužemberk dvtd različna seminarja. Prvi seminar je organiziral Občinski sindikalni svet za vodstva sindikalnih organizacij ter za predsednike upravnih odborov in delavskih svetov podjetij. Na tem seminarju so bili navzoči tudi direktorji in knjigovodje podjetij. Na tečaju gtta predavala Slavko Vute ln Jože Suhadolnik. Seminar Je bil uspešen in dobro obiskan.
Drugi seminar je na priporočilo zadružnih organizacij organiziral občinski odbor SZDL za člane zadružnih svetov.
Tovrstni seminarji so bili na Dvoru za KZ Dvor. v Hinjah
DRAGOCENO    DARILO za
veliko novoletno nagradno Žre_ banje našega lista je prispevalo znano podjetje »Tapetništvo ln dekoraterstvo«. Novo mesto, Partizanska 13; izdelalo nam je Polkavč  vreden 19 tisoč din.
LEPOTE DOLENJSKE IN SPOD. POSAVJA je naslov novega turistično - propagandnega Prospekta, ki ga tiskajo v Ljubljani za okrajno gostinsko zbornico v 20.000 Izvodih. Razen v slovenščini In srbohrvaščini bo tiskan še v štirih tuilh jezikih; stal bo približno 2 milijona din. Posebno skrbno »o v novem Prospektu obdelani motivi vzdolž nove avtomobilske ceste.
PARTIZANSKO - TABORNIŠKI TEK okoli Novega mesta Pripravlja uredništvo Usta »Strela«, glasila dolenjskih tabornikov, ki Izhaja v Novem hiestu. Pokroviteljstvo nad Prireditvijo bo prevzela Zveza borcev. pokale ln praktična , darl'a pa bodo pripravim Tovarna zdravil KRKA. uredništvo Dolenjskega lista ln DoTS. Tok bo v drugI polovici aprila.
HOTEL   METROPOL   v No-
v«m mesitu je vložil pri Investicijski banki prošnjo za odobritev kredita za ■ nadzidavo Gornje kavarne, s čemer bi Pridobil 44 novih ležišč. Grad-JJa bi stala približno 24 milijonov din končana pa b| bila V maja 1960
NOVA HMELJIŠČA urejuje te dni kmetijska zadruga Stra_ *a na desnem bregu Krke v oko.lci Vavte vasi kjer bo 7 ha nrnelja v jeseni pa bodo prl-P^vili še 5 ha zemljišč. Letos
za KZ Hinje ter v Žužemberku za KZ Žužemberk in Sela-Sumberk. Predavala sta v glavnem tov. Alojz Pajnič in Franc Brulc, kmetijska strokovnjaka iz Okrajne zadružne zveze Novo mesto. Člani aa-družnih svetov so se na tem seminarju seznanili z razvojem kmetijstva in zadružništva, z dosedanjimi in bodočimi investicijami v kmetijstvu, s po-godbenostjo v kmetijskem zadružništvu in z njeno vlogo z osnovami perspektivnega in družbenega plana kmetijstva, z goapodiarskiimi programi kmetijskih zadrug in z vlogo in nalogami zadružnih svetov pri opravljanju zadružništva in razvijanju kmetijstva. Po seminarjih so bile še delovne seje zadružnih svetov, na katerih so člani sprejeli določene obveze in sklenili pogodbe o sodelovanju z ziadrugo. Pokazalo se je, da so taki seminarji potrebni in uspešni za nadaljnje delo zadrug.
V Vel. Gabru Je bil nedavno občni zbor prosvetnega društva Matija Gubec, društva, kl ie ie nekaj let obstajalo le na papirju. Udeležba je bila zadovoljiva, največ mladine, kl Je s tem pokazala, da «e želi kulturno udej stvovatl in tudi razvedriti. Na občnem zboru »o poročali o svojih prvih uspehih. Obnovili ©o oder ln kulise ln naštudlrall »Lumpaclja vagabunda«. Obe predstavi v Vel, Gabru sta prav lepo uspeli in 1e bila ob ponovitvi dvorana premajhna. Lep uspeh so Imeli tudi na gostovanju v Dobrnlču. Za začetek je to kar vzpodbudno. Na občnem zboru so 6l Izvolili upravni od-<bor ln se Domenili o nadaljnjem delu. Mimo dramske sekcije, kl io že Imajo, bodo ustanovili še nekatere druge, ker je med člani precej zanimanja zanje
Drug razveseljiv dogodek v Vel. Gabru je bil zbor Ljudske mladine Slovenije, kl J« v tem kraju doslej samo životarila. Zbora »e je udeležila članica občinskega odbora LMS Draga MeinaršlČ. Na zboru so «e pomenili o delu mladinske organizacije ln njenih nalogah. Še posebej pa o letošnjem jubilejnem letu 40-letnIce ustanovitve KPJ ln SKOJ. Izvolili so mladinski aktiv, ki je bil v pripravah za občni zbor pokazal veliko prizadevnost.
To prebujeno udejsitvovaoje mladina je posledica zavestnega dela naprednih sli na našem območju ln spada v spored proslav ob jubileju ustanovitve Partij« ln SKOJ — Saveza (zveze) komunistične mladine Jugoslavije
M-lč
v Metliki je 1». februarja umrl 70-letni Stevo Strmac.
Pokojni se Je rodil v Kovačem sciu blizu Jastrobarskega na Hrvatskem. Pot za kruhom ga Je pred dobrimi štiridesetimi leti zanesla v Metliko, kjer se Je kot pritožni delavec udinjal pri raznih gospodarjih. Zlasti pri koSn.11, delih v vinogradu in sekanju drv Je hll nepogrešljiv.
Metlika se mu Je tako priljubila, da Je do svoje smrti ni več zapustil.  Btl  Je  original, vesele
naravu ln brez nJega nI minil noben veseli sprevod na pustni torek. Štirideset let Je bil pustni banderaR ln pisano bandero Je na čelu veselega sprevoda nosil rudi na zadnjem poštovanju predlansko leto.
Čeprav nI imsl nikogar svojih ln Je zadnja leta betežen tlvel v Domu onemoglih, Metltčanl veselega pustnega banderaia niso pozabili. Na zadnji poti so ga med drugimi spremili tudi metliški pevol in godbeniki, ki so mu zapeli ln zajgrali v slovo.
ZLATI JUBILEJ V VEL. PODLOGI)
Zakonca JANEZ vn MARIJA PACEK iz Velikega Podloga sta pred kratkim praznovala zlati jubilej poroke, saj je ie preteklo polnih 50 let, kar ata sklenila zakonsko zvezo. Tej svečanosti je prisostvovalo okrog 50 domačinov, znancev in sorodnikov. Osebno jima je prišel čestitat
med domačimi zelo priljubljena in ugledna.
Oče Janez, ki je sedaj star 70 let, je imel že kot otrok težko življenje. V zgodnji mladosti je izgubil očeta, tako da je posestvo prišlo v skrbniibvo. Ko je začel samostojno gospodariti, je moral pričeti popolnoma znova. Prvo
v okraju obnovljenih 92 ha
meljisf v spomladanskem ob-£obJti. do konca leta pa naj bi Pripravi^ zH obnovo nadaljnjih JU°ha površin
j^A     IZBOLJŠAN CESTNI ROMET   predvideva letošnji *raJnl   družbeni   plan nakup (j?!v h avtobusov in končno ure-a'tev  cestnih   priključkov na
J^o cesto pri Karteljevem. £»MtiiVc.u Cate#kl
Trehnie
mod t
Toplicah
Dokončali naj bi
, . bizarno nriključka Šmarje   Tor.] h
»ta
-K:onovo prvo
Do rek-nstrukcljo ceste No-rtruJ®*to~"Do1- Tool,ce rekon.
«tž CC^"1  ca,,rp   Cmome'1—Ka_ arlca  tl mr>dernIzarii0 c*«1 Kfe K:'^°   Tre°nje   In Me-
naprednem duhu. Njun sin Franc je bil eden pnrih komunistov na Krškem polju. Ze leta 1938 so ga zaprli in nato odpeljali v konjinacijo v Bileč. Kot borec je* bit ubit leta 1942.
Med vojno so Nemci na Packovem domu pogosto delali preiskave in nekoč odpeljali celo družino v Brežice kot talce. Srečno naključji je hotelo, da so ostali živi.
Ob petdesetletnici skupnega življenja se pridružujemo čestitkam ostalih in jima kličemo: »Se na mnoga leta!*
M.
Uspelo predavanje ZR0J
Pred kratkim Je Združenje rezervnih oficirjev občine Vldem-Krsko priredilo za rezervne oficirje predavanje o zunanjepolitičnem stanju. V svojem predavanju Je major Brankovi* lz CerkelJ govoril o pomenu potovanja maršala Tita, o 21. kongresu KP Sovjetske zveze, o nem*kem vprašanju in o gospodarstvu v FLRJ.
Prav bi bilo, da bi na podobna predavanja povabili čim več državljanov, saj so 2*10 kvalitetna ln razumljivo podana. M
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
le bi't m. j   nuiUd — Janei Petek, 6. marca — Danica Sobota. 7. marca — Tomaž Nedelja, 8. marca — Bojanka. Ponedeljek, 9. marca — Frančiška. Torek, io  marca — Viktor. Sreda. 11   marca  — Krištof
u.tLi,iti., u uo i mene«* ameriški baivm (Um »MED NEBOM LN PEKLOM«. Od 8. do 8. marca tudijansko-jugo&iovanski barvni film »NEVIHTA«. Od 10. do 11. marca francoski film »MONPAR-NASSE 18«.
KOSTANJEVICA; 8. marca sovj. barvni tlim »NOVOLETNI PLES.
METLIKA: Od 7. do 8. marca -»ROB ROY«,
MOKRONOG: Od 7. do 8. marca ameriški film »HOUDINI«.
NOVO MESTO »KRKA«: Od 6. do 10 marca francoski barvni film PEVEC IZ MEHIKE«. Od 10. do 12. marca francoski barvni film »ZVEČER NASTOPIMO«.
DOM JI.A NOVO MESTO: Od 5. do 7. marca francoski film »FO-LIE BERGER«. Od 8. do 10 marca nemški film »ROZE BEH-NAD«. Od IX. do 12. marca Jugoslovanski film »POISCI V AN DO KOS«.
SEMIČ: 8. marca ameriški film — "ŽIGOSAN«.
SEVNICA; Od 7. do 8. marca Jugoslovanski fUm »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«.
TREBNJE: Od" 7. do 8. marca Italijanski film »SPUŠČENA ZAVESA«. Predstava v nedeljo ob 18. in 19. uri.
ŽUŽEMBERK: 8. marca ameriški film »ŽRTVOVANI«.
i'KODAM HlSO v Novem mestu, dvosobno stanovanje takoj vse-ljivo. Naslov v upravi Usta (154-59).
PRODAM 2 ha njive in travnikov ob Ragovski c, 16, Novo mesto. Naslov v upravi lista (155-59).
PRODAM 2« COLSKI GUMI VOZ v dobrem »tanju, nosilnost 6.000 kg. Franc Cesar. Dobrnič 8.
PRODAM    hmeljsko sušilnico 18 kvadratnih metrov v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (156-59).
PRODAM 5 ha GOZDA, ki Je razdeljen   v   tri  parcele:   3.33 ha
uovesCam, u<> m, lastnica vinograda Frančiška Modic iz vasi Je-Stovci. Lastnik vinograda Je Leo-poldina Božič lz Smolenje vasi. Prepovedujem vsakemu obdelovati vinograd, ce bi ga za to prosila Frančiška Modic. — Poldka Boži«.
C E S T 1 T K F
Priljubljenemu zdravniku dr. Danijelu Brezicu Čestitajo k odlično opravljenemu specialističnemu Izpitu za zdravnika specialista — ginekologa in mu telijo se veliko nadaljnjih uspehov v njegovem poklicu: strokovni kolegij, upravni odbor, uprava ln ves delovni kolektiv SploSne bolnišnice Novo mesto.
Ob smrti naše ljube mame ALOJZIJE PREŠEREN lz Bršljtna se najlepše zahvaljujemo tov. Pretnarjevi in tov. Mrazu ml. za poslovilne govore, novomeški godbi, organizacijo" Zveze borcev. SZDL ln ZZD za darovane veno« ter vsem, kl so Jo spremili na zadnji poti.
Družina Prešeren ln BelavIC
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti mojo mamo
ANO KESETIC
iz Malega Slatnvka in Ji darovali vence; posebno se zahvaljujem ie sindikalni podružnici SGP Pionir, Industriji perila Novo mesto ln organizaciji zveze žena Mali Slat-nik. Zahvaljujem se tudi dr. Vodniku, kl ie pokojnici lajšal bolečine v njeni neozdravljivi bolezni. Jože Rešetic z družino
Ob smrti ljube mame
j02efe jevsek
Iz Bučne vasi se najlepše zahvaljujem za poda rite v venca kolektivu Komunalne uprave Novo mesto in vsem tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči Janez JevSek
Zahvaljujem se celokupnemu bolniškemu strežniškemu osebju, kl je skrbelo za me; posebno se zahvaljujem dr, Mastenovl, kl me J« uspešno operirala In še nadalje skrbela za moje ozdravljenje. Zahvaljujem se nudltelju prve pomoči Ivanu Ivanetiču 1z Prečne in tov. Jarcu, uslužbencu kmetijskega posestva Srebrnlče.
Ivan Rus iz Zaloga
NOVO MESTO
V času od 21. do 28. II. se Je rodilo 14 dečkov ln 20 deklic.
Poročili so se: Rudolf Dreven-šek. uslužbenec lz Straže, in Olga Zaletel, medicinska sestra lz Ka-nlžarice. Rudolf Kralj, delavec lz Begtusja, ln Antonija Kovačič, hči kmeta lz Orehovi«.
Umrla sta: Ivan Mates, pose&t-n k iz Videm-Krskege, star 61 let. Joeefa Jevšek, gospodinja iz VeL Bučne vasi, stara 54 let.
Popravek
Popravljamo pomotoma tiskani podatek tz novomeške porodnišnice iz zadnje številke Dolenjskega lista: Kacollna Pire lz Trbinca nt rodila deklice, pač pa Je rodila deklico Pire Rozalija, Dobrava 40, p. Skocjan.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Manja Zupančič iz Kostanjka — deklico, Babic Vincenclja lz Sred. Arto — dečka, Milena Jurečič iz Cresnjlc — dečka. Fanl Kapusta iz Bukoska — dečka, Marija Vala iz Leskovca — dečka, Marija AntoliČ iz Vu-kovega  sela dečka, CecUtJa
Heimbring iz Breganskega sela — deklico, Elizabeta Malus iz OreA-ja — deklico, LjudirnUa Berlbak iz Sobenje vaai — deklico, Anica Blatnik lz Sevnice — deklico, Nada Petan iz Sp. Pohance — dečka, Poročili so s«; Vidmar Ladislav, Antonija Cvetko iz Orešja - deč-kmet iz Canja. in Krivec Zofija, ^a, Marija Lapuh iz Crnca - de-kmetovalka lz Lončarjev dola. Do- icuM( rani MižigoJ iz stare vasi — beršek Ivan, delavec iz Sevnice, deklico, Matilda Matkovič iz Brezin Kovač Zofija, delavka lz Sev- ja _ dečka, Jožefa Predanič i* lii0?:,?0*1110 Martln' poljedelec iz Globokega - deklico, Ivanka Ju-StržiSča, in Redensek Marija, go-  ricie 1z Črneče vasi   — deklico,
GOTNA VAS-
Rodil se Je 1 deček.
Umrli sta: Marija Zupančič, gospodinja iz RegerCe vasi, stara 70 let. Frančiška Jurilč, uiitikairioa lz Dolža, stara 74 let.
SEVNICA
V februarju je bilo rojenih dvoje otrok (2 dekliei).
smreke,    hrast,    gaber,    topol,   ff>ocl*n.J?lca P°m°čnlea lz Kompo-  Branka NikoMč iz Krškega — deč-
78 a bukev in hrast, hi a kostanj — Gozd je med Žužemberkom ln Dotormtčem. Hkrbti obveščam, da sem se preselil iz Muzejske ul. 3 v Ločno 4 pri Novem mestu (pn Jermanu) — Jože Zagore.
PRODAM SLAMOREZNICO NA MOTORNI POGON znamke -»Drava«. Prednost pri nakupu imajo državna podjetja. Ako ne bo  slamoreznica  do  31. marca
lja. Strle Ferdinand, kmet iz Str-žisča, ln Kozraus Marija, poljedel-ka iz Stržlsča. Jaki* Martin, mizarski pomočniik , iz Maribora, ln Medvešek Ana, gospodinjska pomočnica iz Lončarjev dola. Reden. Sek Janez, železničar-zaviirač, ln Horjak Marija, tov. delavka lz Orehovega.
Umrli so: Kurent Jožef, upokojenec lz Drožanja, star 88 let. Mlinar Jožefa, preužltkarica iz Oreš-
ka, Štefka Krošelj deklico.
lz Volčja —
prodana državnemu podjetju se  K stara 9[ Jožefai iena
proda privatnim interesentom Kmetijska zadruga Dvor pri Žužemberku.
ODDAM NJIVE V najem ob Ra-igtovski c. 16. Interesenti naj se zglasljo v soboto, 7. marca ob 2. uri in v nedeljo, 8. marca ob 8, uri zjutraj na gornji naslov. Najemnino Je treba plačati takoj. Jože Zagore.
stanovanji:, HRANO IN pla-co nudim starejši ženski, kl bi v dopoldanskem Času gospodinjila 4 člansiki družini. Naslov v upravi lista (158-S9).
NAJDITELJA AVTOKLJUCEV, Izgubljenih v ponedeljek, prosim da odda ključe na upravi lista proti nagradi.
17. n. 8EM NAŠEL ROČNO URO v Gorenji Ločni. Zglaslte se na upravi lista.
PRODAM LOVSKEGA psa, starega 6 mesecev, ln lovsko puško dvocevko. Naslov v upravi Usta (109-5«)
tov. delavca lz Šmarja, stara 71
let. Mlinaric Franc, mali kmet lz Zurkov dola, star 60 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Luthar iz Urinih sel — dečka, Ana Mirtek lz Mlholca — deklico, Ljudmila Krnc lz Male Hubajni-ee — dečka, Jožefa Korelc lz Marčnega dola — 2 deklici, Marija Plut lz Kota — dekUco, Marija Ceh lz Jezera — deklico, Jožefa
Brulc iz^Gor.^ Stare vasi — dečka,  Krajnik, delavka z Vrha," Je padla
v 4 metre globoko Jamo in si poškodovala desno koleno. Na Staneta Lipoglavška, rudarja iz Kr-melja. se Je prevrnil voziček in mu poSkodoval levo nogo. — Franca Majdeta, posestnika iz Knežje vasi, Je pohodil konj ln mu poškodoval nogo.
kRDNIKACPNKRK
Pretekli teden so se ponesiečUl ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Martin Medle, posestnik iz Zagorja, Je nerodno stopil ln si poškodoval levo koleno. Jožefa Gregoric, žena posestnika lz Rakovnika. Je padla z voz a ln si poškodovala desni komolec. Ivan Jelene, šofer iz Banje Luke, si Je pri avtomobilski nesreči poškodoval glavo. Ana Kaplan, žena posestnika lz Savinjka, je padla z lestve ln si poškodovala levo nogo in obraz. Ana Tratar, žena posestnika iz Skrovnika, je padla in si poškodovala desno roko Na Ludvika Zakrajška, Čevljarja iz Gor. Ponlkev. se Je prevrnil voz in mu poškodoval desno nogo. Frančiška Dragane, posestnlca iz Cesnjlc, je padla in si poškodovala levo roko. Albina Cerovšek, žena posestnika lz Sp. Pijavškega, Je padla na poledeneli cesti in si poškodovala   levo   roko. FranCiška
OBVESTILO
GODBA NA PIHALA IN GLASBENE S OLE POZOR! Generalno ln delno popravljamo vse vrste pihal instrumentov, saksafonov, klarinetov ln harmonik. Popravila Izvršujemo točno, solidno in po zmernih cenah. Se priporoča mol KUSTRIN — delavnica za Izdelavo m popravila instrumentov, — Ljubljana, Veselova 3 (bivša Nunska).
Štefka Knavs z Vlnjega vrha —
deklico. Vida Potočar iz Novega mesta — dečka, Anica Hostar iz Metlike — dečka, Marija Jesih lz Novega mesta — deklico, Martina Ljubi lz Kočevja — dečk*. Ana Zore lz Jelfi — dečka, Kristina Papež iz PrevolJ — dečka, Marija Slajmar iz Kočevja — deklico, Marija Krevs lz Straže — deklico, Marija Tome iz Primostka — dečka, Marija Povh iz Blata — dečka, Marija Luzar iz Dol. Vrhpolja — deklico, Jožefa Sterk iz Grobelj
— dečka, Ivanka Hrovat Iz Lu-kovka — deklico, Ana Hribar lz Dol. Kronovega — dečka, Anica Lešnjak lz Dol. Brezovice — deklico,  Dana Koncilja z Vrhovca
— dečka, Marija Prlbanič lz Poljan — deklico, Julijana 8tajner iz Vel, Korena — deklico, Ana Majzel iz Dol, stare vasi — dečka. Katarina Povie iz Novega mesta — deklico.
Brežiška kronika nosreč
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnici: Avgusta t; ori u pa, rudarja . lz Senovega. Je nekdo obstreill na lovu Miha Pere, železničar ls Sevnice, je dobil hude poškodbe pri delu. Slavko Krilčnik, dela-cev lz Kostanjevice, st Je pri padcu s traktorja zlomil levo nogo. Frančiška Dolenšek iz Znojil si Je pri padcu zlomila levo roko. Vinko Zorčič. uslužbenec iz Malega Obreza, je padel s koflssa In dobil lažje poškodbe
OKRAJNO  ŠAHOVSKO  PRVENSTVO JE ZAKLJUČENO
tudi predsednik obćinakeoa ljudskega  odbora tov. Stane
Nunčič.
Ze sama svečanost je potrdila, da sta   zakonca Pacek
svetovno vojno je preživel vsa Štiri leta na fronti.
Ves čas je bil nasproten kleHkalnemu režimu. Štiri otroke sta z ženo vzgajala v
Dr. Nikolovski - okrajni prvak
Iz Dolenjskih Toplic
V četrtek, 26. februarja, so se odpeljali Iz Dolenjskih Toplic proti Domžalam F. A. ln njegov • n iz Dolenjskih Toplic ter lastnik avtomobila iz Domžal z namenom, da posestnik F. A. kupi tam voz. Toda že na ovinku pri Rumanji vasi je avto zaneslo s ceste in je začel drseti po strmini proti Krki. Na srečo se je avto tik nad Krko. ki je tam precej globoka, zadel v hrast ln se ustavil. Noben potnik ni bil huje poškodovan. •
Druitvo prijateljev mladine iz Dolenjskih Toplic je Imelo v četrtek 26. februarja svoj letni občni zbor. Iz poročil Je razvidno, da Je bilo' delovanje društva kljub raznim tezkočam in pomanjkanju denarja ie dokaj povoljno. Društvo sicer nima na razpolago prostora za otroški vrtec, niti ne za skromno otroško igrišče, a Je kljub temu z dobro voljo žena odbornic pripravilo v preteklem letu otrokom nekaj veselih uric.
Za občinski praznik so cicibani sodelovali v povorki. Dan mladosti so praznovali na Jasi sredi starega kopališkega parka.
DPM je sodelovalo pri ureditvi tabora »Sutjeska« ln se udeležilo skupno s pionirji tudi njegove otvoritev. V tednu otroka so malčkom priredili lutkovno predstavo. Tudi Dedek Mraz je obiskal In obdaroval najmlajše Topllčane. Za pusta je društvo priredilo otroško zabavo in veselo rajanje.
Na koncu občnega zbora so sprejeli tudi več sklepov za bodoče delo, v katerem bodo organizirali predavanje o otroških boleznih in o pravilni vzgoji otrok UredMl bodo tudi otroško Igrišče. Posebno pozornost pa bo DPM posvečalo še vnaprej tudi šolski In odrasli mladini. D. G.
Novomeški upokojenci v Višnji gori
V nedeljo 13. februarja »o novomeški upokojenci priredili v Višnji gorj uspelo gostovanje združeno s pevskim nastopom in igro enodejanko. Razen mešanega pevskega zbora so v sporedu sodelovali tudj duet Zrnec-Jerebova in solistka Angelca Jerebova. Gostovanje je vodil Vinko Savnik, »borovoB-ja Boris Savnik Pa je zbor uvežbal. V režiji Poldeta Cig-lerja so upokojenci zaigrali enodejanko »Srce in denar«. Najboljša vzpodbuda našim upokojencem sta bili polna dvorana ln navdušenj aplavz Višnjegorčanov, kj so zaželeli, da jih Novomesčani ie obl. Sčejo. *        D. K.
Preteklo nedeljo Je bilo v Novem mestu zaključen*, letošnje okrajno šahovsko prvenstvo z« posameznike. Na turnirju Je nastopilo 12 najboljilh šah ls tov iz Brežic, Črnomlja, Trebnjega ln Novega mesta. Turnir Je bil zelo močan, čeprav Je bilo to prvo okrajno prvenstvo — torej brez kočevskih predstavnikov, kl so doslej redno sodelovali na prvenstvih Dolenjske, Nastopilo je 9 drugokategornlkov in trije prvo-kategornlkl.
Kot predstavnik SK Svoboda Brežice je nastopil tudi bivši mojstrski kandidat dr. Oliver Nikolovski, kl je tudi v zveznem merilu znano šahovsko ime. Vedelo se je, da se bo glavna borba za naslov prvaka odvijala med nJim ln.No-vomeščanom Silo. ker Je Sitar letos v slabši formi. V to borbo se je nepričakovano vmeial ie zelo borbeni predstavnik Trebnjega Ivan Zabukovec, ki Je bil vse do zadnjega kola ie kandidat za prvaka. V zadnjem kolu Je Zabukovec samo remlziral s Flnkom in Je zato za pol točke zaostal za Silo. Dr. Nikolovski Je prav tako kot Sila v zadnjem kolu zmagal in si tako s pol točke prednosti I pred Silo osvojil prvenstvo.
Zmaga predstavnika Brežic je zaslužena, ker Je v vseh kolih pokazal najboljšo igro. Ostal Je razen Sile edini neporaženi udele-i žene c turnirja, njegove odlike pa so velika borbenost, duhovita in prodorna igra. Vsega skupaj Je samo trikrat oddal po pol točke in to Sili, Sitarju In Saranovlču.
Mitja Sila je osvojil naslov »podprvaka«. Imel Je veliko obetov, da deli prvo mesto aH pa celo, da sam osvoji prvenstvo, toda to so mu preprečili nepričakovani remiji r. Jenkom ln Kranjcem. Zabukovec je ugodno presetil. Igral
Je zelo poletno ln ostro, kar mu je navzlic porazoma t Silo in dr. Nlkolovsklm prineslo 3. mesto ln naslov prvokategomika. Tudi Sitar je igral solidno, toda nepričakovan poraz z Zabukovcem ln remija s Finkom in Strelom so g* potisnili na četrto mesto. Sila in Sitar sta obenem potrdila I. kategorijo.
Ugodno je presenetil tudi Kle-vlšar, kl se Je s 00 odstokl točk uvrstil med zmagovalce.
Tudi    predstavnik Črnomlja.,
Občni zbor ZB II. terena v Novem mestu
Bil je 20. februarja v Novem mestu. V razpravi po poročilu so član) povedali marsikaj dobrega. ZB mora biti danes enako pomembna, kot so bili borci za časa NOB. Člani ZB morajo prebivalcem pravilno tolmačita našo zunanjo In notranjo politiko. Skrb in pomoč otrokom padlih borcev naj ne bosta le materialni, ampak tudi moralni. Letos ko praznujemo 40-letnico KPJ m SKOJ, jo bo ZB proslavila najlepšs z učvrstitvijo in s povečanjem števila članov. Skušali bodo ustanoviti sekcijo internlrancev in vojnih ujetnikov, Člani ZB naj pišejo spomine, da ne bi dogodki iz NOB utonili v pozabo Izvolili so nov 9-članskl odbor. \
Kranj c. ni slabo igral. Posebno dobro Je igrat v prvem delu tur-nirla, v drugem delu pa Je občutno popustil, tako da je v zadnjih sedmih kolih doaegel le dva remija.
Vrstni red I, okrajnega prvenstva posameznik u v:
1. dr. Nikolovski oliver (Breži-fice) 9 ln pol, 2. SILA Mitja (N. m.) 9 točk, 3. ZABUKOVEC Ivan
(Trebnje) 8 ln pol, 4. SITAR Slavko (N. m.) 7 in pol, 5. BARTOLJ Alojz (N. m.) 6 točk, «. KLEVI-SAR Zan (N. m.) 3 In pol. T, K RAN j c Anton (Črnomelj) 4 ln pol, 8. — ». 8ARANOVIC Draglsa in K ITAK Srečko (oba N. m.) 3 in pol, 10—u, FINK Stane (N. m.) in STREL Janez (Brežice) 3 točke, 12. JENKO Franc (N. m) 2 ln pol toc-ke. F. M.
OD 1. JANUARJA DO 1. MARCA 1959;
1940 novih naročnikov
V zadnjih 14 dnevih se je na okrajno glasilo.SZDL naročilo še 181 novih naročnikov, medtem ko Je itevilo vseh novih naročnikov v letu 1959 naraslo na 1940. Letos so pridobili novih naročnikov:
Občina Brežice 308 novih naročnikov
Občina Senovo........... 140 novih naročnikov
Občina Sevnica.......... 365 novih naročnikov
Občina Videm-Kriko....... 171 novih naročnikvo
Stari del okraja .......... 724 novih naročnikov
Razne pošte v FLRJ ....... 201 novih naročnikov
Inozemstvo    ............ 31 novih naročnikov
Opozarjamo vse naročnike in bralce na objavo o podaljšanju roka za plačilo polletne naročnine na 8. strani današnje številke!
STAREGA • AMERIKANCA
Tu g o :
užnova mati
(Ob nedeljskem slavju žena na Suhorju)
Po ceatl je prihrumel tank, za njim  drugi   ln tretji, nato  avtomobili   v dolgi, neskončni vrsti. Ženske na njivah so dvignile glave.
»Cankarjeva brigada je. Saj so ie pravili, da dobi avtomobile in tanke!« je vz/kliiknilo dekle. Cankarjeva brigada motorizirana! Zajelo jih ie veselje, mahale so z rutami v pozdrav in veselo vzklikale. Tedaj j* za-drdrala lz tanka strojnica, krogle so se vsule po strnišču na njivi. Zene »o onemele.
»Jezus! Nemci!« so vzkliknile ter se zagnale po njivah proti gmajni nad vasio. medtem ko so tanki zavili na Soihor. Zdaj je, bilo videti že kolone vojakov, kl so prodirale od vseh •trani.
»Ofenziva!« Beseda je padla težko ln grozno roed ljudi. Pri Suhorj-u so zaprasketale puške, matere so zatrepetale pod drevesi v mislih na može In sinove, kl so se spoprijeli z Nemci. Strahovito streljanje nI prenehalo.
Tedaj je planila Juznova mati. »Ženske, pomagat, bo treba! Kaj če je kdo od naših ranjen? Domov grem po obvezo!«
»Južnova jevi   n j ivi tudi ubili!« z rokami.
Mati je
Modna žarnica
Najmočnejša žarnica na svetu je »Mazda F A 5«. kii jo izdeluje neka angleška tovarna. Ta žairnica v četrt sekunde osvetli kvadratni centimeter s sivetlioibo 1 miHitjcm sčveč. V Istem času more Sonce osvetliti enako veliiko površino le e svetlobo 800.000 sveč.
Zagrebčani imajo zlmsk: plavalni bazen
Novembra lani so v Zagrebu odprli nov zimski plavalni ba-aen »Hivaliste Mladost«. Bazen je zgraden, na prostoru 5000 kva dratnih metrov in ustreza vsem mednarodnim predpisom za plavalne dn vaterpolo tekme. Ima 6 plavalnih steza. Globok je od 2 do 4,80 m. Zraven je tudi manjši bazen za otroke. V popoldanskih urah lahko uporabljajo bazen, tudi meščani.
»Ne nori, Južna! Zdaj, ko so v vasi ln krog in krog Nemci. Ubijejo te,« jo je prijel za ramo sosed.
»Naj me! Jaz grem.«
Pred vasjo se je ustavila. Izpod kozolca je vzela koš ln stopala počasi proti hiši. Nemci so jo nezaupno ogledovali, vendar se je nI nihče dotaknil. Doma J« vzela obveze ln drugo potrebno in odhitela proti Suhorju. od koder se je streljanje oddaljilo pod goro.
»Je kdo .ranjen? Ubit? Kaj je z Janezom?« je trepetala, ko ie stopala oprezujoč za Nemci po cesti. Iz vasi se ie utrgalo dekle.
mati, na apotekar-ležl! Kramarlča so je hllpalo^ kazalo
stie'ktla proti njivi. Ubit? Moj bog. pozabila je vprašati kdo. Truplo ie ležalo z razprtimi rokami na obrazu sredi brazd. Tedai je postal materin korak naenkrat slino težak, kri JI ie pritisnila v senca, njive, travniki, gore. tanki ln Nemci na cesti, vse se je zavrt elo.
»Janez!« Krik je zarezal prav do vasi. Neka ženska ie krlk-nila: »Beži. da ne ustrele ie tebe.« Toda mati nI več jokala, ne klicala. Ko je zatlsnlla sinu oči In ga pogladila po bledem čelu. se le zavedela,
»Ne bom jokala,« je rekla, »samo stran te spravim, da te še mrtvega ne oskrunijo.« Dvignila je truplo v naročje. Sele tedaj le opazila tanke, kl »o se bližali po cesti. Spustila je sina na Ua in kot ne bi bilo nič. je krenila preko njive, dokler tanki niso odbrzell mimo. Potem je hitro skočila k truplu ln ga odnesla. Komai pa je bila sredi not!, so se med hišami spet oglasili tanki. Spet je položila sina na njivo ln čakala, kdaj jo pokosi strojnica. Nemci so se ozirali za ženo. ki Je tavala sredi nilve. vendar se i.lm ni zdelo vredno, da bi se usitav-ljall.
Ko pa ie bila že tik pred vasjo. *o pridrli izza hiš nemšiki vojaki. Z zadnjimi    močmi je
9 99 .sc piedstavtia
Večkrat v zadnjih tednih ste opazili gornjo številko v našem listu. Na številna vprašanja danes pojasnjujemo: pretekli mesec je minulo 9 let, odkar izhaja Dolenjski list. Za letošnje veliko novoletno nagradno žrebanje smo medtem zbrali
99
lepih nagrad
s katerimi vas bomo seznanili prihodnji teden. V nagradnem žrebanju bo lahko sodeloval vsak stari in novi naročnik našega tednika, ki bo najkasneje
do 25. marca 1959 poravnal polletno naročnino (300 din).
Rok vplačil podaljšujemo zaradi ponovnih obolenj uslužbenk naše uprave in zato, da bi omogočili' vsakomur pravočasno naročilo oz. plačilo našega lista. Kdor Dolenjskega lista še ne prejema na svoj naslov, si ga lahko do 25. marca naroči; če bo do tega roka poravnal tudi polletno naročnino, bo pravtako sodeloval v nagradnem žrebanju.
V vsako hišo na Dolenjskem in v spod. Posavju:
DOLENJSKI LIST!
zbežala s sinom v naročju med hiše In se skrila med prvimi kozolci. Iztrgala je kopo krme ln jo vrgla nase in na sina, da se je zakrila. »Kar bo, bo. Ce že, naj me ubijejo pri tebi,« je stiskala mrtvo glavo, medtem ko so stikali In preklinjali okrog kozolca Nemci. Ko »o fašisti odšli ln je odbrnel poslednji tank. Se je Izkopala IzDod krme. Dvignila je pest ln zažu-gala za njlijgi: »Dva sina ste ml ubili,   prekleta  golazen! Toda.
ko vas premagamo, ml ne pridite v roke!«
Ko so prišli sosedje, da bi io potolažili, so začudeni videli, da na njenih razoranih licih nI solza. Samo žalostno jih je pogledala Id dejala trdo, skoraj ponosno: »Hotela sem pomagati ranjenim partizanom, pa sem našla mrtvega svojega sina. Vedel je, zakaj je padel. Pomagajte, da ga pokopljemo!«
(Tz Slovenskega poročevalca 27. januarja 1945)
Najvišja in najnižja temperatura
Na/jvišja temperatura, ki 10 je človek umetno ustvaril, ie 50.000 stopinj CclziLja. Nastane v jedru atomske bombe. Najvišja, v laboratorijih dosežena temperatura, je mnogo nižja, ima le okrog 5000 stopinj Celzija. Dr. Kurti je 25. oktobra 1934 ustvaril doslej najnižjo laborator. temperaturo: minus 273,16 stopinj Celzija.
»Gluha soban
Ta naziv ima edinstveni prostor v laboratoriju družbe »Bell  Telephone«  v  New Jer-
seju, Ta soba uduši sleherni zvok do 99,98 odstotkov. Na primer: pok puške se v tej sobi sliši tako, kakor da je z višine enega metra padel na tla  plutovinast zamašek.
Pesem mladinskih delovnih brigad žc odmeva na  deloviščih   letošnjih   odsekov avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti v Srbiji in Makedoniji. Med njimi je tudi  VI. novomeška MDB Katje Rupena, aprila pa ji bo sledila brigada mladincev-zadružnikov. Mladi rod naših narodov nadaljuje veliko delo — spomenik socialistične sedanjosti
Proti alkoholizmu
Dr. Henry Koch iz kalifornijskega tehnološkega inštituta je izdelal baje zelo učinkovite pilule proti alkoholizmu, kl jih je imenoval T-3. Te pilule vplivajo na kronične alkoholike tako, da odstraniijo delirium tremens in streznijo najbolj pijanega človeka v nekaj minutah. S sto mikrogrami T-3 se je dr. Kochu posrečilo iztrezniti popolnoma pijanega človeka. Uživanje teho pilul je za zdaj dovoljeno samo pod zdravniškim nadzorstvom.
NSMot&ČGIJH-
TOČEN ODGOVOR
Očka bi rad preveril, kako sinko kaj opazuje. Pa ga vpra-Sa: »No, Ivček, tamle poglej klavir, tamle mucko. No, kakšna razlika je med njima?«
»Veš, oči, mucka se lahko igra na klavirju, klavir se pa ne more na mucki.«
VSE JE RELATIVNO
»Poglej no. kakšni veliki in težki inštrumenti: bobni, basi...« *
»Seveda so veliki in težki, kajti nanje igrajo lahko glasbo.«
KONGRES TROJČKOV
V New Yerseju v ZDA so imeli nedavno zanimivo in nevsakdanje zborovanje — kongres trojčkov. Zborovali so pravzaprav starši t njihovi otroci pa so med .tem igrali v velikem mestnem parku. Kongres so sklicalj zato, da b; starši Iz-
vzgoji se pojavlja kup raznih problemov itn zapietljajev, ki jih morajo reševati starši trojčkov.
Med kongresom so sprehajalci v parku, kjer sq se otroci igrali, doživeli polno presenečenj, ko so naleteli na tri de-
menjalj svoje izkušnje z vzgojo trojčkov. Ni namreč lahko vzgajati tri otroke, rojene na isti dan, k; so vrhu tega še iste rasti  in obraeov. Pri njihovi
klice ali dečke popolnoma iste »izdaje«. Trojčki so &j običajno silno podobni, mimo tega pa jih starši večinoma oblečejo še v enake obleke.
— Glej, Poldi, kakšni srčkani pujski! Kot bi bili iz lecla!
— Pa niso, na tabli piše, da so iz Blata!
POZABIL JE
Bobi plačuje v baru s petdo-larskim bankovcem. Pa mu ga natakar vrne, rekoč: »Bankovec ni pravi, gospod! Poglejte: robovi niso nazobčkemi.«
Bobi pogleda natančneje pa zabrunda: »Vraga, res nima zob. Saj se mi je zdelo, da sem na nekaj pozabil.«
SOSEDSKO POSOJANJE
»Veste, tovarišica Minka, dobro bi bilo, da si kupvte nov semlec za prah. .Ta, ki mi ga posojate, ni posebno dober.«
Pi&n John  Lokui   sl
Ta učitelj je nosil majhno črno brado, z otroka je bil zelo prijazen, da smo ga vsi imeli zelo radi. Tudi ta učitelj je bil kmalu prestavljen. Nam otrokom se je težko storilo, ker je šel od nas. Za njim smo dobili učiteljico. Bila je prijazno i" zalo dekle, njeno ime sem pozabil. Otroci smo jo radi imeli, pa smo ji tudi radi nagajali, ker se je nismo preveč bali. Večkrat je imela sitnost; z nami, da je morala poklicati učitelja Zajca, da je napravil red. On je učil tretji in četrti razred, učiteljica pa prvi in drugi razred.
Učitelj Zaje je nosil dolgo rjavo brado. Bil je zelo strog in otroci smo se ga zelo bali Rad se je poslužil palice, tudi za kako malenkost. Bil je glavni učitelj in ko je bila kaka večja slavnost, nas je tudi peljal v cerkev v Velikem Gabru, kjer je na koru orgljal in pel cesarsko pesem: Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja Avstrije.
Zgodilo se je, da smo nekega dne štirje dečki ostali v grmovju, namesto da bi šli v šolo. Drugi dan, ko smo prišli v šolo, je malo počakal in smo že mislili, da je pozabil, da smo bili odsotni. Pa nas je nenadoma začel klicati po vrsti k sebi. Niikoli ne bom tega pozabil. Bil sem drus>i na vrsti. Dal je vsakemu glavo med svoje noge in udrihal s palico po zadnjici, da nas je peklo Usti dar.. Ko je šola končala, nas je še pridržal za eno uro za kazen. •
Med poletjem me je mati večkrat pridržala doma, da sem ji malo pomagal pri delu na njivah. Bil sem najstarejši in zato sem moral tudi najbolj delati. Imel sem trnjevo pot od svojega petega leta naprej. Bili smo močno verni, kar pa nam ni pomagalo.
Mati je bila bolna, a je vseeno težko delala, da bi preživela nas Itirl otroke. Posebno ob zimskem času se spominjam, kako je molila, da bi ji dal Bog zdravja, ampak njene prošnje niso bile uslišane. Kot sem že pisal, smo živeli pri teti Neži v revni bajti. Pa se nekoč matL in teta Neža domislita, da bi šla teta in jaz na božjo pot na Zaplaz na Dolenjskem, k Mariji Zaplažki, kjer bi lepo molila, da bi Marija pomagala moji materi ozdraviti. Star sem bil 11 let, ko se s teto podava na božjo pot. Ko prideva do cerkve na Zaplazu, malo postoj iva in teta reče: -Janezek, sedaj pa poklekniva in bova šla do velikega oltarja po kolenih, lepo bova molila, da naju bo Marija uslišala in se mati pozdravi.« Teta je zvesto molila, jaz pa tudi po svoje. Materi pa ni to nič pomagalo.
Se danes se mi neumno vidi, da sem se takrat plazil po kolenih. Ce ne morejo pomagati dobri zdravniki in dobra zdravila, tudi tako početje ne. Saj sam papež veruje v zdravljenje pri najboljših zdravnikih in bi bilo bolj pametno, da bi priporočal svojim vernikom dobra zdravila in dobre zdravnike v primeru bolezni, namesto molitvic.
Naj malo omenim moja dva strica — Antona in Jožeta Lokarja. Starejši stric Anton je imel mlm v vasi Sobrače. Bil je mnogo let župan in igral j« ludi na harmoniko. Bil je zelo pobožen; molil je vsako jutro, opoldne in zvečer ter pri vsaki jedi. Sam sebi je izdelal lepo kapelico, v katero je postavil nekaj lesenih svetnikov in majhen zvon. Večkrat je šel vanjo molit. Bil je samouk; večkrat sem ga opazoval, ko je z majhnim nožem rezljal kos lipovega lesa, iz katerega je napravil svetraike. Imel je 14 otrok. Predno sem šel v Ameriko, me je povabil, da grem z njim v kapelico molit. Bilo je prve dni januarja 1900 leta. Prosil me je, naj bi mu iz Amerike poslal kaj za tisto kapelico. Ker mu nisem ničesar poslal, mi je po dveh letih pisal in me pokaral, češ: Janez, na kapelico si pa čisto pozabil. Minilo je že mnogo let, odkar je stric Anton Lokar umrl. Bil je veren mož, a dober gospodar.
Drugi mlajši stric Jože Lokar, katerega so klicali Pintar-jev Pepe, ker se je pri hiši reklo Pintar, je bil pa ves drugačen. Imel je samo enega sina. Ko jc on sam bil še mladič, se je rad stepel. Vedno je uganjal kakšne komedije. Tudi on je bil samouk in dober barvar. Nekoč, ko j*» barvni ce v Šmarinem pri Litiji, je v zakristiji naslikal hudiča, ki drži župnika na verigi. Ko je to zapazil župnik, ga je poklical k sebi in ga oštel, nato pa ukazal, naj pobere svoje stvari in gre proč od tam. Pepe je to storil, odšel je in mu ni bilo nič mar.
Po dveh tednih ga je župnik zopet poklical nazaj na delo. Naročil mu je, naj zgotovi svoje delo in naj nikar več ne uganja take neumnosti. Stric Pepe je kaj rad pripovedoval te komedije, posebno še, kadar je malo pil.
Zgodilo se je tudi, da je bilo treba napraviti nekaj v zvoniku v Št. Vidu pri Stični. Stric Pepe je bil take sorte človek, da mu,.je bilo vseeno, naj si bo visoko ali nizko, na delo se je spravil kamorkoli. Ker je bil zvonik zelo visok, je napravil oder iz desk, na katerih je stal. ko je barval. Spodaj so ga ženske opazovale pri delu. Nenadoma potegne iz žepa orglice, jih nastavi k ustom m zaigra, pri tem pa se nekoliko zasuče po »-taktih-«. Ženske so začele kričati, da se mu je zmešalo v glavi in bo padel z odra. Tekle so po župnika, stric Pepe pa je spravil orglice, nekoliko potegnil zadaj hlače, zamahnil proti ženam in delal naprej. Vedno je imel orglice v žepu in ob vsaki priložnosti je malo zaigral. Minilo je že nekaj let, odkar je umrl v Lorainu, Ohio. Imel me je zelo rad. Taka, vidite, je bila velika razlika med dvema bratoma, ki sta bila oba samouka.
Naj povem še eno dogodivščino, ki se mi je pripetila, ko sem bil še mlad fantiček. Stala je velika smreka, na katero sem splezal, ker sem opazil, da je na visoki veji gnezdo. Radoveden sem jo hotel podrobno ogledati, ker sem mislil, da so v njem veverice. Ko sem pogledal notri, sem videl tri velika jajca, podobna kokošjim jajcem. Komaj sem si jih ogledal, pa prileti velik kragulj in se mi zakadi v glavo. Ves prestrašen, sem jo pobrisal po drevju. V naglici sem se ves opraskal, da sem krvavel, (ln si strgal srajco in hlače. Kragulj je bolj redka žival. Ko je včasih priletel na dvorišče, je pograbil tudi štiri funte težkega piščanca in ga v kljunu odnesel. Nikoli več nisem šel ma tisto smreko in tudi nikdar več nisem videl gnezda kraguljev.
Ko so jo prinesli iz vode, so dobili v skrčeni ročici ostanke podobe, ki je nekdaj kazala obličje grofa Milana.
Smrt je bila nepričakovano udarila s koščeno svojo pestjo v veselo družbo na Otoku. Kakor listje po pišu se je razpršila takoj in hipoma je bil grad zapuščen, prazen in miren. Na vse strani so se razšli. Baronico Zoro pa so položili v zemljo — in njen spomin se je tudi pozabil.
VI.
KONTESA SERAFINA SVOJI SESTRIČNI LUCIJI:
Na Otoku sem! In sedaj v tej zimi! Ce se ozrem skozi okno, se lomijo veje pod težkim snegom. Kavke in vrane' letajo po vrtu ter lačno kričijo. Voda je pokrita z ledom in nebo je sivo in temno. Dolgočasno je, dolgočasno, dolgočasno! Ali to ugaja mojemu duševnemu stanju! Zima mi je v duši. Lucija, jaz sem grozno trpela!
Tri leta je sedaj že preteklo, odkar sem zadnjič videla la pusti kraj.' Tri leta, ali moje srce je postalo starejše za deset let. Za ves svet ne maram več. Tu pri oknu ti sedim ter zrem v dolgočasni dan in po moji duši se pode temne misli kakor zunaj sneženi oblaki po sivem nebu. Sama sem, sama, moj Bog, kako sama!
Kako je vse to prišlo! Ti veš, da je grof
Egon letal za menoj. In včasih se mi je zdelo, da bi ga lahko rada imela! No, pa je bil prebrisanejši nego sem menila. Ko se mu je pri hčeri stvar vršila prepočasi, se je lotil matere! Čudno se mi je zdelo, da se je mama hipoma zopet pomladila! Crna obleka je izginila kar čez noč; vsako jutro pa si je z barvo nališpala lice! Nekega večera, ko sva ravno sedeli pri čaju in ko ni bilo pri nas nikake družbe, sem zvedela kako in kaj,
»Pojdi iz sobe!« je dejala mama strežaju. -Jaz moram s konteso govoriti!«
Tedaj sem vedela takoj, čemu da mama za nocoj ni bila povabila družbe. Hotela je biti sama z menoj!
Ko pa je sluga odšel, je zdihnila trudno: »Serafina, srce moje! Jaz te moram poljubiti!«
Pristopila je k meni ter me poljubila na čelo. Kmalu sem zvedela, kaj je hotela nenavadna ta izjava gorke ljubezni.
-Kaj ti je, mama?« sem vprašala skrbno. »Ali si bolna? Dozdeva se mi, da si čudno razburjena?«
»Serafina, dete moje!« je dejala tiho. »Ali bi se srdila, če bi se tvoja mama zopet omožila?«
»Mama!« sem vzkliknila od strmenja. Ni mi pustila govoriti.
»Poglej, grof Egon je danes poprosil za mojo roko!«
»Grof Egon!« sem planila kvišku. »Grof Egon!«
»Da, grof Egon!«
»Moj bratranec!«
»Da, tvoj in njegov oče sta si bila brata!«
»Grof Egon, mama! Ti si ga pač zavrnila, predrznega tega človeka, ki uganja šalo s tvojo starostjo!«
»Zavrnila? Ne, jaz sem mu obljubila svojo roko!«
Otrpnila sem, od golega čudenja mi ni bilo mogoče izpregovoriti besedice.
»Grof Egon! Moj Bog, mama saj vendar veš, da tudi — mene ljubi!«
»Morda! A snubi pa le mene! Izbij si ga iz glave! Saj tako nisi zanj!«
In kako strupeno hudobno je govorila te besede!
Celo uro sva potem tiho sedeli v sobi. Ko sem končno povzdignila obraz proti mami, je bila le-ta v svojem stolu zaspala. V takem položaju je spala!
Zbudila sem jo.
»Ali greva spat, golobica!«
»Mama,« sem ihtela. »ti hočeš v istini stopiti v zakon?«
»V istini!« In zaspano je posegla z roko po sladčicah, ki so stale na mizi.
»To ni mogoče, mama! Ker veš, da je potem postavljena med naju stena, ki se prekoračiti ne da! Potem se boš morala ločiti od svoje hčere!«
»Kakor želite, kontesa!«
»Tvoja zadnja beseda, mama?«
»Moja zadnja!«
»Lahko noč!«
A drugo jutro sem se odpravila in odpeljala iz očetove hiše. In sedaj sem tu, na Otoku, ki mi je kot dediščina pripadla
po očetu, grofu Milanu. V srcu srd, nesrečo in temo! Cez noč sem bila premislila vse! Nikdar ne bom moškemu vlast, in gnusi se mi ta spol! Poglej sladkomodernega tega Egona! Kako se je zvijal okrog mene in kolikokrat se rotil, da me ljubi! A sedaj hoče vzeti žensko, ki je ne ljubi, ker bi bila lahko njegova mati! Tak je ta spol!
Tu na Otoku bom živela kakor v puščavi! Pozabljena od vsega sveta in vedno pred očmi tiste grozne spomine, ki so pokončali mojo vero v življenje.
Pozabljena od vseh! Samo če Ti, draga mi Lucija, oviješ okoli mene zlate svoje misli, bo to zadostovalo Tvoji nesrečni prijateljici
Serafini.
VII.
Kontesa Serafina je bila nepričakovana prišla na Otok.
Nekega belega jutra je stal gospod grajski oskrbnik Janez Igla pred otoškimi glavnimi vrati. Jezil se je na hlapce ter si hladil bakreni svoj nos in bolečo svojo glavo, ki je bila pijana prej ta večer kakor vselej! Kar jo prikrevsa po cesti vaški pot Tone Tičar ter se gospodu oskrbniku z dobrovoljnim smehljajem že na deset korakov odkriio. Blizu prišedši pa postavi svoj košek na tla ter izvleče iz umazane rute majhno, drobno pisemce, ki pa je po njegovem mnenju dišalo po vseh nebeških dišavah.
Ali ko je gospod Janez Igla Usto pisemce prebral in pregledal, je pograbil z roko v
grivaste svoje lase in dejal: »Hudiiiča!«
In ko je pisemce še enkrat prebral, je dejal še enkrat in še bolj zategnjeno: »Hu-di-i-i-ča!«
Ali končno je bila vendarle resnica! Gospoda mu je prišla črez zimo na vrat, in ž njo je vzel vrag vse tisto prijetno, pozim-sko življenje, brez skrbi in polno pijače!
Kontesa Serafina je v istini prišla. I'
kakšna je bila! Kakor osa. Vzela je gospodarstvo v svoje roke, kar se je videlo naravno, ker si je bila že prej pri sodišču kupila leta. Hotela je vse videti, račune, knjige, vse take oskrbniku Igli silno sitne stvari.
Vse je izteknila v gradu, bila osorna, teko da je Janez Igla izgubil še tisto malo razuma, kar mu ga je bilo pustilo večletno zimsko pijančevanje. Skoraj ves teden je bila kakor trn, ki je bodel vsakega. Ogledala je hleve, predale, žito, vino ter se je srdila na oskrbnika. Nikomur ni privoščila dobre besedice. In ko je prišel vaški župnik, da bi jo obiskal, mu je velela dejati, da je bolna in da ga ne more sprejeti. Jedla je sama, pa skoraj nič. Včasih je postrežnica tudi čula, da je v svoji sobi glasno jokala. Vse, z oskrbnikom Iglo na čelu, je prerokovalo, da se tako življenje ne bo dalo dolgo živeti in da bo konec — bolezen.
Nekega jutra pa je kontesa v istini obtičala -v sobi in se čutila bolno, brez moči. Neprestano je jokala. In slugi je dejala:
»Zdravnik naj pride!«
Ko se je gospodu Igli povedal ta ukaz. se je ta močno razjaril:
»Zdravnik! Kakor da bi se pri nas dok-tor ji kar z dreves tresli! V mesto bo kdo letel sedaj ln v takem potu! V Strugo po barona naj skoči eden! Bo imela vsaj plemenitega zdravnika!«