Nemci in iiia__l_liisho šolstvo. O pričetku šolskega leta se pojavljajo po predalih nemških listov v Avstriji in Nemčiji pritožbe o strašni krivici, ki se dela na šolskem področju Nemcem v Jugoslaviji. To je dobro preračunjena nemška taktika (način postopanja). Tako dolgo zabavljajo o namišIjenih krivicah, ki se jim baje godijo, dokler ne dosežejo pravic, ki jim ne gredo. Tako dolgo so zabavljali proti vojnim odškodninam kot strahovito krivičnemu bremenu, dokler niso uspeli, da so se te odškodnine odpravile. Sedaj zabavljajo proti temu, da ne sme Nemčija imeti toliko vojakov, kanonov, tankov, bojnih ladij in zrakoplovov kot druge države, češ, da je to velik greh proti načelu enakopravnosti. Važen oddelek v poglavju o dozdevnih krivicah, ki se delajo Nemcem, zavzema manjšinsko šolstvo, ki je baje težka, krvaveča rana na skupnem nemškem narodnem telesu. Mi dobro poznamo to nemško pesem, ki jo proizvaja vsaka nemško-nacionalna lajna v tu- in inozemstvu. Da ji naklonimo nekoliko pozornosti, je razlog ne v melodiji, ki je stara, marve. v besedilu, katero dokazuje pravo nemško mišljenje. V člankih in dopisih, ki so se početkom novega šolskega leta širili po inozemskih nemških listih, se je navajalo število nemških šol v slovenskih krajih v nekdanji državi. Poudarjalo se je, da je bilo v nekdanji avstrijski državi na ozemlju Slovenskega Štajerskega 47 nemških ljudskih šol s 194 razredi, 5 meščanskih šol, 3 gimnazije, 1 realka, 15 nadaljevalnih šol, 20 otroških vrtcev in 43 utrakvističnih (dvojezičnih) šol. Vse to je sedaj poslo¦venjeno. Spričo tega je nemška zahte,va ta: vzpostaviti se mora zopet nemško šolstvo v označenem okvirju na- ozemlju Slovenije. Ako pogledamo tej zahtevi do dna, vidimo, da Nemci zahtevajo vzpostavitev prejšnje nemškutarije in nekdanjega ponemčevanja. Saj je pravih Nemcev na Slovenskem Štajerskem prav malo število in še ti so tako raztreseni med Slovenci, da jih niti na enem kraju ni dovolj za eno pravo osnovno šolo. Nemški listi sami priznajo, da je na slovenskem ozemlju 9 nemških šol v 6 krajih, torej veliko več, nego gre Nemcem po njihovem številu. Ako torej zahtevajo nemški nacionalci vzpostavitev nemških šol, s tem zahtevajo, da bi se morali dati ponem.iti sloven- ski otroci, kakor so se morali dati v prejšnji državi, ikatera je to smatrala za svojo bistveno nalogo. To je tako gorostasna zahteva, da bi jo morala zabeležiti Zveza narodov. Med glavnimi nalogami, ki jih mora ta Zveza izvršiti, je manjšinsko varstvo. Zveza narodov je nekak najvišji mednarodni urad, ki mu pripada nadzorstvo nad narodnimi in verskimi manjšinami po raznih državah in skrb, da dobijo te manjšine tiste pravice, ikatere jim gredo po n__elih mednarodnega prava. Toda zahtevati za kakšno narodno manjšino takšne predpravice, da bi večinski državni narod izgubil svoje pravice, to je tako nezaslišano, da bi celo Zveza narodov morala tej stvari nakloniti svojo pozornost. Takšna je zahteva Nemcev po nemškem šolstvu v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji. Zveza narodov še tudi dolguje Nemcem pouk o tem, kako morajo sami dati mednarodnopravne zajamčene pravice tistim narodnim manjšinam, ki živijo na nemškem državnem ozemlju. Obžalovati moramo, da Zveza narodov pušča preveč v nemar stanje Slovencev na avstrijskem Koroškem. O nemških. pritožbah radi nemškega manjšinskega šolstva na Poljskem obstojijo pri Zvezi narodov v Ženevi cele grmade aktov ter se je o njih vodilo že premnogo razprav. O Slovencih na Koroškem pa vlada v Ženevi molk. In vendar bi o tem se moralo govoriti. Koroški Slovenci nimajo niti ene slovenske šole. Takozvane utrakvistične (dvojezične) šole niso nač drugega nego zgolj nemške šole in najgrše ponemčevalnice slovenskih otrok. Samo Schulverein in Siidmarka sta z njimi popolnoma zadovoljna, kar spričuje slavospev, ki se je tem šolam pel na občnem zboru Schulvereina-Sudmarke. Molk o nemškem pojmovanju manjšinskega varstva, kadar gre za Šlovane, zlasti za Slovence, ta molk, ki se že dolgo časa prakticira v Ženevi, samo daje Nemcem korajžo, da raste nemško-nacionalna zagrizenost in drznost. Mi pa se držimo ter se moramo držati v vprašanju manjšinskega varstva in manjšinskega šolstva mednarodne paritete (enakosti): za vse narodne manjšine isto pravo! Koroški Slovenci ne morejo in ne smejo imeti manj pravic kakor Nemci v naši državi! Kar zahtevajo Nemci za svoje manjšine, morajo tudi dati slovenski manjšini na Koro.kem. Če tega nočejo storiti, so izgubili moralno pravico za svoje zahteve. Njihovo ra -nanje pa pojasnjuje končni cilj, ki za njim stremi nemški nacionalizem, in ta je ponemčevanje slovanskih, bsobito slovenskih otrok. Ponemčevanje slovenskega življa na Koroškem in tudi v Sloveniji, ki je del narodne države Jugoslavije. Takšni so še Nemci v letu Gospodovem 1932, 14 let po koncu svetovne vojne.