165
Slovensko slovstvo.
* Zboljšanje gospodarstva na planinah. Po nemškej knjigi Adolfa Trientl-na prosto  poslovenil Jož. Zelen,
firvomestnik podružnice kmetijske  in župan Senožeški. zdala in založila  iz državne subvencije  c. k. družba
kmetijska kranjska.    Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani 1872.
Tako se imenuje nova knjižica, ki jo je družba kmetijska ravnokar na svetlo dala in ktero je za naše deželne razmere po mnogocenjeni Trientelnovi v domači naš jezik prestavil gosp. Jožef Zelen. Njegova je zasluga, da knjižica v prav lahko razumljivem jeziku in na kratko (3 polah in pol) dopoveduje pogla-vite reči, ki so gospodarju vedeti potrebne, da zboTjša posestvo na planinah, ktere so v veliko škodo lastnikom in celi deželi dozdaj večidel zanemarjene bile, pa vprihodnje zanemarjene ne smejo ostati. Cujte, kaj pisatelj v predgovoru pravi:
„Slavno ministerstvo za kmetijstvo, kteremu je že davno znano, da bi se planinstvo po vseh deželah našega cesarstva lahko še mnogo mnogo zboljšati dalo, je naročilo našej c. k. družbi kmetijskej, naj med ljudstvo da knjižico, ki bi napake in pogreške o planinstvu odkrila, in prosto ljudstvo podučila, kako jih popolnoma odstraniti.
Čestita družba kmetijska si je v ta namen izbrala mnogocenjeno knjigo Trientelnovo in meni naročila, naj po njej za slovenske naše planinarje spišem knjižico.
Prizadeval sem si, kolikor mogoče, da sem pisal vse kratko, ter se vseh nepotrebnih besed ogibal, da bi knjižica bila razumljiva, ne preobširna in dober kup, da si jo vsak kmet (planinar), za kterega je pisana, lože oskrbi.
Nihče pa naj  ne misli,   da se vse to,   kar je   v tej knjižici pisanega,   prilega vsakej planini, kajti planinske  razmere  so jako  različne,  in  ravno  zategadel ne more noben navod  obdelovanja vsem planinam primeren biti.
Tebi, dragi slovenski planinar, pa je ta knjižica naj pred namenjena, tedaj jo prebiraj marljivo in s pre-vdarkom; pa je ne nehaj prebirati, če bi ti tudi ta ali una misel ne bila ravno po volji. Pretresaj in poskušaj to in uno večkrat, pa se boš prepričal, da si gotovo veliko koristnega bodeš nabral iz nje za obdelovanje in gospodarstvo ne le svoje planine, ampak tudi za planine svojih sosedov in naslednikov.
Pa tudi ti, dragi slovenski dolj&n, sezi rad po tej knjižici, ker tudi za-te je dosti važnega in koristnega v njej.
Upam, da bode ta knjižica tudi za naše planine mnogo dobrega sadu obrodila in na marsiktero stran našej deželi koristila. Bog daj zaželeni vspeh in blagoslov!" —
Centralni odbor družbe kmetijske bode razposlal to knjižico podružnicam, da jo brezplačno razdelijo med gospodarje, kteri imajo posestvo na planinah, pa jo bode rad dal tudi še drugim gospodarjem na Kranjskem, kterim je zboljšanje planinar s tva pri srcu, ako se zanjo oglasijo v pisarnici družbe kmetijske. Za druge pa velja 20 kraje.
* Plansarstvo, po dr. Wilhelmovi nemški knjigi poslovenjeno; založila iz državne subvencije in izdala c. k. družba kmetijska goriška.
Tako se zove druga tudi jako koristna knjiga, ki tudi obravnava gospodarstvo na planinah, pa posebna obširno razpravlja mlekarstvo, maslarstvo in si-rarstvo. Priporočamo jo tedaj z uno vred tudi gospodarjem na Kranjskem z dostavkom, da jo dobe tudi v pisarnici ljubljanske družbe brezplačno, dokler ima še kak iztis od onih, ki jih je goriška družba prijazno kranjski poslala; gospodarji goriške dežele se v6 da jo dobijo pri družbi kmetijski goriški.
Pri tej priliki ne moremo si kaj, da ne bi z veseljem omenili, da družba kmetijska kranjska in gosi;
ris k a marljivo skrbite za poduk slovenskega naroda, — žalostni pa moramo reci, da o tem ni duha ne sluha na Štajarskem in Koroškem, čeravno tudi šta-jarska in koroška družba dobivate državno podporo, al za slovenske knjige ne vinarja ne daste. Pa žalibog! tudi v nobenem štajarskem in koroškem časniku ni glasa ne najdemo, da bi narodni možje na odločnem mestu zahtevali, naj se tudi slovenskemu narodu da, kar mu gre. če ne skrbimo za materij al ni blago-stan naroda našega, vsa „ velika" politika ostane jalova.
166