VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2019 ......................................................................................................3 Razvoj vremena v decembru 2019 ........................................................................................................ 26 Podnebne razmere v Evropi in svetu v decembru 2019 ....................................................................... 34 Podnebne značilnosti leta 2019 ............................................................................................................ 40 AGROMETEOROLOGIJA 65 Agrometeorološke razmere v decembru 2019 ...................................................................................... 65 Agrometeorološki pregled leta 2019 ...................................................................................................... 69 HIDROLOGIJA 72 Pretoki rek v decembru 2019................................................................................................................. 72 Vodnatost rek v letu 2019 ...................................................................................................................... 76 Temperature rek in jezer v decembru 2019 .......................................................................................... 83 Temperature rek in jezer v letu 2019 ..................................................................................................... 86 Dinamika in temperatura morja v decembru 2019 ................................................................................ 92 Višina in temperatura morja v letu 2019 ................................................................................................ 98 Količine podzemne vode v decembru 2019 ........................................................................................ 103 Količine podzemne vode v letu 2019 ................................................................................................... 109 ONESNAŽENOST ZRAKA 115 Onesnaženost zraka v decembru 2019 ............................................................................................... 115 Onesnaženost zraka v letu 2019 ......................................................................................................... 125 POTRESI 133 Potresi v Sloveniji v decembru 2019 ................................................................................................... 133 Svetovni potresi v decembru 2019 ...................................................................................................... 135 Potresi v Sloveniji in po svetu v letu 2019 ........................................................................................... 136 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2019 142 FOTOGRAFIJA MESECA 150 Fotografija z naslovne strani: Dolge decembrske večere so polepšali številni svetlobni okraski, 15. december 2019 (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: The long December evenings were brightened by many light ornaments, 15 December 2019 (Photo: Tanja Cegnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Lilijana Kozlovič Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2019 Climate in December 2019 Tanja Cegnar ecember je prvi zimski mesec. Dnevi so najkrajši, temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno zniža. Za primerjavo razmer z dolgoletnim povprečjem uporabljamo obdobje 1981–2010. V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 2,7 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja, padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje, saj je padlo 132 % dolgoletnega povprečja decembrskih padavin, sonce pa je sijalo 139 % toliko časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. D Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, December 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna mesečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odklon je bil na severozahodu države, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 1,5 do 2 °C. Večina države je bila 2 do 3 °C toplejša kot normalno, največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na severovzhodu države, tam je odklon presegel 3 °C. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, kjer so padavine na nekaj postajah dosegle celo 650 mm. Med bolj namočena območja spadata tudi Trnovska planota in Snežnik. V pretežnem delu države je padlo od 80 do 240 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na severu Pomurja, kjer so namerili od 60 do 80 mm padavin. Skoraj povsod so padavine presegle dolgoletno povprečje, pod normalo so bile le na majhnem območju na severu države, a tudi tam je padlo vsaj 88 % normalnih decembrskih padavin. Na dobri polovici ozemlja, predvsem v osrednjem delu države, je bil presežek nad normalo do 30 %. Za več kot 60 % so normalne padavine presegli v delu Zgornjesoške doline, v Slovenski Istri in na jugovzhodnem delu Pomurja. Z izjemo dela Julijskih Alp je bilo sončnega vremena več kot normalno. V veliki večini države je bil presežek od 20 do 60 %. Na jugovzhodu države so dolgoletno povprečje presegli za več kot tri petine. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje dosegla 385 cm, kar je druga največja izmerjena decembrska debelina od začetka sistematičnih meritev. Z izjemo nižinskega sveta Primorske in dela severovzhodne Slovenije je bilo nekaj dni s skromno snežno odejo tudi po nižinah. 8 Ljubljana 6 Temperatura ( C) 4 2 0 -2 -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 4 Kredarica 2 Temperatura ( C) 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani (zgoraj) in na Kredarici (spodaj) v decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 3,6 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, sledijo mu decembri 2006 (4,6 °C), 2014 (3,9 °C) 1982 in 1985 (3,7 °C) in december 2019 (3,6 °C), le za spoznanje hladnejši je bil december 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z −3,4 °C, z 4 Agencija Republike Slovenije za okolje −3,1 °C mu sledi december 1998, −2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa −2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0,6 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1962 z −5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 7,0 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z −1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −5,0 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo decembra 2015, ko je bila povprečna temperatura 0,7 °C, med toplejše v visokogorju se uvrščajo še decembri 1985 (−3,0 °C), 1971 in 2006 (−3,1 °C), enaka povprečna temperatura kot 2016 je bila decembra 2013, med toplejše se uvrščata tudi decembra 1987 (−3,7 °C) in 1975 (−4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (−10,9 °C), sledil mu je december 2001 (−10,8 °C), decembra 1962 je bila povprečna temperatura −10,2 °C, decembra 2010 pa −10,1 °C. Na sliki 2 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. 35 Ljubljana Št. dni 30 Hladni Ledeni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Število hladnih in ledenih dni v decembru Figure 3. Number of days with minimum and maximum daily temperature 0 C or below in December Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici so bili taki vsi decembrski dnevi, v Ratečah jih je bilo 26, v Slovenj Gradcu 24, v Murski Soboti in na Letališču Maribor 23, v Kočevju in Lescah 22. Na Letališču Portorož je bilo 6 hladnih dni, v Biljah 14. V Ljubljani je bilo 18 hladnih dni, decembra 2016 jih je bilo 31, decembra 1969 pa 30, najmanj hladnih dni je bilo v Ljubljani v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni). Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani tokrat ni bilo takih dni, največ jih je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. Skupaj s tokratnim je bilo od sredine minulega stoletja 9 decembrov brez takih dni. Na Kredarici je bilo 22 ledenih dni, v Ratečah 3, v Slovenj Gradcu pa 2. Pod −10 °C se je temperatura na Kredarici spustila v desetih dnevih, v Ratečah pa le v dveh dnevih. Na Kredarici je bilo najtopleje 5. decembra, ogrelo se je na 4,3 °C. V preteklosti je bilo decembra na tej visokogorski postaji že tudi občutno topleje, in sicer v decembrih 1993 (10,4 °C), 2015 (10,2 °C) in 1985 (9,8 °C). V Ratečah so najvišjo temperaturo izmerili 16. decembra, bilo je 9,6 °C. Drugod je bilo najtopleje 17. ali 18. decembra. V Lescah se je ogrelo na 12,5 °C, v Slovenj Gradcu na 13,0 °C, v Postojni na 14,2 °C, v Kočevju na 15,4. Najvišjo temperaturo, in sicer med 18 in 18,5 °C so izmerili v Črnomlju, na letališču Maribor in v Portorožu. V Ljubljani se je ogrelo na 17,0 °C, kar je od sredine prejšnjega stoletja najvišja decembrska temperatura. 5 Temperatura ( C) 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Temperatura ( C) 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Temperatura ( C) Agencija Republike Slovenije za okolje 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 Ljubljana 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Murska Sobota 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Kredarica 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Najvišja izmerjena temperatura v decembru Figure 4. Absolute maximum air temperature in December Slika 5. Ob koncu meseca so bili dnevi sončni, Police pri Grosupljem, 26. december 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. There were sunny days at the end of the month, Police pri Grosupljem, 26 December 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Najnižja temperatura je bila v Portorožu izmerjena že 4. decembra, ohladilo se je na −1,5 °C. V Biljah je bilo z −4,1 °C najhladneje 11. decembra. Na Kredarici se je temperatura spustila na −13,9 °C 28. decembra V preteklosti so decembra tam izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,3 °C, sledil mu je december 1962 z −25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,2 °C, leta 1973 pa −24,0 °C. V Črnomlju je bilo najhladnejše jutro 29. dne, izmerili so −7,0 °C. Drugod je bila najnižja temperatura izmerjena zadnja dva dneva meseca. V Ratečah se je ohladilo na −11,3 °C, v Kočevju 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) na −9,6 °C, v Postojni na −6,7 °C. V Slovenj Gradcu −9,8 °C in na Letališču Maribor je bila najnižja temperatura −8,3 °C. -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 Ljubljana 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -2 Murska Sobota -6 Temperatura ( C) -10 -14 -18 -22 -26 -30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -6 Kredarica Temperatura ( C) -10 -14 -18 -22 -26 -30 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v decembru Figure 6. Absolute minimum air temperature in December Povprečna mesečna temperatura je bila decembra 2019 povsod višja od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odklon je bil na Kredarici, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 1,5 °C, tudi v Bovcu in Ratečah odklon ni dosegel 2 °C. Večina države je bila 2 do 3 °C toplejša kot normalno, največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na severovzhodu države in v Beli krajini, tam je odklon presegel 3 °C; v Murski Soboti je dosegel 3,4 °C, v Črnomlju pa 3,1 °C. Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 7. Mean air temperature anomaly, December 2019 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 18 Portorož Temperatura ( C) Bilje Temperatura ( C) 15 10 5 13 8 3 -2 0 -7 -5 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Ljubljana Kredarica 1 13 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 3 18 -1 -3 -5 -7 -9 8 3 -2 -11 -13 -7 -15 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Celje 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Novo mesto 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 15 10 5 0 10 5 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 Murska Sobota Let. Maribor 15 Temperatura ( C) 15 Temperatura ( C) 3 20 20 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, december 2019 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), December 2019 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 6 Ljubljana 4 2 0 -2 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Temperatura ( C) 10 Portorož 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 4 Temperatura ( C) 2 0 -2 -4 Murska Sobota -6 -8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 6 Temperatura ( C) 4 2 0 -2 Novo mesto -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 2 Temperatura ( C) 0 Kredarica -2 -4 -6 -8 -10 -12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v decembru Figure 9. Mean air temperature in December V zadnjih letih je bila povprečna decembrska temperatura v nižini izrazito presežena decembra 2000 in 2006, med toplejše se uvršča tudi december leta 2014. V Portorožu je bil tokrat december drugi najtoplejši (najtoplejši ostaja december 2000), v Murski Soboti pa je bil enako topel kot tokrat december leta 1959. V preteklosti je odklon večkrat močno poudaril razliko med gorskim in nižinskim svetom, kar je posledica močnih in vztrajnih temperaturnih obratov. V nižinskem svetu sta kot mrzla izstopala decembra 1962 in 1963, na Obali je bil najhladnejši december 1991. Po nižinah je bil zadnji zares mrzel december leta 2001. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Odklon povprečne decembrske temperature na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 10. December temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 12. Po skoraj povsem suhih decembrih v letih 2015 in 2016 so decembra 2017 padavine povsod presegle dolgoletno povprečje, decembra 2018 pa so bile padavine ponovno skromne. Decembra 2019 je bilo državno povprečje ponovno preseženo. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, kjer so padavine na nekaj postajah dosegle celo 650 mm. Med postajami z daljšim nizom podatkov je v Bovcu padlo 472 mm, v Kneških Ravnah so namerili 464 mm, v Kobaridu 424 mm, v Breginju 413 mm in na Krnu 407 mm. Med bolj namočena območja spadata tudi Trnovska planota (Vojsko 337 mm) in Snežnik (314 mm). V pretežnem delu države je padlo od 80 do 240 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na severu Pomurja, kjer so namerili od 60 do 80 mm padavin. Slika 11. Sončno in toplo popoldne, Dobje, 7. december 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Sunny and warm afternoon, Dobje, 7 December 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo od 6 do 12. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Porazdelitev padavin, december 2019 Figure 12. Precipitation, December 2019 Slika 13. Višina padavin decembra 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation amount in December 2019 compared with 1981–2010 normals Skoraj povsod so padavine presegle dolgoletno povprečje, pod normalo so bile le na manjšem območju Podpece, Predgrada, Tržiča in Korošč, a tudi tam je padlo vsaj 88 % normalnih decembrskih padavin. Na dobri polovici ozemlja, predvsem v osrednjem delu države, je bil presežek nad normalo do 30 %. Za več kot 60 % so normalne padavine presegli v delu Zgornjesoške doline, v Slovenski Istri in na jugovzhodnem delu Pomurja. Slika 14. Odklon decembrskih padavin na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 14. December precipitation anomaly at national level, reference period 1981– 2010 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. Maribor Maribor Luče Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Podčetrtek Laško Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Postojna Seča Portorož Bilje Vedrijan Lokve Kneške Ravne Kobarid Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Krvavec Črnivec Povprečje 1981─2010 Decembra 2019 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm decembra 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 15. Monthly precipitation amount in December 2019 and the 1981–2010 normals 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 Količina padavine se iz leta v leto lahko močno razlikuje. Na Kredarici je decembra 2019 padlo 216 mm, kar je le 159 % dolgoletnega povprečja. Skromne so bile padavine decembra 2018, ko je padlo le 118 mm, decembra 2016 padavin ni bilo. Decembra 2017 je padlo 314 mm, kar je 230 % dolgoletnega povprečja in največ doslej. Pred tem so največ padavin namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, obilne so bile padavine tudi decembra 2009 z 274 mm. V Ratečah je tokrat padlo 158 mm, kar je 42 % nad normalo. Decembra 2018 so namerili 16 mm, kar je 15 % dolgoletnega povprečja. December 2016 je minil brez padavin, decembra 2017 je padlo 291 mm, kar je 262 % dolgoletnega povprečja, s padavinami najobilnejši so bili decembri 1960 (325 mm), 1959 (304 mm), nekaj manj kot decembra 2017 je bilo padavin v decembrih 2008 (288 mm) in 2009 (284 mm). V Portorožu je decembra 2019 padlo 161 mm dežja, kar je 84 % nad normalo. Decembra 2018 so namerili 27 mm, kar je 31 % dolgoletnega povprečja. Decembra 2017 padlo 238 mm, kar je 272 % dolgoletnega povprečja, več padavin je padlo le decembra 1981, ko so namerili 241 mm. V Ljubljani je bilo 130 mm padavin, kar je 21 % nad dolgoletnim povprečjem. Decembra 2018 je padlo 12 mm, kar je 11 % dolgoletnega povprečja. Decembra 2017 je padlo 218 mm padavin, kar je 103 % nad dolgoletnim povprečjem. Decembra 2016 v Ljubljani ni bilo padavin, decembra 2015 je padel le 1 mm. Decembra 1991, namerili so 9 mm, za tokratnim sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer je padavin navadno veliko ali malo, a podatki teh merilnih mest niso vključeni v preglednico 2. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, december 2019 Table 1. Monthly meteorological data, December 2019 Postaja RR Črnivec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Kobarid Kneške Ravne Sevno Ptuj Lendava Kobilje 154 122 191 297 369 424 464 99 87 105 83 RP 109 105 120 161 158 172 167 117 120 189 145 Padavine in pojavi SD SSX 9 11 10 12 12 12 12 9 6 7 7 15 3 18 10 13 8 8 6 0 0 SS 3 3 3 6 5 4 3 4 0 1 0 LEGENDA/LEGEND: RR RP SS SSX SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − number of days with precipitation ≥ 1mm Med 19. in 22. decembrom je bila najobilnejša epizoda padavin v decembru 2019. Največ padavin, od 200 do 400 mm, je bilo v Posočju in južnem delu Julijskih Alp. Drugod na alpsko-dinarski pregradi so padavine večinoma presegle 100 mm, v osrednji in vzhodni Sloveniji pa so namerili med 40 in 80 mm. V visokogorju, zlasti Julijskih Alp, je obilno snežilo. Na Kredarici se je snežna odeja od večera 19. do večera 22. decembra odebelila za 105 cm, z 285 cm na 390 cm. Precej manj snega je zaradi višje temperature zraka in s tem velikega deleža dežja v padavinah padlo na nadmorski višini 1500 metrov: na Voglu 26 cm, na Zelenici 37 cm in na Rogli 17 cm. Več o tej padavinski epizodi je napisanega v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ padavine-veter_19-22dec2019.pdf Slika 16. Izrazite tople barve tik pred sončnim zahodom, okolica Grosupljega, december 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Intense warm colors just before sunset, in the vicinity of Grosuplje, December 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 150 Padavine (mm) 120 Murska Sobota 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 250 Padavine (mm) 200 Novo mesto 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 250 Padavine (mm) 200 Portorož 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 350 300 Kredarica Padavine (mm) 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 17. Padavine v decembru Figure 17. Precipitation in December Na sliki 19 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Decembra so dnevi najkrajši, oblaki in megla pa tudi pogosto prispevajo k zmanjšanemu trajanju sončnega obsevanja. Zato že razmeroma majhne razlike v osončenosti lahko pomenijo večje odklone od dolgoletnega povprečja. Na karti so prikazani odkloni od povprečja obdobja 1981–2010, slika odraža razmere v večjem merilu, na nekaterih merilnih mestih pa odmik od običajne osončenosti odstopa od prikazanega na karti, ker je odklon zelo občutljiv že na majhne razlike v osončenosti. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 120 100 Ljubljana 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 120 Murska Sobota 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 200 Portorož 160 120 80 40 0 1956 1960 1964 1968 Sončno obsevanje (ura) 140 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2005 2009 2004 2008 2012 2016 Novo mesto 120 100 80 60 40 20 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) 200 Kredarica 160 120 80 40 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2012 2016 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja v decembru Figure 18. Sunshine duration in December Na državni ravni je bil to že osmi zaporedni december z nadpovprečno osončenostjo, rekordno sončen je bil december 2016. Z izjemo dela Julijskih Alp je bilo decembra 2019 sončnega vremena več kot normalno. V veliki večini države je osončenost presegla normalno za 20 do 60 %. Na jugovzhodu države so dolgoletno povprečje presegli za več kot tri petine. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Sonce je v Ljubljani sijalo 84 ur, kar je 156 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen december leta 2016 s 113 urami sončnega vremena. Sledijo mu decembri 2003 (106 ur), 1991 (96 ur) in 2001 (86 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration in December 2019 compared with 1981–2010 normals Slika 20. Odklon decembrskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 20. December sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Največ sončnega vremena je bilo na Lisci, kjer je sonce sijalo 115 ur, Na Stanu je bilo 110 ur sončnega vremena, v Vedrijanu le uro manj, v Portorožu pa 107 ur. Po 104 ure je sonce sijalo v Lavrovcu in Sromljah, na Kredarici pa 101 uro. Najmanj sončnega vremena je bilo v Ratečah, le 58 ur. 30 Ljubljana Št. dni 25 Jasni Oblačni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število jasnih in oblačnih dni v decembru Figure 21. Number of clear and cloudy days in December Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na Kredarici in v Postojni jih je bilo 9, v Biljah in Portorožu 8, v Črnomlju 6. Le po en tak dan je bil na Letališču Maribor in v Slovenj Gradcu. V Ljubljani 16 Agencija Republike Slovenije za okolje so bili trije jasni dnevi, kar je dan več kot normalno. Največ takih dni je bilo v letih 1991 in 2003, obakrat po 7; brez jasnih dni je od sredine minulega stoletja minilo 23 decembrov. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra pogosto prispevata nizka oblačnost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztrajata tudi ves dan ali celo več dni zapored. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačnih dni je bilo precej več kot jasnih. V Postojni jih je bilo 17, v Kočevju 16 in v Slovenj Gradcu 15. Najmanj, le po 10 jih je bilo na Kredarici, Letališču Maribor in na Obali. V Ljubljani je bilo 12 takih dni, kar je 7 dni manj kot v dolgoletnem povprečju. Decembra 2016 je bilo v prestolnici le 8 takih dni, kar je najmanj od sredine minulega stoletja, največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v prestolnici letih 1952, 1960, 1984 in 1995. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 5,1 desetin neba. Največji delež neba so v povprečju prekrivali oblaki v Slovenj Gradcu, in sicer 7,2 desetin. Na sliki 23 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Slika 22. Teloh je ponekod zacvetel še pred koncem leta. Grosuplje, 29. december 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Helleborus bloomed in some places before the end of the year. Grosuplje, 29 December 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Okrepljen veter je pihal od 19. do 22. decembra 2019, na večini merilnih postaj ARSO je dosegel moč močnega vetra, viharno hitrost pa v višjih legah in zahodni Sloveniji. Največji izmerjeni sunek vetra na merilnih postajah ARSO v tem obdobju je bil 21. decembra na Kredarici (33,4 m/s), v nižinah pa 22. decembra v Podnanosu (26,1 m/s). V notranjosti države sta bila najmočnejša sunka vetra izmerjena v Rogaški Slatini(18,5 m/s 22. decembra) in na Sotinskem bregu v Prekmurju (18,6 m/s 20. decembra). Več o tej epizodi močnega vetra je v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ padavine-veter_19-22dec2019.pdf. Prva tretjina decembra je bila temperaturno blizu normale, večina odklonov je bila med −0,5 in 1 °C. Padavine so skoraj povsod presegle dolgoletno povprečje, v Novem mestu je padla skoraj dvakratna normalna količina padavin. Sončnega vremena je bilo v Ljubljani za štiri petine več kot normalno, v Murski Soboti pa so zabeležili le tri četrtine toliko sončnega obsevanja kot v dolgoletnem povprečju. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 28 42 6 24 6 35 5 20 5 28 4 16 4 21 3 12 3 14 2 8 2 7 1 4 1 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 32 8 Novo mesto Padavine (mm) 28 6 20 5 16 4 12 3 8 2 4 1 0 1 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 Murska Sobota 30 6 30 6 25 5 25 5 20 4 20 4 15 3 15 3 10 2 10 2 5 1 5 1 0 0 0 1 3 5 7 48 Padavine (mm) Osončenost (ura) 35 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Portorož 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 8 7 0 1 8 Bilje 35 36 6 30 6 30 5 25 5 24 4 20 4 18 3 15 3 12 2 10 2 6 1 5 1 0 0 0 1 3 5 7 Padavine (mm) 7 42 Osončenost (ura) Padavine (mm) 5 7 35 Padavine (mm) 3 40 8 Let. Maribor 7 24 0 40 7 Osončenost (ura) 0 Osončenost (ura) Padavine (mm) 7 Osončenost (ura) Ljubljana 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Kredarica 49 Padavine (mm) 32 8 Osončenost (ura) 56 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2019 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, december 2019 Table 2. Monthly meteorological data, December 2019 Postaja Temperatura Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Letališče Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM NV TS 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 −5,0 −1,0 6,3 4,0 3,0 3,6 3,3 3,6 3,9 3,0 3,3 1,1 3,5 2,7 8,1 TO D 1,5 1,9 2,3 2,9 3,0 2,3 2,7 2,7 3,1 2,4 2,9 2,4 3,4 3,2 2,5 Sonce TX TM TAX DT TAM DT SM SX −2,2 3,3 11,4 7,6 7,6 7,0 7,6 8,1 8,7 8,2 8,0 5,2 7,7 6,9 12,8 −7,8 −4,4 2,1 1,0 −1,5 0,6 −0,5 0,0 0,1 −1,5 −0,5 −2,1 0,0 −1,1 4,4 4,3 9,6 17,2 14,2 15,4 17,0 17,0 17,9 18,0 17,3 18,1 13,0 17,8 12,5 18,5 5 16 18 18 18 17 17 18 17 17 17 17 17 18 17 −13,9 −11,3 −4,1 −6,7 −9,6 −6,3 −7,8 −7,5 −7,0 −8,7 −8,3 −9,8 −6,7 −8,4 −1,5 28 30 11 31 30 30 30 30 29 30 30 30 30 30 4 31 26 14 16 22 18 19 20 21 21 23 24 23 22 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP TD OBS RO 774 651 398 497 513 502 517 503 486 519 506 585 499 537 330 101 58 97 90 92 99 97 125 84 156 85 155 Oblačnost PO Padavine in pojavi SO SJ 5,1 10 9 5,7 6,2 7,0 6,4 6,5 6,9 6,4 14 17 16 12 13 14 12 8 9 5 3 5 3 6 10 15 1 1 89 92 81 76 148 126 136 6,4 7,2 107 113 5,4 10 − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja 8 RR RP 216 158 152 195 157 130 137 119 119 103 96 92 80 119 161 159 142 117 132 124 121 176 140 107 131 154 120 160 100 184 SD SN SG SS SSX P PP Tlak SD SN SG SS SSX DT 12 10 10 10 7 9 6 7 7 8 7 8 6 10 10 1 1 0 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 15 31 13 0 4 3 5 1 4 3 4 2 6 385 23 0 9 16 6 1 9 3 8 3 12 23 14 3 6 16 10 6 4 1 0 0 14 14 13 13 14 13 14 14 14 P 744,4 915,8 981,8 992,2 988,1 985,2 994,8 956,5 1016,0 − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 C (TSi 12 C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 19 PP 2,8 5,3 7,9 7,2 6,5 6,7 7,0 7,0 7,1 6,7 6,4 5,8 6,6 6,2 8,7 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 24. Vetrovne rože, december 2019 20 Figure 24. Wind roses, December 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1981–2010, december 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, December 2019 Postaja I. Bilje Bizeljsko Celje Črnomelj Kočevje Lesce Letališče Maribor Brnik Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Portorož Postojna Rateče LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M Temperatura zraka II. III. M 0,4 −0,3 0,2 0,2 0,7 0,4 −0,5 −0,4 0,1 −0,5 −0,4 0,4 0,8 1,9 0,1 4,6 5,5 4,8 6,0 6,1 4,9 6,2 4,6 4,8 5,9 6,4 5,4 4,0 5,7 3,6 3,0 2,3 2,3 2,1 4,1 3,2 2,8 2,6 3,5 4,1 2,4 1,5 1,6 2,2 2,7 2,4 3,1 3,0 3,2 2,9 2,4 2,3 3,4 2,7 2,5 2,9 1,9 I. Padavine II. III. 131 199 139 173 136 80 141 123 157 116 169 194 89 108 78 64 55 49 61 54 78 54 60 74 126 234 175 95 183 157 246 145 133 284 237 162 172 52 93 154 129 214 M 117 176 131 107 124 100 154 105 121 151 160 140 184 132 142 I. Sončno obsevanje II. III. M 95 54 143 99 171 152 157 156 141 159 145 148 182 76 210 160 76 126 97 130 114 166 152 80 78 68 160 156 158 159 110 136 145 113 125 99 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Osrednja tretjina decembra je bila občutno toplejša kot normalno, odkloni so bili od 3,6 do 6,4 °C. Padavin je bilo skoraj povsod manj kot normalno, s polovico več padavinami kot normalno so izstopale Rateče. Na Goriškem je bilo le pol toliko sončnega vremena kot normalno, v Murski Soboti pa so dolgoletno povprečje presegli za 66 %. Zadnja tretjina decembra je bila toplejša kot normalno, odkloni so bili od 1,5 do 4,1 °C. Padavine so bile v veliki večini krajev obilne, v Mariboru je padla skoraj trikratna količina normalnih padavin, le v Beli krajini so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod več kot normalno, v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za desetino, v Ljubljani pa je sonce sijalo 210 % toliko časa kot normalno. Razen po nižinah Primorske in Pomurja je tanka snežna odeja tudi po nožinah prekrivala tla nekaj dni v decembru. Najdebelejša je bila 13. ali 14. decembra. V Ljubljani je bilo 5 dni s snežno odejo, 13. decembra je bila debela 6 cm. Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici ves december snežna odeja prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006, 2013, 2015 in 2016. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005. V Ratečah je že osmi december zapored višina snežne odeje opazno zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Bilo je 13 dni s snežno odejo, 14. decembra je bila debela 23 cm. Brez snega so bili v Ratečah decembra 1989 in 2016. Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132 cm), med bolj zasnežene spadajo tudi december 1981 s 118 cm in december 2005 s 107 cm. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Debelina snežne odeje (cm) 450 400 Kredarica 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Debelina snežne odeje (cm) 150 Rateče 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Debelina snežne odeje (cm) 45 40 Ljubljana 35 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 Slika 25. Največja debelina snega v decembru Figure 25. Maximum snow cover depth in December Slika 26. Prvi sneg to zimo v Ljubljani, 13. december 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. First snow this winter in Ljubljana, 13 December 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici je največja debelina snežne odeje dosegla 385 cm, kar je druga največja izmerjena decembrska debelina od začetka sistematičnih meritev. Decembra 2010 je bila največja izmerjena višina 22 Agencija Republike Slovenije za okolje 4 m, kar je za december največ, odkar merimo debelino snežne odeje na Kredarici. Decembra 2017 je debelina snežne dosegla 340 cm, kar je tretja največja debelina. Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), ki je četrti po največji debelini. Sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 2015, ko je snežna odeja merila le 30 cm, večino meseca pa so bila tla kopna. Skromna je bila snežna odeja tudi decembra 2018 s 40 cm, decembra 1988 so namerili 50 cm, sledijo decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). Decembra 2019 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot skoraj vsak december doslej, z izjemo decembrov 2015 (sneg je obležal le 4 dni) in decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 27 dnevih. Decembra so nevihte izmeno redke, tokrat so le na nekaterih postajah poročali o enem nevihtnem dnevu. Na Kredarici je bilo 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 10 dni z meglo je bilo na Bizeljskem. Na samodejnih postajah tega podatka nimamo. 400 Kredarica Debelina snežne odeje (cm) 350 300 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje decembra 2019 na Kredarici Figure 27. Daily snow cover depth in December 2019 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Na spodnji sliki je prikazano število dni s snežno odejo v Ratečah in Ljubljani. Št. dni s snežno odejo 35 Ljubljana 30 25 20 15 10 5 0 1951 Št. dni s snežno odejo 35 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Rateče 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 28. Number of days with snow cover in December 23 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Ljubljana Št. dni z meglo 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Decembrsko število dni z meglo Figure 29. Number of foggy days in December Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišča, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 16 dni z meglo, kar je sedem dni nad dolgoletnim povprečjem. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi v decembrih 1990 in 2014, zabeležili so le 4. Na sliki 30 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih nekaj dni je bil zračni tlak dokaj visok, 4. decembra je bilo dnevno povprečje 992,6 mb, nato je tlak večinoma padal in 13. decembra se je spustil na 957,0 mb. Po prehodnem porastu je bila najnižja vrednost meseca zabeležena 22. decembra z 954,9 mb. Sledilo je naraščanje do 30. decembra, ko je bila dosežena najvišja vrednost meseca s 1001,2 mb. Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Malo vodne pare je bilo v zraku 5. decembra (4,6 mb), še nekoliko maj 11. decembra (4,0 mb), največ vlage je vseboval zrak 19. decembra (delni tlak vodne pare 11,4 mb), predzadnji dan meseca je bila z delnim tlakom 3,6 mb dosežena najnižja vrednost v decembru 2019. 1010 12 Ljubljana Ljubljana 10 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 1000 990 980 970 960 950 8 6 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2019 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2019 SUMMARY At the national average, the last month of the year was 2.7 ºC warmer than normal, precipitation significantly exceeded the long-term average, 132 % of the normal December precipitation fell and the sun was shining 139 % as much as normal. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje The average monthly temperature was higher than normal everywhere. The smallest anomaly was in the northwest of the country, where the long-term average was exceeded by 1.5 to 2 C. Most of the country was 2 to 3 C warmer than normal, the largest anomaly over the normal was in the northeast of the country, where it exceeded 3 C. The most abundant precipitation occurred in the Julian Alps, where few stations registered as much as 650 mm. A bit less abundant was precipitation on the Trnovska planota and Snežnik. In most parts of the country, 80 to 240 mm of precipitation fell. The least precipitation was in the north of Pomurje, where 60 to 80 mm of rainfall was observed. Almost everywhere rainfall exceeded the long-term average, below normal was in only a very small area in the north of the country, but even there at least 88 % of normal December precipitation fell. In over half of the territory, especially in the central part of the country, the surplus was up to 30 %. Normal rainfall was exceeded by more than 60 % in the Zgornje Posočje, Slovenska Istra and the southeastern part of Pomurje. With the exception of the Julian Alps, sunny weather was more than normal. In the vast majority of the country, the surplus was from 20 to 60 %. In the southeast, the normal sunshine was exceeded by more than three-fifths. On Kredarica, the maximum thickness of the snow blanket reached 385 cm, which is the second thickest snow cover in December. With the exception of the lowlands of the Primorska region and parts of northeastern Slovenia, a few days with modest snow cover were also observed in the lowlands. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Slika 31. Galebi, 17. december 2019 (foto: Tanja Cegnar) Figure 31. Seagulls, 17 December 2019 (Photo: Tanja Cegnar) 25 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V DECEMBRU 2019 Weather development in December 2019 Janez Markošek 1. december Na vzhodu dopoldne še delno jasno, drugod oblačno, občasno manjše krajevne padavine, jugo Nad zahodnim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje z vremensko fronto, v višinah je od jugozahoda pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo, v vzhodni Sloveniji pa zjutraj in dopoldne še delno jasno in po nekaterih nižinah megleno. Sredi dneva, popoldne in zvečer so bile manjše, krajevne padavine. Pozno zvečer se je na zahodu dež okrepil. Ponekod je zapihal veter južnih smeri, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem od 7 do 12 °C. 2. december Oblačno s padavinami, ki do večera ponehajo, burja Nad severno Italijo in severnim Jadranom je bilo plitvo ciklonsko območje, ki se je z vremensko fronto ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih pomikalo proti vzhodu. Nad Alpami se je krepilo območje visokega zračnega tlaka (slike 1–3). Oblačno je bilo, padavine so se razširile na vso Slovenijo in do večera ponehale, najpozneje v južni Sloveniji. Meja sneženja je bila na nadmorski višini okoli 900 m, v južni Sloveniji nekoliko nižje. Na Primorskem je zapihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9, na Primorskem do 13 °C. 3.–4. december Delno jasno, po nižinah precej megle, na Primorskem šibka do zmerna burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje v spodnjih plasteh ozračja od vzhoda pritekal hladen zrak. Drugi dan je nastala dvignjena temperaturna inverzija, zjutraj je bilo na 1500 m −6, na 2000 m pa okoli 0 °C. Prvi dan je bilo delno jasno, več oblačnosti je bilo v vzhodni Sloveniji. Zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Drugi dan je bilo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se je na Koroškem in v jugovzhodni Sloveniji zadržala tudi popoldne. Na Primorskem je še pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem od 7 do 12 °C. 5. december Na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, drugod nizka oblačnost, močna inverzija Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal hladen zrak, nad nami je bila močna dvignjena inverzija. Zjutraj je bilo na 1100 m −7, na 1300 m pa 5 °C. Na Primorskem in nad okoli 1200 m je bilo pretežno jasno, drugod oblačno ali megleno. Popoldne se je ponekod oblačnost trgala. Najvišje dnevne temperature so bile po nižinah od −1 do 6, na Primorskem od 7 do 14 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 6. december V jugozahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, drugod delno jasno, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka je nad Alpami oslabelo, vremenska fronta se je ob zahodnih višinskih vetrovih od severozahoda bližala Alpam. V jugozahodni, južni in delu osrednje Slovenije je bilo pretežno oblačno. Drugod je bilo delno jasno, po nekaterih nižinah je bila še nizka oblačnost. Ponekod je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile na Primorskem in v prevetrenih legah od 6 do 11, drugod od 1 do 5 °C. 7.–8. december Na Primorskem in Notranjskem pretežno oblačno, drugod delno jasno, ponekod megla Nad južno Evropo in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam od zahoda pritekal razmeroma topel in suh zrak. Na Primorskem in Notranjskem, drugi dan pa občasno tudi v osrednji Sloveniji, je bilo zmerno do pretežno oblačno. Drugod je bilo delno jasno, zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. V višjih legah, drugi dan popoldne pa tudi ponekod po nižinah, je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile zelo neizenačene, od 0 do 11 °C je bilo. 9. december Oblačno s padavinami, popoldne po vsej Sloveniji, severovzhodnik Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je popoldne ob jugozahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo (slike 4–6). Oblačno je bilo, dopoldne so se pojavljale manjše krajevne padavine, ki so se popoldne okrepile in razširile na vso Slovenijo in se v vzhodni polovici Slovenije nadaljevale tudi v noč. Meja sneženja je bila na nadmorski višini okoli 800 m. Ponekod je zapihal severni do severovzhodni veter. Popoldanske temperature so bile od 0 °C na Koroškem do 12 °C v Beli krajini. 10. december Pretežno jasno, na jugu zmerno oblačno, vetrovno, burja Iznad jugozahodne Evrope se je nad srednjo Evropo in Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obračal na severne smeri. Pretežno jasno je bilo, v južni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Ponekod je pihal veter severnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 10, na Primorskem do 13 °C. 11. december Jasno, burja slabi Območje visokega zračnega tlaka je nad vzhodnimi Alpami in Panonsko nižino oslabelo, vremenska fronta je dosegla zahodne Alpe. Pred njo je nad naše kraje še pritekal suh zrak. Jasno je bilo, burja na Primorskem je slabela. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem od 7 do 11 °C. 12. december Pooblačitve, občasno padavine, predvsem kot rahel sneg Nad severozahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad Italijo in Jadranom. Ena vremenska fronta se je pomikala prek naših krajev, druga je dosegla zahodne Alpe. Dopoldne se je povsod pooblačilo, sredi dneva in popoldne so se občasno 27 Agencija Republike Slovenije za okolje pojavljale rahle padavine, po nižinah v notranjosti predvsem kot rahel sneg. Ponoči so padavine prehodno ponehale. Najvišje dnevne temperature so bile od −2 do 2, na Primorskem od 3 do 8 °C. 13. december Oblačno s padavinami, po nižinah povečini sneg, jugo, ponoči zmerna do močna burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem se je poglobilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 7–9). Oblačno je bilo, padavine so se najprej pojavile v zahodni in delu osrednje Slovenije, do večera tudi drugod. Na Primorskem je deževalo, drugod deloma deževalo, deloma snežilo, zvečer in ponoči je snežilo. Do naslednjega jutra so padavine povsod ponehale. Ob morju je pihal jugo, ponoči pa je na Primorskem prehodno zapihala zmerna do močna burja, ki je do jutra prav tako ponehala. Največ snega je zapadlo na planotah Notranjske in sicer okoli 30 cm, drugod bistveno manj, v večjem delu vzhodne Slovenije snežne odeje ni bilo. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 4, na Primorskem od 5 do 9 °C. 14. december Pretežno jasno, po nekaterih kotlinah ves dan megla Ciklonsko območje se je pomaknilo nad kraje vzhodno od nas, nad Alpami pa je prehodno nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal razmeroma topel in bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, po nekaterih kotlinah se je ves dan zadrževala megla. Najvišje dnevne temperature so bile v krajih z meglo malo nad 0, drugod od 3 do 9, na Goriškem in ob morju do 12 °C. 15.–18. december Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod na zahodu rosenje, jugozahodnik, toplo Nad severno in zahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, nad jugovzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je z južnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 10–12). V vzhodni, občasno pa tudi v severni Sloveniji, je bilo delno jasno. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem ponekod na Notranjskem in Primorskem je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju zadnja dva dneva jugo. Razmeroma toplo je bilo, v vzhodni Sloveniji se je 17. in 18. decembra ogrelo do 18 °C. 19.–20. december Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno z občasnimi padavinami, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in srednjim Sredozemljem je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Razvoj vremena je bil v obeh dneh precej podoben. V vzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. Drugod je bilo pretežno oblačno, ponekod v zahodni polovici Slovenije je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Zvečer in ponoči se je dež na zahodu okrepil in razširil na večji del Slovenije. V severovzhodni Sloveniji je ostalo suho vreme. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo, ki se je drugi dan zvečer okrepil. Najtopleje je bilo ob morju in v vzhodni Sloveniji, kjer se je ogrelo do okoli 16 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 21. december Oblačno s padavinami, tudi nevihte z nalivi, jugozahodnik, jugo Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, eno od središč je nastalo nad severno Italijo in severnim Jadranom in se z vremensko fronto počasi pomikalo proti vzhodu. V višinah ga je spremljala dolina s hladnim zrakom, ozračje je bilo nestabilno. Prevladovalo je oblačno vreme s pogostimi padavinami, vmes so bile tudi krajevne nevihte z nalivi. Meja sneženja se je popoldne v Zgornjesavski dolini spustila do doline. Padavine so ponoči prehodno ponehale. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Pred popoldansko ohladitvijo so bile najvišje dnevne temperature od 6 do 13, na Primorskem do 17 °C. 22. december Oblačno s padavinami, šibka burja Nad Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje se je poglobilo nad severno Italijo in severnim Jadranom in se pomikalo proti vzhodu. V višinah ga je spremljala dolina s hladnim zrakom (slike 13–15). Oblačno je bilo, zjutraj in dopoldne so se padavine od jugozahoda razširile na vso državo in zvečer na zahodu že ponehale, v vzhodni Sloveniji šele ponoči. Meja sneženja je bila večinoma med 800 in 1200 m, občasno ponekod tudi nižje. Na Primorskem je pihala šibka burja, ponekod v notranjosti je zapihal veter severnih smeri. V dveh deževnih dneh, 21. in 22. decembra je največ padavin padlo na območju Julijskih Alp in Snežnika in sicer 140 do 200 mm, drugod pa večinoma od 40 do 90 mm. 23. december Na vzhodu pretežno oblačno, drugod delno jasno in ponekod megla, na severovzhodu vetrovno Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, iznad jugozahodne Evrope pa se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo zmerno do pretežno oblačno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo in jutranjo meglo po nekaterih nižinah. V severovzhodni Sloveniji je pihal severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C, nekoliko hladneje je bilo v severozahodni Sloveniji. 24.–25. december Delno jasno, popoldne spremenljivo oblačno s kratkotrajnimi krajevnimi plohami Nad zahodno Evropo in Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, po nekaterih nižinah je bila megla. Popoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pozno popoldne in zvečer so nastale kratkotrajne krajevne plohe, drugi dan le v severovzhodni in vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 10, na Primorskem do 13 °C. 26. december Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla, zvečer od zahoda pooblačitve Nad jugozahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodno Evropo pa je bilo ciklonsko območje, topla fronta je od severozahoda segala do Alp. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Zvečer je od zahoda oblačnost naraščala. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11, na Primorskem do 14 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 27. december Pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne manjše, krajevne padavine, zvečer burja Območje visokega zračnega tlaka je nad Alpami in Jadranom prehodno nekoliko oslabelo, manjša višinska motnja se je ob severozahodnem zračnem toku pomikala tudi prek Slovenije (slike 16–18). Pretežno oblačno je bilo, sredi dneva in popoldne so bile manjše, kratkotrajne padavine. Zvečer je na Primorskem zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem od 8 do 14 °C. 28. december Na Primorskem pretežno jasno, drugod postopne razjasnitve, šibka burja Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je z vetrovi severnih smeri pritekal postopno bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan se je jasnilo. Ponekod je pihal severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8, na Primorskem do 12 °C. 29.–30. december Pretežno jasno, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severovzhodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan zjutraj in dopoldne je bila predvsem v Pomurju nizka oblačnost. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki je drugi dan slabela. Ponekod v notranjosti je prvi dan še pihal severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 10 °C. 31. december Sprva zmerno do pretežno oblačno, popoldne pretežno jasno Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severovzhodno Evropo pa ciklonsko območje. Vremenska fronta se je zjutraj ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, popoldne pa pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9, na Primorskem do 11 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 12. 2019 Slika 2. Satelitska slika 2. 12. 2019 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 December 2019 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 December 2019 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 12. 2019 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 December 2019 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 12. 2019 Slika 5. Satelitska slika 9. 12. 2019 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 9 December 2019 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 9 December 2019 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 12. 2019 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 9 December 2019 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 12. Slika 8. Satelitska slika 13. 12. 2019 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 12. 2019 ob 13. uri 2019 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 13 December 2019 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 13 December 2019 at Figure 7. Mean sea level pressure on 13 December 2019 12 GMT at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 12. Slika 11. Satelitska slika 17. 12. 2019 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 12. 2019 ob 13. 2019 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 17 December 2019 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 17 December 2019 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 17 December 2019 at at 12 GMT 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 12. Slika 14. Satelitska slika 22. 12. 2019 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22. 12. 2019 ob 13. 2019 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 22 December 2019 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 22 December 2019 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 22 December 2019 at at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27. 12. Slika 17. Satelitska slika 27. 12. 2019 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 27. 12. 2019 ob 13. 2019 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 27 December 2019 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 27 December 2019 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 27 December 2019 at at 12 GMT 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V DECEMBRU 2019 Climate in the World and Europe in December 2019 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v decembru 2019 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Nekaj stavkov je namenjenih tudi letu 2019 v celoti. Slika 1. Odklon temperature decembra 2019 od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for December 2019 relative to the December average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, decembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to December 2019. The darker coloured bars denote the December values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna decembrska temperatura je bila v Evropi nad povprečjem obdobja 1981–2010, največji temperaturni presežek je bil nad vzhodnim delom celine (slika 1). Neobičajno topel je bil december v Moskvi, kjer ni bilo naravne snežne odeje. Občutno topleje kot normalno je bilo tudi na severu Finske. Z nadpovprečno visoko temperaturo je decembra izstopala tudi Avstralija, kjer je večmesečna suša in vetrovno poletno vreme pripomoglo k intenzivnim in obsežnim požarom. Občutno pod normalo je bila povprečna decembrska temperatura v večjem delu Aljaske, na severozahodu Kanade, Grenlandiji in v vzhodni Sibiriji. O hladnejšem kot normalno decembru so poročali tudi v Tibetu, Pakistanu in na severu Indije. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to December 2019. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2019. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Decembra 2019 je bila povprečna svetovna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. Na svetovni ravni je bil december 2019:  0,74 °C toplejši od decembrskega povprečja v obdobju 1981–2010; 35 Agencija Republike Slovenije za okolje    enako topel kot december 2015, tako sta decembra 2015 in 2019 najtoplejša decembra v razpoložljivem nizu podatkov; 0,17 °C toplejši od decembra 2017, ki je tretji najtoplejši december; le februarja in marca 2016 je bil odklon glede na ustrezno mesečno povprečje večji. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo (slika 2). V Evropi je bila povprečna temperatura decembra 2019 3,2 ºC višja kot normalno, to je bil doslej najtoplejši december v Evropi. Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1981–2010 v obdobju od januarja 2019 do decembra 2019. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for January 2019 to December 2019 relative to the average for 1981– 2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF V letu 2019 je bila povprečna letna temperatura na svetovni ravni:      0,59 °C višja od povprečja obdobja 1981–2010; druga najvišja; najtoplejše leto na svetovni ravni ostaja leto 2016 s povprečnim odklonom 0,63 °C glede na povprečje obdobja 1981–2010; tretje najtoplejše leto je 2017; nadpovprečna nad skoraj vso Evropo; opazno višja kot normalno nad večjim delom Arktike, skrajnim severovzhodom Kanade in nad osrednjim delom severne Sibirije; pod dolgoletnim poprečjem ponekod nad oceani in kopnim, najbolj opazno nad osrednjo in jugovzhodno Kanado. Doslej najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016 s povprečno temperaturo 0,66 ºC nad normalo. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. December 2019 je bil 1,4 ºC toplejši kot v predindustrijski dobi. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami večja. Povprečna letna temperatura v Evropi v letu 2019 je 1,2 ºC nad povprečjem obdobja 1981–2010. Leto 2019 je najtoplejše leto v Evropi in le nekoliko toplejše od let 2014, 2015 in 2018. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje v Evropi je bilo med aprilom 2018 in marcem 2019, ko je bil odklon 1,5 ºC. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Padavine Decembra 2019 so bile padavine nad povprečjem v večjem delu zahode, severne in južne Evrope. O poplavah so poročali v Veliki Britaniji, na Portugalskem, v Španiji in Franciji. Leto 2019 je bilo bolj sušno kot normalno v večjem delu celinske Evrope. Nadpovprečne so bile padavine na vzhodu Islandije, Irskem, večjih delih Velike Britanije in Skandinaviji ter ponekod v Sredozemlju; izstopale so predvsem Italija, Grčija in del Turčije. Slika 5. Odklon od povprečnih padavin v mm na dan glede na povprečje obdobja 1981–2010 (levo decembra 2019, desno: leta 2019). Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 5. Anomalies in precipitation in mm per day; reference period 1981–2010. Left: December 2019, right: year 2019. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Morski led Slika 6. Levo: povprečni ledeni pokrov decembra 2019. Oranžna črta označuje rob povprečnega decembrskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na decembrsko povprečje obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Left: Average Arctic sea ice cover for December 2019. The orange line denotes the climatological sea ice edge for December for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for December 2019 relative to the December average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus CC Service/ECMWF. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Decembra 2019 je bila površina morskega ledu na Arktiki 11,8 milijona km2, kar je 1 milijon km2 oz. 8 % pod decembrskim povprečjem, kar so razmere podobne kot v decembrih od leta 2015 dalje. Decembra je bilo najmanj morskega ledu leta 2010, ko je bil relativni primanjkljaj 11 %. Morskega ledu je bilo manj kot normalno na vseh območjih, ki so povezana z Atlantikom ali Tihim oceanom. Nekoliko nad povprečjem je bil morski led severno od Svalbarda in v Karskem morju. Nad Arktiko prevladuje negativen trend, ki je očiten po letu 2000. Najbolj izrazit je poleti in jeseni, zadnja leta pa je opazen tudi pozimi, ko površina morskega ledu doseže letni maksimum. Površina arktičnega morskega ledu je navadno največja marca, včasih pa je največja površina dosežena že februarja. Najmanj morskega ledu je navadno septembra, včasih pa je minimum dosežen že avgusta. Najmanj morskega ledu na Arktiki je bilo septembra 2012, na Antarktiki pa februarja 2018. Najmanjša maksimalna površina pa je bila opažena na Arktiki februarja 2015, na Antarktiki pa septembra 1990. Slika 7. Antarktični ledeni morski pokrov decembra 2019, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v decembrskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od decembrskegapovprečja obdobja 1981–2010. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Figure 7. Left: Average Antarctic sea ice cover for December 2019. The thick orange line denotes the climatological ice edge for December for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for December 2019 relative to the December average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Površina antarktičnega morskega ledu je bila decembra 2019 9,3 milijona km2, kar je 1,7 milijona km2 oziroma 15 % manj kot normalno. To je tretja najnižja vrednost od začetka niza primerljivih podatkov, ki se začenjajo leta 1979. To je že četrti december zapovrstjo s podpovprečnim decembrskim morskim ledom zapored. Razmere so bile podobne kot v decembrih 1979 in 1982. Spremenljivost prevladuje na Antarktiki. Obdobja z nadpovprečno veliko morskega ledu so bila v letih od 2007 do 2009 in od 2013 do 2015. Zadnja tri leta pa je morski led tudi okoli Antarktike pod dolgoletnim povprečjem, čeprav je zadnjih nekaj mesecev odklon manjši. Na Antarktiki je največja površina navadno dosežena septembra, nekajkrat pa se je maksimum zamaknil v oktober ali avgust. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do decembra 2019 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo decembrske odklone (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 8. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea ice, for the period January 1979 to December 2019, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the December values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 39 PODNEBNE ZNAČILNOSTI LETA 2019 Climatic characteristics of the year 2019 Tanja Cegnar biltenu Naše okolje redno objavljamo podnebne značilnosti posameznih mesecev in sezon, glavnina tega prispevka pa je namenjena letu 2019 v celoti. Leto 2019 je bilo na državni ravni drugo najtoplejše. Povprečna letna temperatura je bila v državnem povprečju 1,7 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010 in s tem druga najvišja. Na državni ravni so padavine za 9 % presegle povprečje obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 6 % več kot normalno. V Povprečna letna temperatura je bilo od 1 do 2 °C nad normalo. Najmanjši presežek je bil na skrajnem severozahodu, v Goriških Brdih, Slovenski Istri in Beli krajini, kjer odklon ni presegel 1,5 °C. Drugod je bilo 1,5 do 2 °C topleje kot normalno. Slika 1. Odklon povprečne temperature zraka leta 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2019 Slika 2. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2019 od povprečja 1981–2010 na merilnih postajah Figure 2. Mean air temperature anomaly, year 2019 Vedrijan Krn Ilirska Bistrica Rog. Slatina Rateče Lesce Pl. pod Golico Murska Sobota Sl. Gradec Sl. Konjice Vrhnika Godnje Boh. Češnjica Portorož Polički Vrh Let. Maribor Črnomelj Bizeljsko Ljubljana Topol Kočevje Babno Polje Postojna Vojsko Kredarica Brnik 0 0,5 1 1,5 2 2,5 Povprečna dnevna najnižja temperatura v letu 2019 je bila na večini merilnih mest od 1 do 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, večji odklon je bil na merilnih postajah Rogaška Slatina in Godnje. Povprečna dnevna najvišja temperatura je presegla dolgoletno povprečje za 1 do 2,3 °C. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Ilirska Bistrica Rog. Slatina Portorož Lesce Polički Vrh Let. Maribor Črnomelj Bizeljsko Vrhnika Ljubljana Topol Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Vedrijan Rateče Kredarica Brnik Rog. Slatina Portorož Lesce Polički Vrh Let. Maribor Črnomelj Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Godnje Vedrijan Rateče Kredarica Brnik 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 0 Slika 3. Odkloni povprečne najnižje dnevne temperature zraka leta 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 3. Mean air minimum daily temperature anomaly, year 2019 0,5 1 1,5 2 2,5 Slika 4. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature zraka leta 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 4. Mean air maximum daily temperature anomaly, year 2019 Slika 5. Letni odklon temperature zraka v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981–2010 v °C Figure 5. Annual temperature anomaly in Slovenia in C, reference period 1981– 2010 Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 6–9). 25 20 Kredarica Temperatura (℃) 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 1 JAN 31 FEB 61 MAR 91 APR 121 MAJ 151 JUN 181 JUL211 AVG241 SEP271 OKT301 331 NOV 361 DEC Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2019 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2019 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 41 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 35 Ljubljana Temperatura (℃) 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 1 JAN 31 FEB 61 MAR 91 APR 121 MAJ 151 JUN 181 JUL 211 AVG241 SEP271 OKT301 NOV331 DEC 361 Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2019 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2019 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 40 35 Portorož Temperatura (℃) 30 25 20 15 10 5 0 -5 1 JAN 31 FEB 61 MAR 91 APR 121 MAJ 151 JUN 181 JUL 211 AVG241 SEP271 OKT 301 NOV 331 DEC 361 Slika 8. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2019 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 8. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2019 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 40 Murska Sobota Temperatura (℃) 30 20 10 0 -10 -20 1 JAN 31 FEB 61 MAR 91 APR 121 MAJ 151 JUN 181 JUL 211 AVG241 SEP271 OKT301 NOV331 DEC 361 Slika 9. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2019 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 9. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2019 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (ºC) 13 Ljubljana 12 11 10 9 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Temperatura (ºC) 15 Portorož 14 13 12 11 1951 1955 1959 1963 1967 Temperatura (ºC) 12 Murska Sobota 11 10 9 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Temperatura (ºC) 1 Kredarica 0 -1 -2 -3 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 10. Povprečna letna temperatura zraka Figure 10. Mean annual temperature V Ljubljani je bila povprečna letna temperatura 12,6 ºC, kar je 1,7 ºC nad normalo in drugo najtoplejše odkar imamo podatke. Najtoplejše odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu je bilo leto 2014 s povprečno temperaturo 12,7 °C, leto 2018 pa se uvršča na tretje mesto s povprečno temperaturo 12,5 ºC. Četrto najtoplejše leto v prestolnici je 2000 (12,2 ºC), pridružilo se mu je leto 2015, leta 2007 je bila povprečna temperatura 12,1 °C. Leto 2017 je bilo z letnim povprečjem 11,9 ºC sedmo najtoplejše leto doslej. Najhladnejše ostaja leto 1956 s povprečno temperaturo 8,6 °C, nato sledita leti 1978 in 1954 z 8,9 °C, 9,0 °C pa je bila povprečna temperatura v letih 1962 in 1980. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je bila povprečna letna temperatura v letu 2019 0,3 ºC in se tako uvršča na drugo mesto najtoplejših let pred leti 2018 in 2011 s povprečno temperaturo 0,2 ºC. Najtoplejše ostaja leto 2015. Tako kot po nižinah je tudi v visokogorju opazen trend naraščanja povprečne letne temperature. K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V preglednici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v preglednici 1 so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. Preglednica 1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni, leto 2019 Table 1. Number of days with maximum temperature at least 30 C, maximum temperature below 0 C and minimum temperature below −10 C, year 2019 Kraj Boh. Češnjica Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Portorož Vojsko Postojna Kočevje Vroč dan Leden dan Mrzel dan (Tmax ≥ 30 °C) (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 24 5 1 0 146 59 11 13 13 62 0 0 57 0 0 1 20 1 24 4 1 27 7 1 Vroč dan (Tmax ≥ 30 °C) Ljubljana 37 Cerklje 39 Nova vas 9 Črnomelj 39 Celje 37 Maribor 27 Slovenj Gradec 15 Murska Sobota 36 Kraj Leden dan Mrzel dan (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 1 0 2 1 10 4 3 1 2 4 2 0 9 4 4 1 Za Ljubljano smo prikazali tudi število toplih in vročih dni, pri katerih je naraščajoč trend očiten. Toplih dni je bilo 93, kar v treh letih je bilo že več takih dni, 109 jih je bilo v letih 2003 in 2018, 104 pa leta 2014. Vročih dni v letu 2019 je bilo 37. Bilo je tudi 10 dni s tropsko nočjo. Prikazali smo tudi število hladnih in mrzlih dni, kjer se kaže negativen trend. V Ljubljani je bilo 59 hladnih dni, bil pa je tudi en leden dan. V Portorožu je bilo 57 vrčih dni in 109 toplih dni ter 19 dni s tropsko nočjo. Št. toplih in vročih dni 120 Ljubljana 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Slika 11. Število toplih (oranžno) in vročih dni (rdeče) in ustrezni povprečji referenčnega obdobja Figure 11. Number of days with maximum daily temperature at least 25 C (orange) and 30 C (red) 140 Ljubljana Št. hladnih in ledenih dni 120 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 12. Število hladnih (svetlo modra) in ledenih (temno modra) dni v Ljubljani Figure 12. Number of days with maximum temperature below 0 C (dark blue) and minimum temperature below 0 C (light blue) 44 Agencija Republike Slovenije za okolje 2000 Padavine (mm) 1800 Ljubljana 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 3000 Kredarica Padavine (mm) 2500 2000 1500 1000 500 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 1200 Murska Sobota Padavine (mm) 1000 800 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1600 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Portorož 1400 Padavine (mm) 1983 1200 1000 800 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 Slika 13. Letne padavine Figure 13. Annual precipitation V državnem povprečju so padavine v letu 2019 presegle dolgoletno povprečje za 9 %. Po pričakovanju je bilo največ padavin v Julijskih Alpah, kjer so padavine mestoma celo presegle 3500 mm. Med bolj namočena območja spadata tudi Snežnik in Trnovska planota, kjer so posamezne merilne postaje poročale o več kot 2500 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, kjer je padlo manj kot 1100 mm, na posameznih merilnih mestih pa le okoli 800 mm (npr. Kobilje s 783 mm). Na Obali je padlo od 1100 do 1250 mm, a že kmalu v zaledju so bile padavine obilnejše. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Padavine so razen v redkih izjemah presegle dolgoletno povprečje. Na dobri polovici ozemlja je bil presežek do desetine, večji presežki nad normalo so bili v gorskem svetu severne Slovenije, na Trnovski planoti, na jugozahodu države, na vzhodu Dolenjske in južnem delu Štajerske. V naštetih območjih je bil presežek nad normalo od 10 do 30 %. Slika 14. Letni odklon padavin v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981–2010 v C Figure 14. Annual precipitation anomaly in Slovenia in C, reference period 1981–2010 Slika 15. Padavine, leto 2019 Figure 15. Precipitation, year 2019 Slika 16. Višina padavin leta 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 16. Precipitation in the year 2019 compared with 1981–2010 normals 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Breginj Bovec Portorož Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Maribor Solčava Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Laško Ljubljana Trava Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Postojna Portorož Kozina Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Kobarid Soča Trenta Rateče Kredarica Javorniški Rovt Zg. Jezersko Bilje Krn Krvavec Črnivec Slika 17. Padavine leta 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 17. Precipitation in 2019 compared with 1981– 2010 normals -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 V državnem povprečju je sonce v letu 2019 sijalo 6 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. V visokogorju so nekoliko zaostajali za normalno osončenostjo, na Kredarici je bilo le 92 % toliko sončnega vremena kot normalno, v Ratečah pa so dolgoletno povprečje izenačili. Drugod po državi presežek ni presegel desetine dolgoletnega povprečja, le na meteorološki postaji Novo mesto je presežek dosegel 13 %. B. Češnjica Portorož Lisca Lavrovec Sl. Gradec Let. Maribor Sv. Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Vedrijan Na Stanu Rateče Kredarica Slika 18. Sončno obsevanje leta 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 18. Sunshine duration in 2019 compared with 1981–2010 normals -10 -5 0 5 10 15 Na Kredarici je sonce sijalo 1614 ur, v Bohinjski Češnjici 1817 ur, v Ratečah 1898 ur, na ostalih postajah je osončenost presegla 1900 ur. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je bilo sončno kar 2498 ur. Med bolj sončna območja, kjer so presegli 2100 ur neposredne osončenosti, spadajo še Goriška Brda, v Vedrijanu je sonce sijalo 2252 ur, na Stanu 2192 ur, na Letališču Maribor 2116 ur, na Lisci 2115 ur. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 2400 Ljubljana 2000 1600 1200 800 400 0 1951 1955 1959 2800 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 2015 2019 Portorož 2400 Sončno obsevanje (ura) 1963 2000 1600 1200 800 400 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Sončno obsevanje (ura) 2400 Murska Sobota 2000 1600 1200 800 400 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 1997 2001 2003 2007 2011 Sončno obsevanje (ura) 2400 Kredarica 2000 1600 1200 800 400 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Slika 19. Letno trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Annual sunshine duration 48 1989 1993 2005 2009 2013 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja leta 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine duration in the year 2019 compared with 1981–2010 normals Slika 21. Letni odklon osončenosti v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981–2010 v C Figure 21. Annual sunshine duration anomaly in Slovenia in C, reference period 1981–2010 Na Kredarici je sneg prekrival tla 240 dni, kar je toliko kot v letih 1999 in 2006 ter nekoliko več kot v letu 2018. Najmanj takih dni je bilo v letih 2015 (208 dni), že omenjenem letu 2018 (223 dni), tretje najmanjše trajanje je bilo leta 1958 (228 dni). 400 35 300 30 Kredarica Št. dni s snežno odejo Debelina snežne odeje (cm) 350 250 200 150 Kredarica 25 20 15 10 100 5 50 0 0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Slika 22. Največja mesečna debelina snežne odeje (levo) mesečno število dni s snežno odejo (desno) v letu 2019 Figure 22. Monthly maximum snow cover depth (left) and monthly number of days with snow cover (right) in the year 2019 Po nižinah je bilo leto 2019 zelo skromno s snežno odejo; po večini nižin snežna odeja ni presegla višine 10 cm, število dni s snežno odejo je bilo večinoma le med 6 in 25. V gorskem svetu so bile razlike večje: v najvišjih delih visokogorja je bilo snega konec maja, večji del novembra in decembra zelo veliko, sicer pa dokaj malo. V sredogorju je bila debelina snežne odeje skoraj ves čas močno pod normalo. Ob obilnem sneženju je v gorah debelina snežne odeje šele zadnji dan meteorološke pomladi dosegla največjo debelino v sezoni 2018/19, ki je bila 320 cm. V koledarskem letu 2019 je bila največja debelina 49 Agencija Republike Slovenije za okolje snežne odeje dosežena decembra in je znašala 385 cm, kar je druga največja izmerjena decembrska debelina od začetka sistematičnih meritev. V letnem merilu so na Kredarici najmanj snega namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 700 cm, 690 cm leta 1977 in 587 cm leta 1978. Zima 2017/18 V državnem povprečju je bila zima 2018/19 1,3 °C toplejša kot v povprečju primerjalnega obdobja, padlo je le za 68 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 119 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Povprečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja. Na Koroškem in manjšem delu severne Štajerske je temperaturni odklon presegel 1,5 °C. Več kot na polovici ozemlja je bil odklon med 1 in 1,5 °C. V večjem delu zahodne in južne Slovenije je bil odklon manjši, večinoma med 0,5 do 1 °C. Večinoma so bila jutra nadpovprečno topla. Popoldnevi so bili v zimskem povprečju toplejši kot običajno. Zima 2018/19 Pomlad 2019 Poletje 2019 Jesen 2019 Slika 23. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja 1981–2010 v posameznih letnih časih, leto 2019 Figure 23. Mean air temperature anomaly in seasons, year 2019 Samo v visokogorju je bilo manj sončnega vremena kot normalno. V sredogorju je bilo sončnega vremena toliko kot običajno, drugod je sonce sijalo več časa kot običajno. Velika večina Slovenije je bila obsijana 10 do 30 % bolj kot običajno, na manjših območjih pa je bil presežek še večji. V Bohinjski Češnjici so dolgoletno povprečje presegli kar za 37 %, v Postojni za 34 %. Največ sončnega vremena je bilo v Vedrijanu (438 ur). V Biljah je sonce sijalo 414 ur, kar je 20 % več kot normalno. Največ padavin je bilo v delu Julijskih Alp, na Trnovski planoti in Snežnikom, kjer je padlo nad 350 mm. Med bolje namočena območja spada tudi večji del Karavank in del Kamniško-Savinjskih Alp ter Javorniki. Najskromnejše so bile padavine na severovzhodu države, kjer je padlo pod 70 mm. Skoraj 50 Agencija Republike Slovenije za okolje povsod so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, le v Zgornjesavski dolini in delu Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bilo najbolj sušno na delu Koroške in na območju severno od Maribora, kjer je padlo od 20 do 40 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sicer pa je bilo sušno v Prekmurju. Pod tri petine dolgoletnega povprečja padavin je padlo na večjem delu ozemlja vzhodno od linije med Slovenj Gradcem in Črnomljem. V Ljubljani je maksimalna snežna odeja dosegla 9 cm, sneg je prekrival tla 14 dni. V Novem mestu je bilo 22 dni s snežno odejo. Razen na Obali je bila snežna odeja prisotna po nižinah, vendar je bila njena debelina skromna, pa tudi dni s snežno odejo ni bilo prav veliko, le v Ratečah je sneg obležal 52 dni. Zima 2018/19 je bila v visokogorju v prvi polovici zelo skromna s snežno odejo. Šele februarja je debelina snežne odeje na Kredarici presegla sto cm, največja debelina pa je dosegla 2 m. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici pogosto šele aprila. Pomlad 2019 Kljub nenavadno hladnemu maju je bila pomlad v državnem povprečju 0,2 °C toplejša kot v primerjalnem obdobju. Padlo je 131 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo le 90 % toliko časa kot v pomladnem povprečju obdobja 1981–2010. Večina temperaturnih odklonov je bila med 0 in 0,5 °C. Območja z malo manjšim ali večjim odklonom so bila zelo majhna. Odkloni povprečne najnižje temperature so bili večinoma pozitivni, z redkimi izjemami niso presegli 1 °C. Odkloni povprečne najvišje temperature so bili v intervalu ±1 °C. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot navadno. Primanjkljaj je bil največji v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 356 ur, kar je za petino manj kot normalno. Po nižinah je bil primanjkljaj manjši, večinoma med 5 in 15 %. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na jugu države, večjem delu Dolenjske in delu Spodnje Štajerske, kjer je bil primanjkljaj pod desetino. Največ padavin je bilo v delu Julijcev, kjer so na manjšem območju padavine presegle 800 mm. Med bolj namočena območja spadajo tudi Trnovska planota, Snežnik in Karavanke ter del KamniškoSavinjskih Alp. V dobri polovici Slovenije je padlo od 200 do 400 mm. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu in delu Štajerske, kjer je bilo padavin večinoma manj kot 300 mm, pod 400 m dežja je padlo na jugozahodu države in v Vipavski dolini. V veliki večini države so padavine presegle dolgoletno povprečje, a je bilo na Primorskem tudi nekaj krajev, kjer so namerili le od 90 do 100 % normalnih padavin. Drugod po državi so dolgoletno povprečje pomladnih padavin presegli, večina merilnih postaj je poročala o presežku do dveh petin dolgoletnega povprečja. Največji presežek je bil v Beli krajini in delu Pomurja, ponekod se je gibal okoli 70 %. V začetku meteorološke pomladi je bila snežna odeja skromna, saj je bila debela le 115 cm. Visokogorje je bilo skromno zasneženo še ves marec in v začetku aprila. 3. in 4. aprila je bila snežna odeja debela le 110 cm. Dva metra je dosegla 11. aprila, a se je do 23. aprila spet stanjšala na 1,5 m. Snežna odeja je bila najdebelejša ob koncu pomladi, kar je izjemno. Poletje 2019 Poletje 2019 je bilo drugo najtoplejše odkar imamo v Sloveniji primerljive meritve temperature zraka. Na državni ravni je bilo kar 2,5 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je 84 % dežja, sonce pa je sijalo 113 % toliko časa kot normalno. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Zima 2018/19 Pomlad 2019 Poletje 2019 Jesen 2019 Slika 24. Odklon višine padavin od povprečja 1981–2010 v posameznih letnih časih, leto 2019 Figure 24. Precipitation in seasons compared with 1981–2010 normals, year 2019 Povprečna temperatura zraka je povsod presegla dolgoletno povprečje. Velika večina ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Predvsem v Beli krajini in na območju Ilirske Bistrice je bil presežek nekoliko manjši, vendar so tudi tam dolgoletno povprečje presegli za več kot 1,5 °C. Na Goriškem in Vojskem je bil odklon največji, nekoliko je presegel 3 °C. Dolgoletno povprečje je presegla tudi povprečna najnižja dnevna temperatura. Velika večina odklonov je bila med 2 in 2,5 °C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil na večini merilnih postaj v razponu od 2 do 3 °C, v Ratečah in Postojni pa še nekoliko večji. Marsikje je bila najvišja temperatura poletja izmerjena že junija, a rekordno visoko se temperatura ni povzpela. Zelo močnih in pogostih prodorov hladnega zraka ni bilo. Vročih dni je bilo opazno več kot v dolgoletnem povprečju. V Biljah jih je bilo kar 59, na letališču Portorož 55. Po nižinah v notranjosti države jih je bilo od 23 do 40. Tudi v nekoliko višje ležečih krajih so bili vroči dnevi, v Ratečah so jih našteli 11, v Novi vasi 9, v Slovenj Gradcu pa 15. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Poleti 2019 je bilo toplih dni po nižinah nadpovprečno veliko, v prestolnici se je poletje 2019 po številu toplih dni uvrstilo na drugo mesto. Merilne postaje z najobilnejšimi padavinami so večinoma na delu Gorenjske, ponekod na Notranjskem in Dolenjskem ter v delu Štajerske; ponekod so poročali o padavinah okoli 500 mm. Najmanj dežja je padlo v Slovenski Istri, na Goriškem in v delu Pomurja. Največji primanjkljaj padavin je bil v delu zahodne Slovenije, kjer je na manjših območjih padlo le od 40 do 60 % dolgoletnega povprečja padavin. V Biljah je padlo le 43 % toliko dežja kot normalno, v Kobaridu 46 %, v Zaloščah in Bovcu 47 %v Novi Gorici in Vedrijanu 51 %, v Seči 53 %. Na veliki večini ozemlja je bilo manj dežja kot ga normalno, največje je bilo območje, na katerem je padlo od 60 do 100 % normalnih padavin. Dolgoletno povprečje so presegli na zahodu Dolenjske in ponekod na Štajerskem, večinoma so dolgoletno povprečje presegli za manj kot petino. Nekaj merilnih postaj je poročalo o nekoliko večjem presežku. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Največja debelina snežne odeje na Kredarici je bila 305 cm, kar spada med debelejše poletne maksimume snežne odeje. Nadpovprečno toplo vreme je povzročilo, da je sicer obilna snežna odeja dokaj hitro skopnela že junija. Dolgoletno povprečje poletnega števila dni s snežno odejo je na Kredarici 28, tokrat je sneg prekrival tla le 17 dni. Število ur sončnega vremena je bilo v veliki večini države preseženo za 10 do 20 %. Za manj kot desetino so dolgoletno povprečje presegli v visokogorju, v Ljubljani in na Svetem Florjanu. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil 18 % v Bohinjski Češnjici in Novem mestu. Zima 2018/19 Pomlad 2019 Poletje 2019 Jesen 2019 Slika 25. Odklon sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010 v posameznih sezonah, leto 2019 Figure 25. Monthly sunshine duration in seasons compared with 1981–2010 normals, year 2019 Jesen 2019 V državnem povprečju je bila jesen za 2,0 °C toplejša od normale in druga najtoplejša doslej, vendar le nepomembno toplejša od jeseni 2018. V državnem povprečju je padlo 111 % padavin, kot jih je v povprečni jeseni v obdobju 1981–2010. Sončnega vremena je bilo nekoliko več kot normalno, na državni ravni je bilo povprečje preseženo za 2 %. Odklon povprečne temperature od normale je bil med 1 in 2,5 °C. Najmanjši presežek (1,4 °C) je bil v Goriških Brdih in ponekod na severozahodu države. Odklon je presegel 2 °C v osrednji Sloveniji, delu Gorenjske, na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Povprečna jesenska najnižja dnevna temperatura je bila višja od normale, večina odklonov je bila med 1,5 in 2,5 °C. Povprečna jesenska najvišja dnevna temperatura je prav tako presegla dolgoletno povprečje obdobja 1981–2010, večina odklonov je bila med 1 in 2,5 °C. Kot navadno je bilo največ padavin na območju Julijskih Alp. V Bovcu je jeseni padlo kar 1262 mm padavin, obilne so bile padavine tudi v Breginju (1202 mm), 1000 mm so presegli še na Krnu, v Kneški 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Ravnah, Soči, Lokvah, Trenti in Kobaridu. V nekaj več kot polovici Slovenije je padlo od 300 do 700 mm padavin. Padavine so bile najbolj skromne v severovzhodni Sloveniji, kjer je padlo od 100 do 300 mm. Velika večina Slovenije je bila nadpovprečno namočena. Največji presežek je bil v delu Zgornjesavske doline in v Strunjanu, kjer so dolgoletno povprečje presegli za več kot polovico. V Strunjanu so dolgoletno povprečje presegli za 69 %, vsaj za polovico pa so normalne padavine presegli tudi v Zgornji Radovni, Planini pod Golico in Godnjah. Za tretjino so dolgoletne padavine presegli na severozahodu in na jugozahodu države. Za dolgoletnim povprečjem padavin so zaostajali v delu Notranjske, delu Dolenjske, v Beli krajini in na severovzhodu Slovenije. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so bile padavine najbolj skromne na Kočevskem, v Kočevskih Poljanah so dosegle le 77 % dolgoletnega povprečja. Jesen 2019 je bila v Pomurju, na Štajerskem, Koroškem, večjem delu Dolenjske in na jugu Notranjske bolj sončna kot normalno. V Novem mestu so dolgoletno povprečje presegli za 14 %, drugod odklon ni presegel desetine normalne osončenosti. V Slovenski Istri so dolgoletno povprečje izenačeno. Bolj oblačno kot normalno je bilo v večjem delu Primorske, na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji in manjšem delu Notranjske. Primanjkljaj večinoma ni bil večji od desetine dolgoletnega povprečja, le v visokogorju je bil nekoliko večji, na Kredarici je sonce sijalo le 88 % toliko časa kot normalno. Na Kredarici je sneg jeseni tla prekrival 36 dni, snežiti je začelo v začetku novembra in snežna odeja se je hitro debelila. Dosegla je 295 cm, kar je največja jesenska debelina snežne odeje, odkar potekajo meritve. V Ratečah je bilo 8 dni s snežno odejo, kar je 2 dni pod dolgoletnim povprečjem. Največja debelina snežne odeje je dosegla 14 cm. Januar 2019 V državnem povprečju je bil 0,1 ºC hladnejši kot normalno, v državnem povprečju je padlo 15 % manj padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 98 % toliko kot normalno. Med 2. in 4. januarjem smo bili priča epizodi okrepljenega severozahodnega do severnega vetra. Odklon povprečne mesečne temperature od dolgoletnega povprečja je bil v nižinskem svetu v mejah ±1 °C. Opazno hladneje kot običajno je bilo v visokogorju. Na Kredarici je bil zaostanek za dolgoletno povprečno januarsko temperaturo −3,8 °C in povprečna januarska temperatura na tej visokogorski postaji že tri desetletja ni bila tako nizka. Na veliki večini ozemlja je padlo od 30 do 90 mm padavin. Manj kot 30 mm pa so namerili na Obali in na severovzhodu Slovenije. V Murski Soboti je padlo le 20 mm padavin. Najobilnejše so bile padavine na merili postaji Črni Vrh nad Idrijo, kjer so namerili 167 mm, postaja Topol pri Medvodah pa je poročala o 158 mm padavin. Padavine so večinoma zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Na severovzhodu in zahodu Slovenije niso dosegle niti 80 % dolgoletnega povprečja, na manjših območjih pa niti 60 %. V Vedrijanu in Portorožu sta padli le dve petini dolgoletnega povprečja padavin. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le na manjših območjih Gorenjske, osrednje Slovenije, Dolenjske, Štajerske in Bele krajine. Za dobro polovico so dolgoletno povprečje padavin presegli na Krvavcu in Topolu pri Medvodah, večinoma pa so bili presežki majhni. Na Kredarici je debelina snežne odeje 28. januarja dosegla 85 cm, kar je tretja najnižja vrednost. Na Obali ni bilo snežne odeje, drugod po državi pa je bila januarja 2019 opažena snežna odeja tudi po nižinah, večinoma le v drugi polovici meseca, debelina pa je bila skromna. Približno polovica ozemlja je bila bolje osončena kot v dolgoletnem povprečju. Vsaj za desetino so dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja presegli na jugozahodu Slovenije, na Goriškem, delu Notranjske in v osrednji Sloveniji. Največji presežek je bil na Obali, kjer je sonce sijalo skoraj za četrtno več časa kot običajno. V Postojni, Ljubljani in Vedrijanu so običajno trajanje sončnega vremena presegli 54 Agencija Republike Slovenije za okolje za petino. Za običajno osončenostjo so opazno zaostajali na območju, ki se je začenjalo v Beli krajini in se vzdolž meje s Hrvaško nadaljevalo vse do Prekmurja, večji primanjkljaj je bil opazen tudi v gorskem svetu. Na Lisci in Kredarici je sonce sijalo le sedem desetin toliko časa kot običajno. Največ sončnega vremena je bilo v Vedrijanu (138 ur) in na Obali (132 ur). Le 70 ur sončnega vremena je bilo na območju Celja, Novega mesta in na Lisci. Na Kredarici je bilo 88 ur sončnega vremena. Februar 2019 V državnem povprečju je bil februar 3,1 °C toplejši od povprečja obdobja 1981−2010, padlo je 129 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 144 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981−2010. Povprečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja, največji presežek je bil v visokogorju, ponekod je presegel 4 °C, na veliki večini ozemlja je bil odklon od 2 do 4 °C. Območje z odklonom med 3 in 4 °C je bilo večje od tistega z odklonom med 2 in 3 °C. Neobičajno toplo je bilo v obdobju od 26. do 28. februarja, takrat je bila ponekod tudi zelo nizka relativna vlažnost zraka in velik dnevni hod temperature. Razlika v količini padavin v gorskem svetu na zahodu države v primerjavi s padavinami na vzhodu Slovenije je bila velika. Največ padavin je padlo na območju od severozahoda Slovenije čez Julijce, Trnovsko planoto prek Javornikov nad Snežnik, a tudi v osrednjem delu Karavank. Na tem območju so padavine presegle 150 mm, na Vojskem je padlo kar 411 mm, v Bovcu 366 mm, v Breginju 336 mm, na Krnu 332 mm. Najskromnejše so bile padavine v Beli krajini, večjem delu Štajerske, na Koroškem in v Prekmurju. Na severovzhodu so bile padavine najskromnejše, marsikje le padlo le od 10 do 20 mm. Slika 26. Padavine po mesecih v letu 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 26. Monthly precipitation in the year 2019 compared with 1981– 2010 normals Padavine se presegle dolgoletno povprečje v zahodni polovici Slovenije in v Kamniško-Savinjskih Alpah. Na posameznih postajah je padlo tudi trikrat več padavin kot običajno. V Logarski Dolini je padlo 361 % toliko padavin kot običajno, na Zg. Jezerskem 249 %, v Bovcu 345 %, v Jelendolu 329 %, na Vojskem 325 %, v Breginju 321 %, na Bledu 317 %, v Soči 310 % in na Krnu 304 %. Večina vzhodne polovice Slovenije je bila slabše namočena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini in na severu na območju od vzhodne polovice Pohorja, na Pohorju in na Štajerskem severno od njega ter na severu Prekmurja, kjer je padlo le od 20 do 60 % dolgoletnega povprečja. Od 30 do 40 % dolgoletnega povprečja je padlo v Podgorju, Črnomlju, Mariboru, Šentilju in Sinjem Vrhu. Februar je zaznamovalo močno deževje v začetku meseca, ki je marsikje po Sloveniji povzročilo težave ali gmotno škodo, ponekod na severu je težave povzročil tudi močan veter. V Julijskih Alpah in še nekaterih drugih krajih je padlo več kot 200 mm padavin, na številnih območjih vzhodne Slovenije pa manj kot 20 mm. Na Kredarici so 11. februarja namerili 200 cm snega, v noči na 1. februar pa je snežilo tudi ponekod po nižinah, a se snežna odeja po nižinah ni obdržala. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno, najopazneje je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Krasu in v osrednjem delu države, kjer je trajanje sončnega vremena preseglo dolgoletno povprečje vsaj za polovico. Najmanjši presežek je bil na skrajnem severozahodu države in v visokogorju. Marec 2019 Marec 2019 je bil v državnem povprečju 2,4 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je le 66 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo 34 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Povprečna temperatura je marca 2019 za 1,5 do 3 °C presegla dolgoletno povprečje, le tu in tam je bil odklon še nekoliko višji. Velika večina merilnih postaj je poročala odklonu med 2 in 3 °C. Najmanjši odklon, le 1,5 °C, je bil na Kredarici in v Ilirski Bistrici. Največ padavin, nad 120 mm, je bilo na severozahodu Slovenije, v Bovcu je padlo kar 131 mm. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, kjer padavine niso dosegle niti 20 mm. Tudi na Goriškem in Krasu so bile padavine zelo skromne, med območja z zelo malo padavinami spadajo še Brkini, Vipavska dolina, Goriška Brda in del Trnovske planote ter severno Pomurje. Padavin je v pretežnem delu Slovenije primanjkovalo, najbolj na jugozahodu in zahodu Slovenije, kjer je padlo manj kot 40 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Letališču Portorož so namerili le 13 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Kraji s presežkom padavin glede na dolgoletno povprečje so bili v manjšini. Več padavin kot v dolgoletnem povprečju je padlo v delu Bele krajine, širši okolici Bizeljskega, ponekod na Koroškem in v Lendavi. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila snežna odeja s 190 cm najdebelejša 19. marca. Sonce je povsod sijalo več časa kot v povprečju obdobja 19812010. Najmanjši presežek, le desetino dolgoletnega povprečja, so zabeležili na Kredarici. Po nižinah na severu države so običajno osončenost presegli za približno četrtino, več kot polovica države je poročala o 30 do 40 % več sončnega vremena kot običajno. Največji presežek je bil v Novem mestu, kjer so dolgoletno povprečje presegli za polovico, le malo manjši presežek je bil Na Stanu. April 2019 V državnem povprečju je bil april 0,9 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je 14 % več padavin, sonce pa je sijalo 6 % manj časa kot v dolgoletnem povprečju. April 2019 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med 0,5 in 1,5 °C. Le v Beli krajini in Ilirski Bistrici je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem manjši in ni dosegel 0,5 °C. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Vojskem (1,6 °C). Padavine so bile časovno in prostorsko neenakomerno razporejene. Največ dežja je padlo na severozahodu države. V Bovcu so namerili 246 mm, v Javorniškem Rovtu 245 mm, v Kneških Ravnah 238 mm. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu Slovenije, delu Štajerske in Koroške ter na manjšem delu Krasa. V Veržeju so namerili le 41 mm, med 50 in 60 mm je padlo v Lendavi, Jeruzalemu, Mačkovcih, Martinjem in Srednji Bistrici. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so kot nadpovprečno namočeni izstopali Obala, Bela krajina, Trenta, Zgornjesavska dolina, Kamniško-Savinjske Alpe, del Dolenjske in večji del severovzhodne Slovenije. Na nekaterih merilnih postajah na Obali je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. V veliki večini Slovenije je bil odklon od dolgoletnega povprečja v mejah ±20 %, nekoliko večji primanjkljaj je bil v zgornji Vipavski dolini. Del Primorske, Krasa in Notranjske, Ljubljana, ter 56 Agencija Republike Slovenije za okolje manjši deli Štajerske ter Pomurja so bili slabše namočeni kot običajno. Predzadnji dan meseca je debelina snežne odeje na Kredarici dosegla 220 cm. Na veliki večini ozemlja je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Za nekaj odstotkov so povprečje obdobja 1981–2010 presegli v Pomurju. Na dobri polovici Slovenije primanjkljaj sončnega vremena ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. Večji je bil primanjkljaj v severozahodni in zahodni Sloveniji. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo le 79 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah in Vedrijanu je bilo 83 % toliko sončnega vremena kot običajno, v Portorožu 87 %. Maj 2019 Tokrat je maj minil v znamenju oblačnega, hladnega in deževnega vremena. Na državni ravni je bil maj 2,8 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 196 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju; od začetka niza v letu 1961 še nikoli ni bilo toliko padavin. Sonce je sijalo le 57 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010, kar je najmanj v razpoložljivem nizu podatkov. Maj je bil zadnjič hladnejši kot tokrat v letu 1991. Povprečna majska temperatura je bila povsod občutno pod dolgoletnim povprečjem, bilo je od 2 do 4 °C hladneje kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je povprečna majska temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem za 2,5 do 3 °C. Območja z manjšim zaostankom so bila majhna. Večji zaostanek kot 3 °C za dolgoletnim povprečjem je bil ponekod na Notranjskem in Dolenjskem ter v Zasavju. Slika 27. Mesečni odkloni temperature v letu 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 27. Monthly mean temperature anomaly, year 2019 Največ padavin so namerili v delu Julijcev, med obilneje namočene spadajo še območje Snežnika, Trnovska Planota, deli Posočja, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Ponekod so padavine presegle 400 mm. Najmanj padavin je bilo v Beli krajini ter na manjšem območju Dolenjske in Štajerske. Padavin je bilo več kot normalno, razporejene so bile dokaj enakomerno. Med območja z manjšim presežkom padavin se je uvrstil predvsem gorski svet na zahodu Slovenije. Na večini merilnih postaj so poročali, da je padlo od 160 do 220 % dolgoletnega povprečja majskih padavin. Med območja z največjim presežkom nad dolgoletnim povprečjem spadata predvsem Slovenska Istra in Pomurje. Na Kredarici je snežna odeja dosegla največjo skupno debelino 31. maja, ki je znašala 320 cm, kar je najpoznejši višek snežne odeje v sezoni. Sončnega vremena je bilo rekordno malo ur. Največji primanjkljaj je bil v osrednji Sloveniji. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je sonce sijalo le 92 ur. Največ pa na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 163 ur. Za dolgoletnim povprečjem so najbolj zaostajali na Letališču JP Ljubljana, kjer je 57 Agencija Republike Slovenije za okolje bilo le 47 % toliko sončnega vremena kot običajno. Z izjemo visokogorja in dela Primorske je bil letošnji maj najmanj sončen vsaj od leta 1961. Junij 2019 Na državni ravni je bil junij 4,2 °C toplejši kot v junijskem povprečju obdobja 1981–2010 in s tem drugi najtoplejši junij, bil je najbolj sončen doslej, saj je bilo junijsko povprečje obdobja 1981–2010 preseženo za 38 %, padlo pa je le pol toliko padavin kot v junijskem povprečju. Slika 28. Sončno obsevanje po mesecih leta 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 28. Monthly sunshine duration in the year 2019 compared with 1981–2010 normals Junij 2019 je bil V Ljubljani enako topel kot v rekordnem letu 2003. Povprečna temperatura je bila občutno nad dolgoletnim povprečjem; na več kot polovici ozemlja je bil odklon med 4 in 5 °C. Na jugu države in delu jugozahodne Štajerske ter v večjem delu Pomurja je bil odklon manjši, in sicer od 3 do 4 °C. Največji odklon je bil na Trnovski planoti, na Vojskem je bilo 5,4 °C topleje kot normalno. Junija sta bila dva vročinska valova. Vročih dni je bilo več kot navadno, vendar manj kot junija 2003. Zelo malo dežja padlo v Posočju in na Trnovski planoti ter na območju Snežnika. Največ dežja je bilo na Štajerskem, na nekaterih postajah so presegli 150 mm. Na približno polovici ozemlja so padavine presegle 60 mm. Najmanj dežja je bilo na Goriškem, v Brdih, Vipavski dolini, Slovenski Istri in manjšem delu Notranjske, kjer padavine večinoma niso dosegle 30 mm. Junij so zaznamovala krajevna neurja s točo in nalivi. Največji primanjkljaj padavin je bil na zahodu države. Ponekod dežja ni bilo niti za petino dolgoletnega junijskega povprečja, marsikje niti za desetino. Proti severovzhodu države se je primanjkljaj padavin manjšal. V Zasavju, na Štajerskem, Koroškem in v Pomurju je bilo dežja vsaj za tri petine dolgoletnega povprečja, na nekaj redkih merilnih mestih so dolgoletno povprečje izenačili ali celo presegli. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 305 cm, kar je nad dolgoletnim povprečjem, a je snežna odeja hitro skopnela. Najmanj sočnega vremena je bilo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 246 ur, najbolj sončno je bilo na Obali s 359 urami sončnega vremena. Na marsikateri postaji, npr. v Ljubljani in na Kredarici, je bil junij 2019 rekordno sončen. Dolgoletno povprečje osončenosti je bilo povsod močno preseženo, na Obali so ga presegli za 29 %, drugod je bil presežek večji. V dobri tretjini Slovenije je bilo vsaj 40 % več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, v Bohinjski Češnjici je bil presežek celo 55 %. Julij 2019 V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil julij 2019 na državni ravni za 1,4 °C toplejši, padlo je 35 % več padavin, sončnega vremena pa je bilo za 2 % več. Povprečna julijska temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, odkloni so bili večinoma med 1 in 2 °C. Odklon je presegel 2 °C le na manjšem delu ozemlja na Goriškem in Koroškem. Najmanjši 58 Agencija Republike Slovenije za okolje presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na jugu države in manjšem delu Pomurja, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo za manj kot 1 °C. Temperatura je presegla 30 °C povsod po nižinah. Največ vročih dni je bilo na Goriškem, v Biljah kar 20. Na Obali je bilo 16 takih dni, v Črnomlju in Ljubljani 15. O vročih dnevih so poročali tudi v nekoliko višjih legah, v Ratečah je bilo 6 vročih dni, v Novi vasi in Babnem polju 5. Rekordno visoko se temperatura v juliju tokrat ni povzpela. Območja z obilnejšimi padavinami so bila v Julijskih Alpah, na Trnovski planoti, Čemšeniški planini, Menini in hribovitem svetu Štajerske in Koroške. Na Vojskem so namerili kar 306 mm dežja. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in vzhodu Pomurja. Ponekod je padlo le med 60 in 70 mm dežja. Že peti julij zapored na Kredarici ni bilo snežne odeje. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Padavin je primanjkovalo na Goriškem, v Zgornjem Posočju, Zgornjesavski dolini, ponekod v Karavankah in Škofjeloškem hribovju, na manjšem območju Štajerske in Pomurja. Največji primanjkljaj padavin je bil v Biljah in Zgornji Radovni, kjer je padlo le 68 % dolgoletnega povprečja. Na Ptuju, ki ga je julija prizadelo močno neurje, je padlo 259 % dolgoletnega povprečja padavin. Dvakratnik dolgoletnega povprečja so presegli v Rogaški Slatini, Črešnjevcu, na Bizeljskem, v Žusemu, Podčetrtku, na Vojskem, v Sromljah in na Smledniku. Osončenost je bila v mejah običajne spremenljivosti, saj so bili odkloni od dolgoletnega povprečja majhni, primanjkljaj je bil manjši od 5 %, presežek pa nikjer ni dosegel 10 %. Tako kot je poleti običajno, je bilo najmanj sončnega vremena v visokogorju. Na Kredarici je bilo 197 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu so zabeležili 330 ur neposrednega sončnega obsevanja. Avgust 2019 V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil avgust 2019 na državni ravni za 2,1 °C toplejši, padlo je le 77 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, sončnega vremena pa je bilo toliko kot navadno. Avgust je bil 1,5 do 2,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Velika večina ozemlja je bila 2 do 2,5 °C toplejša kot običajno, le na nekaj manjših območjih na severozahodu in v Beli krajini je bil presežek nekoliko manjši. Najmanj padavin je bilo na Obali, skromne so bile tudi na severovzhodu države. Na nekaj merilnih mestih je padlo le od 30 do 40 mm dežja. Obilno je deževalo v delu Notranjske, hribovju na severnem obdobju Ljubljanske kotline, delu Posočja in gorah na severu države. Ponekod so padavine presegle 180 mm. Tudi najvišje gore so bile avgusta brez snežne odeje. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin v veliki večini države primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil na Obali, ponekod na Krasu, v Vipavski dolini, delu Posočja ter marsikje na severovzhodu Slovenije je padlo le od 30 do 40 % dolgoletnega povprečja avgustovskih padavin. Območja z nadpovprečno veliko dežja so bila večinoma v Beli krajini, delu Dolenjske in Notranjske ter ponekod na Gorenjskem ter spodnjem Štajerskem. Le v nekaj krajih je bil presežek nad normalo od 20 do 50 %. Na veliki večini ozemlja je bila osončenost v intervalu ±10 % dolgoletnega avgustovskega povprečja. V Alpah, Karavankah in na Pohorju so najbolj zaostajali za dolgoletnim povprečjem osončenosti. Na Kredarici je sonce sijalo le 77 % toliko časa kot normalno. Znaten zaostanek za normalno avgustovsko osončenostjo je bil tudi v Biljah, kjer je sonce sijalo 84 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, v Ratečah je bilo 94 % toliko sončnega vremena kot normalno, na Lisci 95 %, v Ljubljani 91 %, v Slovenj Gradcu pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Presežki nad dolgoletnim povprečjem so bili majhni in nikjer niso presegli 7 %. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje September 2019 Na državni ravni je bil 0,9 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo 92 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 6 % več kot normalno. Po sivem in deževnem septembru 2017, je bil september 2018 njegovo pravo nasprotje, tokrat pa september ni pomembno odstopal od normale. September je bil povsod toplejši kot normalno, vendar je bil odklon v mejah običajne spremenljivosti. V Beli krajini in Kočevju je bil odklon med 0 C in 0,5 °C, v veliki večini države pa od 0,5 do 1 °C. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu na severozahodu države. Najmanj dežja je bilo v Pomurju, kjer je padlo manj kot 80 mm, kar nekaj merilnih postaj pa je poročalo o manj kot 40 mm dežja. Na veliki večini ozemlja je padlo od 80 do 200 mm padavin. Največ padavin je bilo na Krnu, in sicer 267 mm, v Planini pod Golico so namerili 237 mm, v Kobaridu 228 mm in v Javorniškem Rovtu 227 mm. Območje s primanjkljajem padavin do 40 % glede na dolgoletno povprečje se je raztezalo od severozahoda države vzdolž alpsko-dinarskega grebena nad Notranjsko in del Dolenjske. Podpovprečne so bile padavine tudi na severovzhodu države; največji primanjkljaj je bil v Pomurju, kjer je padlo od 40 do 60 % dolgoletnega povprečja padavin, na nekaj merilnih mestih tudi manj. Območja z nadpovprečno količino dežja so bila predvsem na jugozahodu, v osrednjem delu države, severu in vzhodu Dolenjske, na Koroškem in delu Štajerske. Večinoma odklon ni presegel četrtine dolgoletnega povprečja, a bile so tudi izjeme. V Strunjanu je padlo 179 % normalnih septembrskih padavin. V Brodu v Podbočju, Litiji in Godnjah so dolgoletno povprečje presegli za polovico. Septembra 2019 je osončenost v Ljubljani in na Krško-Brežiškem polju nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem, a primanjkljaj ni presegel 5 %. V veliki večini države je bilo do desetine več sončnega vremena kot normalno, nekaj večji presežek je bil v Goriških Brdih in Na Stanu, a ni presegel 15 % dolgoletnega povprečja. Najmanj ur sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer 161 ur, največ pa na Obali (235 ur) in v Biljah (220 ur). Na Kredarici je bilo tokrat 5 dni s snežno odejo, dosegla je debelino 5 cm. Oktober 2019 Oktobra 2019 je bil povprečen temperaturni presežek za območje Slovenije 2,0 °C, v državnem povprečju je padlo samo 47 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena je bilo za 28 % več kot normalno. Oktober je bil povsod toplejši kot normalno, velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot normalno. Najmanjši odklon je bil v Ilirski Bistrici, kjer presežek povprečne oktobrske temperature nad normalo ni dosegel 1 °C, največji pa v visokogorju, na Kredarici je bilo 3,0 °C topleje kot normalno. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah, na Voglu je padlo kar 173 mm. V pretežnem delu države so namerili od 60 do 120 mm padavin. Skromne so bile padavine na severovzhodu, Koroškem, Obali, v Vipavski dolini z okolico in še na nekaterih manjših območjih, ponekod je padlo manj kot 30 mm. Največji primanjkljaj padavin je bil v spodnji Vipavski dolini, delu Krasa in na nekaj manjših območjih Gorenjske, kjer je bilo padavin manj kot 30 % dolgoletnega oktobrskega povprečja. Na večini ozemlja so namerili od 30 do 60 % normalnih padavin. Najmanjši primanjkljaj je bil na vzhodnem delu Dolenjske ter v južnem delu Štajerske, ker so na nekaj postajah padavine dosegle tri četrtine normalnih oktobrskih padavin. Večinoma je bilo od 100 do 160 % toliko sončnega vremena kot normalno. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali le ponekod na Goriškem, v Posočju in visokogorju, a primanjkljaj nikjer ni presegel 5 % normalne osončenosti. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil v Beli krajini in Novem mestu. Med merilnimi postajami je bil odklon največji v Novem mestu, kjer je sonce dolgoletno povprečje preseglo za 62 %. Največ sončnega vremena, in sicer med 190 in 200 ur je bilo v Novem mestu in Sromljah. Najmanj časa je sonce sijalo v Bohinjski Češnjici, in sicer 134 ur, na Kredarici so poročali o 138 urah sončnega vremena. Na Kredarici je bilo sedem dni s snežno odejo, 3. oktobra je dosegla 6 cm. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje November 2019 V državnem povprečju je bil november 2019 kar 3,0 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010, padavine so dosegle 198 % dolgoletnega povprečja, sončnega vremena je v primerjavi z običajno osončenostjo močno primanjkovalo, saj ga je bilo le 54 % toliko kot v povprečju obdobja 1981–2010. Povprečna novembrska temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, v visokogorju za manj kot 1 °C (na Kredarici za 0,6 °C). Velika večina območja Julijskih Alp in Goriška Brda so bili 1 do 2 °C toplejši kot normalno, večina zahodne Slovenije pa 2 do 3 °C. V osrednji Sloveniji in večini vzhodne polovice države je bil odklon od 3 do 4 °C. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah, ponekod so presegli 800 mm padavin, v Bovcu so namerili kar 994 mm. V zahodi polovici Slovenije, delu Bele krajine in v Kamniško Savinjskih Alpah je padlo nad 200 mm padavin. Vzhodno od naštetih območij je padlo od 100 do 200 mm padavin. Padavin je bilo povsod več kot normalno. Največji presežek je bil na severozahodu Slovenije. V Zgornji Radovni je padlo 327 % povprečnih novembrskih padavin. Trikratnik normalnih novembrskih padavin so presegli tudi v Ilirski Bistrici, Trenti, Ratečah, Planini pod Golico in Bovcu. Najmanjši presežek je bil v Ljubljanski kotlini, delu Notranjske in Dolenjske, Beli krajini, na širšem območju Maribora in še na nekaj manjših območjih na Štajerskem. V teh krajih je bil presežek od 30 do 60 %. Novembra 2019 se je v visokogorju kopičil sneg, na Kredarici je prekrival tla 29 dni, debelina pa je dosegla 295 cm, kar je največja novembrska debelina od začetka meritev. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil v Ljubljanski kotlini, na Gorenjskem, v Kamniško Savinjskih Alpah in na Koroškem, kjer je sonce sijalo le od 20 do 40 % toliko časa kot normalno. V približno polovici Slovenije je bilo od 40 do 80 % toliko sončnega vremena kot normalno. Še najbližje normalni osončenosti so bili v Pomurju, v Murski Soboti je bilo 90 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Največ sončnega vremena je bilo v Portorožu (71 ur), v Bohinjski Češnjici pa je sonce sijalo le 16 ur. December 2019 V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 2,7 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja, padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje, saj je padlo 132 % dolgoletnega povprečja decembrskih padavin, sonce pa je sijalo 139 % toliko časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. Povprečna mesečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odklon je bil na severozahodu države, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 1,5 do 2 °C. Večina države je bila 2 do 3 °C toplejša kot normalno, največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na severovzhodu države, tam je odklon presegel 3 °C. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, kjer so padavine na nekaj postajah dosegle celo 650 mm. Med bolj namočena območja spadata tudi Trnovska planota in Snežnik. V pretežnem delu države je padlo od 80 do 240 mm padavin. Najmanj jih je bilo na severu Pomurja, kjer so jih namerili od 60 do 80 mm. Skoraj povsod so padavine presegle dolgoletno povprečje, pod normalo so bile le na majhnem območju na severu države. Na dobri polovici ozemlja, predvsem v osrednjem delu države, je bil presežek nad normalo do 30 %. Za več kot 60 % so normalne padavine presegli v delu Zgornjesoške doline, v Slovenski Istri in na jugovzhodnem delu Pomurja. Na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla 385 cm, kar je druga največja izmerjena decembrska debelina od začetka sistematičnih meritev. Razen v nižinskem svetu Primorske in dela severovzhodne Slovenije je bilo nekaj dni s skromno snežno odejo tudi po nižinah. Z izjemo dela Julijskih Alp je bilo sončnega vremena več kot normalno. V veliki večini države je bil presežek od 20 do 60 %. Na jugovzhodu države so dolgoletno povprečje presegli za več kot tri petine. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Legenda: m/s Slika 29. Vetrne rože, leto 2019 62 Figure 29. Wind roses, year 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Letni meteorološki podatki, leto 2019 Table 2. Annual meteorological data, year 2019 Postaja NV TS TOD Temperatura TX TM TAX TAM SM SX Sonce OBS RO 2513 0,3 1,3 3,1 −2,2 20,8 −18,4 223 0 1614 92 864 8,0 1,4 14,3 3,0 35,5 −14,9 130 61 1898 100 Bilje pri N. Gorici 55 13,9 1,5 20,1 8,6 37,0 −7,6 62 112 2233 Letališče Portorož 2 14,7 1,5 20,3 10,0 35,6 −4,4 29 109 2498 1067 8,3 1,9 12,3 4,7 31,0 −10,4 92 23 Kredarica Rateče–Planica Vojsko 533 11,0 1,7 16,5 6,1 34,6 −10,0 82 80 Kočevje 467 10,3 1,6 16,9 5,1 36,0 −15,0 96 79 Ljubljana 299 12,6 1,7 17,6 8,1 36,5 −8,3 59 93 Bizeljsko Postojna 2084 1990 106 106 103 Oblačnost PO SO SJ 6,2 4,8 121 82 36 87 Padavine in pojavi SD SN SG Tlak RR RP 2440 120 151 45 1870 128 126 42 87 48 6 2 0 1301 95 1145 118 2727 120 216 SS SSX 240 385 P PP 748,7 5,2 916,7 9,3 1015,0 13,0 6,0 133 59 1669 111 122 48 35 21 11 11,1 6,5 143 48 1583 109 123 30 77 24 16 10,8 6,2 124 37 1379 101 113 36 77 30 9 5,5 97 70 175 12,1 1,6 18,2 6,7 35,5 −11,7 79 103 1233 120 96 37 101 17 3 Črnomelj 157 12,0 1,5 18,1 6,9 35,0 −15,0 77 100 1427 111 115 30 41 24 14 Celje 242 11,4 1,5 17,8 6,1 35,8 −13,3 90 88 1221 110 103 32 26 9 Letališče Maribor 264 11,9 1,9 17,5 6,8 35,3 −11,2 82 90 2116 108 1024 110 96 37 13 3 Slovenj Gradec 444 10,3 1,8 16,3 5,1 34,8 −14,4 107 76 2003 106 1227 102 109 30 35 12 Murska Sobota 187 11,9 1,8 17,9 6,7 35,2 −11,3 94 96 2098 896 112 86 25 6,0 110 41 39 981,1 11,6 11,5 11,6 984,8 11,2 10,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja 63 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi izmerki, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto spremenljivko nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. SUMMARY At the national level the average annual temperature in the year 2019 was 1.7 C above the normal and thus the second highest. The smallest anomaly was in the far northwest, Goriška Brda, Slovenska Istria and Bela krajina, where the deviation did not exceed 1.5 C. Elsewhere, 1.5 to 2 C was warmer than normal. At the national level, precipitation was 9 % above the normal, and sunny weather was 6 % above the normal. As expected, the most rainfall occurred in the Julian Alps, with precipitation even exceeding 3500 mm in some places. Among regions with abundant precipitation were also Snežnik and the Trnovska planota, where individual measuring stations reported more than 2500 mm of precipitation. The least rainfall was observed in the northeast of the country, where less than 1100 mm fell, and only about 800 mm at individual sites. On the coast, it fell from 1100 to 1250 mm. With few exceptions, precipitation has exceeded the long-term average. Over half of the territory reported anomaly up to one tenth, with larger surpluses above normal in the mountainous of northern Slovenia, the Trnovska planota, the southwest of the country, the east of Dolenjska and the southern part of Štajerska. In the abovementioned areas, the positive anomaly range from 10 to 30 %. In the mountains, sunshine was slightly below the normal, on Kredarica 92 % of the normal sunny weather was reported. In Rateče sunshine duration in the year 2019 equaled the long-term average. At the Novo mesto meteorological station the anomaly was 13 %, elsewhere in the country, the positive anomaly did not exceed the tenth of the long-term average. In the calendar year 2019, the maximum thickness of the snow blanket was reached in December and amounted to 385 cm. 64 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V DECEMBRU 2019 Agrometeorological conditions in December 2019 Ana Žust ecember je bil, tako kot večina mesecev v letu 2019, nadpovprečno topel mesec. Prva polovica meseca je bila sicer hladna s podpovprečnimi temperaturami zraka, nato je sledilo desetdnevno nadpovprečno toplo obdobje, ko so bile povprečne temperature zraka v posameznih dneh višje od 10 °C. Mesec se je zaključil s ponovnim hladnim obdobjem. Kljub temperaturni pestrosti so bile povprečne mesečne temperature 2 do 3 °C, mestoma celo več, nad dolgoletnim povprečjem (1981– 2010). Gibale so se med 3 in 4 °C, na Primorskem so bile med 6 in 8 °C, hladnejša so bila le hribovita območja s povprečno mesečno temperaturo med 1 in 3 °C. D Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, december 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, December 2019 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 0,7 0,4 0,4 0,4 0,3 0,8 0,6 0,5 0,4 0,3 0,5 0,3 0,4 0,4 0,4 0,3 1,0 0,9 0,6 0,2 0,3 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 I. dekada max.  1,3 7 0,8 4 0,7 4 0,7 4 0,5 3 1,2 8 1,2 6 0,9 5 0,7 4 0,8 3 0,8 5 0,5 3 0,6 4 0,7 4 0,5 4 0,4 3 1,9 10 1,4 9 0,7 6 0,4 2 0,4 3 0,7 4 0,7 4 0,9 4 0,7 4 0,6 4 pov. 0,7 0,5 0,6 0,5 0,5 0,7 0,6 0,6 0,5 0,4 0,9 0,4 0,5 0,8 0,6 0,3 0,8 0,8 0,5 0,3 0,3 0,6 0,3 0,4 0,4 0,5 II. dekada max. 1,0 1,1 1,5 1,0 1,2 0,8 1,0 1,3 0,9 0,6 2,5 0,7 1,4 2,3 1,1 0,5 1,9 1,1 0,8 0,5 0,8 1,3 1,0 0,6 0,9 1,1  7 5 6 5 5 7 6 6 6 4 9 4 5 8 6 3 8 8 5 3 3 6 3 4 4 5 III. dekada pov. max. 0,7 1,1 0,4 0,8 0,5 0,9 0,3 0,8 0,3 0,9 0,8 1,1 0,5 1,0 0,4 0,8 0,5 0,9 0,5 1,1 0,5 1,0 0,3 0,7 0,4 1,0 0,5 1,0 0,5 1,0 0,3 0,7 1,1 1,5 0,9 1,4 0,4 0,7 0,2 0,4 0,3 0,5 0,4 0,8 0,4 0,9 0,3 0,8 0,4 0,6 0,4 0,9  7 4 5 3 4 9 6 5 6 6 6 3 4 6 5 4 12 10 4 2 3 5 5 4 5 5 mesec (M) pov. max. 0,7 1,3 0,4 1,1 0,5 1,5 0,4 1,0 0,4 1,2 0,8 1,2 0,6 1,2 0,5 1,3 0,5 0,9 0,4 1,1 0,6 2,5 0,3 0,7 0,4 1,4 0,6 2,3 0,5 1,1 0,3 0,7 1,0 1,9 0,9 1,4 0,5 0,8 0,2 0,5 0,3 0,8 0,5 1,3 0,4 1,0 0,4 0,9 0,4 0,9 0,4 1,1  21 14 15 12 11 23 18 15 15 13 20 10 13 17 14 10 31 27 15 6 9 14 12 12 13 14 Nenavadno visoke so bile tudi najvišje dnevne temperature zraka. Ob koncu druge dekade decembra se je ogrelo do skoraj 18 °C. Izstopale so tudi vsote efektivne temperature zraka nad temperaturnima pragoma 0 in 5 °C, ki so za nekaj deset stopinj C presegle dolgoletno povprečje. Vsote efektivne 65 Agencija Republike Slovenije za okolje temperature zraka nad pragom 10 °C pa so bile precej bližje dolgoletnemu povprečju (preglednica 4). Previsoke temperature zraka so motile globoko zimsko mirovanje številnih rastlin. Na prisojnih in nekoliko višjih legah, na primer na Sevnem, v Lučah in tudi v Beli krajini se je iz zimskega mirovanja prebudila leska in zacvetela (prašila) že v zadnji dekadi decembra, v primerjavi s povprečjem, več kot šest tednov prezgodaj (podatki fenološkega monitoringa ARSO). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za december 2019 in za obdobje mirovanja (od 1.oktobra do 31. decembra 2019 Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in December 2019 and for the dormation period (from October 1 to December 31, 2019) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2019 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10.– 31. 12. 2019) Bilje 43,7 29,1 56,5 129,3 488,2 Ljubljana 40,8 28,7 54,0 123,4 316,8 Novo mesto 46,0 14,4 37,2 97,7 247,6 Celje 28,3 14,0 44,6 87,0 243,9 Šmartno Slovenj Gradec 13,5 11,4 53,3 78,3 221,6 Maribor – let. 22,5 3,2 51,1 76,8 161,7 Murska Sobota 20,7 1,3 37,9 59,9 152,0 Portorož – let. 29,3 40,2 61,7 131,2 355,0 Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) na začetku (levo) in ob koncu decembra 2019 (desno) Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of December (left) and at the end of December 2019 (riht) across Slovenia as presented by Drought User Service Padavine so bile pogoste, razporejene v 10 do 15 deževnih dnevih. Na vzhodu in severovzhodu države je bilo od 8 do 10 deževnih dni, kar je sicer dva do tri dni manj od povprečja. Padla je nadpovprečna količina dežja, ki se je v večjem delu države gibala med 170 do 200 mm, nekaj manj dežja, do okoli 80 mm, je padlo le na severovzhodu države. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, december 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, December 2019 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 5,9 1,7 5,2 3,5 6,8 3,1 5,9 4,5 2,4 3,7 4,3 10,5 4,1 2,2 Tz10 Tz5 max Tz10 max 6,3 2,2 5,9 4,3 7,1 3,9 6,4 4,7 3,6 4,1 5,2 10,9 4,5 2,9 10,1 6,8 7,7 8,3 8,3 6,4 8,8 6,9 7,6 6,4 7,4 12,6 8,3 5,4 9,8 6,7 8,6 7,2 9,0 6,5 8,7 7,1 8,9 6,6 7,0 12,9 7,8 5,2 II. dekada Tz5 min 1,8 0,1 2,9 0,7 5,5 1,0 2,7 2,5 −1,6 2,1 1,0 8,5 0,5 0,7 Tz10 min Tz5 Tz10 2,8 0,6 3,9 2,1 6,0 2,2 3,8 2,8 0,0 2,6 2,5 9,2 1,4 1,4 6,9 2,2 4,6 4,8 6,6 3,3 5,9 3,9 3,7 4,8 4,8 9,6 4,4 1,8 6,9 2,4 5,0 5,0 6,7 3,5 6,0 4,0 4,2 4,8 5,3 9,9 4,3 2,1 Tz5 max 12,8 7,6 8,0 12,2 9,2 9,1 9,6 7,3 10,1 10,0 10,0 12,1 11,0 9,0 Tz10 max 12,0 7,5 7,9 9,9 9,1 7,9 9,4 7,3 8,9 9,5 9,3 12,1 9,5 7,7 III. dekada Tz5 min 2,0 −0,2 1,9 0,3 3,8 0,6 2,4 1,6 0,0 1,5 1,5 7,5 0,4 0,1 Tz10 min Tz5 Tz10 2,8 0,3 3,0 2,0 4,3 1,6 3,3 1,8 0,0 1,9 2,8 8,1 1,3 0,8 5,0 2,2 4,3 3,0 5,7 3,4 4,8 3,9 2,8 4,1 3,6 9,1 2,9 2,0 5,6 2,6 4,9 3,8 6,0 4,0 5,3 4,1 3,8 4,4 4,5 9,5 3,5 2,5 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 67 Tz5 max 12,6 8,2 8,6 10,7 9,3 8,9 10,0 7,9 8,8 8,9 10,2 12,4 10,3 8,7 Tz10 max 12,2 8,2 8,4 9,5 9,2 8,5 9,8 7,9 8,6 8,7 9,8 12,5 9,6 8,2 mesec (M) Tz5 min 1,2 −0,9 1,0 −2,1 1,9 0,1 0,8 1,0 −2,6 0,6 −0,6 5,5 −1,2 −1,9 Tz10 min Tz5 Tz10 1,8 −0,2 1,9 0,0 2,5 1,0 1,5 1,2 0,0 1,1 0,8 6,2 0,1 −0,1 5,9 2,0 4,7 3,8 6,3 3,3 5,5 4,1 3,0 4,2 4,2 9,7 3,8 2,0 6,0 2,0 5,0 4,0 6,0 3,0 5,0 4,0 3,0 4,0 4,0 10,0 4,0 2,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2019 I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm Portorož-letališče 79 98 75 252 59 32 51 25 108 46 1 19 Bilje 57 81 52 190 61 15 37 14 66 35 0 Postojna 38 61 26 124 56 5 28 5 39 25 Kočevje 21 63 27 111 54 4 33 7 44 30 Rateče 2 26 3 31 16 0 2 0 2 Lesce 14 47 37 98 57 0 21 6 6 30 21 56 27 0 9 3 Brnik 11 46 28 85 40 1 20 Ljubljana 27 57 36 120 53 2 Novo mesto 24 60 35 119 54 1 Črnomelj 29 73 43 145 69 Celje 22 57 29 108 Maribor 15 66 43 124 Maribor-letališče 13 65 36 Murska Sobota 10 67 39 Postaja Slovenj Gradec I. II. Tef > 10 °C III. Tef od 1. 1. 2019 > 0 °C > 5 °C > 10 °C M Vm 4 25 19 1100 651 265 10 3 14 11 949 519 180 0 3 0 3 3 705 319 71 0 8 2 10 8 671 306 73 1 0 0 0 0 0 412 135 13 26 21 0 0 0 0 0 652 279 58 12 8 0 0 0 0 0 607 264 58 5 26 19 0 0 0 0 0 649 287 54 30 8 40 26 0 5 0 5 3 794 410 126 31 7 39 24 0 6 1 7 4 739 370 113 5 37 12 54 33 0 11 2 12 8 813 417 129 44 3 29 5 37 23 0 5 0 5 4 737 363 103 61 0 37 9 46 35 0 12 0 12 11 753 370 108 114 57 0 37 7 44 33 0 12 0 12 11 748 375 114 115 62 0 36 7 43 33 0 11 0 11 10 741 368 108 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 68 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečna količina dežja je presegla dolgoletno povprečje, največji presežki so bili zabeleženi v hribovitih predelih severozahodne Slovenije ter na skrajnem severovzhodu in jugozahodu države. Meteorološka vodna bilanca je bila ves mesec pozitivna. Ob koncu meseca smo največje presežke, okoli 130 mm, zabeležili v osrednji Sloveniji ter na zahodu države. Na teh območjih so bili zabeleženi tudi največji presežki v prvih treh mesecih zimskega mirovanja. Gibali so se med 300 in skoraj 500 mm. Posledično so bila kmetijska tla večinoma povsem zasičena z vodo. Šele po 23. decembru, ko je prenehalo deževati, so se na zahodu in jugovzhodu države kmetijska tla nekoliko osušila (preglednica 2 in slika 1 – SWI, sušni uporabniški servis, stanje vlažnosti tal je zaznano s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in sicer prikazuje dnevna odstopanja vlažnosti tal od dolgoletnega povprečja, modri odtenki na slikah pomenijo pozitivno odstopanje oziroma bolj mokro stanje, rumeni pa negativno odstopanje oziroma bolj sušno stanje kot običajno). Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerokoli datum in lokacijo v Sloveniji, kakor tudi za širše območje Podonavja, oziroma Evrope, je dostopno na: https://droughtwatch.eu/. Običajno je površinski sloj kmetijskih tal v decembru zamrznjen, v tem decembru pa so temperature tal v setveni globini le občasno padle pod zmrzišče. Presenečale so najvišje izmerjene temperature tal. V drugi dekadi decembra so bile marsikje celo višje od 10 °C (preglednica 3). 13. decembra je dež prešel v sneg. Zapadlo ga je le nekaj centimetrov, snežna odeja pa se je, v sicer hladnejših območjih, obdržala tri ali štiri dni, na severovzhodu države le en dan. Ozimni posevki so bili večji del meseca izpostavljeni močnim vplivom vremena, močnim temperaturnim nihanjem in občasno povsem zasičenim tlem z vodo, zaradi česar se je tveganje za uspešno prezimitev posevkov v decembru precej povečalo. AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2019 Značilnost zimskih mesecev v letu 2019 je bila kratkotrajna snežna odeja. V večjem delu Slovenije je obležala le od 3 do 5 dni, v hribovitih predelih severozahodne Slovenije do sredine marca. Fenološka predpomlad, ki jo po fenološkem koledarju označuje s cvetenje malega zvončka in leske, se je v večjem delu Slovenije pričela nekoliko bolj zgodaj od povprečja, ponekod tudi ob skoraj povprečnem času (obalno območje). Fenološka zgodnja pomlad, ki jo označuje cvetenje ive, je v večjem delu Slovenije nastopila v drugi polovici februarja, v hladnejših in ravninskih legah severovzhodne Slovenije pa v prvi trejini marca (več na: http://black.arso.sigov.si/met/sl/agromet/pheno). Povprečna dnevna temperatura zraka prestopila spomladanski vegetacijski prag 5 °C ob koncu januarja na Primorskem, drugod po Sloveniji pa v zadnji tretjini februarja, od 2 do skoraj 4 tedne bolj zgodaj kot običajno (1981–2010). V hribovitih predelih je bil spomladnski prag presežen ob koncu marca. Pod jesenski temperaturni prag 5 °C pa so temperature zraka padle konec meseca novembra, v hribovitih predelih v prvi dekadi novembra. Izjema je Primorska, kjer so temperature zraka ostale nad pragom 5 °C vse do konca leta. Vegetacijska doba med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom je trajala od 270 do 286 dni, na Primorskem več kot 330 dni (preglednica 5). V večjem delu Slovenije je bila skoraj mesec dni, na Primorskem pa mesec in pol, daljša od povprečja. Skoraj vsi meseci leta so bili toplejši od povprečja. Izjema je bil le deževen in hladen maj. 7. maja se je ob dotekanju hladnega zraka od severa ohladilo do −3 °C, na izpostavljenih predelih do −5 °C in povzročilo pozebo cvetov sadnega drevja. Fenološki opazovalci so sporočali, da v letu 2019 njihovo opazovano sadno drevje ni obrodilo sadov, kar je bila posledica pozebe in slabega rodnega nastavka po izjemno rodni predhodnji letini 2018. Fenološke faze, ki se časovno razvrščajo v mesec maj, so zaostajale za povprečjem. Medonosna robinija je v večjem delu države, razen na Primorskem, cvetela v deževnem in hladnem vremenu v drugi polovici maja. Ovirano je bilo tudi cvetenje medonosnih travniških rastlin kar ni ostalo brez posledic. Čebele niso obletavale cvetov, zato tudi medečine niso prinašale. Čebelarji so poročali, da je bilo potrebno v maju čebele hraniti, da so lahko preživele. Nasprotno skrajnost je prinesel junij z dvema zgodnjima vročinskima valovoma. Previsoke temperature so ovirale cvetenje oziroma izsuševale cvetove lmedonosne lipe in lipovca, mestoma tudi cvetove kostanja. Država je s finančno pomočjo pomagala čebelarjem pokriti škodo, ki je nastala zaradi vpliva 69 Agencija Republike Slovenije za okolje neugodnih vremenskih razmer na čebeljo pašo, raznovrsten slovenski med pa smo pogrešali tudi na trgovskih policah, saj je bil pridelek veliko manjši kot bi ga lahko pričakovali ob normalnih vremenskih razmerah. Preglednica 5. Datumi nastopov spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga 5 C in dolžina trajanja letne rastne dobe v letu 2019 Table 5. The dates of the spring and autumn temperature thresholds 5 C and the duration of the growing period in 2019 Meteorološka postaja Bilje Spomladi Jeseni Trajanje (dni) 31. 1. 31. 12.* 334* 1. 2. 31. 12.* 333* Ljubljana 17. 2. 30. 11. 286 Novo mesto 26. 2. 30. 11. 277 Celje 26. 2. 30. 11. 277 3. 3. 30. 11. 272 Maribor – letališče 26. 2. 30. 11. 277 Rateče 29. 3. 6. 11. 222 Portorož – letališče Murska Sobota * jesenski temperaturni prag ni nastopil Preglednica 6. Vodna bilanca za pomlad, poletje, jesen in leto 2019 Table 6. Water balance for spring, summer, autumn and year 2019 Vodna bilanca [mm] v letu 2019 Opazovalna postaja Pomlad Poletje Jesen Leto 61,4 −331,4 381,0 333,4 Ljubljana 131,8 −118,5 267,0 515,5 Novo mesto 106,7 −43,1 178,5 371,5 Celje 71,7 −45,7 216,4 371,4 Maribor – letališče 38,2 −100,1 109,1 130,9 246,5 −134,2 58,2 −11,8 56,4 −372,1 246,2 73,8 Bilje Murska Sobota Portorož – letališče Nekaj posebnosti je bilo v letu 2019 opaziti tudi pri spremljanju sušnih kazalnikov: vlažnostnega indeksa tal in meteorološke vodne bilance. Oba sta v prvih mesecih leta nakazovala zimsko sušo po vsej državi. V pomladanskih mesecih so padavine vodnobilančno sliko obrnile v pozitivno smer, do konca maja so presežki vode večinoma že presegli 100 mm, na severovzhodu države skoraj 250 mm (preglednica 6). V poletnih mesecih pa so s številni vročinski valovi močno izčrpali zalogo vode v tleh, a se je ta v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ohranjala na nivoju zmernih sušnih razmer. Precej hude sušne razmere pa so se v juliju in avgustu razvile na Goriškem in na obalnem območju, v avgustu tudi na severovzhodu države. Pogoste so bile vročinske nevihte, razbesnela so se neurja z močnim vetrom, številna tudi s točo, ki je povzročila kmetijstvu precejšnjo škodo (Bela krajina, ptujsko območje, Kočevsko, Bovško, Celjsko, Posavje). Jesenska vodnobilančna slika je bila povsem drugačna od poletne. K velikim presežkom vode je najbolj doprineslo vztrajno deževje v novembru. Tudi v tem primeru je bil izjema severovzhod države, kjer so se poletne sušne razmere v zgodnji jeseni še poglobile. Pridelovalcem žit je bilo zaradi zbitosti suhih tal onemogočeno pravočasno pripraviti tla za setev ozimin. Jesenska setev je najmanja 10 dni kasnila za 70 Agencija Republike Slovenije za okolje običajnim, priporočenim časom. V novembru in decembru so bila tla čezmerno zasičena z vodo, na delih zbitih obdelovalnih površin je voda pogosto zastajala na površini. Marsikje je bilo zato ogroženo preživetje komaj vzniklih ozimnih posevkov. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In December air temperatures above the long-term average prevailed. In the second half of the month maximum air temperatures occasionally reached even 18 C. Due to unexpectedly winter temperatures dormation disorder by winter wheat and many other plants was observed. On the sunny and slightly higher positions, the hazel started to flower yet in the last decade of December, more than six weeks in advance with respect to the long-term average. The climatological water balance was positive throughout the month. Excesive soil water caused water lodging on the compacted soils. Soil temperatures in the sowing depth only occasionally dropped below zero. Due to occasionally completely wet soil and negative impacts of temperature oscillations the risk for successful wintering of crops increased. In the second part of the overview agrometeorological characteristics of the season 2019 are presented. 71 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V DECEMBRU 2019 Discharges of Slovenian rivers in December 2019 Igor Strojan odnatost rek je bila decembra polovico večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najbolj vodnati reki sta bili Sava v Radovljici in reka Reka pri Cerkvenikovem mlinu, katerih srednji mesečni pretok je bil enkrat večji od dolgoletnega povprečja 1981–2010 (slika 1). V drugem delu meseca so se ponekod reke razlivale. V GORNJA RADGONA 1,36 DRAVOGRAD 1,59 VIDEM RADOVLJICA 1,43 1,99 SUHA 1,21 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,39 1,44 VELIKO ŠIRJE 1,36 SOLKAN 1,68 PODROTEJA DOLENJE 1,28 25 1,39 PODBOČJE 1,25 1,77 CERKVENIKOV MLIN 1,93 RAKOVEC 1,38 MOSTE ČATEŽ 1,49 METLIKA 1,26 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek decembra 2019 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the December 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the December mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers in December were 50 percent higher if compared to the discharges in the longterm period 1981–2010. There were some minor floods in the second part of the month. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v decembru 2019 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in December 2019 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki decembra 2019 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in December 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki decembra 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in December 2019 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION December 2019 m3/s dan Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 115 189 6,1 32,0 3,7 19,0 51,0 188 222 12,0 36,0 44,0 62,0 29,0 6,8 3,7 9,4 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 152 310 17,9 70,0 17,4 84,4 135 323 504 32,7 89,0 140 111 186 26,1 22,5 26,8 Qvk7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 323 602 136 302 85,0 375 649 1120 1494 118 243 540 196 786 84,0 118 94,0 15 15 19 9 2 15 9 15 20 15 2 31 15 31 31 15 9 23 22 23 22 23 22 22 22 22 22 24 23 23 21 3 2 22 December 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 47,5 64,9 2,3 7,6 1,0 8,2 24,5 46,2 62,8 4,7 6,8 11,7 6,3 13,2 1,9 1,3 0,6 nQs 80,3 135 4,7 18,8 3,5 18,8 45,9 110 157 9,0 25,5 30,1 33,6 35,9 5,2 2,5 2,8 sQs 129 234 8,3 32,5 8,4 44,3 91,0 231 325 17,4 45,7 54,0 100 80,2 9,9 4,5 7,1 vQs Legenda: 55,7 107 3,7 12,0 2,7 14,0 30,0 58,9 103 6,1 23,0 34,3 18,7 18,7 3,5 1,7 1,1 nQvk 112 196 12,5 51,6 12,7 42,3 97,6 224 338 26,9 71,1 111 79,4 110 20,4 12,7 13,8 sQvk 204 328 25,0 116 35,7 103 221 450 673 65,5 148 221 155 290 51,0 34,5 37,1 vQvk 69,0 145 15,4 33,3 11,1 32,8 49,3 121 216 11,6 45,3 70,2 39,8 76,1 7,3 2,7 4,9 248 393 64,8 306 69,5 185 445 684 1095 167 204 552 189 745 102 114 99,6 777 1185 117 645 211 709 1357 1887 2430 353 354 1001 285 2286 211 283 259 75 Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 VODNATOST REK V LETU 2019 Discharges of Slovenian rivers in 2019 Igor Strojan letu 2019 je bila vodnatost rek v povprečju 6 odstotkov večja od vodnatosti rek v primerjalnem obdobju 1981–2010. Najbolj vodnate so bile reke na zahodu države, kjer so bili povprečni letni pretoki od okoli 20 do 50 odstotkov večji kot v dolgoletnem obdobju, najmanj vodnate pa na vzhodu, kjer je imela Dravinja srednji letni pretok okoli 10 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečnega pretoka (slika 1). Mesečna vodnatost rek je bila največja februarja in maja ter novembra in decembra. V teh mesecih so reke tudi poplavljale. V ostalih mesecih je bila vodnatost rek podpovprečna (slika 2). Visokovodne konice rek in najmanjši pretoki so bili v letu 2019 nekoliko manjši od dolgoletnega povprečja (slika 6). Reke so imele največje pretoke v letu februarja, novembra in decembra, najmanjše pa ob zimski suši januarja ter kasneje v poletnih in jesenskih mesecih (preglednica 1). V članku navedeni podatki za merilno mesto Kolpa Radenci veljajo za merilno mesto Kolpa Metlika. V Poplavne razmere v letu 2019 so podrobneje opisane v poročilih o poplavah, ki so objavljena na ARSO spletni povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. GORNJA RADGONA 0,97 VIDEM RADOVLJICA 0,88 1,19 BORL+FORMIN 1,11 SUHA 0,98 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,03 1,08 VELIKO ŠIRJE 0,93 SOLKAN 1,24 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 0,98 MOSTE 0,95 PODBOČJE 0,96 1,29 ČATEŽ 1,04 0,95 CERKVENIKOV MLIN 1,48 RADENCI 0,99 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2019 in povprečnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the mean discharges of the long-term period 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) mesečnimi pretoki leta 2019 in obdobjem 1981–2010 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izračunana kot povprečja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1). Figure 2. Ratios between small (Qnp), mean (Qsr) and high (Qvk) monthly discharges in the year 2019. Dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku dobro predstavljajo časovni razpored pretokov v letu 2019 (slika 3). Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2019 ter srednji (zelena linija) in mali (rumena linija) povprečni pretoki v dolgoletnem obdobju 1981–2010 na reki Savi v Hrastniku. Figure 3. Daily discharges in the year 2019 and mean (green line) and low (yellow line) discharges in the long term period 1981–2010 on the river Sava near Hrastnik. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Pretoki rek v letu 2019 Figure 4. Discharges of Slovenian rivers in the year 2019 Kronološki pregled hidroloških razmer V prvi polovica januarja so bili pretoki rek po Sloveniji mali. Prvi večji porast pretokov večine rek je bil med 18. in 19. januarjem, drugi pa med 27. in 29. januarjem. V celoti je bil januar za polovico manj vodnat kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. Najmanjši pretoki so bili za 40 odstotkov manjši od povprečnih malih januarskih pretokov, največji pretoki pa 60 odstotkov manjši od povprečnih velikih pretokov. Februar se je začel z malo vodnatostjo rek, nato pa so pretoki rek že 2. in 3. februarja močno narasli v večjem delu Slovenije. V tem času so bili pretoki največji v mesecu. Manjši porast pretokov je bil tudi med 11. in 12. februarjem, sicer pa so se pretoki rek ves mesec počasi zmanjševali. Ob visokovodni situaciji v začetku februarja so bili največji pretoki zabeleženi na Reki, Idrijci, Vipavi in rekah v osrednji Sloveniji, kjer so mnoge reke tudi poplavljale. V dveh dneh so se ojezerili Ljubljansko barje in kraška polja na Notranjskem, ki so ostala ojezerjena še dlje časa. V vzhodni polovici Slovenije so pretoki rek večinoma ostali mali, le ponekod so narasli do srednjih pretokov. V povprečju je bil februar za dobrih 90 odstotkov bolj vodnat kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Reke Sava v zgornjem toku, Drava in Mura so imele marca srednji mesečni pretok malo večji od obdobnega srednjega pretoka. Pretoki drugih rek so bili manjši od obdobnega srednjega pretoka. Dinamika spreminjanja pretokov je bila precej raznolika. Največje poraste so imele reke južne, jugovzhodne in deloma vzhodne Slovenije. Največ rek je imelo največje pretoke 19. ali 26. marca. Aprila je bila vodnatost rek manjša kot navadno v tem mesecu. Po rekah je preteklo okoli četrtino manj vode kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, na Ljubljanici in rekah v jugozahodni Sloveniji celo manj kot polovico. Nadpovprečno vodnate so bile le reke Mura, Drava, Soča in Sava v zgornjem toku. Reke so najbolj narasle 12., 25. in 29. aprila, visokovodne konice so bile 25 odstotkov manjše od dolgoletnega povprečja največjih aprilskih pretokov. Najbolj sušna stanja na rekah so bila v prvih petih dneh. Najmanjši pretoki so bili okoli 35 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja. Maj je bil letos nadpovprečno vodnat. Po vseh rekah je v povprečju preteklo 83 odstotkov več vode kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. Najbolj vodnata je bila južna polovica države. Reka Reka je bila 3,7 krat bolj vodnata kot sicer v tem letnem času. 29. in 30. maja so ob dokaj obilni predhodni vodnatosti reke narasle in se prvi dan razlile predvsem v južni polovici države, naslednji dan pa na vzhodu. Poplave niso prinesle večjih posledic, povratna doba poplavnih pretokov je bila najvišja na Krki 10–20 let. Podrobneje je poplavni dogodek opisan na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poročila%20in%20publikacije/Visoke%20vode%20in% 20razlivanje%20rek%2029.%20in%2030.%20maja%202019.pdf. Po veliki vodnatosti rek konec maja, ko se reke tudi poplavljale, so junija reke večinoma upadale. V celoti gledano je bil junij povprečno vodnat. Najmanj vode je preteklo po rekah na zahodu države, kjer so se ob koncu meseca pričeli pojavljati sušni pretoki rek. Reke so junija le občasno narasle, visokovodne konice so bile v povprečju 27 odstotkov nižje kot dolgoletnem povprečju 1980–2010. Julij je bil podpovprečno vodnat mesec. V celoti so bili pretoki rek okoli 20 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vzhodni del države je bil bolj, zahodni pa manj vodnat. Najmanj vode je tako preteklo po Vipavi, največ pa po Sotli in Dravinji. Avgust je bil glede na julij še nekoliko bolj hidrološko suh mesec. Vodnatost rek je bila v povprečju okoli 30 odstotkov manjša kot v primerjalnem obdobju. Še najbolj vodnati sta bili kraški reki Krka in Kolpa, ki sta bili za ta čas povprečno vodnati. Visokovodni pretoki so izostali, v povprečju so bile visokovodne konice okoli 60 odstotkov manjše kot v primerjalnem obdobju. Vodnatost rek je bila septembra v povprečju okoli 40 odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najmanj vodnat je bil jugozahod države, kjer sta imeli Vipava in Reka le okoli tretjino povprečne dolgoletne vodnatosti, najbolj vodnata pa so bila območja na severu in severovzhodu države. Visokovodne konice so bile nizke, v povprečju so bili najvišji pretoki rek v septembru 64 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja. Tudi najmanjši pretoki v mesecu so bili okoli 20 odstotkov manjši kot navadno. Oktober je bil hidrološko zopet izrazito suh mesec. Po rekah je preteklo okoli 60 odstotkov manj vode kot v dolgoletnem povprečju. Nekoliko večja je bila le vodnatost večjih rek. Najmanjši srednji mesečni pretok je imela reka Reka in sicer le 14 odstotkov dolgoletnega povprečnega oktobrskega pretoka. Reke so bile v začetku meseca le nekaj dni srednje vodnate, nato so pretoki rek upadali in so bili večinoma mali in sušni. Najmanjši pretoki v mesecu so bili v povprečju skoraj 40 odstotkov, največji pretoki pa kar 70 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja. November je bil od julija dalje prvi hidrološko moker mesec. Vodnatost je bila novembra 2,2-krat večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najbolj vodnata je bila reka Reka pri Cerkevenikovem mlinu, najmanj pa Krka v Podbočju. Prve dni novembra so na rekah prevladovali mali pretoki iz oktobra, nato pa so se pretoki povečali in večinoma vse do konca meseca ohranjali srednjo in veliko vodnatost. Najvišje visokovodne konice so bile zabeležene od 16. do 19. novembra. V teh dneh so reke tudi poplavljale, najbolj Drava, ki je imela pri Dravogradu 18. novembra pretok okoli 1200 m3/s. Poplavne 79 Agencija Republike Slovenije za okolje razmere v novembru so opisane na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/Visoke vode in poplave morja med 12. in 20.novembrom 2019_ dop.pdf. Slika 5. Hidrogram Drave v Dravogradu in pri Ptuju v času poplav novembra 2019 ter opozorilna poplavna pretoka. Figure 5. The hydrograph of the river Drava at the city of Dravograd (blue line) and Ptuj (purple line) at the time of floods between 18. and 19. November 2019. Vodnatost rek je bila decembra polovico večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najbolj vodnati reki sta bili Sava v Radovljici in reka Reka pri Cerkvenikovem mlinu, katerih srednji mesečni pretok je bil enkrat večji od dolgoletnega povprečja 1981–2010. V drugem delu meseca so se reke ponekod razlivale. Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov objavljeni v tem prispevku niso dokončno veljavni in se lahko pri redni obdelavi podatkov spremenijo. Podrobnejša mesečna poročila o pretokih rek so objavljena v publikacijah Naše okolje (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knjižnica/mesečni%20bilten/). SUMMARY The discharges of rivers in the year 2019 were six percent higher to the average in the long term period 1981–2010. The wettest was west part of the country. The wettest months were February, May, November and December. At that time rivers also flooded. Viri Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje Mesečni bilteni ARSO Naše okolje (http://www.arso.gov.si/o agenciji/knjižnica/mesečni bilten/) 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Letna povprečja največjih (Qvk), srednjih (Qs) in malih (Qnk) mesečnih pretokov leta 2019 na različnih vodomernih postajah (temni stolpci) v primerjavi s malimi, srednjimi in velikimi vrednostmi pripadajočih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju (svetli stolpci). Pretoki so podani relativno glede na srednje obdobne vrednosti pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Figure 6. Average of large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) monthly discharges in 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in 2019 and characteristic discharges in the long-term period REKA POSTAJA MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qvk 2019 m3/s dan nQvk 685 19.11. 1350 18.11. 136 23.12. 302 22.12. 85,0 23.12. 462 16.11. 823 16.11. 1203 3.2. 1545 3.2. 237 3.2. 290 31.5. 618 23.12. 243 3.2. 1133 2.2. 163 3.2. 170 2.2. 187 3.2. Qs 286 663 37,7 262 20,9 223 521 813 1005 146 145 383 206 485 78,1 96,0 83,3 nQs 718 1144 145 697 133 416 894 1285 1986 342 304 804 262 1385 161 188 182 sQs 1349 1672 293 1490 264 709 1422 2159 3811 687 468 1018 355 2287 243 350 271 vQs 95,4 196 4,4 21,6 2,7 29,8 55,1 101 155 12,2 30,3 44,1 31,3 51,7 6,8 5,1 4,1 nQnp 152 244 10,5 41,6 8,5 42,1 82 162 260 18,3 50,1 67,4 52,3 86,6 12,2 8,1 7,5 sQnp 219 305 15,4 67,8 13,1 56,6 116 235 356 26 70,7 85,5 76,9 144 20,4 14,3 13,1 vQnp 43,1 57,8 0,5 4,1 0,3 5,5 19,1 30,8 48,2 2,1 4,6 5,7 4,1 9,6 1,2 0,8 0,2 60,1 90,9 2 9,2 0,9 9,4 27,1 46,2 72,2 3,6 9,3 8,4 7,3 18,5 1,8 1,5 0,6 79,7 131 4,3 13,8 1,8 17,5 38,7 64,3 102 5,2 14,2 14,1 12,4 29,3 2,9 2,2 1,2 148 270 9,2 38,6 8,3 50,0 84,1 175 271 18,0 48,2 66,6 49,7 107 11,5 10,5 11,1 Qnp 69,0 49,0 2,30 8,5 1,0 7,6 28,0 55,0 55,0 3,6 9,9 11,0 8,5 21,0 1,1 1,8 0,35 26.10. 27.1. 5.1. 6.1. 22.8. 17.1. 14.1. 24.8. 27.1. 21.8. 27.10. 22.9. 27.7. 5.1. 27.8. 16.1. 20.7. sQvk vQvk 1981–2010 m3/s m3/s m3/s 82 Legenda: Qvk veliki (največji) pretok v letu 2019 nQvk najmanjši letni veliki pretok v dolgoletnem obdobju sQvk srednji veliki pretok v obdobju vQvk največji veliki pretok v obdobju Qs srednji pretok v letu, srednja vodnatost rek v letu 2019 nQs najmanjši srednji letni pretok v obdobju, najmanjša letna vodnatost v dolgoletnem obdobju sQs srednji pretok v obdobju, srednja vodnatost v dolgoletnem obdobju vQs največji srednji letni pretok v obdobju, največja letna vodnatost v dolgoletnem obdobju Qnp mali (najmanjši) pretok v letu 2019 nQnp najmanjši letni mali pretok v obdobju sQnp srednji mali pretok v obdobju vQnp največji letni obdobju mali pretok v TEMPERATURE REK IN JEZER V DECEMBRU 2019 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2019 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila decembra 2019 v povprečju za 1,6° C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 1,4 °C in Blejsko jezero 1,9 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Izbrane opazovane reke so se v prvi polovici decembra počasi ohlajale, vmes so se nekatere reke še enkrat nekoliko ogrele. V drugi polovici decembra so se reke ponovno ogrele in med 19. in 21. decembrom mnoge dosegle najvišje mesečne temperature. Sledilo je ohlajanje rek do konca meseca. Najnižje srednje dnevne temperature so imele reke ali pred otoplitvijo sredi meseca ali pa, večina, v zadnjih dneh meseca. Od začetka do konca meseca so se izbrane reke ohladile v povprečju za 2,6 °C. Temperatura Bohinjskega in Blejskega jezera se je v decembru počasi zmanjševala z vmesnim manjšim porastom v drugi polovici decembra. Bohinjsko jezero se je od začetka do konca decembra ohladilo za 1,4 °C, Blejsko jezero pa za 3,5 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v decembru 2019 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average December 2019 and long-term 1981–2010 temperature in C DECEMBER 2019 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 4,8 5,1 3,4 3,5 1,4 1,6 Drava - Ptuj * 5,0 3,6 1,4 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 6,8 5,9 0,9 Sava - Radovljica 6,3 4,6 1,7 Sava - Šentjakob 7,0 5,3 1,7 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 8,4 7,2 1,2 Kolpa - Metlika 8,3 6,2 2,1 Ljubljanica - Moste 7,5 6,7 0,8 Savinja - Laško 6,7 3,9 2,8 Krka - Podbočje 8,4 6,4 2,0 Soča - Solkan 6,7 5,1 1,6 Vipava - Dolenje * 8,8 8,4 0,4 Nadiža - Potoki * 7,0 5,7 1,3 Reka - Trnovo 8,4 6,0 2,4 Bohinjsko jezero 6,5 5,1 1,4 Blejsko jezero 8,5 6,6 1,9 postaja / location *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 83 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 8 6 4 8 6 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 8 6 4 Sava Jesenice na Dol. 8 6 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Krka Podbočje Soča Log Čezsoški 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Šentjakob 8 6 4 Vipava Dolenje Reka Trnovo 8 6 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v decembru 2019, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in December 2019 in C 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v decembru 2019, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in December 2019 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in December 2019 was 3.6 C. The average observed river’s temperature was 1.6 C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.4 C higher as a long-term average and Bled Lake 1.9 C higher as a long-term average. 85 TEMPERATURE REK IN JEZER V LETU 2019 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in year 2019 Mojca Sušnik S rednje letne temperature rek na izbranih opazovalnih postajah so bile v letu 2019 za 1 °C višje od dolgoletnega obdobnega povprečja. Blejsko jezero je imelo v primerjavi z dolgoletnim obdobjem za 1,1 °C višjo srednjo letno temperaturo in Bohinjsko jezero višjo za 1,6 °C. Najnižje temperature izbranih opazovanih rek so bile zabeležene konec januarja ali v začetku februarja. Najvišja temperatura rek je bila izmerjena od konca junija, do sredine avgusta. Bohinjsko jezero je imelo najnižjo temperaturo konec januarja, Blejsko jezero pa v začetku februarja. Najvišjo temperaturo je imelo Blejsko jezero v začetku julija, Bohinjsko jezero pa konec julija. Največja mesečna odstopanja temperature rek od povprečja v pozitivno smer so bila v oktobru in decembru, v povprečju za 1,6 °C. Največja mesečna odstopanja temperature rek od povprečja v negativno smer so bila v maju, v povprečju za 1,5 °C. Povprečna razlika med najnižjo zimsko in najvišjo poletno temperaturo izbranih rek je bila 20,7 °C. Največje odstopanje srednje mesečne temperature Blejskega jezera v pozitivno smer je bilo aprila, za 2,3 °C in Bohinjskega jezera v avgustu, za 2,4 °C. V maju je bilo največje odstopanje srednje mesečne temperature Blejskega jezera in Bohinjskega jezera v negativno smer, in sicer Blejskega jezera za 2,8 °C ter Bohinjskega jezera 1,3 °C. Preglednica 1. Povprečne mesečne temperature izbranih slovenskih rek in jezer v letu 2019, v C Table 1. Average monthly temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2019 in C Postaja Mura, Gornja Radgona Velika Krka, Hodoš Drava, Ptuj Sava Bohinjka, Sveti Janez Sava, Radovljica Sava, Šentjakob Sava, Jesenice na Dolenjskem Kolpa, Metlika Ljubljanica, Moste Savinja, Laško Krka, Podbočje Soča, Log Čezsoški Vipava, Dolenje Reka, Trnovo Bohinjsko jezero Blejsko jezero JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO 3,3 1,7 1,8 4,9 3,8 3,2 7,9 8,1 7,5 10,4 11,7 10,9 11,2 13,2 11,6 16,6 20,1 15,6 20,3 19,8 19,7 20,8 20,1 20,5 16,6 15,9 16,6 13,6 12,3 13,8 8,8 9,5 8,7 4,8 5,1 5,0 11,6 11,9 11,2 4,3 4,6 6,1 9,1 10,1 16,6 21,0 22,3 18,0 14,0 9,0 6,8 11,9 4,1 3,1 5,5 5,9 7,0 8,2 8,6 10,2 9,0 10,6 13,6 15,4 15,2 17,9 15,2 18,1 12,7 14,6 10,1 11,9 8,1 9,2 6,3 7,0 9,6 11,0 5,9 7,8 11,5 13,4 13,4 20,2 24,0 23,5 19,7 14,8 11,2 8,4 14,5 4,1 5,5 3,3 4,6 4,9 7,7 4,6 4,1 4,7 7,2 6,7 5,6 8,0 6,3 8,4 7,6 4,2 4,5 9,6 8,5 9,2 10,3 7,3 9,4 8,6 5,6 6,6 11,6 10,3 11,5 12,2 8,0 10,0 10,3 9,2 11,6 11,5 11,0 12,3 12,5 8,1 9,5 10,4 10,1 12,9 18,7 16,7 19,0 18,4 10,1 12,1 12,7 16,9 21,7 22,8 18,3 20,8 21,7 11,2 13,2 15,0 20,6 24,0 21,4 17,5 20,7 20,0 11,6 13,7 16,4 21,8 24,1 17,8 15,1 16,4 17,6 10,1 11,5 14,0 17,5 20,9 13,6 12,6 13,8 14,3 8,7 10,2 12,0 13,6 16,8 9,8 10,1 9,9 10,6 7,9 9,5 10,4 8,7 12,6 8,3 7,5 6,7 8,4 6,7 8,8 8,4 6,5 8,5 13,1 11,7 12,5 13,3 8,4 10,3 10,9 11,6 14,1 86 Agencija Republike Slovenije za okolje 5 4 3 2 Odstopanje (°C) 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV Mura Gornja Radgona Velika Krka Hodoš Drava Ptuj Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. Kolpa Metlika Ljubljanica Moste Savinja Laško Krka Podbočje Soča Solkan Vipava Dolenje Bohinjsko jezero Blejsko jezero Reka Trnovo DEC Slika 1. Odstopanje srednjih mesečnih temperatur slovenskih rek in jezer v letu 2019 od povprečja (1981–2010 ali krajše), v C Figure 1. Deviate of average monthly temperature of Slovenian rivers and lakes in year 2019 from long term period (1981–2010 or shorter) in C Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature izbranih slovenskih jezer in rek v letu 2019 ter večletnem obdobju (1981–2010 ali krajšem) Table 2. Low, average, high temperatures of selected Slovenian lakes and rivers in year 2019 and in long-term period (1981–2010 or shorter) TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES obdobje/period JEZERO / LAKE POSTAJA / STATION 1981–2010 Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C BOHINJSKO J. SVETI DUH 0,8 01.02. 0,0 1,2 3,6 BLEJSKO J. MLINO 3,8 26.01. Ts 1,2 3,3 4,6 nTs sTs vTs BOHINJSKO J. SVETI DUH 11,6 8,2 10,0 12,0 BLEJSKO J. MLINO 14,1 11,6 13.0 14,2 Tvk nTvk sTvk vTvk BOHINJSKO J. SVETI DUH 25,8 26.07. 20,0 22,2 24,6 BLEJSKO J. MLINO 27,0 01.07. 22,8 24,2 25,4 87 Agencija Republike Slovenije za okolje TEMPERATURE REK / RIVERS TEMPERATURES REKA / RIVER POSTAJA / STATION MURA VELIKA KRKA DRAVA SAVA BOHINJKA SAVA SAVA SAVA KOLPA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOČA VIPAVA REKA G. RADGONA HODOŠ* PTUJ* SVETI JANEZ* RADOVLJICA ŠENTJAKOB JESENICE NA DOL.* METLIKA MOSTE LAŠKO PODBOČJE LOG ČEZSOŠKI DOLENJE* TRNOVO MURA VELIKA KRKA DRAVA SAVA BOHINJKA SAVA SAVA SAVA KOLPA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOČA VIPAVA REKA G. RADGONA HODOŠ* PTUJ* SVETI JANEZ* RADOVLJICA ŠENTJAKOB JESENICE NA DOL.* METLIKA MOSTE LAŠKO PODBOČJE LOG ČEZSOŠKI DOLENJE* TRNOVO MURA VELIKA KRKA DRAVA SAVA BOHINJKA SAVA SAVA SAVA KOLPA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOČA VIPAVA REKA G. RADGONA HODOŠ* PTUJ* SVETI JANEZ* RADOVLJICA ŠENTJAKOB JESENICE NA DOL.* METLIKA MOSTE LAŠKO PODBOČJE LOG ČEZSOŠKI DOLENJE* TRNOVO Tnk °C dan 1,2 27.01. 0,8 27.01. 1,1 09.01. 3,3 01.02. 2,2 26.01. 0,1 27.01. 3,7 28.01. 2,0 12.01. 4,5 27.01. 0,9 26.01. 3,3 27.01. 2,8 28.01. 6,3 25.01. 2,8 28.01. Ts 11,6 11,9 11,2 11,9 9,6 11,0 14,5 13,1 11,7 12,5 13,3 8,4 10,3 10,9 Tvk 24,9 27.07. 24,0 26.06. 23,1 26.07. 28,4 27.06. 18,3 28.06. 20,6 12.08. 28,2 27.07. 27,9 25.07. 21,1 26.07. 27,8 25.07. 26,4 26.07. 16,4 26.07. 17,3 27.08. 20,0 14.08. Legenda: Tnk nTnk sTnk vTnk Ts nTs sTs vTs Tvk nTvk sTvk vTvk * najnižja temperatura v letu najnižja nizka temperatura v obdobju srednja nizka temperatura v obdobju najvišja nizka temperatura v obdobju srednja temperatura v letu najnižja srednja temperatura v obdobju srednja temperatura v obdobju najvišja srednja temperatura v obdobju najvišja temperatura v letu najnižja visoka temperatura v obdobju srednja visoka temperatura v obdobju najvišja visoka temperatura v obdobju kratko primerjalno obdobje 88 obdobje/period 1981–2010 nTnk sTnk vTnk °C °C °C 0,0 0,5 1,3 0,0 0,1 0,2 0,0 1,2 1,9 0,8 2,9 4,4 0,0 1,2 2,8 0,0 2,3 3,6 1,2 3,6 5,2 0,0 1,4 3,5 2,5 3,8 5,4 0,0 0,2 1,7 0,0 2,0 4,0 0,0 2,1 5,0 1,4 4,7 5,6 0,5 2,5 7,0 nTs sTs vTs 8,5 9,7 11,1 9,7 10,7 11,5 10,3 10,8 11,2 10,2 11,0 11,7 7,0 8,0 9,1 8,6 9,6 10,5 12,4 13.5 14,1 11,2 12,9 15,1 10,1 11,1 12,5 9,1 10,2 11,5 10,3 12,3 13,9 6,0 7,1 8,9 10,0 10,2 10,5 8,9 10,0 15,0 nTvk sTvk vTvk 17,7 20,1 24,4 20,9 23,0 24,8 19,7 22,7 24,3 22,0 25,9 28,3 13,1 15,2 19,0 15,5 17,1 19,3 25,5 27,4 29,0 24,0 26,8 30,0 17,6 20,0 23,8 19,4 22,2 30,5 20,4 24,3 31,1 9,3 11,0 17,1 14,5 16,3 18,5 14,8 18,7 23,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Mura Gornja Radgona Velika Krka Hodoš 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2019 JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR 1981-2010 MAJ JUN 2019 Drava Ptuj JUL AVG SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC 2010-2018 Sava Bohinjka Sveti Janez 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2019 JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN 2019 2010-2018 Sava Radovljica JUL AVG 2010-2018 Sava Šentjakob 16 20 14 18 16 12 14 10 12 8 10 6 8 6 4 4 2 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2019 JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR 1981-2010 MAJ JUN 2019 Sava Jesenice na Dolenjskem JUL AVG 1981-2010 Ljubljanica Moste 30 20 18 25 16 14 20 12 10 15 8 10 6 4 5 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ 2019 JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ 2019 2010-2018 89 JUN JUL AVG 1981-2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Kolpa Metlika Savinja Laško 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2019 JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN 2019 1981-2010 Krka Podbočje JUL AVG SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC 1981-2010 Soča Log Čezsoški 25 14 12 20 10 15 8 6 10 4 5 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2019 JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR 1981-2010 MAJ JUN 2019 JUL AVG 1983-2010 Reka Trnovo Vipava Dolenje 16 18 14 16 14 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2019 JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN 2019 2007-2018 Bohinjsko jezero JUL AVG 1983-2010 Blejsko jezero 25 30 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ 2019 JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 1981-2010 JAN FEB MAR APR MAJ 2019 JUN JUL AVG 1984-2010 Slika 2. Povprečne mesečne temperature slovenskih rek in jezer v letu 2019 in v primerjalnem obdobju, na izbranih postajah, v C Figure 2. Average monthly temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2019 and long term period in C 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Srednja letna temperatura rek in jezer v letu 2019, v C Figure 3. Average yearly temperature of rivers and lakes in year 2019 in C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in 2019 were 1 C higher as compared to the longterm average 1981–2010. The average monthly temperature of Bled Lake was 1.1 C higher and Bohinj Lake was 1.6 C higher as a long-term average. The greatest monthly deviation of the water temperature of the Slovenian rivers from the average monthly temperature was in October and December in positive direction and in May in negative scale. 91 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V DECEMBRU 2019 Sea dynamics and temperature in December 2019 Igor Strojan D ecembra je morje 8 dni vsaj enkrat na dan poplavilo nižje dele obale. Poplavne višine morja je povzročalo tudi visoko in dolgotrajno lastno nihanje Jadranskega morja. Morje je bilo 3,2 °C topleje kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najvišje val, 2,3 metra, je nastal ob burji. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v decembru 2019 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in December 2019 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v decembru 2019 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in December 2019 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Decembra je morje zopet pogosto poplavljalo obalo. Tokrat nekoliko manj pogosto kot v rekordnem novembru. Ob dveh izrazito neugodnih vremenskih situacijah, ki jima je sledilo izrazito lastno nihanje Jadranskega morja v naslednjih dneh (slika 4), je morje 8 dni vsaj enkrat na dan poplavilo nižje dele obale. Srednja mesečna višina morja 235 cm in najvišja višina morja 347 cm sta bili med višjimi v dolgoletnem obdobju. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v decembru 2019. Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in December 2019 Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v decembru 2019. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 218 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in December 2019. 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v decembru 2019 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of December 2019 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper December December 1961–1990 2019 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 235 201 213 240 NVVV 347 242 304 363 NNNV 139 104 133 166 A 208 138 171 197 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Za december je bilo značilno pogosto in visoko valovanje iz različnih smeri (slika 6). Tudi tokrat je najvišje valove povzročila burja. Najvišji val, visok nekaj več kot 2,3 metra iz severovzhodne smeri, je bil izmerjen 13. decembra ob 22:30. uri (slika 7). Srednja mesečna višina valov je bila decembra 32 cm. Slika 6. Roža valovanja v decembru 2019. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Decembra je morje, pogosteje kot sicer, valovalo iz vseh smeri. Figure 6. Sea waves in december 2019. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v februarju 2020. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in February 2020. Data are also available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Valovanje morja v decembru 2019 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in December 2019. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Temperatura morja Srednja mesečna temperatura morja 14,3 °C je bila decembra 3,2 °C višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najvišja 16,0 °C, v začetku meseca, in najnižja temperatura morja 12,6 °C, ob koncu meseca, sta bili med najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v decembru 2019. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in december 2019 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura v decembru 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in December 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper December December 1981–2010 2019 Min Sr Max C C C C Tmin 12,6 8,5 9,5 11,3 Tsr Tmax 14,3 16,0 9,5 11,9 11,1 12,7 12,6 14,2 SUMMARY In December it was 8 days with sea floods. The average sea temperatures was 14.3 C was 3.2 C higher as it is the long term average. The highest wave, 2.3 meters, were caused by bora. 97 VIŠINA IN TEMPERATURA MORJA V LETU 2019 Sea level and temperature in 2019 Igor Strojan Višina morja V letu 2019 najbolj izstopajo zelo pogosta poplavljanja obale v novembru in decembru. Novembra je morje v 18 dneh vsakič vsaj enkrat na dan poplavilo nižje dele obale. Srednja mesečna višina morja 259 cm je bila najvišja v celotnem obdobju od leta 1961 dalje in 22 cm višja od do sedaj najvišje srednje novembrske višine. Najvišja višina morja v novembru 2019 je bila 372 cm. Izmerjena je bila 12. novembra ob 20.50. To je druga najvišja izmerjena višina morja ob slovenski obali v celotnem obdobju meritev. Najvišja višina morja je bila leta 1996 394 cm, leta 2008 pa je bila izmerjena podobna višina kot novembra leta 2019. Residualna višina morja je v času najvišje višine znašala 126 cm. Poplavni dogodki v novembru so podrobneje opisani v Poročilu o poplavah med 12. in 20. novembrom 2019 (na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/Visoke vode in poplave morja med 12. in 20.novembrom 2019_dop. pdf). Morje je pogosto poplavljalo tudi decembra. V drugi polovici decembra je morje v osmih dneh vsaj enkrat na dan poplavilo nižje dele obale, najvišje v višini okoli pol metra. Leta 2019 je bila srednja letna višina morja na mareografski postaji Koper 227 cm, kar je šesta najvišja letna višina v celotnem obdobju od leta 1960 dalje (slika 4). Vseh šest primerov je iz zadnjih desetih letih. V vseh mesecih leta 2019 so srednje mesečne višine morja presegale povprečje iz dolgoletnega obdobja 1961–2010. Aprila, maja, junija in julija so bile srednje mesečne višine morja podobne najvišjim v dolgoletnem obdobju 1961–2010, novembra pa je bila srednja mesečna višina morja rekordno visoka (slika 3). Slika 1. Izmerjene urne višine morja v letu 2019 na mareografski postaji Koper (modra črta), opozorilna višina morja pri kateri morje poplavi najnižje dele obale (rumena črta) in izračunane residualne višine morja (rdeča črta). Residualne višine morja so izračunane kot razlika med izmerjenimi višinami in astronomskimi višinami morja, ki so izračunane na osnovi gibanja nebesnih teles in izmerjenih podatkov višin morja v preteklem letu. Najpogostejši vplivni parametri za residualne višine so sprememba zračnega tlaka, veter in lastna nihanja morja. Figure 1. Measured (blue line) and residual (red line) sea levels in the year 2019. Sea level flood value is marked with yellow line. 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Poplavljanje obale 13. novembra 2019 v Piranu Figure 2. The Sea floods on 13 November 2019 in Piran Slika 3. Srednje mesečne višine morja leta 2019 (modri stolpci) ter srednje (sivi stolpci) in najvišje (beli stolpci) mesečne višine morja v dolgoletnem obdobju opazovanj 1961–2010 na mareografski postaji Koper. Figure 3. Mean monthly sea level values (blue bar) in the year 2019 and in the long-term period (gray bar). The highly mean monthly sea level values are marked with white bar. 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne višine morja v letu 2019 in v dolgoletnem obdobju 1961–2010. Table 1. Characteristical sea levels in the year 2019 and the reference period 1961–2010. Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV 2019 SMV NVVV NNNV cm Min cm 1961–2010 Sr cm 227 372 128 210 306 102 217 330 119 Max cm 232 394 143 NNNV srednja letna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v letu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in the year najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti v letu / The Highest Higher High Water is the highest height water in the year. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti v letu/ The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in the year Slika 4. Srednje letne višine morja v dolgoletnem obdobju opazovanj na mareografski postaji Koper Table 4. Mean sea levels in the long-term period at the tide gauge Koper Temperatura morja Do marca je bilo morje hladnejše od 10 °C, ob koncu maja je morje preseglo temperaturo 18 °C. Prve dni junija se je morje hitro ogrevalo, tako da je bila temperatura morja sredi junija že 26 °C, ob koncu junija pa celo 28 °C. Površina morja se je v vmesnem času za krajši čas tudi hitro ohladilo za 7 °C. Julija se je morje še nekoliko segrelo in ob koncu meseca je bila temperatura 29,6 °C najvišja v letu. Do oktobra se je potem morje ohlajalo z občasnimi večjimi nihanji temperature. Od oktobra do konca leta je temperatura nato postopno upadla od 22 °C na 13 °C (slika 5). Z izjemo maja je bilo morje v vseh mesecih leta toplejše kot v primerjalnem obdobju. Največji odklon od običajnih razmer je bil decembra, ko je bilo morje 2,8 °C toplejše kot v primerjalnem obdobju (slika 6). Poleg decembra je bilo morje najbolj toplo junija, julija in novembra, ko je bilo okoli 2 °C toplejše kot v primerjalnem obdobju. 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Srednja letna temperatura morja je bila leta 2019 17,4 °C in med najvišjimi v primerjalnem obdobju 1981–2010. Bila je 1,3 °C višja od dolgoletnega povprečja v tem obdobju. Nadpovprečno visoka je bila tudi najvišja temperatura v letu 29,6 °C (preglednica 2). Slika 5. Srednje dnevne temperature morja v letu 2019. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 5. Mean daily sea temperatures in the year 2019 Slika 6. Srednje mesečne temperature morja leta 2019 in v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Temperatura morja je bila, z izjemo maja, ko je bilo morje 1,8 C hladnejše, v vseh mesecih višja kot v primerjalnem obdobju. Decembra je bilo morje kar 2,8 C toplejše od dolgoletnega povprečja. Table 6. Mean sea temperatures in the year 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and in long-term period 1981–2010 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v letu 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in the year 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper 2019 Tmin Tsr Tmax C 7,9 17,4 29,6 1981–2010 Min C 5,8 14,9 24,4 Sr C 7,3 16,1 26,5 Max C 9,9 17,2 30,4 Podrobnejša mesečna poročila o višini in temperaturi morja so objavljena v mesečnih publikacijah Naše okolje (www.arso.gov.si/o agenciji/knjižnica/mesečni bilten/). SUMMARY There was several sea floods in November and December. The highest sea level 372 cm was recorded on 12 November. This was the second highest sea level in the whole period of measurements from 1960. The mean sea level for 2019 is 227 cm and is one of six highest sea levels in the whole long term period from 1960 on. The mean sea temperature for 2019 is 17.4 C and is 1.3 C higher as mean temperature in the long term period 1981–2010. 102 KOLIČINE PODZEMNE VODE V DECEMBRU 2019 Groundwater quantity in December 2019 Urška Pavlič oličinsko stanje podzemnih voda je bilo v zadnjem mesecu leta 2019 ugodno, kar je posledica nadpovprečnega napajanja vodonosnikov iz padavin dveh zaporednih mesecev. V medzrnskih vodonosnikih Vipavske in Soške doline, Ljubljanskega polja, spodnje Savinjske doline in Krško Brežiške kotline ter v delih Pomurja so bile srednje mesečne vrednosti vodnih gladin visoke (slika 6). V ostalih prodno peščenih vodonosnikih je prevladovalo normalno vodno stanje, deli vodonosnikov Murskega, Apaškega in Dravskega polja pa so bili podpovprečno vodnati. Izdatnosti kraških izvirov so bile višje od dolgoletnega povprečja. Hidrogrami izvirov nakazujejo izrazitejši padavinski dogodek v drugi polovici decembra, ki je mestoma nasledil več manjših dogodkov obnavljanja podzemne vode. Zadnji teden decembra so se izdatnosti izvirov postopoma zmanjševale. Temperatura vode izvirov se je decembra zniževala zaradi zniževanja temperature zraka v tem letnem času. K Slika 1. Kraški izvir Vira pri Stični, december 2019 Figure 1. Vir pri Stični karstic spring, December 2019 Decembra je bilo napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin že drugi mesec zapored nadpovprečno. Največ padavin so zabeležili v iztočnem delu vodonosnika Murskega polja, v kraškem prispevnem zaledju Rižane in na Bovškem, kjer so vrednosti presegale običajne decembrske količine za več kot polovico. Najmanjši presežek padavin je bil v tem mesecu zabeležen v kraških vodonosnikih jugovzhoda države in v prodno peščenih vodonosnikih Vipavske doline in Mirensko Vrtojbenskega polja, kjer je padlo za približno šestino padavin več, kot je značilno za ta mesec. Mokrih padavinskih dni je bilo več, največ dežja je padlo med 21. in 22. decembrom, mestoma pa tudi 2. v mesecu. Zadnji teden v decembru ni bilo zabeleženega znatnejšega napajanja podzemne vode iz padavin. 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Kraški izviri so bili decembra, podobno kot mesec pred tem, nadpovprečno vodnati. Hidrogrami na merilnih mestih so v tem mesecu zabeležili najmanj en padavinski dogodek v začetku zadnje dekade meseca, mestoma pa se je izdatnost izvirov občasno zvišala že pred tem dogodkom. Izjema so bili kraški izviri z napajalnim zaledjem v visokogorju, kjer padavine niso v celoti iztekale proti izvirom zaradi zadrževanja snega. Temperatura vode izvirov se je v tem mesecu postopoma zniževala, specifična električna prevodnost vode (SEP) pa je dopolnjevala vedenje o iztoku podzemne vode, ki jo podaja gladina izvirske vode (slika 3). Za izvire Studene in Krupe lahko iz parametra SEP sklepamo, da je večina padavinske vode iztekla skozi izvire kmalu po pojavu napajanja, kar je med drugim pokazatelj dobre zakraselosti kraških kamnin v prispevnem zaledju, izvir Mošenik pa je v tem mesecu odražal monotono zviševanje SEP, kar je pokazatelj iztoka starejše, bolj mineralizirane podzemne vode iz vodonosnika v decembru. Iz kraškega izvira Rižane, ki predstavlja glavni vir pitne vode za slovensko Obalo je v mesecu novembru volumsko izteklo za 1,5-krat več vode, kot je običajno za ta mesec (slika 2). Slika 2. Izvir Rižane, največji vir pitne vode slovenske Obale, december 2019 Figure 2. Rižana spring, Slovenska Obala major drinking water source, December 2019 V večini medzrnskih vodonosnikov smo v decembru spremljali zviševanje gladin podzemne vode zaradi obilice napajanja z infiltracijo padavin v zadnjih dveh mesecih, vendar se dvig podzemne vode zaradi različnih fizikalnih lastnosti vodonosnikov ni odvijal simultano in povsod enako intenzivno (slika 5). Količinsko stanje podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih je bilo decembra bolj ugodno kot mesec pred tem. Nizke novembrske gladine so se v vodonosnikih Sorškega in Kranjskega polja ter doline Kamniške Bistrice decembra zvišale do običajnih vodnih količin. Vodonosnik Vodiškega polja, večji del spodnje Savinjske doline ter deli prodno peščenih vodonosnikov ob Muri so bili količinsko v nadpovprečno vodnati, deli Apaškega, Prekmurskega in Dravskega polja pa decembra niso dosegli običajne višine podzemne vode (slika 6). Povprečne decembrske gladine podzemne vode so bile tako na večini merilnih mest višje od običajnih za ta letni čas. Največje odstopanje povprečnih mesečnih vodnih gladin smo spremljali v delih Ptujskega, Ljubljanskega in Mirensko Vrtojbenskega polja (slika 4). Vodne gladine so bile v območju pričakovanih višin v delih doline Kamniške Bistrice, nižje od običajnih decembrskih vodnih gladin pa smo letos spremljali v delih Apaškega in Prekmurskega polja. 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med oktobrom in decembrom 2019 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between October and December 2019 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode decembra 2019 od mediane dolgoletnih decembrskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in December 2019 in relation from median of longterm December groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2017 in 2019 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2017 and 2019 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Normal and high groundwater levels prevailed in alluvial aquifers in December as a result of high amount of precipitation in last two months. High discharges of karstic springs were observed as well as gradually decreasing water temperature in December. 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu decembru 2019 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in December 2019 in important alluvial aquifers 108 KOLIČINE PODZEMNE VODE V LETU 2019 Groundwater quantity in year 2019 Urška Pavlič ovprečne letne gladine podzemne vode so bile leta 2019 v medzrnskih vodonosnikih v območju normalnih in nizkih vodnih količin. Od normalnega vodnega stanja so odstopali vodonosniki Kranjskega in Sorškega polja, doline Kamniške Bistrice in deli Murskega, Apaškega in Dravskega polja, kjer so bile povprečne letne gladine v območju med 75. in 90. percentilom referenčnih vrednosti. Nadpovprečne gladine izmerjene v večjem delu Krškega in Brežiškega polja so bile posledica umetnega dviga podzemne vode, nastalega ob zajezitvi reke Save pri Brežicah leta 2017. Vodnatost kraških vodonosnikov je bila januarja podpovprečna. Sledil je količinsko bolj ugoden februar, ko je bil na nekaterih merilnih mestih Dinarskega krasa zabeležen najvišji pretok tega leta (slika 2). Vodonosniki Dinarskega krasa so bili s podzemno vodo najbolj osiromašeni v času med junijem in oktobrom, kateremu sta sledila zadnja dva meseca leta z nadpovprečnim napajanjem vodonosnikov z infiltracijo padavin, kar je vodilo v znatnejše povečanje iztoka podzemne vode. P Dinamika nihanja hidroloških parametrov na območju kraških izvirov je bila v letu 2019 odraz regionalnih klimatskih značilnosti, fizikalnih razsežnosti vodonosnikov, pa tudi značilnosti napajanja posameznega vodonosnika (slika 2). Zaradi specifičnega režima iztoka podzemne vode na območju visokogorja, ki je povezan predvsem z daljšim zadrževanjem snega v prispevnih zaledjih vodnih virov, smo na območju izvirov Alp poleg novembrskih in decembrskih viškov beležili visoke izdatnosti tudi ob koncu maja, ko se je direktnemu odtoku padavin pridružila še raztaljena snežnica iz prispevnega zaledja. Vpliv taljenja snega je bil posredno merjen tudi s parametrom temperature in električne prevodnosti vode (SEP) izvirov. Na območju Alp (Mošenik, Kamniška Bistrica) je bil tako v temperaturi kot tudi SEP vode zabeležen nižek vrednosti ob koncu pomladi oziroma začetku poletja, ki ga je povzročil odtok raztaljene snežnice iz visokogorja. V vodonosnikih Dinarskega krasa je parameter SEP v letu 2019 nihal v odvisnosti od padavinskih dogodkov v prispevnem zaledju. Slika 1. Vrtina V-3 je bila izvrtana v kraško prispevno zaledje izvira Rižane, kamor je konec junija 2019 v nesreči ob iztirjenem vlaku iztekla v okolje večja količina kerozina Figure 1. Borehole V-3 was drilled in karstic recharge area of Rižana spring, where a larger amount of kerosene leaked into the environment at the end of June 2019 at a derailed train accident 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečni letni pretoki kraških izvirov (Qs) so v letu 2019 mestoma bolj, mestoma pa manj odstopali od dolgoletnega povprečja. Izrazito nižji pretoki od povprečnih so bili značilni za izvir Bohinjske Bistrice, višji od pričakovanih pa so bili pretoki v tem letu na izvirnem območju Solčave v Savinji (slika 3). Nekoliko nadpovprečno srednje letno vodno stanje smo beležili še na območju kraških izvirov v povirju Idrijce in Rižane v Kubedu, odstopanja Qs od povprečja na ostalih merilnih mestih pa ni bila izrazita. Povprečni nizki pretoki so bili v letu 2019 na večini merilnih postaj nižji od primerljivih vrednosti dolgoletnega obdobja meritev. Razlog pripisujemo daljšemu obdobju nizkovodnih razmer v tem letu, ki je v na večini merilnih postaj trajalo več kot polovico leta, pri čemer je strnjeno obdobje nizkih voda na območju Dinarskega krasa časovno znašalo približno pet mesecev. V prodno peščenih vodonosnikih so bile povprečne gladine podzemne vode v letu 2019 v primerjavi z referenčnim obdobjem 1981–2010 mestoma višje, mestoma pa nižje kot pričakovano (sliki 4 in 5). Negativni odklon od povprečja smo spremljali predvsem v vodonosnikih Apaškega in Prekmurskega polja, v dolini Kamniške Bistrice in na območju Kranjskega polja. Nekoliko nižje od povprečja je bilo količinsko stanje podzemne vode na območju spodnje Savinjske doline. Običajne povprečne letne gladine podzemne vode so bile dosežene v vodonosnikih Murskega polja, Dravske kotline in Šentjernejskega polja, pozitivni odklon od normalnih vrednosti pa smo na letni ravni v 2019 spremljali na Ljubljanskem in Mirensko Vrtojbenskem polju. Nihanje gladine podzemne vode je bilo tekom leta različno, odvisno je bilo predvsem od značilnosti vodonosnika, kot je globina nezasičene cone in vrsta napajanja na lokaciji merjenja. Globlji vodonosniki, kot so Dravsko, Ljubljansko in Mirensko Vrtojbensko polje so imeli na primer daljši odzivni čas na spremembo robnih pogojev kot plitvi vodonosniki (npr. vodonosnik spodnje Savinjske doline). Letni višek gladine podzemne vode je bil na Murskem polju in v spodnji Savinjski dolini zabeležen junija, na Mirensko Vrtojbenskem polju in Ljubljanskem polju pa v zadnjih dveh mesecih leta 2019. Nižki gladin so bili v spodnji Savinjski dolini zabeleženi januarja, v ostalih vodonosnikih pa so prevladovali nižki ob koncu sezone z podpovprečnim napajanjem vodonosnikov, v začetku novembra. SUMMARY Average annual discharges of karstic springs for most spring measuring stations were comparable to long-term average in year 2019. The major exceptions were Bohinjska Bistrica spring on the North Western part of the country, which discharged below long-term average and Solčava spring in the Northern part of Slovenia with higher mean annual discharges compared to reference values. Normal and low mean annual groundwater levels predominated in alluvial aquifers in year 2019. Groundwater quantity status lower than long-term average was measured in Kranjsko polje, Sorško polje, Kamniška Bistrica valley aquifers and in parts of aquifers on the North Eastern part of the country (Figure 5). 110 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov v letu 2019 Figure 2. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs, in year 2019 111 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Potek srednjih letnih in povprečnih nizkih mesečnih vrednosti pretokov na merilnih mestih vodotokov in izvirov v obdobju 2000–2019 in primerjava z dolgoletnimi vrednostmi teh količin obdobja 1981–2010 Figure 3. Average and low monthly discharge values in selected gauging measuring stations in period 2000–2019 compared to long-term average 1981–2010 112 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode v obdobju 2008–2019 od mediane dolgoletnih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in period from 2008 to 2019 in relation from median of longterm groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Povprečne gladine podzemne vode v letu 2019 v večjih medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi obdobja 1981–2010 Figure 5. Average groundwater levels in year 2019 in important alluvial aquifers compared with characteristic longterm percentile values in period 1981–2010 114 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V DECEMBRU 2019 Air pollution in December 2019 Tanja Koleša nesnaženost zunanjega zraka je bila v decembru zaradi neugodnih vremenskih pogojev in večje potrebe po ogrevanju visoka. Dodatno so zrak onesnaževali tudi ognjemeti, ki so značilni za praznični čas ob koncu leta. Tako je bila 31. decembra na večini merilni mest v osrednji Sloveniji izmerjena najvišja dnevna raven PM10 v decembru. O V decembru so ravni delcev večkrat prekoračile mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. V celinski Sloveniji je do preseganj prišlo zaradi izrazitih temperaturnih obratov, ki onemogočajo razredčevanje izpustov, na Primorskem pa zaradi prenosa onesnaženega zraka iz zelo obremenjene Padske nižine. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) je v letu 2019 presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih, in sicer v Celju na Mariborski cesti (43 prekoračitev) in v Ljubljani Center (37 prekoračitev). V letu 2018 je bilo takih merilnih mest šest, 2017 pa deset, kar pa je v veliki meri pogojeno z vremenskimi razmerami. Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v decembru višje kot novembra na vseh merilnih mestih. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila zabeležena v Celju in je znašala 28 µg/m3. V Zavodnjah, ki je v vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj je prišlo do kratkotrajnega povišanja ravni žveplovega dioksida. 27. decembra ob 1. uri je bila na tem merilnem mestu izmerjena urna vrednost 330 µg/m3. Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, ozonom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v decembru nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Zaradi težav s klimatsko napravo v decembru je večji izpad podatkov iz merilnega mesta Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 115 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj, Občina Medvode Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev so v decembru zaradi temperaturnih obratov in večje potrebe po ogrevanju narasle in so večkrat presegle mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. Do največ preseganj mejne dnevne vrednosti je kljub večjemu izpadu podatkov v decembru prišlo v Ljubljani Center (6). Najvišja dnevna raven PM 10 87 µg/m3 je bila izmerjena 31. decembra na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi cesti. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) je v letu 2019 presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih, in sicer v Celju na Mariborski cesti (43) in v Ljubljani Center (37). V celinski Sloveniji sta bili zabeleženi dve krajši obdobji povišanih ravni delcev. 6. decembra, ko je bila izrazita temperaturna inverzija (temperatura pri tleh je bila −4ºC, na 500 metrih pa +3 ºC) so ravni delcev PM10 na več merilnih mestih presegle mejno dnevno vrednost. Druga epizoda povišanih ravni delcev pa se je začela v zadnjih dneh decembra, ko so neugodne vremenske razmere (izrazit temperaturni obrat s temperaturo pri tleh −5ºC, na 900 metrih pa +5 ºC) onemogočale razredčevanje izpustov tako iz kurilnih naprav kot tudi ognjemetov, ki so v tistih dneh z delci dodatno onesnaževali ozračje. Na Primorskem so v obeh obdobjih zaradi bolj ugodnih vremenskih razmer ravni delcev nižje. So pa v decembru na Primorskem presegle mejno dnevno vrednost za PM10 enkrat v Kopru (53 µg/m3 8. decembra) in enkrat na obeh merilnih mestih v Novi Gorici (16. decembra 69 µg/m3 v Novi Gorici in 68 µg/m3 v Novi Gorici Grčna). V obeh primerih gre za vpliv iz onesnažene Padske nižine v Italiji. Z 18. decembrom smo v okviru Državne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka pričeli izvajati meritve delcev PM10 na Ptuju. Do sedaj je meritve na tem merilnem mestu za Mestno občino Ptuj izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Povprečno mesečno raven PM10 in število preseganj smo izračunali s kombinacijo podatkov iz obeh merilnih mrež. Na merilnih mestih Trbovlje, Velenje in Ljubljana Center je zaradi okvare merilnika v decembru prišlo do večjega izpada podatkov za PM 10, prav tako se je zgodilo tudi na Iskrbi z merilnikom PM2.5. Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v decembru višje kot novembra. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila zabeležena v Celju in je znašala 28 µg/m3. Mejna letna vrednost za delce PM2.5 znaša 25 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V decembru so bile ravni ozona nizke. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3 in slika 4) je bila enkrat presežena v Zavodnjah. Najvišja urna (134 µg/m3) je bila v decembru izmerjena na merilnem mestu Sv. Mohor. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer so po navadi zabeležene najvišje vrednosti dušikovih oksidov, so bile težave s klimatsko napravo, zato je na voljo le 51 % podatkov. Kljub temu je bila najvišja urna vrednost NO2 v decembru izmerjena na tem merilnem mestu (124 µg/m3). Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Razen kratkotrajnih povišanj v okolici Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) je bila onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom v decembru nizka. Najvišja urna vrednost 330 µg/m3 je bila izmerjena 27. 116 Agencija Republike Slovenije za okolje decembra ob 1. uri na Zavodnjah, ki je na vplivnem območju TEŠ. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center in Medvode je decembra povprečna mesečna raven benzena znašala približno polovico predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. V Mariboru zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v decembru 2019 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in December 2019 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr Cp 31 27 36 28 25 37 36 25 17 8 26 26 25 30 18 32 29 Cmax 71 67 68 72 69 69 83 51 53 18 51 61 63 46 27 75 68 >MV 2 3 3 1 1 1 4 1 1 0 1 2 1 0 0 2 1 >MV ∑od 1.jan. 16 13 23 14 10 16 28 9 8 2 1 8 8 10 2 21 10 LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje* Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje* LJ Gospodarsko raz. NG Grčna UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT % pod 100 100 100 100 100 45 100 100 97 100 100 100 100 97 35 100 87 CE Mariborska UT 100 41 80 5 43 MS Cankarjeva UT 100 35 87 2 28 Vrbanski plato** UB 100 20 50 0 LJ Center* Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Miklavž na Dravskem polju Ptuj*** Ruše Morsko Gorenje Polje* UT SB SB SB SI UB 61 100 98 97 100 95 32 9 14 13 17 19 86 31 26 26 32 54 6 0 0 0 0 1 0 37 2 1 1 1 25 TB 100 32 72 4 31 UB RB RB RB 97 97 100 71 26 20 16 19 57 56 41 40 2 1 0 0 15 1 5 7 * Težave na merilnem mestu, podatki so informativne narave. ** Na Vrbanskem platoju je od 1. 1. do 14. 11. 2019 meritve izvajal NLZOH Maribor, od 15. 11. do 31. 12. 2019 pa ARSO. *** Na Ptuju je od 1. 12. do 16. 12. 2019 meritve izvajal NLZOH Maribor, od 18. 12. do 31. 12. 2019 pa ARSO. 117 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v decembru 2019 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in December 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba* Vrbanski plato Nova Gorica Celje Podr. % pod Cp Cmax 24 ur 100 52 100 100 100 25 5 16 19 28 63 9 46 51 57 UB RB UB UB UB *Težave na merilnem mestu, podatki so informativne narave. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v decembru 2019 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in December 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 97 98 97 95 97 97 97 97 94 95 95 99 98 97 95 14 20 32 22 18 16 45 73 80 44 23 60 32 51 63 66 86 84 76 80 67 83 102 105 93 76 131 121 134 89 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 57 82 81 74 72 64 81 96 103 89 65 132 105 116 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 19 17 20 42 13 7 44 55 65 24 19 42 14 35 17 UB UB RB UB SB UT UB RB RB RB UB RI UB RB RB Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v decembru 2019 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in December 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center* Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 97 97 97 97 76 96 98 97 51 99 100 99 98 98 43 37 28 32 18 30 25 27 21 50 10 6 7 6 16 35 96 106 86 64 97 59 63 71 124 48 44 38 55 56 84 *Težave na merilnem mestu, podatki so informativne narave. 118 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 92 67 82 29 74 58 57 25 144 16 6 9 7 38 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v decembru 2019 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in December 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 96 98 96 97 59* 100 99 99 99 100 100 99 99 97 98 4 3 4 3 4 2 2 3 2 4 3 3 3 4 9 14 26 10 5 8 39 28 330 33 238 22 15 108 27 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 7 7 4 6 10 9 21 7 33 6 11 12 10 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 *Težave na merilnem mestu, podatki so informativne narave. Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v decembru 2019 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in December 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 97 92 96 97 0,6 0,8 0,7 0,1 1,7 2,2 2,0 0,3 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v decembru 2019 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in December 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Ljubljana Maribor* LJ Center* Medvode Podr. %pod Benzen Toluen UB UT UT SB 96 — 56 96 2,4 — 2,1 1,4 3,1 — 3,8 5,0 *Težave na merilnem mestu, podatki so informativne narave. 119 Etil-benzen 1,2 — 0,3 0,2 M,p-ksilen o-ksilen 3,4 — 2,9 0,6 0,8 — 0,2 0,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v decembru 2019 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2019 Figure 1. Mean PM10 pollution level in December 2019 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2019 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v decembru 2019 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in December 2019 120 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v decembru 2019 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in December 2019 121 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v decembru 2019 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2019 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in December 2019 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2019 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v decembru 2019 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in December 2019 with the number of 1-hr limit value exceedences 122 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v decembru 2019 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in December 2019 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 123 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 3 4 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution (except ozone) in December has further increased. The heating season started, which caused additional emission of mainly particulate matter from small individual heating devices. The limit daily concentration of PM10 was exceeded on almost all urban monitoring sites, maximum 6times in Ljubljana Center. In December the pollution level of PM10 increased at all monitoring sites in the continental Slovenia mostly because of temperature inversion. The limit daily concentration of PM 10 was exceeded at almost all monitoring sites. In the cities Celje Mariborska (43) and Ljubljana Center (37) the total number of exceedances PM10 has exceeded the annual limit number. NO2, NOx, CO, ozone and benzene pollution level were below the limit values at all stations. The station with highest concentrations nitrogen oxides was in the Ljubljana Center traffic spot. SO2 concentrations were also low with occasional slight increases in the area influenced by the Šoštanj Power Plant. 124 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2019 Air pollution in year 2019 Tanja Koleša nesnaženost zraka v Sloveniji se zadnja leta bistveno ne spreminja. Kakovost zraka je sicer boljša kot je bila pred dvajsetimi leti, kljub temu pa še vedno pogosto izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V zadnjih letih se v Sloveniji soočamo predvsem s čezmerno ravnjo delcev PM10 in ozona. Leta 2019 je vremenska situacija v Sloveniji v zimskih mesecih ugodno vplivala na onesnaženost zraka saj so bile ravni delcev PM10 nižje kot leto poprej. Novembra in decembra je bila kakovost zraka dobra predvsem zaradi pogostih padavin in odsotnosti dolgotrajnih izrazitih temperaturnih obratov. V poletnih mesecih so bila obdobja vročega in suhega vremena, kar je ugodno vplivalo na nastanek ozona, zato so bile ravni tega onesnaževala predvsem junija in julija večkrat visoke in so presegle standarde kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja. O Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2019 v povprečju nižja kot leto prej (slika 1). Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) je v letu 2019 presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih, in sicer v Celju na Mariborski cesti (43 prekoračitev) in v Ljubljani Center (37 prekoračitev) (slika 2). V letu 2018 je bilo takih merilnih mest šest, 2017 pa deset, kar pa je v veliki meri pogojeno z vremenskimi razmerami. Do večine preseganj v letu 2019 je prišlo v prvih dveh mesecih leta, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Novembra in decembra pa so prevladovale ugodne vremenske razmere z veliko padavinami, ki spirajo ozračje, zato so bile ravni delcev večino tega obdobja nizke. V letu 2019 so na voljo podatki za PM10 iz enega novega merilnega mesta Medvode, ki je tipa predmestno ozadje. Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost 34 µg/m3 je bila tako kot vsako leto zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna letna vrednost znaša 40 µg/m3. Za delce PM2.5 je predpisana mejna letna vrednost, ki v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu (slika 3). Najvišja povprečna letna vrednost 16 µg/m3 je bila med vsemi štirimi merilnimi mesti, kjer potekajo meritve, zabeležena v Ljubljani Bežigrad. Mejna letna vrednost znaša 25 µg/m3. V letu 2019 smo 8. novembra na novo vzpostavili meritve delcev PM2.5 na merilnem mestu Celje. Povprečne letne vrednosti iz tega merilnega mesta še ni na voljo, prvi rezultati kažejo, da so ravni delcev nekoliko višje kot v Ljubljani. V poletnih mesecih leta 2019 je bilo nekaj obdobij suhega in vročega vremena, kar ugodno vpliva na nastanek ozona. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 je bila presežena na štirih merilnih mestih: Otlica (25), Nova Gorica (5), Koper (4) in Sv. Mohor (1). V letu 2018 je bilo prekoračitev opozorilnih vrednosti na vseh postajah 13, v letu 2017 pa 36 (slika 4). Ciljna 8-urna raven je bila v letu 2019 prekoračena povsod, največkrat v višje ležečih krajih ter na Primorskem in Obali, kjer je zrak z ozonom v Sloveniji najbolj onesnažen (slika 5). Ravni dušikovega dioksida (NO2) so najvišje na merilnih mestih izpostavljenim cestnemu prometu, ker je promet glavni vir dušikovih oksidov. Čezmerna onesnaženost je običajno problem večjih mest in aglomeracij. V letu 2019 je bila presežena mejna letna vrednost, ki znaša 40 µg/m3, na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je znašala 45 µg/m3. Na drugih merilnih mestih so bile izmerjene ravni nižje od mejnih vrednosti (slika 6). 125 Agencija Republike Slovenije za okolje Za dušikove okside (NOx) je zaradi vpliva na rastlinje določena kritična vrednost kot povprečna letna vrednost na za to reprezentativnih merilnih mestih, kjer so bile tako kot prejšnja leta, ravni pod to vrednostjo. Letna in dnevna mejna vrednost za žveplov dioksid (SO2) v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Prav tako ni bilo nikjer preseganja urne mejne vrednosti. Od začetka meritev so se povprečne letne ravni žveplovega dioksida močno zmanjšale. Na merilnih mestih DMKZ (ARSO) so ravni do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na izmerjene ravni na merilnih mestih v okolici Šoštanja (TEŠ) je močno vplivala uvedba odžvepljevalnih naprav. Tudi v okolici tega objekta so se ravni ustalile na zelo nizki ravni. Po zaprtju termoelektrarne Trbovlje (TET) se v njeni okolici ne spremlja več ravni žveplovega dioksida. Ravni ogljikovega monoksida so bile tako kot prejšnja leta precej pod mejno vrednostjo na vseh merilnih mestih, kjer se izvajajo meritve. Najvišja 8-urna raven je bila v letu 2019 izmerjena na merilnem mestu Trbovlje in je znašala približno četrtino mejne vrednosti. Benzen se meri na štirih merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Maribor Center in Medvode. V letu 2019 ni bila presežena letna mejna vrednost (5 µg/m3) na nobenem od teh merilnih mest. Največji vir benzena je promet, zato so po pričakovanjih najvišje ravni tega onesnaževala izmerjene na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je bila povprečna letna raven benzena leta 2019 2,2 µg/m3. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM10 in PM2,5 za leto 2019 še nimamo, zato bodo ti podatki objavljeni v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2019, ki bo kot vsako leto objavljeno tudi na spletni strani ARSO. Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, OMS Ljubljana, MO Celje, EIS TEB, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 126 Agencija Republike Slovenije za okolje Oznake pri preglednici / legend to table: % pod Cp max >MV >OV >AV >CV AOT40 odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data povprečna letna raven / average yearly pollution level maksimalna vrednost / maximal pollution level število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi ravnmi, ki presegajo 80 µg/m3, in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, (Ur.l.RS 9/11, 8/15 in 66/18) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območje/ site characteristics: U–mestno/urban, B–ozadje/background, T–prometno/traffic, R–podeželsko/rural, NC–primestno/near city, I– industrijsko/industrial, REG–regionalno/regional Mejne, alarmne, opozorilne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) 125 (MV) 3 Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 Dan / 24 hours – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 3 4 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabeli 1 označuje prekoračitev mejnih vrednosti oz. prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev ravni. Bold red print in table 1 indicates the exceedances of the limit pollution level or the exceeded number of the annually allowed exceedances. 127 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pregled ravni različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku), leto 2019 Table 1. Overview of pollution levels of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2019 Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Merilno mesto / Site OMS Ljubljana DMKZ EIS-TEŠ Občina Miklavž Občina Ruše MO Ptuj MO Maribor MO Maribor MO Celje Občina Medvode EIS TEB EIS ANHOVO LJ Center LJ Bežigrad LJ Biotehniška Maribor MB Vrbanski Kranj Novo mesto Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje MS Rakičan Nova Gorica Koper Krvavec Velenje Žerjav Iskrba Otlica CE Mariborska NG Grčna LJ Gospodarsko MS Cankarjeva Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje AMP Šoštanj Velenje Graška Gora Pesje Škale Miklavž Ruše Ptuj MB Vrbanski Pohorje AMP Gaji Medvode Sv. Mohor Morsko Gorenje Polje U/T U/B U/B U/T U/B U/B U/B U/B S/B S/B U/T R(NC)/B U/B U/B R(REG)/B U/B R/I R(REG)/B R(REG)/B U/T U/T U/T U/T S/I S/B R(REG)/I R(REG)/I R/I U/B R(REG)/I S/B S/B R/T R/B U/B U/B R(REG)/B UB S/B R(REG)/B R(REG)/I R(REG)/I Delci PM10 leto/ year Cp (µg/m3) 34 21 19 23 Delci PM2.5 leto/ 24 ur/ 24hours year max >MV (µg/m3) 153 113 103 71 16 8 13 70 70 86 88 73 93 72 92 83 8 10 23 16 9 28 14 10 8 17 20 11 52 51 55 0 1 2 29 23 24 26 18 109 96 116 99 55 43 10 21 28 1 58 60 84 56 67 50 1 ura/ 8 ur/ 1 hour 8 hours >OV >CV 107 57 89 95 leto/ year 1 ura/ 1 hour Cp >MV (µg/m3) 45 0 0 107 44 25 0 50 16827 12714 16941 10129 20193 25531 27975 28182 25 19 0 0 47 32 20 13 26 15 0 0 0 0 35 17 47 18 18279 35237 0 0 10 0 14 5 0 6 6 0 8 18 0 21 14 0 5 0 19 16046 13 0 19 19801 0 0 0 0 0 5 4 0 17 13 18 7 20 42 44 65 0 25 24 55 13 8 0 41 24823 0 14 16385 1 1 31 1 15 0 17 Dušikovi oksidi NOx leto/ year Cp (µg/m3) 25 0 Ogljikov Benzen monoksid C6H6 CO 1 ura/ 24 ur/ 8 ur/ leto/ 1 hour 24hours 8 hours year >MV >MV Cmax (mg/m3) Cp (µg/m3) Žveplov dioksid SO2 leto/ year Cp (µg/m3) zima/ winter Cp (µg/m3) 5 4 4 5 4 4 2 3 4 4 3 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,7 2,2 1,1 2,2 1,5 2,3 0,3 2 2 0 0 3 3 3 4 4 3 4 4 5 2 4 5 4 5 4 4 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 45 8 5 0 0 6 6 6 0 0 14875 25 2 1,2 1 15 17 µg/m3·h 16 0 24 15 AOT 37 19 21 26 22 20 25 21 20 17 16 15 25 18 22 18 leto/ year Cp (µg/m3) Dušikov dioksid NO2 Ozon O3 5 7 128 35 19294 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Gibanje povprečne letne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ. Figure 1. Average annual pollution level PM10 at some DMKZ monitoring sites. Slika 2. Število dni s preseženo mejno dnevno vrednostjo 50 µg/m3 za delce PM10 (dovoljeno število preseganj v koledarskem letu je 35) na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ. Figure 2. Number of days with exceeded 24-hour limit pollution level 50 µg/m3 for PM10 (may not be exceeded more than 35 times per calendar year) at some DMKZ monitoring sites. 129 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Gibanje povprečne letne ravni PM2.5 Figure 3. Average annual pollution level PM2.5 Slika 4. Letno število preseganj opozorilne urne vrednosti OV 180 µg/m3 za ozon na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 4. The yearly number of exceedances of 1-hr information threshold OV 180 µg/m3 for ozone at some DMKZ monitoring sites. 130 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Letno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti CV 120 µg/m3 za ozon v drsečem povprečju treh let na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 5. Yearly number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean CV 120 µg/m3 for ozone at some DMKZ monitoring sites. Slika 6. Gibanje povprečne letne ravni NO2 Figure 6. Average annual pollution level NO2 131 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Air pollution except ozone in Slovenia in 2019 was just slightly lower than in 2018. The reason was changeable weather with periods of participations and high temperature in the November and December without temperature inversions. Exceedences of the daily limit PM10 concentration were above the allowed annual number of 35 in year 2019 at two sites in the interior of Slovenia: Celje Mariborska (43) and Ljubljana Center (37). The annual limit value for PM10 as well as for PM2,5 was not exceeded at any measuring sites. Ozone in 2019 exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold concentration of ozone was exceeded, as in previous years, in the extreme south-western part of Slovenia where the climate is sub-mediteranean, and where the transport of polluted air from Italy is also noticeable. There were 25 at the Otlica station of higher altitude (Primorska region), 5 exceedances at the site of Nova Gorica (Primorian region), 4 in Koper (Adriatic coast) and one in Sv. Mohor. Pollution level of nitrogen dioxide was exceeded annual limit value at the traffic spot of Ljubljana Center. Other pollutants were all below the limit values. 132 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V DECEMBRU 2019 Earthquakes in Slovenia in December 2019 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2019 zapisali 111 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 14 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za pet šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je decembra 2019 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, december 2019 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, December 2019 133 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, december 2019 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, December 2019 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Področje Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV čutili 0,6 Trenta 1,5 Orehovlje 2019 12 2 3 3 46,39 13,75 10 2019 12 2 9 26 46,27 14,39 16 2019 12 3 2 23 46,24 13,83 6 čutili 1,1 Kneške Ravne 2019 12 5 19 52 46,15 15,68 12 čutili 1,3 Grohot, Hrvaška 2019 12 7 2 37 45,96 14,87 12 čutili 1,3 Zaboršt pri Šentvidu 2019 12 7 20 46 46,09 14,66 10 čutili 0,5 Kleče pri Dolu 2019 12 8 22 52 45,44 15,83 5 1,0 Senjičak Lasinjski, Hrvaška 2019 12 9 14 22 45,97 14,73 8 čutili 0,9 Dedni Dol 2019 12 12 21 19 46,25 14,83 11 čutili 1,3 Okrog pri Motniku 2019 12 14 9 46 45,70 15,60 9 1,2 Miladini, Hrvaška 2019 12 19 4 12 46,26 13,73 6 0,9 Čadrg 2019 12 19 9 25 45,47 14,66 14 1,4 Gerovski Kraj, Hrvaška 2019 12 20 6 28 45,31 14,45 6 1,2 pod morskim dnom, v bližini Rijeke (Reke), Hrvaška 2019 12 21 0 57 46,31 13,65 6 1,1 Lepena 2019 12 21 16 51 45,70 14,20 12 1,0 Petelinje 2019 12 23 14 35 46,21 15,37 12 1,6 Krajnčica 2019 12 24 17 52 45,85 14,90 5 0,7 Vrhovo pri Žužemberku 2019 12 27 17 34 45,27 15,60 19 2,3 Zagorje, Hrvaška 2019 12 30 12 43 46,00 15,09 8 1,2 Hom 2019 12 30 20 39 46,29 13,64 6 0,5 Drežniške Ravne čutili čutili čutili V mesecu decembru so prebivalci Slovenije čutili vsaj 10 potresov z žariščem v Sloveniji. Decembra je bila največja zabeležena magnituda potresa z žariščem v Sloveniji 1,3 (7. decembra pri Zaborštu pri Šentvidu in 12. decembra pri Okrogu pri Motniku). Največ odziva med ljudmi smo prejeli za potres pri Tolminu, ki se je zgodil 19. decembra ob 4.12 po UTC z magnitudo 0,9. Potres je bilo čutiti v območju do 7 km od nadžarišča. V mesecu decembru ni bilo potresa, ki bi dosegel učinke stopnje IV EMS-98 ali bi povzročil materialno škodo. 134 SVETOVNI POTRESI V DECEMBRU 2019 World earthquakes in December 2019 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2019 Table 1. The world strongest earthquakes, December 2019 Datum 15. 12. Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 6.11 6,70 N 125,17 E 6,8 18 Št. žrtev 13 Območje Magsaysay, Filipini V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2019. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2019 Figure 1. The world strongest earthquakes, December 2019 135 POTRESI V SLOVENIJI IN PO SVETU V LETU 2019 Earthquakes in Slovenia and world in year 2019 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma pazovalnice državne mreže so leta 2019 zabeležile 2181 lokalnih potresov. Dva potresa sta imela lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0. Najmočnejši, z lokalno magnitudo 3,4, se je zgodil 1. oktobra pri Ilirski Bistrici. Prebivalci Slovenije so leta 2019 čutili najmanj 134 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. 10 potresov je imelo največjo intenziteto vsaj IV EMS-98. Poleg tega so posamezniki čutili še 7 bolj oddaljenih potresov, in sicer 5 z žariščem v Italiji, enega z žariščem v Bosni in Hercegovini in enega v Albaniji. Prav v slednjem, ki se je zgodil 26. novembra, je leta 2019 umrlo največ ljudi (52). Potresi so leta 2019 v svetu zahtevali vsaj 277 življenj, kar je malo v primerjavi s prejšnjimi leti (leta 2018 je bilo žrtev prek 5000). O Potresi v Sloveniji v letu 2019 V tem kratkem pregledu so podane preliminarne opredelitve osnovnih parametrov o lokalnih potresih (10), ki so jih v letu 2019 čutili prebivalci različnih predelov Slovenije in so imeli največjo intenziteto vsaj IV EMS-98 (po podatkih zbranih in obdelanih do 22. 1. 2020). Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici (zato so na sliki 1 prikazani tudi potresi, ki so imeli žarišče na Hrvaškem (8), v Italiji (3) oz. v Avstriji (1), in sicer v neposredni bližini slovenske državne meje). V preglednici so podani datum in čas nastanka (UTC – univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji in se od našega časa razlikuje za eno uro; da bi dobili poletni čas, mu je treba prišteti dve uri), koordinati epicentra, globina, lokalna magnituda in preliminarno ocenjena intenziteta v stopnjah EMS-98 lestvice (12-stopenjska evropska potresna lestvica). Preglednico zaključuje geografsko območje nastanka. Slika 1. Nadžarišča lokalnih potresov, ki so jih v letu 2019 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude. Figure 1. Epicentres of local earthquakes felt in Slovenia in 2019. Coloured symbols of varying size give information on focal depth and local magnitude. 136 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, ki so jih v letu 2019 čutili prebivalci Slovenije z intenziteto vsaj IV EMS-98 (po podatkih zbranih in obdelanih do 22. 1. 2020) Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, that were felt in Slovenia in 2019 with intensity ≥ IV EMS98 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Območje 2019 1 22 18 2 46,16 15,09 9 IV 1,6 Hrastnik 2019 2 4 11 1 46,06 15,59 5 IV−V 2,6 Kozje 2019 4 11 20 12 45,83 15,46 6 IV 2,2 Vrbje 2019 4 13 22 26 46,25 14,42 17 IV 2,4 Srednja vas pri Šenčurju 2019 4 19 17 36 45,49 15,29 9 IV 2,2 Velika sela 2019 5 9 3 14 45,96 13,77 22 IV 2,9 Trnovo 2019 5 9 13 52 46,11 14,67 12 IV 2,6 Vinje 2019 6 11 6 54 46,09 14,21 10 IV 3,0 Kremenik 2019 7 20 12 30 46,25 14,83 12 IV 2,9 Okrog pri Motniku 2019 10 1 22 24 45,57 14,38 21 IV 3,4 Snežnik Najmočnejši potres, z lokalno magnitudo 3,4, se je zgodil 1. oktobra ob 22.24 po UTC (2. oktobra ob 0.24 po lokalnem času) pri Ilirski Bistrici. Po preliminarnih ocenah je potres dosegel intenziteto IV po EMS-98, globina žarišča je bila 21 km. Čutili so ga v območju do 175 km od nadžarišča, do naselja Podgrad v Gornji Radgoni. Opazovalci so poročali o srednje močnem tresenju, žvenketanju stekla in tresenju pohištva. Bobnenje, ki je spremljalo potres, je prebudilo veliko ljudi. Največje učinke (IV−V po EMS-98) je imel potres, ki je 4. februarja 2019 ob 11.01 po UTC stresel območje Kozjega. Lokalna magnituda potresa je bila 2,6 in globina žarišča 5 km. Najmočneje so potres zaznali prebivalci naselij Gorjane, Kozje, Podsreda in Poklek pri Podsredi. Čuteči so potres opisali, kot bi s strehe padla ogromna količina snega, poročali so o zmernem do močnem tresenju tal, posamezniki so zbežali na prosto. Ker je bil potres plitev, so bili njegovi učinki večji v primerjavi s potresom pri Ilirski Bistrici, katerega žarišče je bilo 21 km globoko pod Zemljinim površjem. Leta 2019 noben potres v Sloveniji ni povzročil gmotne škode. Posamezni prebivalci Slovenije so čutili še 7 bolj oddaljenih potresov, in sicer 5 z žariščem v Italiji, enega z žariščem v Bosni in Hercegovini in enega v Albaniji. 137 Agencija Republike Slovenije za okolje Svetovni potresi v letu 2019 V letu 2019 je bilo 57 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje; vir: USGS) ali so zahtevali človeška življenja. V preglednici so za vsak potres podani datum in čas nastanka potresa v UTC (svetovni čas), koordinati nadžarišča, globina žarišča, navorna magnituda (Mw), število žrtev in širše območje nastanka potresa. V stolpcu Število žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezni potres. Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, leto 2019 Figure 2. The world strongest earthquakes, year 2019 Najmočnejši potres, Mw = 8,0, se je zgodil 26. maja v Peruju ob 7.41 po UTC (ob 2.41 po lokalnem času), z žariščem na globini 123 km. Povzročil je nekaj škode, dve osebi sta izgubili življenje. Največ žrtev (52) je zahteval potres (Mw=6,4), ki se je 26. novembra zgodil v bližini Drača, Albanija. Potres je povzročil največ škode v pristaniškem mestu Drač, kjer je prišlo tudi do likvifakcije oz. utekočinjenja tal, ter v vasi Kodër-Thumanë (20 km SV od Drača). V Draču sta se porušila dva hotela in dva stanovanjska bloka. Štiri zgradbe so bile porušene tudi v vasi Kodër-Thumanë. V potresu je življenje izgubilo 52 ljudi, 3000 je bilo ranjenih. Potres so čutili še v Črni Gori, Grčiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Romuniji, Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji, Turčiji, Švici in tudi pri nas v Sloveniji, od koder so opazovalci poročali o srednje močnem valovanju, žvenketu stekla, nihanju luči in tresenju pohištva. (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/2019_Albania_earthquake ) 138 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Hotel Vila Verde v Draču, na obali nekaj metrov od morja. Spodnji dve etaži zgradbe sta se medi novembrskim potresom popolnoma sesedli (vir: https://www.emsc-csem.org/Files/news/ Earthquakes_reports/Newsletter_15_2019_Albania_EQ.pdf) Figure 3. Hotel Vila Verde in Durrës, located few meters from the sea. The two lower floors totally collapsed during the November earthquake (Source: https://www.emsc-csem.org/Files/news/Earthquakes_ reports/Newsletter_15_2019_Albania_EQ.pdf) Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi v letu 2019 Table 2. The world strongest earthquakes, year 2019 Datum Čas (UTC) Koordinati ura.min širina (°) dolžina (°) Magnituda Globina Število žrtev Mw (km) območje Tarauacá, Brazilija 5. 1. 19.25 8,14 S 71,59 W 6,8 570 6. 1. 17.27 2,24 N 126,74 E 6,6 60 15. 1. 18.06 13,33 S 166,88 E 6,6 35 20. 1. 1.32 30,07 S 71,42 W 6,7 55 22. 1. 19.01 43,12 S 42,36 E 6,7 13 26. 1. 12.32 3,03 N 75,72 W 5,6 10 1. 2. 16.14 14,68 N 92,45 W 6,7 66 22. 2. 10.17 2,20 S 77,02 W 7,5 132 1 provinca Pastaza, Ekvador 25. 2. 5.15 29,50 N 104,63 E 4,9 10 2 Weyuan, Kitajska 139 2 1 pod morskim dnom, Moluško morje pod morskim dnom, območje Vanuatov pod morskim dnom, zahodno od Totoralilla, Čile pod morskim dnom, Indijski ocean Santa Maria, Kolumbija pod morskim dnom, blizu Puerta Madera, Mehika Agencija Republike Slovenije za okolje Datum Čas (UTC) Koordinati ura.min širina (°) dolžina (°) Magnituda Globina Število žrtev Mw (km) območje 1. 3. 8.50 14,70 S 70,15 W 7,0 267 1 Azángaro, Peru 17. 3. 7.07 8,42 S 116,52 E 5,6 10 6 Palau Lombok, Indonezija 20. 3. 6.34 37,41 N 29,53 E 5,7 8 21. 3. 9.15 7,91 S 32,11 E 5,5 22 9. 4. 17.53 58,61 S 25,26 W 6,5 45 12. 4. 11.40 1,82 S 122,57 E 6,8 15 1 18. 4. 5.01 24,01 N 121,71 E 6,1 20 1 22. 4. 9.11 14,92 N 120,50 E 6,1 20 18 6. 5. 21.19 6,97 S 146,45 E 7,1 146 Bulolo, Papua Nova Gvineja 14. 5. 12.58 4,08 S 152,57 E 7,5 10 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 26. 5. 7.41 5,81 S 75,26 W 8,0 123 2 30. 5. 9.03 13,24 N 89,27 W 6,6 65 1 15. 6. 22.55 30,64 S 178,11 W 7,3 46 17. 6. 14.55 28,40 N 104,93 E 5,8 10 24. 6. 2.53 6,41 S 129,17 E 7,3 212 4. 7. 17.33 35,71 N 117,50 W 6,4 11 6. 7. 3.19 35,77 N 117,60 W 7,1 8 Ridgecrest, Kalifornija, ZDA 7. 7. 15.08 0,51 N 126,19 E 6,9 35 pod morskim dnom, Moluško morje 8. 7. 7.00 31,75 N 49,56 E 5,6 19 1 Majsed Soleyman, Iran 9. 7. 12.36 6,81 N 125,12 E 5,6 10 1 Magsaysay, Filipini 14. 7. 5.39 18,22 S 120,36 E 6,6 10 14. 7. 9.10 0.59 S 128,03 E 7,2 19 14 26. 7. 23.37 20,84 N 121,98 E 6,0 10 9 31. 7. 15.02 16,20 S 167,99 E 6,6 181 1. 8. 18.28 34,24 S 72,31 W 6,8 25 2. 8. 12.03 7,28 S 104,79 E 6,9 49 8 7. 8. 21.28 24,48 N 121,93 E 5,8 21 1 27. 8. 23.55 60,22 S 26,58 W 6,6 16 1. 9. 15.54 20,36 S 178,57 W 6,6 591 pod morskim dnom, ob obali Čila pod morskim dnom, območje Indonezije pod morskim dnom, blizu tajvanske obale pod morskim dnom, območje Južnih Sandwichevih otokov pod morskim dnom, območje Fidžija 10. 9. 22.42 29,53 N 104,93 E 5,0 10 1 Neijiang, Sečuan, Kitajska 21. 9. 14.04 41,34 N 19,53 E 5,6 20 24. 9. 11.01 33,07 N 73,79 E 5,4 10 40 Samwal Sharif, Pakistan 25. 9. 23.46 3,46 S 128,37 E 6,5 9 41 pod morskim dnom, območje Indonezije 140 Acipayam, Turčija 1 13 pod dnom jezera Rukwa, Tanzanija pod oceanskim dnom, območje Južnih Sandwichevih otokov pod morskim dnom, Bandsko morje pod morskim dnom, vzhodno od Hualiana, Tajvan Gutad, Filipini Lagunas, Peru pod morskim dnom, ob obali Salvadorja pod morskim dnom, severovzhodno od Nove Zelandije Changning, Sečuan, Kitajska pod morskim dnom, Bandsko morje 1 Searles Valley, Kalifornija, ZDA pod morskim dnom, 200 km zahodno od mesta Broome, Avstralija Laiwui, Indonezija pod morskim dnom, blizu otoka Batanas, Filipini Ambrym, Vanuatu Shijak, Albanija Agencija Republike Slovenije za okolje Datum Čas (UTC) Koordinati ura.min širina (°) dolžina (°) Magnituda Globina Število žrtev Mw (km) območje pod dnom Marmarskega morja, Turčija pod morskim dnom, ob obali Čila 26. 9. 10.59 40,89 N 28,17 E 5,7 10 1 29. 9. 15.57 35,48 S 73,16 W 6,7 11 1 10. 10. 4.39 3,61 S 128,23 E 5,0 49 1 Paso, Indonezija 16. 10. 11.37 6,71 N 125,00 E 6,4 13 7 Columbio, Filipini 29. 10. 1.04 6,80 N 125,04 E 6,6 15 14 Bual, Filipini 31. 10. 1.11 6,91 N 125,16 E 6,5 10 10 Bulatukan, Filipin 4. 11. 22.43 18,58 S 175,27 W 6,6 10 7. 11. 22.47 37,81 N 47,56 E 5,9 10 8. 11. 10.44 21,95 S 179,51 W 6,5 577 12. 11. 10.10 3,57 S 128,30 E 5,1 46 2 Tulehu, Indonezija 14. 11. 17.40 1,62 N 126,41 E 7,1 22 1 pod morskim dnom, območje Indonezije 25. 11. 1.18 22,94 N 106,69 E 5,0 10 1 Xinjing, Kitajska 26. 11. 2.54 41,51 N 19,52 E 6,4 20 52 27. 11. 7.23 35,73 N 23,27 E 6,0 72 15. 12. 6.11 6,70 N 125,17 E 6,8 18 pod morskim dnom, območje Tonge 7 Hashtrud, Iran pod morskim dnom, območje Fidžija Drač, Albanija pod Sredozemskim morjem, blizu otoka Atikitera, Grčija 13 Magsaysay, Filipini Vir: USGS – U. S. Geological Survey SUMMARY In 2019 the inhabitants of Slovenia felt 134 earthquakes with hypocentre in Slovenia or its neighbourhood. The most powerful earthquake was the one near Ilirska Bistrica on 1 October at 22:24 UTC (on 2 October at 0:24 Central European Summer time). Its local magnitude was 3.4 and was felt with maximum intensity IV EMS-98. The inhabitants felt also seven more distant earthquakes, 5 with hypocentre in Italy, one in Bosnia and Herzegovina and one in Albania. There were 57 earthquakes in the world in year 2019 that either reached magnitude of 6.5 or more (5.5 for Euro-Mediterranean Region) or claimed human lives. The most devastating earthquake in 2019 happened on 26 November in Albania where 52 people were killed. The 26 may earthquake in Peru ranked first in terms of released energy, with a moment magnitude of 8.0. In 2019, earthquakes claimed at least 277 human lives. 141 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2019 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN THE YEAR 2019 Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar, Anjo Simčič1, Tom Koritnik1 letu 2019 smo poročali o dnevni obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Od začetka julija do konca oktobra, v času cvetenja ambrozije, smo dodatno spremljali cvetni prah v Brežiški kotlini. Zaradi prekinitev meritev v pomladanskem času, v prispevku ni pregleda pojavljanja cvetnega prahu v Lendavi. V 3500 Ljubljana Maribor Izola 3000 Število zrn/m3 2500 2000 1500 1000 500 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Slika 1. Potek povprečne dnevne koncentracije vseh vrst cvetnega prahu od januarja do oktobra 2019 Figure 1. Average daily concentration of pollen in the period from January to October 2019 V nadaljevanju je prikazan potek povprečne dnevne koncentracije posameznih vrst cvetnega prahu v obdobju od januarja do oktobra 2019. Teža sezone je v prispevku izražena z letnim seštevkom povprečnih dnevnih koncentracij cvetnega prahu posamezne vrste rastline, na letni ravni s skupnim seštevkom vseh vrst. Začetek sezone je določen z dnem, ko je presežen 1 % letnega seštevka, zaključena pa, ko je doseženih 95 % letnega seštevka določene vrste cvetnega prahu. V letnem pregledu ocenjujemo težo sezone 2019 glede na večletno povprečje, za izračun povprečnih vrednosti smo uporabili podatke od leta 2004 do 2018. Letni seštevek cvetnega prahu je bi v letu 2019 podpovprečen. Spomladi cveti večina vetrocvetnih vrst lesnatih rastlin, za katere je značilen dve- ali večletni ritem močnega cvetenja. V letu 2019 smo od povprečja nižji letni seštevek zabeležili za gaber, bukev in jesen, ki so v tem letu slabo cveteli, nižje količine od povprečja so bile izmerjene tudi za cvetni prah pravega kostanja. Jelša (Alnus) Najprej se je sezona cvetnega prahu jelše začela v Ljubljani, v začetku zadnje tretjine januarja, 14 dni prej kot je povprečje. V Mariboru smo zabeležili zamik sezone za 2 dni od povprečja, začetek je bil v začetku druge polovice meseca. Na Obali 22 dni kasneje kot je povprečje, v začetku druge dekade 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 142 Agencija Republike Slovenije za okolje februarja. Sezona je bila krajša od povprečja zaključila se je v prvem tednu marca. Teža sezone je bila nadpovprečna, letni seštevek je znašal od 163 % do 244 % povprečnega. 3000 JELŠA Ljubljana Maribor Izola 2500 Število zrn/m3 2000 1500 1000 500 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Slika 2. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu jelše od januarja do septembra 2019 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen in the period from January to September 2019 Pelin (Artemisia) Večino cvetnega prahu prispeva navadni pelin. Čeprav je pri nas pogosta rastlina, je bil letni seštevek dokaj nizek. V Ljubljani je bila sezona cvetnega prahu pelina zelo skromna, zato statistični izračuni sezone niso mogoči. Posamezna zrna so se začela pojavljati sredi julija, zadnja zrna so bila v zraku v septembru. Na Obali in v Mariboru se je sezona začela v tretji dekadi julija in kasnila za 7 do 10 dni glede na povprečje. Sezona se je zaključila v tretji dekadi septembra, na Obali se je sezona potegnila v oktober. Na celini je bila sezona podpovprečna, letni seštevek je znašal 41 % oziroma 68 % letnega, na Obali je bil seštevek nekoliko nad povprečjem. 20 PELIN Število zrn/m3 15 Ljubljana Maribor Izola 10 5 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Slika 3. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu pelina od januarja do septembra 2019 Figure 3. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen in the period from January to September 2019 Breza (Betula) Sezona cvetnega prahu breze se je začela v zadnjem tednu marca, v Ljubljani in Mariboru je bila zgodnejša za 6 do 8 dni, na Obali je zamujala za dva dneva od povprečja. Zaključek sezone je bil v začetku tretje dekade aprila, sezona je bila v Ljubljani in na Obali povprečna, v Mariboru pa 143 Agencija Republike Slovenije za okolje podpovprečna saj je letni seštevek je znašal 68 % povprečnega. Večino cvetnega prahu breze prinesejo na Obalo vetrovi iz zaledja. 600 BREZA Ljubljana Maribor Izola 500 Število zrn/m3 400 300 200 100 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Slika 4. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu breze od januarja do septembra 2019 Figure 4. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen in the period from January to September 2019 Beli/črni gaber (Carpinus/Ostrya) Sezona cvetnega prahu gabra se je začela 4–6 dni prej kot je povprečje, na vseh treh merilnih mestih sredi tretje dekade marca. Konec sezone je bil na celini povprečen, zadnje dni aprila, na Obali zgodnejši za 11 dni. Teža sezone je bila podpovprečna v Ljubljani smo zabeležili 38 %, v Mariboru 53 % in na Obali76 % povprečnega letnega seštevka. 800 Ljubljana Maribor Izola Število zrn/m3 600 BELI/ČRNI GABER 400 200 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Slika 5. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu belega in črnega gabra od januarja do septembra 2019 Figure 5. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus and Ostrya) pollen in the period from January to September 2019 Leska (Corylus) V nižinah je začetek sezone cvetnega prahu zgoden, še v zimskem času. Prvi začneta sproščati cvetni prah leska in jelša v dovolj dolgih otoplitvah z najvišjimi dnevnimi temperaturami nad 5 °C. V začetnem delu sezone so pogosti dnevi brez cvetnega prahu, sproščanje pa je povezano tudi z mikroklimatskimi pogoji in genetsko določenimi lastnostmi rastlin za zgodnje cvetenje. Leska potrebuje nekoliko manj toplote kot jelša, da začne sproščati cvetni prah. 144 Agencija Republike Slovenije za okolje Sezona leske se je v Ljubljani in na Obali začela sredi januarja, 10 oziroma 4 dni prej kot je povprečje. Kasnejši začetek smo zabeležili v Mariboru v prvem tednu februarja, 4 dni kasneje od povprečja. Višek sezone je bil v začetku druge dekade februarja in zaključek sezone na vseh postajah v prvih dneh marca. Sezona je bila povsod nadpovprečna, letni seštevek je znašal od 130 % do 144 % večletnega povprečja. 300 LESKA Ljubljana Maribor Izola 250 Število zrn/m3 200 150 100 28.10… okt 21.10… 7.10.… 14.10… 30.9.… sep 23.9.… 16.9.… 9.9.16 26.8.… 2.9.16 avg 19.8.… 12.8.… 29.7.… 5.8.16 jul 22.7.… 15.7.… 8.7.16 24.6.… jun 1.7.16 17.6.… 10.6.… 27.5.… 3.6.16 maj 20.5.… 13.5.… 29.4.… 6.5.16 apr 22.4.… 15.4.… 8.4.16 25.3.… 1.4.16 mar 18.3.… 11.3.… 26.2.… 4.3.16 feb 19.2.… 12.2.… 29.1.… 5.2.16 jan 22.1.… 15.1.… 8.1.16 0 1.1.16 50 Slika 6. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu leske od januarja do septembra 2019 Figure 6. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen in the period from January to September 2019 Jesen (Fraxinus) Jesen je v letu 2019 skromno cvetel, letni seštevek cvetnega prahu je znašal od 18 % do 34 % povprečja. Začetek sezone konec februarja in v začetku marca je bil na celinskih merilnih mestih zgodnejši za 16 do 19 dni od povprečja, na Obali se je sezona začela že v prvi dekadi februarja s sedemnajstdnevno zamudo glede na povprečje. Sezona se je zaključila povsod v prvem tednu maja s cvetnim prahom malega jesena. 120 JESEN Ljubljana Maribor Izola 100 Število zrn/m3 80 60 40 28.10… okt 21.10… 14.10… 7.10.… 30.9.… sep 23.9.… 16.9.… 9.9.16 2.9.16 26.8.… avg 19.8.… 12.8.… 5.8.16 29.7.… jul 22.7.… 15.7.… 8.7.16 1.7.16 jun 24.6.… 17.6.… 10.6.… 3.6.16 27.5.… maj 20.5.… 13.5.… 6.5.16 29.4.… apr 22.4.… 15.4.… 8.4.16 1.4.16 25.3.… mar 18.3.… 11.3.… 4.3.16 26.2.… feb 19.2.… 12.2.… 5.2.16 29.1.… jan 22.1.… 15.1.… 8.1.16 0 1.1.16 20 Slika 7. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu jesena od januarja do septembra 2019 Figure 7. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen in the period from January to September 2019 Platana (Platanus) Tudi pri platani smo zabeležili zgodnejši začetek sezone cvetnega prahu glede na povprečje, na celini v prvem tednu aprila, na Obali konec marca. Začetek je prehiteval povprečje za 4 do 10 dni, največ v Ljubljani. Sezona se je zaključila dva dneva hitreje kot je povprečje. Letni seštevek je bil povprečen, v Ljubljani je bil dvakrat večji od povprečja. 145 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 PLATANA Ljubljana Maribor Izola avg sep Število zrn/m3 400 300 200 100 0 jan feb mar apr maj jun jul okt Slika 8. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu platane od januarja do septembra 2019 Figure 8. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen in the period from January to September 2019 Trave (Poaceae) V skupino cvetnega prahu trav so vključene različne vrste, ki cvetijo od pomladi do jeseni. Začetek sezone v sredini zadnje tretjine aprila je na celini zamujal za 4 dni glede na povprečje, na Obali pa prehiteval za 3 dni. Tu se je sezona začela v začetku druge tretjine aprila. Zaključek sezone je bil kasnejši od povprečja, v Mariboru in Ljubljani v prvi polovici avgusta in na Obali v prvi polovici septembra. Teža sezone je bila povprečna. 250 TRAVE Ljubljana Maribor Izola Število zrn/m3 200 150 100 50 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav od januarja do septembra 2019 Figure 9. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen in the period from January to September 2019 Koprivovke (Urticaceae) V to družino štejemo cvetni prah kopriv in krišine. Sezona cvetnega prahu koprivovk je bila zgodnejša glede na povprečje v Ljubljani in na Obali za dva tedna, v Mariboru za cel mesec. Na celinskih postajah se je začela v začetku tretje dekade aprila, na Obali v začetku aprila. Zaključek sezone je bil za teden dni zgodnejši od povprečja, v Ljubljani in Mariboru v prvi tretjini septembra, na Obali konec druge tretjine meseca. Sezona je bila nadpovprečna, letni seštevek je znašal od 120 % do170 % povprečja. 146 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 KOPRIVOVKE Ljubljana Maribor Izola avg sep Število zrn/m3 400 300 200 100 0 jan feb mar apr maj jun jul okt Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk od januarja do septembra 2019 Figure 10. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen in the period from January to September 2019 Cipresosvke/tisovke V skupino cipresovk in tisovk je uvrščen cvetni prah dveh družin golosemenk, zrna so si morfološko podobna do te mere, da se jih med seboj ne more ločiti z uporabljeno metodo analize. V Ljubljani in Mariboru obremenitev zraka doseže najvišje vrednosti, ko cvetni prah sprošča tisa, na Obali pa ciprese. Sezona cipresovk in tisovk se je v Mariboru in Ljubljani začela v začetku zadnje tretjine februarja z dobrim tednom zamude glede na povprečje, na Obali konec prve tretjine februarja, 11 dni kasneje od povprečja. Sezona je bila na vseh merilnih mestih nadpovprečna, letni seštevek je znašal od 157 % do 195 % povprečnega. Zaključek sezone v drugi tretjini aprila je bil za dobra dva tedna zgodnejši od povprečja. 2400 CIPRESOVKE Ljubljana Maribor Izola 2000 Število zrn/m3 1600 1200 800 400 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk od januarja do septembra 2019 Figure 11. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae and Taxaceae) pollen in the period from January to September 2019 147 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Letni indeks v letu 2019 in povprečje obdobja 2003–2018 cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani in Mariboru Table 1. Annual index in 2019 and 2003–2018 average of airborne pollen in Izola, Ljubljana and Maribor Izola Ljubljana Maribor povprečje 2019 povprečje 2019 povprečje 2019 67396 937 47694 1794 59957 2358 45770 3837 51207 4186 48748 10196 415 46 1190 50 748 216 1435 89 1063 306 1505 209 317 6835 297 5225 4291 5245 4356 2000 5030 3997 3399 2115 936 777 555 1011 2939 1368 2257 1828 2647 1158 1153 1663 12588 364 24547 40 4060 1296 7047 34 2491 1762 3920 49 jesen oljka 4325 1564 757 1759 1792 359 1669 574 bor trpotec 3765 344 4777 693 3818 517 4248 950 4772 526 5634 920 platana trave 490 2331 529 2556 1437 3251 3135 3481 521 3357 548 3481 topol hrast 453 2685 765 2929 717 2128 1285 2151 1247 2930 1727 2617 72 40 82 725 132 791 84 793 131 721 103 1046 3079 5203 3691 5292 5800 6889 letni seštevek jelša ambrozija pelin breza beli/črni gaber pravi kostanj leska cipresovke/tisovke bukev kislica vrba koprivovke Ambrozija (Ambrosia) V Sloveniji je splošno razširjena ena vrsta tega rodu, pelinolistna ambrozija. Je invazivna vrsta in se še vedno širi na nova rastišča. Ambrozijo smo spremljali na petih merilnih postajah: Izola, Ljubljana, Maribor, Lendava in Brežiška kotlina. Sezona se je najprej začela v Lendavi, Brežiški kotlini in Mariboru v prvem tednu avgusta, na ostalih dveh postajah s tedenskim zamikom. 750 AMBROZIJA Ljubljana Maribor Izola Brežiška k. Lendava Število zrn/m3 600 450 300 31.10… 29.10… 27.10… 25.10… 23.10… okt 21.10… 19.10… 17.10… 15.10… 13.10… 11.10… 9.10.19 7.10.19 5.10.19 3.10.19 1.10.19 29.9.19 27.9.19 25.9.19 23.9.19 21.9.19 sep 19.9.19 17.9.19 15.9.19 13.9.19 9.9.19 7.9.19 11.9.19 5.9.19 3.9.19 1.9.19 30.8.19 28.8.19 26.8.19 24.8.19 22.8.19 avg 20.8.19 18.8.19 16.8.19 14.8.19 8.8.19 12.8.19 6.8.19 10.8.19 4.8.19 2.8.19 31.7.19 29.7.19 27.7.19 25.7.19 23.7.19 21.7.19 jul 19.7.19 17.7.19 15.7.19 13.7.19 9.7.19 7.7.19 11.7.19 5.7.19 3.7.19 0 1.7.19 150 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije od začetka julija do konca oktobra 2019 z dodatno postajo v Brežiški kotlini Figure 12. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen with included data from measuring site in Brežiška kotlina in the period from July to October 2019 148 Agencija Republike Slovenije za okolje Sezona je trajala še prvih deset dni septembra, v Brežiški kotlini 10 dni dlje. V Lendavi se je sezona podaljšala v prvi teden oktobra. Teža sezone je bila nadpovprečna, letni seštevek je znašal od 140 % do 290 % povprečnega. V Lendavi smo letos tretje leto merili cvetni prah v zraku, letni seštevek je bil nižji kot v predhodnih dveh letih. Oljka (Olea) Začetek sezone v zadnji tretjini maja je kasnil za 19 dni glede na povprečje, zaključek sezone sredi junija je bil za slab teden kasnejši od povprečja. Letni seštevek je bil nekoliko nad povprečjem, najvišje obremenitve so bile v prvi polovici junija. Interaktivni zemljevid postaj) Posnetek zaslona interaktivnega Svetovnega zemljevida postaj za sledenje cvetnemu prahu in sporam gliv. Na sliki so prikazane postaje opremljene s Hirstovim tipom vzorčevalnika. Spletni zemljevid se lahko poveča do ulične ravni in vsebuje podrobnejše informacije o vsaki postaji. Najdemo ga na povezavi https://www.zaum-online.de/pollen/pollen-monitoring-map-of-the-world.html. Slika 13. Zaslonski posnetek interaktivnega Svetovnega zemljevida postaj za sledenje cvetnemu prahu in sporam gljiv, vir: https://www.zaum-online.de/pollen/pollen-monitoring-map-of-the-world. html Figure 13. Worldwide Map of Pollen Monitoring Stations; source: https://www.zaum-online.de/ pollen/pollen-monitoring-map-of-the-world.html SUMMARY The article presents the main characteristics of the pollen season in the year 2019. The pollen measurements has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, in Maribor, and in Lendava (data from this measuring site are incomplete, therefore not presented on the figures). An additional measuring site was operated in Brežiška kotlina on the border of the region with high concentration of Ragweed pollen. 149 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Terezija Sinjur Cerkniško jezero s Slivnice (1114 m), 14. december 2019