Za poduk in kratek čas. Turki pa bratje naši jugoslavjanski. Da mi padnc kaplja od obUka, Nikdje nebi na zemlju padnula Dn na kotija ali na Turuina, Na Turška bijela šatora. Srbske pjesme II. III. Niz Pančeve in Smedereva pri Orsovi zapuati široka Donava naao Avstiijo in nekoliko nižje tudi sosedno nam Srbijo ter se vali med Rumunakim in Turškim naprej v Crno tnorje. Na levi straui ima Ruuiunijo na desni pa tužno Bolgarijo, ki neizreeeno trpi pod turškirn trinoštvom. Kraj Donave so Turki postavili močne tidnjave Vidin, Nikopolje, Ruščuk in Silistrijo. Pri Nikopolju je bila 1. 1396. tista uesrečna bitka, v katerej je silui snltau Bajeeid 100.000 inož močuo vojno cesarja Sigmunda strahovito razbil; 20.000 Kristiianov je (ibležalo; blizu tdliko je bilo vjetib; Signiund je 8 celjskim grofum Hermanom koiuaj utekel 6rez Donavo v revnera čolniču. Vsled te bitke so turški roparji na svojih kot blisk bitiih konjih poplavili Ogersko, Slavopijo in Hivatsko in pridrli dn Ptu.ja, ga v naakoku vzeli, izropali, užgali ter iz me*ta in okolici 16.0U0 duš, mož, žensk in oti ok z živiuo in diugim imetjem vred odgnali na Tur-ko; n^kaj ao jih prodali v Carigrad, druge pa kot air/.nje odpnslaii v Malo-Azijo. Prerl izlivocn v Cmo mdrje se Donava >azcepa na 7 precej velikih 8trug. Med temi je eamo eua, namre5 sulinska. plovna za velike ladje Crno morjeje kakih 44.000 Diuil.i velika mdrska planjava, ki ima proti severn iu vzhndn Rusijo, proti juga in zapadu pa Turčijo. Od sulinske Ktruge kakib 100 ur proti .jupu sc pride do carigradskega preliva, t. j. do ozke, komaj 500 korakov široke morske struge med Evropo in Azijo. Struga je 6 ur dolga in ravno tam, kder se za6ne nekoliko zopet, raztezati, na evropaki strani stoji kraljica vaeh jutrovih mest, 2534 let stari — Carigrad ali Konatantinopel, glavuo mesto Turčije, sedež turških sultanov. Turki ga imenujejo Iatatnbul. Mesto ima prekrasno lego in šteje više 1 milijon ljudi. Pozidali ga niao Turki, arapak greški naseljenci 1. 658 pred Kristnsom ter ga imenovali Bizaution. Prvi kristijanski rimski cesar, Konstantiu Veliki, mu je dal ime Konstantinopel, t. j. Konstantinovo mesto; Slavjani mu pa sploh pravimo Caiigiad, t. j. cesarjev grad. Mesto slovi zarad prekrasne svoje lege, a nekdaj za riruakib in greškib ceaarjev je alovelo tudi zarad svoje znotranje lepote, snage, bogastva, palac, trgov, gledališ6, samoatanov in cerkva. Najlepša je bila cerkva sv. Sofije, od cesarja Justinijana pozidana. Sedajjevse drngače. Pod turškirn barbai-Btvom je po mestu V8e grozno nesnažno in zanemarjeno. Kiiž, ki se je nekdaj svetil nad ceikvijo sv. Sufije, so Turki sneli in na njo posadili poluruesec, znamenje mobamedan8tva in barbarstva; hisa božja se je apretneoila v turško sbodnico ali uuošejo; dvor kračanskib cesarjev pa je postal sedež oamanskib sultauov, ki so od oudot polovico Evrope pustošili, dokier se njibova sila ui razbila ob zidoviu Duoa.ja pod mečem poljskega kralja Sobijeskija I. 1683. Od tiste aiečue dobe je turška siia začela pešati in bilo bi nje žo davno kouec, ako nje nebi sebi6ni evropski dižavniki, kralji in ceaarji podpi.ali. Turške drubali uiso bile v Evropi douaa. Prava domoviua jim je bila turkomanska planjava med Hvalmskim moijeni do zuožja siedujeazijskih plauin. Tam 80 se Bog vedi koliko stotin let klatili kot pastirskc rodbine. Najvecje bogastvo so jiiu bili ua pol divji kouji. Poprijeli so se naposded mobamedanske vcre, 6e naglo vzdiguoli in mimo gore Araiat, kder je nekdaj atala N<>etova ladja, pnloruastili v Aimenijo na 50.000 kon.jih. Pezne.je so prodrli v Malo-Azijo. kjer )e jibov poveljnik 0*uiau I ustauovil prvič turško državo iu tako postal oče vsein dosedanjim turškiin 8ultanoui. Iz Male-Azije ao potera Tarki čiez ozko morsko strugo Helespont 1. 1356 prvič pribruli v Evropo in zaporedotua p<>d)armili večuo nealožne Bolgare, Vlabe, Srbe, Albaneze in naposled 1. 1453 vzeli Carigrad. Poslednji greški cesar Konstantin XIII. ae je junaško branil, dokler se ni mrtev zgrudil raz zida. Sultan Mobamed II. se je tedaj preselil v ceaarsko palačo ter pri vhodu izustil oaabne besede: rkakor je le en sam Bog v nebesib, tako mora biti tudi na zemlji le eu goapodar; vse 8e mora polumesencu uklanjati." (Nastavek prih.) Smešničar 35. Bila je goapodična, ki je rada prismuknjene povesti prebirala, par francoakih besed 8e naučila, po glasoviru (fortepiano) sCipala in zraven prav po mačkinje mijavkala. Druga rev5e ni vedlo ničeaar, kakor k ve5em ae na drago obleko mialiti. Kuhnja, gospodinatvo bilo jej je nepoznano. Pripetilo se je, da je moža vlovila. Kot rnlada gospa je nekokrat z deklo pricepetala na trg. Brž zagleda precej drobička jajca v koaari neke kmetice ter zaSne nevoljna vrešati: njojtnene, kako neumni ate pač kmetaki l.judje; ali niste zauaogli drobička jajca še par dni na gnezdu pustiti, da bi bolj na debelo vzrastla?"