Naročnina
pnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedellska Izdala celole.no vJugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo lOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 In 2D.ve£|l oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-SO, velik! po 3 In Л Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din D Pri veCiem a naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeDKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici št. 6 /71 Rokopisi se ne vračalo, acfranlelrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 32&
Političen list xa slovenski narod
Uprava le vKopttarJev! ul.št.B - Čekovni račun: Clubllana Stev. lo.eso In 10.349 xa Insérai ci. Saralevo št. 7 363. Zagreb št. 39.011, Praga In Dunal št. 24.797
Videat consul.'
Kar se je nedavno odigralo v Istri, je zopet obrnilo nase pozornost celega jugoslovanskega sveta. Škof, visoko kulturen Italijan, je moral izreči cerkveni interdikt nad župnijo, kjer so zločinske tolpe, ki so v službi fašizma ali vsaj pravijo, da so, stregle po življenju župniku, oskrunile cerkev ter si dovolile še druga nasilja, onemogočujoča mirno in dostojno vršenje dušnega pastirstva. Mi smo ta dogodek obširno opisali, da se vidi, kako ničevi so razlogi, radi katerih se preganja slovanski živelj v novopridobljenih pokrajinah Italije. Župnik omenjene župnije je beneški Slovenec, torej državljan še stare Italije, ki se mu ne more očitati niti senca kakšnega ire-dentizma, ker so beneški Slovenci znani po svojem izredno globokem italijanskem državljanskem patriotizmu. Njegov edini greh je bil, da ni na ljubo maloštevilne sodrge, sestoječe iz samih zločinskih tipov, ki niso niti Italijani, ampak izprijeni domačini, preko svojega najvišjega cerkvenega predstojnika in proti volji vsega prebivalstva kratkonialo odpravi slovenskega jezika iz cerkve. Korektnost njegovega postopanja je jasno razvidna iz stališča, ki ga je zavzel njegov škof, ki po svojem visokem domoljubju in čuvstvovanju stoji med prvimi dostojanstveniki in kulturnimi faktorji Italije v novih provincijah.
Krkavški slučaj govori cele knjige o postopanju osvojileljev napram domorodnemu slovanskemu prebivalstvu Istre in Primorja sploh. Dočim so drugi kulturni narodi, vsaj v zadnjih vekih, širili svoj vpliv med osvojenimi vsaj pretežno po kulturnih sredstvih, so italijanske vlade segle v prvi vrsti po najsu-rovejši sili, zlasti pa je fašizem v tem oziru razvil teror v polnem obsegu. Mirno in krotko slovansko ljudstvo se strahuje s požigi, poboji in kazenskimi pohodi kakor da se Istra nahaja v Afriki. Najgrše pa je, da se fašizem pri tem poslužuje izvržkov slovanskega po-koljenja, ki si izposlujejo odpuščanje svojih jrehov s tem, da vstopijo v tako zvane ukva-5re, kjer dobe orožje in s tem svobodno pismo sa nadaljevanje svojih zlodejanj. Ako bi se pri italijanskem fašistu lahko še predpostavljal dober patriotičen namen, se pri teh slovanskih odpadnikih, ki so bili že narodni Slovenci, zdaj slovanofili, zdaj avslrijakanti, Saših italijanaši, časih spet najjarejši narod-ijaki, v vsakem slučaju pa liberalni ali libe-raloidni brezverci, ne more govoriti o drugem iakor o cilju zadostili vsakokratnim zločinskim nagonom, osebnemu maščevanju, želji po )blasti in njeni zlorabi ter podobnim name-ram, lastnim vsem potepuhom, nepridipravom n moralno izkvarjenim elementom iz nižin laroda. Najgrše pa je še to, da italijanski )blastniki značaj teh banditov dobro poznajo n da se jim osebno gnusijo, da pa jih vseeno zrahljajo v namen »šarjenja italijanske kul-:ure«. Da imajo te barabe posebno slast na luhovnike, ne izvira toliko iz tega, da je du-lovnik Slovan, ampak iz sovraštva do duhov-lika kot takega, ki je izživljanju njihovih nemoralnih instinktov in zavladanju zločincev lad ljudstvom na potu.
Mi se obračamo naravnost na šefa italijanske vlade, g. Mussolinija, in ga vprašamo, Ja-li mu je vse to znano in da-li on to odobrava? Ne da bi razpravljali o načinu, kako ie duce strmoglavil v resnici gnili liberalizem in njegov socialistični izrastek v Italiji, n ne da bi uvedli na tem mestu diskusijo o lopustnosti ali nedopustnosti diktatorskih mesa in diktature sploh — moramo izreči svoje odkritosrčno prepričanje v trdni namen gosp. Vlussolinija, da napravi konec anarhizmu tuli v fašistovskem pokretu, ki se mora, ako lioče obstati, iz revolucionarnega razviti v lormalen, vraščen v ves politični iu kulturni organizem italijanskega naroda. Zato pa nam ie nerazumljivo, kako morejo predstavitelji j. Mussolinija v Primorju trpeti ali celo podpirati tako zvani škvadrizem, ki uničuje vse politične, kulturne in moralne vrednote, sramoti Italijo, v očeh prebivalstva popolnoma vompromihije njene politične in kulturne cilje ter jih preje ovira nego pospešuje. Kajti s Skvadrizmom se prebivalstvo ne pridobiva, impak le poglobljuje njegovo čuvstvo suženjske odvisnosti, nesvobode in neenakopravnosti, ter zgolj pod pepelom nelijo sovražna in odbijajoča čuvstva. To je tembolj čudno, ker Italija razpolaga vse z drugačnimi sredstvi svoje bogate zgodovine in izoniike, da itak skrajno sprejemljivo in mehkočutno slovansko prebivalstvo naveže na državo, ne pa da mobilizuje proti njemu izrode iz njegovih lastnih vrst — metoda, ki so se je posluževali ie belokoži kolouizatorii napram druaobarvne-
mu prebivalstvu v Indiji ali pa na Kitajskem in to v prvih stoletjih osvajanja!
Šef italijanske vlade, ki se mu ne more odrekati genij, bi pa moral pomisliti tudi to, da more ravno gonja proti duhovščini v Istri roditi samo slabe sadove. Tu moramo g. Mus-soliniju vzeti vsako iluzijo: z italijansko duhovščino se slovansko prebivalstvo v Primorju nikoli r* bo pomirilo, naj se sicer še tako prilagodi razmeram. Italijanski duhovnik je v slovanskih krajih popolnoma nesposoben za vsako kulturno poslanstvo in bo, če ne predmet sovraštva, pa predmet popolne brezbrižnosti. Pri tem bo ravno njegovo dušnopastir-sko zvanje najbolj trpelo in g. Mussolini, ki polaga toliko važnost na katoliške kulturne in moralne vrednote, bo videl v obmejnih po-
Bclgrad, '26. febr. (Izv.) Tudi današnji dan ni potekel brez senzacij. Senzacija dneva je bil govor radičevca poslanca dr. Basa-r i č k a, ki je bil dosedaj najglasnejši in je najbolj napadal notranjega ministra. Na današnji seji pa je govoril popolnoma nasprotno v prilog notranjega ministra in proti obtožbi! Ob priliki njegovega govora je prišlo do burnih prizorov. Radičevci so ga napadali in zahtevali, da preneha govoriti. Očitali so mu, da ne ve, kaj govori.
HRUPNA OBRAČUNAVANJA MED DR. ŽA-NICEM IN RADIKALI.
Seja sama je stala istotako pod vtisom poslednjih dogodkov. Obisk je bil rekorden. Pred dnevnim redom je govoril sam. dem. dr. Demetrovič z ozirom na sinočnji slučaj in dejal, da ni imel namena vlačiti kralja v debato in da ni mislil na krono, kakor je to predsednik vlade v svojem govoru dejal.
Nato jegovoril dr. Zanič (HFSS) proti kršitvi poslovnika na sinočnji seji. Pri njegovem govoru je prišlo do velikega kravala. Radikal Ko basi ca mu je zaklical: »Ti boš dobil batine!« Zanič mu odgovori: »Vi ste poti si vucibatinak Po teh besedah je Zanič ti si vusibatinak Po teh besedah je Zanič skočil na poslanca Kobasico in ga hotel pre-tepsti. Priskočili pa so drugi poslanci in oba ločili. V največjem kravalu in nemiru je Zanič protestiral proti kršitvi poslovnika.
Proti kršitvi poslovnika je govoril tudi demokrat Pera M a r k o v i č, nakar je kratko odgovarjal predsednik vlade Nikola Uzunovič, ki je trdil, da opozicija zlorablja pravice, ki jih ima. Kakor se sedaj postopa, tako se ne sme postopati. Skupščina se ne bi smela motiti v normalnem delu. Na dnevnem redu so važni državni posli. Zato dela opozicija sebi in državi slabo uslugo.
SENZACIONALEN NASTOP DR. BASARIČKA.
Nato je zbornica prešla na dnevni red. Prvi je dobil besedo radičevec dr. B a s a r i č e k, Takoj v začetku je trdil, da notranji minister Boža Maksiniovič ni kriv, ampak krivo je uradništvo. »Tako je k so burno aplavdirali radikali in se sladko smejali. Nastali so veliki prepiri. Radičevci so vstajali in zapuščali svoja mesta. »Ti ne znaš govoriti! Odstrani sek so kričali dr. Pernar in radičevci. Svojega tovariša dr. Basarička so poskušali zvleči z govorniškega odra. »Ta ne ve, kaj govori!« je ogorčeno vzklikal dr. Krajač. »Vrzite ga z odra!« so kričali radičevci. — »Vi rušite svojo obtožnico!« je klical dr. Bazala. — »Kaj je temu človeku?« so vpraševali v opoziciji. — »Kaj je to?« se slišijo glasovi, dočim radikali burno aplavdirajo. >Ni pri zdravi pameti!« odgovarja dr. Pernar. »On ne govori v našem imenu!« kliče dr. Kežman.
Dr. Basariček v največjem nemiru nadaljuje, češ da minister ni kriv, da on ni dajal takih naredb in da istotako ni kriva radikalna stranka. Radikali burno aplavdirajo. Radičevci protestrajo in mu pretijo, da bo izključen iz stranke, Basariček kljub temu nadaljuje, češ da je prepričan, da v radikalni stranki še vedno živi stari duh radikalne stranke. Radičevci zapuščajo dvorano in odhajajo v klub, kjer se je vršila kratka seja, na kateri se je načelno sklenilo, da so dr. Baearičok izključi iz kluba.
krajinah vzraščati iz gospodarsko osiromašeno in demoralizirane srede brezverstvo, indi-ferentizem in liberalizem ter anarhične in boljševiške instinkte. Če hoče to doseči, naj le ižžene poslednjega domorodnega duhovnika čez meje Italije in izroči Istro v oblast mračnim elementom !
Za danes toliko. Prihodnjič hočemo opozoriti šefa italijanske vlade na sedanji mednarodni položaj in na veliko vrednost, ki jo ima za Italijo prijateljstvo Jugoslavije, ki je popolnoma odvisno od tega, kako se postopa z našimi brati v Italiji. Mogoče se bo odgovorni voditelj italijanske zunanje politike tudi nad tem zamislil. Vsekakor pa je želeti, da ne pusti v Istri besede iz slovanskih odpadnikov sestoječi sodrgi rojenih delikventov.
Dr. Basariček med tem nadaljuje. Nepoklicani so prišli in obtožili Maksimoviča. To so intrige, ki jih je treba v interesu države odpraviti. V zelo ostrem tonu govori proti tistim, ki so vložili obtožnico. Med tem se je v Radičevem klubu končala seja.
BUNJEVCI PROTI RADIČEVCEM.
Besedo je dobil Bunjevec radikal Marko J u r i č. V svojem govoru trdi, da so radičevci Bunjevce terorizirali in da izhaja vse zlo ravno od njih. Navaja nekatere slučaje terorja, ki ga izvršujejo pristaši Radičeve stranke. Državni organi so na mestu in se ne morejo boriti proti terorističnemu gibanju Stjc-pana Radiča.
IZJAVA RADIČEVSKEGA KLUBA.
Nato je dobil besedo radičevec dr. B a n -ković, da da izjavo v imenu kluba HSS. Ta izjava proti dr. Basaričku se glasi: »V imenu Narodnega seljačkega kluba mi je čast dati sledečo izjavo: V teku debate o obtožbi proti notranjemu ministru je govoril dr, Basariček o vsem in o najrazličnejših stvareh na način, ki ni v skladu s politiko in pojmovanjem Narodnega seljačkega kluba in HSS sploh, glede tega predmeta še posebej. Narodni se-ljački klub bo o dr. Basaričku nujno sklepal šc danes, ne da bi se spuščal v to, kaki motivi so vodili dr. Basarička pri tem nastopa.«
Dušan Boškovič je v svojem govoru po svoji stari navadi energično napadal radikale. Govoril je o strahotah v Vojvodini, navajal razne slučaje terorja policijskih oblasti. Pravi, da je teh slučajev v Vojvodini zelo veliko. Navaja šc nekatere takšne slučaje, radi česar je prišlo do hrupnih prizorov.
Po njegovem govoru je Boža Maksi-m o v i č odgovarjal dr. Pernarju, ki je vzkliknil, češ da je spioniral dr. Pernarja. To je laži Nasprotno, Pernar je špioniral druge. Ko je bil državni podtajnik, je uvedel poseben režim. Maksimović navaja nekatere slučaje Pernar-jevega terorja.
Popoldne ob 2. uri se je seja prekinila.
Popoldanska seja.
Popoldne ob 4 se je seja nadaljevala. Prvi jc govoril dr, P c r n a r v obrambo obtožnice. Trdil je, da je vse, kar je v obtožnici navedeno, resnično in da je on preiskavi osebno prisostvoval. Z Ozirom na to, da je potrebno in nujno, da se notranji minister Maksimovič obtoži.
Prijavljeni so šc trije govorniki. Radičevci so svoje govornike, katerih je bilo še šest, odjavili, ker so se bali, da ne bi govorili v istem smislu, kakor dr. Basariček. Dr. Basariček, ki se smatrtt kot intelektualni voditelj kluba, ga jc polomil. Zato sc upravičeno bojijo, da ne bi drugi govorniki, ki niso na taki intelektualni višini, kakor dr. Basariček, napravili šc slabšega vtisa. Kot tretji je govoril zemljo-radnik
VUJIĆ.
V krepkih izrazih je napadal notranjega ministra radi nasilij, ki jih izvaja nad prebivalstvom, posebno v Vojvodini. Tudi on jc navedel razne slučaje, s katerimi je poskušal dokazati, da danes v naši državi ni več varnosti, ne za življenje, nc za imetje tistih, ki ne pripadajo vladnim strankam. On je za to, da
se s takšnim režimom napravi energičen konec. Kot krivca smatra notranjega ministra. Izjavlja, da bo glasoval za to, da se notranji minister izroči sodišču.
PAVLE RADIČ NAPADA LJUBLJANSKEGA KNEZOSKOFA.
Poslednji govornik je bil radičevec Pavle Radič. Poslanci so ga pozdravili s klici: »Živio agent za mašine!« »Živio republika!« Govoril je nad dve uri. V svojem govoru je premleval razne teorije o demokraciji, parlamentarizmu, bistvu svobode, itd. Pri nas je demokracija v nevarnosti. V nevarnosti je zato, ker so na delu razne sile, ki hočejo uničiti največje pridobitve demokracije. To je, razgnati hočejo parlament, uničiti parlamentarizem, ki jc bistvo in podlaga vsake demokracije. Pri nas ne vlada svoboda, marveč bajonet. Čeprav imamo ustavo, vendar se ne izvaja. Ustavo je treba izvajati, izvrševati. »Ustava ne sme biti isto, kar so nauki katoliške vere, ki so tudi zapisani, pa jih nihče ne spoštuje,« je jako neslano dejal Pavle Radič,
Nato se je Pavle Radič spustil na kritiko vlade. S posebno naslado je napadel ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Prihajajoč na sedanjo vladno koalicijo je govoril namreč o tem, da je ta sedanja vlada »vlada rimskega pravo-slavja«. Zanimivo bi bilo vedeti, kako izgleda radikalna nacionalna politika, ki se je mogla v tej koaliciji ustvarjati šele potem, ko sta škof dr. Jeglič in Rim dala svoj pristanek. (Medklic: »To je neumnost! Ravno sedaj nam je papež iz Rima telefoniral, kako moramo glasovati!« Med poslanci SLS in radičcvci je prišlo do ostrega prepira. Poslanec Vesenjak zakliče Pavlu Radiču: »Pustite zaslužnega in poštenega človeka v mirti! Vsa vaša porodica ni za ljudstvo in za kulturo storila niti deseti del tega, kar je storil en sam Jeglič!« Radičevci protestirajo. Padajo zelo grdi medklici proti duhovščini in proti našemu pastirju, za kar dobivajo radičevci temeljite odgovore od poslancev SLS. Nad surovostmi radičevcev se je zgražala cela skupščina.)
Pavle Radič nadaljuje: SLS ima namen na ta način rešiti avtonomijo. Na ta način so rešili par milijonov za ceste in zadruge. (Ponovni protesti poslancev SLS.) Morda so rešili, pravi Pavle Radič, tudi to, kar so zahtevali za časa volitev, namreč svobodo za katoliško duhovščino, da smejo s prižnice govoriti tudi o politiki.
Ta prikrita denuncijacija jc ponovno razburila poslance. Nastal je velik prepir. Šele po dolgem času je mogel Pavle Radič nadaljevati govor, v katerem se je branil očitkov nasilij radičevcev. Izgledalo je tako, kot da sta on in njegov stric na obtožni klopi, nc pa Boža Maksimovič. Za njim je govoril
MILOVAN ŽANIĆ (HFSS).
V svojem govoru je navajal nasilja, ki se pri nas izvajajo. Ta sistem nasilja se je posebno dobro videl pri volitvah 1. 1925. Poslanec Zanič opisuje nasilja, ki jih je takrat Maksimovič izvršil nad hrvatskim ljudstvom. O obtožbi ni spregovoril niti besedice, kar je razumljivo. Privatno je namreč izjavil, da se o taki obtožbi ne sme izgubljati besed, ker je tako slaba.
VLADA OBSOJA VSAKO NASILJE.
Po govoru poslanca dr. Milovana Zaniča je dobil besedo minister za agrarno reformo Milan Simonović, ki je z ozirom na to, da posamezni govorniki še vedno govorijo o So-koloviču, vstal in izjavil, da je vlada že davno jasno povedala, da obsoja vsako nasilje in da je tudi v konkretnem slučaju glede Sokolo-viča storila svojo dolžnost. Sokolovič je upokojen. Proti njemu se je uvedla preiskava. Zato je od opozicije nelojalno, če o tem še govori. Še večji škandal, ki ga je opozicija izzvala, je škandal z Rističem. Škandal je tako velik, da danes njegovih posledic še ne moremo videti. Parlamentarizmu se je dala največja klofuta, kar si jo moremo misliti.
Vsi ostali govorniki so se odrekli besedi. Niti notranji minister ni smatral za potrebno, da bi ponovno govoril. Zato sc je ob pol 10 pričelo glasovanje. Za kontrolorje glasovanja so bili izvoljeni poslanci Škulj, Aca Aksijcnti-jevič in Luka Pleskovič.
IZID GLASOVANJA.
Vsega skupaj je glasovalo 286 poslancev. Od teh je glasovalo proti obtožbi 152 poslancev, za obtožbo pa 134 poslancev. Z ozirom ua to fv obtožnica odbita.
Radikali so rezultat sprejeli z burnim aplavzom. Prihodnja seja bo v pondeljek ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o proračunu.
Obtožnica proti Maksimoviću odklonjena.
RADICEVEC DR. BASARIČEK BRANIL MAKSIMOVIČA. — IZBRUHI PAVLA
RADIČA PROTI ŠKOFU DR JEGLIČU IN SLS. VLADA OBSOJA VSAKO NASILJE. — OBTOŽBA ODKLONJENA S 152 GLASOVI PROTI 134.
Sokolovič upokojen in obtožen.
50 milijonov dinarjev za pokritje škode
po poplavah.
REGULACIJA SAVE, DRAVE IN DONAVE. CESAR RR VLADA NI MOGLA CELO LETO, TO JK DOSEGEL MINISTER DR. KULOVEC V PAR TEDNIH.
Belgrad, 26. februarja. (Izv.) V finančnem ministrstvu se jo danes vršila konferenca, kateri so prisostvovali finančni minister dr. Bogdan Markovič, kmetijski minister dr. Franc Kulovoc, minister za ngrarno reformo Milan Simonović, glavni ravnatelj Poštne hranilnice in glavni ravnatelj Hipotekarne banke. Razpravljali so o posojilu, ki ga naj dobe vodne zadruge v Bački, Banatu in Baranji, da bi se s tem denarjom pokr.la škoda vsled poslednjih poplav, da bi se izvedla vsa potreb-
na dola in da bi не r bodočo obvarovali pred temi nesrečami. Zedinili so se, da dobi Hipotekama banka 50 milijonov din&rjev posojila, ki jih bo potem posodila vodnim zadrugam. Ta transakcija so bo izvršila prve dni prihodnjega tedna. Na isti konferenci se je razpravljalo o kreditih za uravnavo rek Drave, Savo in Donavo. Tudi v tem pogledu se je dosegla načelna enotnost. Končnoveljavno se bo to vprašanje rešilo prihodnje dni.
500 miiiî'onov za ceste.
VLADNA AKCIJA ZA POPRAVILO IN ZG ILADiiO CEST. — ZA ZMANJŠANJE BKEZ-POSELNOSTI.
Belgrad, 26. februarja. (Izv.) V finančnem ministrstvu pripravljajo zakon za notranje posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev. Ta denar bi so porabil za popravo cest in za zgradbo novih cest Namen je tudi ta, da bi so ustvarila možnost dela in da bi sc ilalo ljudem zaslužiti. Na drugi strani pa, da bi se denar, ki leži v vidikih množinah v bankah, na ta način degažiral. Posojilo se bo izdalo v obligacijah po ugodnem kurzu.
Kmetijski kredit.
Bolgrad, 26. februarja. (Izv.) Prihodnje dni se bo vršila seja odbora za kmetijski kredit. Zavzelo se bo stališče, ali je sploh mogoče ta zakon izvesti, ali ne bi bile potrebne spremembe.
Za rešitev preisdolženih kmetij.
Belgrad, 26. februarja. (Izv.) V finančnem
ministrstvu se resno bavijo z vprašaujem, kako bi se velika zadolženost kmetov v raznih krajih, kjer so kmetje zadolženi na menice, razbremenila in ti dolgovi spremenili v hipo-tekarne. Finančni minister bo najbrž v kratkem prišel s konkretnimi predlogi.
Borci za Slovenijo.
Včcra; smo poročali o intervenciji poslanca Kremžarja pri finančnem ministru radi postopanja finančnega delegata Savnika. Jugoslovanski klub je namreč zvedel, da je finančna delcgacija izdala podrejenim uradnikom tajna navodila, naj se sedaj davki z vso : strogostjo in ostrostjo zopet izterjavajo. To se , je zgodilo v zadnjem času, odkar je SLS na vladi. Ko je predsedstvo jugoslovanskega klu- ! ba za to stvar zvedelo, je pri finančnem mi- 1 nistru takoj energično protestiralo, in da po- 1 speši zahtevani protiukrep, je poslanec Krem-žar pri finančnem ministru še posebej interveniral. Uspeh tega energičnega nastopa našega parlamentarnega zastopstva je ta, da je finančni minister že izdal okrožnico vsem finančnim delegacijam z nalogom, da se poslej ne sme izterjavati noben davčni zaostanek več z eksekucijo, razen če je nevarnost, da bi propadel ves davčni dolg. Sicer pa predpisuje finančni minister važne olajšave, ki jih morajo finančne delegacije brezpogojno vpoštevati v interesu davkoplačevalcev in njihovega gospodarskega obstoja.
Vest o tem postopanju ljubljanske delegacije, katere šef je pristaš SDS, je naravno vzbudila v vseh krogih senzacijo in pa ogorčenje, zakaj očitno je za vsakogar, da je tu vmes intriga SDS, da bi škodovala SLS med slovenskim ljudstvom, češ, glejte, odkar je SLS na vladi, pa je davčni vijak še hujši.
Pričakujemo zdaj samo še interpelacije dr. 2erjava v narodni skupščini proti prestrogi davčni praksi v Sloveniji in pa primernega predloga dr. Kramerja v oblastni skupščini za zboljšanje našega gospodarskega stanje, oziroma olajšanje gospodarske krize na Slovenskem.
Centralistični avtonomisti.
Kakor znano, so se na prvi seji ljubljanske oblastne skupščine izjavili tudi zastopniki SDS za zahtevo, da ima centralna državna uprava vso imovino bivše dežele Kranjske, ki jo je začasno bila prevzela, vrniti naši samoupravi. V tem smislu je stavil dr. Kramer predlog tudi v proračunskem oziru finančnemu odseku.
S tem se zdaj »Jutro« seveda silno šopiri, češ, glejte, kako se SDS zavzema za samoupravo, njene pravice in interese . .. Da, »Jutro« predstavlja stvar celo tako, kakor da so njegovi ljudje še veliko bolj avtonomisti kot pa klerikalci.
Mi pa pravimo: To je že vse lepo in prav, če prihajajo SDS-arji s takimi predlogi, a še bolj prav bi naredili, ko bi z njimi ne prihajali. Kajti ti njihovi predlogi so čisto odveč, in so samo demagoške geste, nič drugega.
Zakaj prva, ki je a priori postavila zahtevo, da se mora Sloveniji vrniti vsa njena deželna imovina, je bila Slov. ljudska stranka. In je v prvi seji oblastne skupščine podala o tem tudi formalno izjavo. Torej je celo to vprašanje za SLS ie sklenjena stvar, ki jo je
treba najprej izpeljati. In torej čisto nepotrebno je, da jo je SDS-arski klub še posebej predlagal.
ln izgleda Ie komično, če se gospodje centralisti zdaj kažejo avtonomiste. In bi bolje naredili, če bi ostali dosledni. In bi vsekakor najbolje naredili, ako bi pustili v naših oblastnih skupščinah taka in enaka vprašanja na miru in ne prihajali v nasprotje z .vso svojo dosedanjo politiko. In naj bi se rajši posvetili nalogi, ki jo je postavil sam vrhovni šef g. Pribičevič kot program SDS-arskega dela tudi v oblastnih skupščinah: borba za državno in narodno edinstvo.
Pričakujemo torej na naslednjih sejah naših deželnih zborov od SDS-arskega kluba tozadevnih nujnih in smolrenih predlogov.
Kdo nosi odgovornost.
Poslušamo in čitamo govore vse opozicijc, vseh govornikov v narodni skupščini sploh, pa si niti eden ne upa trditi, da bi bila za kaka nasilja odgovorna SLS.
Nasprotno! Vsa narodna skupščin« govori o nasilju, ki so se izvršila pred sedanjo vlado, o nasilju izza volitev leta 1925., ko je vladal orjunski PP2 kabinet in izza zadnjih volitev v oblastne skupščine, ki jih je vodila RR vlada.
RaJičcvska obtožnica sama ne vsebuje niti enega nasilja, ki bi se bil zgodil sedaj pod sedanjo vlado, ampak navaja zgolj dejstva, ki so se zgodila pod prejšnjo vlado.
In vendar trdi »Jutro«, da je za te stvari SLS soodgovorna? Pripombe menda ni treba.
Afera.
SDS jo bila skupne v vladi i Božo Maksi-movičom. Boža Maksimović jo še ргат т lad-njom času d&l svojim zaupnikom navodila, da glasujejo v nekaterih oblastnih skupščinah z SDS. Buža Maksimorič je držal velike iupano — pristaše SDS v Sloveniji kljub odporu SKS in radikalov v Sloveniji. Boža Maksimovié je držal ljubljanske SDS-gerente.
To je treba vedeti, če hoče človek razumeti, zakaj >Jutro« sedaj, ko vse razpravlja o zadnji aferi v skupščini, ne napada niti Soka. loviča, ki edini je kriv, niti Maksimoviča ampak — SLS.
Ma zatožni klopi.
Ugotovili smo, da je opozicija z zadnjo obtožnico tudi sama sebe posadila na zatožno klop. >Jutro< nas je prav razumelo, da smo tu predvsem mislili na SDS. Naj to utemeljimo.
Fa možna politika Narodnega bloka je bila politika orjunaških nasilij. Maksimovié ni sam ampak v družbi štirih ministrov SDS in tudi dr. Žerjava vodil volitve leta 1925. V tistem volivnem boju se je koruinpirala vsa uprava v aparat strankarskega partizanstva.
Režim Narodnega bloka je te dni na zatožni klopi.
identificiranje.
Kako se SLS ne identificira s pretepaškt-mi metodami, to je najodličnejše pokazal dr. Korošec, ko je zahteval, da se komisar, ki jo (epel, takoj odstavi.
To je menda nekoliko drugačno identificiranje. kakor pa je bilo identificiranje SDS k nasilji v Trbovljah in ostalimi nasilji ▼ državi. Ko je ta stranka komandirala oblasti, da ščitijo napadalce, da ee jim klanjajo in jih branijo.
To jo menda nekaj drugačno identificiranje kakor pa ono, ki ga je uganjala SDS ob volitvah leta 1925., ko so se njeni ministri vozili po uradih in >agitirali«.
Nasilnoga Sokoloviča doslej si premaknila nobena vlada, dasi jo še vsaki delal preglavice, »blontiliciranju« SLS pa se je tudi ta »č uklonil!
SLA VENSKA BANKA.
Sarajevo, 26. febr. (Izv.) Likvidacija Slavenske banko so nahaja v končnem Stadiju. Sarajevski vlagatelji niso zadovoljni s potekom likvidacije in so odposlali k ministru Srskiču deputacijo, da se s posebno zakonsko naredbo uredi izvenkonkurzno poravnalno postopanje. Minister Srskić je zahtevam delegacijo obljubil ugoditi.
ZAGREBŠKA OBLASTNA SKUPŠČINA.
Zagreb, 'JO. febr. (Izv.) Dnnašnja seja oblastno skupščino jo imela na dnevnem redu izvolitev odbora proračun in odbora za oblastne uredba V odborih so zastopani samo radii ci.
Mariborska oblastna skupščina.
Predsedstvu mariborske oblastne skupščine so do zdaj predložene tri ponudbe za zborovalne m poslovne prostore skupščine in odborov: Narodni do«n I. nadstropje, mestni magistrat je ponudil prostore v gledališki palači, ki bi se primerno adaptirala, grof Fo-droçzy pa je ponudil svojo zgodovinsko znamenito hišo v Strossmajerjevi ulici. Za enega izmed teh ali pa za kak drug prostor, ki ga bo treba šele poiskati, se bo treba odločiti, ker skupščina za stalno ne dobi prostora v palači okrožnega sodišča. Tudi zdaj je skupščina zaključila zasedanje zaradi tega, ker morajo do prihodnje sobote biti prostori pripravljeni za poroto.
Narodno gledališče je vposlalo, kot se je to prečitalo pri 3. javni seji, prošnjo za podporo v znesku 800.000 Din. V koliko pa bo oblastna skupščina to osvojila, se lahko sklepa iz tega, da nima še niti svojih upravnih zadev.
Ker je zasedamje oblastne skupščine prc. k»žena na nedoločen čas, so se poslanci razšli domov. Včeraj, v soboto, je zboroval le fj. nančni odsek.
Samost. demokrati proti izpopolnitvi ljublj. borze,
Zagreb, 26. febr. (Izv.) Današnja >Riječ<, glasilo SDS, piše v poeebnem članku proti dovolitvi devizne bnr^e v Ljubljani. Pravi, da bi bilo osnovanje devizne borze v Ljubljani hud udarec za zagrebško borzo, ker se vsa nabava deviz iz Slovenije vrši sedaj v Za^ro-bu. Smatra, da je devizna borza v Ljubljani popolnoma nepotrebna.
POGAJANJA MED SDS IN HSS. y Zagreb, 26. febr. (Izv.) Včeraj se je po. gajal Stjepan Radič s samostojnimi demokrati radi sodelovanja v primorsko-krajiški oblastni skupščini. Do sporazuma ni prišlo, ker sta oba zastopnika zahtevala polovico odbornikov in predsednika. Tako je zaenkrat vsako delo onemogočeno.
Pogajanja Ja trgovsko pogodbo s Češkoslovaško.
Belgrad, 26. februarja. (Izv.) Danes popoldne se je vršila prva plenarna seja naše in češkoslovaške delegacije za pogajanja o trgovinski pogodbi. Naši delegaciji predseduje zunanji minister dr. Ninko Perić, češkoslovaški pa belgrajski češkoslovaški poslanik dr. Jan Šeba. Dr. Ninko Perič je imel pri tej priliki sledeči nagovor:
»Trgovinska pogodba, ki se je sklenila prod štirimi leti, je sedaj vsled tega, ker se jo sklenila v drugih razmerah, za uspešni razvoj naših medsebojnih trgovinskih odnošajev nepopolna. S polno pravico lahko rečem, da no bi pri nobenih pogajanjih mogel biti bolj vesel, kakor sedaj, ko otvarjam današnjo sejo in pozdravljam delegacijo prijateljske dr-žave, s katero nas po zgodovinskih dogodkih veže tesno prijateljstvo v sedanjosti in bodočnosti. V tem trenutku ni v Evropd dveh narodov, ki bi bila z razvojem svetovnih in mednarodnih dogodkov tako vezana drug na drugega, ki bi se morala podpirati za krepitev njunega gospodarstva, njunih političnih moči, ki so tako potrebne za osiguranje napredka in blagostanja naših narodov, kakor eta to naša naroda
V zvezi e tem hočem naglasiti potrebo, da mora ta pogajanja voditi velika ideja, da se s pogodbo podpira in zasigura normalni in zdravi razvoj narodnega gospodarstva. S trgovinsko pogodbo se lahko zajamčijo trajni temelji za vedno večje zbliianje in čira večjo združitev gospodarskih sil in za čvrstejšo skupnost kulturnih in političnih eiL Ce se ne bi trgovinska pogodba delala v duhu solidar-
nosti interesov, v duhu prtznane velike resnice, da ne more biti dobro enemu narodu, ako so drugi narodi okrog njega siromaki, bi se takšno delo težkd dovršilo. Pravo pojmovanje interesov obeh drŽav in odločnost, delati v smislu interesov in potreb do skrajne meje, naj bi bila temelj, na katerem naj se ta pogajanja vršijo. Ce bi nastopile kakršnekoli težave, se morajo premagati.
Pozdravlja delegacijo in otvarja sejo. Obema delegacijama polaga na srce velike interese obeh narodov in želi, da bi oba naroda, naslonjena drug na drugega, skupno delala za gospodarski in kulturni razvoj.«
Njeniu je odgovoril češkoslovaški poslanik Jan Šeba, ki je izrazil upanje, da se bodo pogajanja za trgovinsko pogodbo uspešno zaključila. Politične zvozo med obema država-ma so tem močnejše, čimbolj se naslanjajo na skupne gospodarske vezi. 14>Litičen sporazum brez gospodarsko podlage nima zadostne gospodarske sile. Nato je govoril o statistiki izvoza iir uvoza med obema državama, nadalje o parlamentarni konferened v Pragi. Na nedavni konferenci v Pragi so parlamentarni zastopniki obeh držav dali našemu delu gotove smernice. Na nas je, da damo tem smernicam konkretno oblika Izraža preprjčanje, da bomo premagali vse težave, na kntere bi morebiti naleteli, ker nam to nalaga .pezwme-vanje interesov naših domovin. vV imenu češkoslovaške delegnoije so zahvaljuje za pozdrav in izraža željo, da bd delo |»opolnoiaj uspela
Angleško - ruski spor.
OGORČENJE V RUSIJL
Moskva, 26. febr. Prezirljivi način angleške note je .tukajšnje kroge skrajno ogorčil. Noto so v Londonu objavili prej nego jo je dobila v roke moskovska vlada. Ker sovjetskega pooblaščenca v Londonu, Roscngolza, ni bilo doma, so noto izročili enostavno vratarju. Besedilo samo je skrajno brezobzirno in prezirljivo. Časopisje ta način diplomatičnega občevanja odklanja in naglaša, da se danes ne sme občevati tako niti s kolonijalr.imi državami »Izvestija« ugotavljajo, da nota ne navaja za svoje splošne obtožbe niti enega konkretnega dokaza. Ce se Chamberlain sklicuje na neprijazne izjave raznih ruskih državnikov, potem ga Rusija opozarja na vse hujše protiruske izjave angleških državnikov, posebno Churchilla, Birkenheada in Hicka.
Del ruske politične javnosti se boji, da je angleška nota začetek nove mobilizacije sovraštva proti Sovjetski Rusiji, drugi del je pa mnenja, da se je hotel Chamberlain s tem le otresti svojih notranjih nasprotnikov. Na kakšen način namerava sovjetska vlada odgovoriti na noto — ali naravnost ali pa indirektno z govorom kakega vladnega član, danes šc ni znano.
London, 26. febr. Vlada sc stalno posvetuje o odnošajih z Rusijo. Izdati sc nameravajo obsežne odredbe proti komunistični agitaciji. Razen tega se pretresa vprašanje, da naj bi se ruska diplomatična misija v Londonu iz-premenila v navadno trgovsko delegacijo. Istotako se nameravajo omejiti ugodnosti, ki se dajejo osobju diplomatičnih zastopstev, na znatno manjše število članov sovjetskih agen-tur nego doslej.
»Manchester Guardian« poroča o pogovoru, ki ga je imel sovjetski opravnik poslov Roscngolz dne 14. t. m. s Chamberlainom v spodnji zbornici. Roscngolz je vprašal, če angleška vlada ne bi hotela obnovili pogajanj za splošen politični sporazum. Chamberlain jc odgovoril, da bi morala Rusija preje izpolniti sledeče pogoje: Opustiti protiangleško propagando, urediti svoje dolgove na Angleškem in začeli z odplačevanjem, opustili vsako zahtevo po novem posojilu.
Pariz, 26. febr. Tukajšnji politični krogi z veliko pozornostjo slede dogodkom med Anglijo in Rusijo. Desničarsko časojisie odobra-
va Chamberlainov korak, na sploSno pa ostaja javnost pozorna, toda rezervirana. Ruski poslanik v Parizu Rakovski se tačas mudi v Moskvi radi novih navodil glede ureditve francoskih dolgov. V zadnjem času se zdi, da je sovjetska vlada naklonjena sporazumu. Tega si Francija ne bi rada pokvarila. Razen tega velevajo Franciji tudi veliki kolonijalni interesi, posebno v Indokini, da se za vsako ceno izogne poostritvi razmerja s Sovjetsko Rusijo. Se večji interesi pa seveda vežejo Francijo z Angleško. Zato je edino stališče, ki ga more Francija zavzeti nasproti angleško-ruskemu sporu — popolna nevtralnost.
Rim, 26. febr. Italijansko časopisje se obširno bavi z angleško-ruskim konfliktom. »Tribuna« pritrjuje noti. »Lavoro d' Italia« pa opozarja na izredno ugodni položaj Rusije, odkar se je razdrla anglo-japonska zveza. »Rudija je danes v položaju — piše list — da more ostati hladnokrvna nasproti vsakoršni kretnji Foreign Officca; v nekem zmislu ima nož na pravem koncu v rokah, ker bi bilo v njenem interesu, da potegne Anglijo čim globlje v boj na Kitajskem, kjer bi je nc čakalo drugega nego razočaranja kanpanje brez določnih ciljev. Zato londonska nota Moskvi ne bo imela zaželjenega uspeha.«
v London, 26. febr. (Izv.) Zastopnik ruske trgovinske delegacije Sorokin je izjavil zastopnikom časopisja, da je mnenja, da angle ška nota Rusiji dosedanjih poslovnih zvez in diplomatičnih odnošajev ne bo prekinila. Če bi prišlo do prekinjenja odnošajev, bi Rusija vseeno plačala svoje obveznosti, vprašanje pa je, ali bi še zanaprej naročala angleško blago.
RAUSCHER V BERLINU.
Berlin, 26. febr. Nemški poslanik v Var šavi, Rauscher, je imel dolg pogovor « polj skim zunanjim ministrom Zaleskijem, nato p« je takoj odpotoval v Berlin, kamor je že včeraj dospel.
REPREZENTANČNA ZBORNICA PROTI COOL1DGE-U.
Newyork, 26. febr. Reprezentančna zbornice je proli stališču predsednika Coolidge« dovolila kredit za zgradbo treh novih križark
Ostala telefonska poročila na 6. strani
Mohorjeva družba in izobraženci.
Ali naj pristopi tudi izobraženec k Mohorjevi družbi?
Za to govorijo zelo tehtni razlogi. Predvsem bo i/dala družba za leto 1928 tudi knjige, ki bodo izobražence zanimale. Vzemimo n. pr. Kranjčevo zgodovino Srbov! To bo delo, ki ga bo moral poznati vsak izobraženec. Poznavanje zgodovine srbskega naroda spada seuaj pri nas k splošni izobrazbi. Iz šole smo prinesli v tem oziru mnogo premalo; samostojna nadaljnja izobrazba nam je v tem oziru posebno potrebna. Prof. Kranjec se podrobno bavi z zgodovino Srbov že od vseuči-liških let. Njegova zgodovina ne bo kaka šolska knjiga, ki opisuje predvsem kralje in bitke, ampak bo posvečala posebno pozornost razvoju političnega in kulturnega življenja med Srbi. Kdor bo hotel razumeti sedanje kulturne in politične razmere med Srbi, bo moral poseči po Kranjčevi knjigi. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je za izobraženca že radi Kranjčeve knjige vredno plačati borih i 20 Din — tudi če se ne oziramo na to, da boš dobil za 20 Din kar pet knjig, da te torej povprečno stane ena knjiga cele štiri dinarje! — Opozarjamo ponovno, da je v interesu članov, če naročajo knjige vezane; to velja zlasti za knjige, ki so nekak priročnik, ki ga človek opetovano jemlje v roko. Baš pri Kranjčevi knjigi naj se ti ne smili doplačilo i
7 Din za ve avo! Če si se že naročil na Mohorjeve knjige, a nisi plačal posebej za vezavo, lahko doplačaš še vsak dan.
Veliko skrb za potrebe slovenske inteligence je pokazala letos Mohorjeva družba posebno s tem, da je sprejela med svoje izredne publikacije tudi Pitamičevo Državo, po kateri bodo posegli pač predvsem izobraženci. Ma hen m rod sploh težko izdaja prvovrstne izvirne strogo znanstvene knjige. Najcenejši način, kako prideš do večje znanstvene knjige, je naročitev po subskripciji. Pitamičevo Državo lahko dobiš po subskripcijski ceni 66 Din (za vezan izvod 72 ali 76 Din), ako pristopiš k Mohorjevi družbi. Če boš pozneje kot nečlan kupil knjigo v knjigotrštvu, boš moral zanjo plačati najmanj 25 odstotkov več, gotovo okoli 88 Din, tako da dobiš tako rekoč vseh pet Mohorjevih knjig brezplačno, ako samo Državo naročiš rajši takoj pri družbi nego da bi jo kupil pozneje v knjigotrštvu. Sicer bo pa, kakor čujemo, prinesel te dni »Slovenec« obširnejše poročilo o vsebini te knjige, zato tukaj samo kratko nanjo opozorimo vse iz.obražence, ki se zanimajo za po-i litična vprašanja. Kranjčeva zgodovina Srbov in Pitamičeva Država bosta v mnogem oziru politična šola za nas vse — in katera šola nam jo tako potrebna kakor baš znanstveni študij politike?
Pa tudi, če bi baš letos nc izdala Mohorjeva družba knjig, ki jih bo posebno rabil izobraženec, bi morali sleherr.crr.« izobražen-i cu priporočati prislop ji družbi že radi tega,
da bo bolje poznal narod, med katerim živi in dela. Izmed vseh naših literarnih podjetij ne vpliva namreč na široke plasti naroda nobeno tako močno kakor Mohorjeva družba. Moreb.ti bo ob svoji 75 letnici štela že 50.000 udov; izključeno ni, da tudi več. Bravcev Mohorjevih knjig bo torej vsekako preko sto tisoč. Izobraženec, ki se zaveda, da zahteva njegov poklic tudi, da umeva ljudstvo, med katerim živi, ne more zapirati oči pred nujno potrebo, da pozna knjige, ki so glavna duševna hrana širokih plasti naroda. Prišel bo božič po vaseh in mestih bo vse govorilo o novih knjigah — izobražencu ne bo večalo ugleda med ljudmi, če bodo videli, da ne ve tega. kar ve vsa vas.
Zato: prijavite se pri poverjeniku Mohorjeve družbe čimprej (v Ljubljani sprejemata naročnike tudi Prosvetna zveza na Miklošičevi cesti 7 in Nova založba na Kongresnem trgu 19) — kajti zadnji teden poteka! S 5. marcem se nabiranje članov zaključi!
□ KA z lepimi trgovskimi lokali in z rcnomi-ГМОМ rano veliko GOSTILNO — v centru Ljubljane — naprodaj za 1,000.000 Din.
Ponudbe na upravo pod: »Ugoden nakup« 1353.
Priporočam veliko zalogo modroccv, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd.
Velika izbira žime, a trik a ISecgras) vedno v zalogi in najcenejše prodaja
FRANC JAGER, tapetnik
Ljubljana — Sv. Petra nasip «tev. 29
ooled »Zmaiskeda« (oreic mesarskega) mostu.
preobčutno zaposlenje mladine, ki se ji naklada poleg šolskih ur (do 35 na teden) še obilo učenja
in mnogo nalog za dom.
• • •
Zborovanje je potoklo v lepi slogi in edinosti. — Za novo poslovno dobo je bil kot predsednik soglasno zopet izvoljen ravnatelj K. Hočevar, kot tajnica pa strok, učiteljica M. Sodnikova.
Pri slučajnostih je katehet svetn. A ž m a n predlagal, naj društvo zastavi svoj vpliv, da se kateh. mesto na mešč. šoli v Mariboru razpiše ne kot dodatek osnovni šoli, marveč obratno. Soglasno sprejeto.
Končno so se rešile še nekatere interne zadeve.	C.
Iz vrst tobačnega delavstva v Ljubljani
smo prejeli naslednji dopis: Tako umazano in podlo kot piše zadnje čase >Jutro-, še menda ni pisal noben slovenski list. Končno je to stvar ljudi, ki take nesramnosti pišejo in izdajajo in nas tudi prav nič ne briga, Če bo »Jutro: ravno vsled svoje moralno tako nizkotne pLsave izgubilo med vsemi pametnimi in dostojnimi ljudmi svoje naročnike, ali na to, kar se tiče nas tobačnih delavcev in našo akcije za zboljšanje položaja, pa se nam zdi potrebno, za našo javnost kratko odgovoriti: Cista resnica je, da se imamo tobačni delavci za vse pravice, ki smo si jih že v Avstriji priborili, zahvaliti naši močni strokovni organizaciji in poslancem SLS, predvsem rajnemu dr. Kreku v dim parlamentu. Po vojni smo prišli v nove razmere. V Avstriji je bilo vse lepo urejeno, ni pa bilo tako v Srbiji, zato je naletelo naše delo na velike ovire. Kdo pa je bil, ki se je za nas vedno zavzemal v parlamentu, in pri finančnem ministru in pri Upravi monopolov in nas bodril k organizaciji? To so bili zopet poslanci SLS Gostinčar, Smodej, Gosar, Kremžar in drugi. Ali če niso uspeli kot bi bili radi, ali jo to njih krivda? Kedaj se je pa zavzel za nas dr. Žerjav? Niti enkrat! O pač, se je! Takrat, ko nam je s svojim glasovanjem naložil kol minister davek na telesno delo.
Sedaj vam pa pride »Jutro1: in napiše: Krščanski socialisti, dr. Gosar in poslanci SLS so vas tob. delavce potegnili, iz vas se norca delajo in davek na telesno delo so vam naložili! To je višek nesramnosti in podlosti. Poglejmo, kdo nas je potegnil. Edine obljube, ki jih imamo, so obljube uprave monopolov, ki nam že tri leta obljublja pravilnik o plačah, o napredovanju in pokojninah. Poslanci SLS nam obljub niso dajali, le delali so za nas. In dalje: že lansko leto sta se združili obe organizaciji v tob. tovarni, socialistična in krščansko socialistična za skupno delo. Vse vloge so se odpošiljale v sporazumu in tudi shodi so se skupaj prirejali. Na takem skupnem shodu dne 8. t m. je bilo sklenjeno poslati deputacijo v Belgrad k upravi monopolov. To delegacijo sta vodila dva kršč. socialista, dva socialista in posl. Kremžar. O uspehih deputacije so poročali dele-gatje (socialisti in kršč. soc.) na shodu v Ljubljani dne 16. t. m. in iJutro« je napisalo: Klerikalci so potegnili tobačno delavstvo Ako bi bil kdo tob. delavstvo potegnil, bi se bilo tobačno delavstvo samo potegnilo, ker deputacija je bila iz delavstva. Na shodu 16 t. m. je dobilo tob. delavstvo jasnost o položaju, ker je bilo objektivno informirano in obstoja upanje, da bodo prevažni ln potrebni pravilniki vendarle zagledali beli dan. Zato nismo napisali to za tobačno delavstvo, ki je pametno, napisali smo to zn tiste duševno reveže, ki še danes nasedajo »Jutru; in srkajo gnojnico, ki jo »Jutru« kot strup izliva med naš slovenski rod.
Več tobačnih delavcev.
Socialističen shod v Mestnem domu v Ljubljani.
Včeraj so sklicali socialisti shod v Mestnem domu. Napovedali so udeležbo zastopnikov zunanjih delavskih organizacij, ki pa so izostali. Shodu je predsedoval Jernejčtč. Udeležba na shodu je bita le srednja. Glavni referent à t u k e 1 i ie
Ivan Nep. Kastclic,
prvi slovenski brivec v Ljubljani, sv. Florijana ulica 25, obhaja danes 30 letni jubilej, odkar izvršuje brivsko obrt v enem in istem lokalu. G. Kastelic, ki jc rojen Ljubljančan, obhaja obenem tudi 30 letnico, odkar je naročen na »Slovenca«. G. jubilantu želimo še prav mnogo srečnih in zdravih let. Bog ga živil
krizi pri današnji mladini«, je bilo dobro zamišljeno in prežeto s plemenitim namenom. Predavatelj To m o J e d r 1 i n i ć je našteval razne momente, ki so na kvar dobri odgoji: našo dobe se opri jemlje neka gniloba, ki odgojo le uničuje; avk-tortteta se vsekrižem izpodkopuje, oholost se dviga, domača vzgoja je pomanjkljiva. Šola se mora nasloniti na vzgojo v domači hiši, a to vzgojo tlači in ruši socialna beda, nemorala družabnega življenja, društva, ki jih vodijo nevzgojene osebe.
Če hočemo dočakati boljših časov, bi bilo treba, da se ozdravi predvsem človeška družba sploh. Domača odgoja bi se morala postaviti na zdrava, moralna tla. »Zdrava družba, zdrava družina, zdrava mladina, zdrava domovina.« Uniforma ne bo izboljšala mladine, ampak reforma družbe.
Za povzdigo vzgoje bi so bilo dalo Še marsikaj dostaviti; zlasti smo pričakovali še večjega poudarka moralnim vzgojnim poni očkom.
V razpravi in v debati se je osobito graj;do
Višji kaoelnik dr. Dos. Čerin šestdesetletnik.
Koncem marca t. 1. praznuje kapelnik g. dr. Josip Čerin svojo 60 letnico. Dr. Čerin stoji v našem glasbenem življenju na odličnem mestu, in to kot dirigent in glasbeni zgodovinar. Po prevratu je z neizmerno energijo in neumornim delom ustanovil Muziko dravske divizijske oblasti, katero je dvignil in spopolnil na nivo simfoničnega orkestra. 9 tom orkestrom je priredil, četudi dostikrat pod najtežjimi okoliščinami, izza prevrata celo vrsto simfoničnih koncertov. Dr. Čerin je pa delaven tudi kot glasbeni znanstvenik in velike važnosti je njegova študija o Trubarju in njegovih sodelavcih, s katero je razkril vire melodij Trubarjevih pesmaric. Ob priliki svoje 60 letnice bo izvajal dr. Čerin dne 19. marca t. 1. Beethovnovo IX. simfonijo.
Zborovanje strokov, učitelistva.
Včeraj se je zbralo učiteljstvo meščanskih Sol (ljubljanske oblasti) k skupnemu zborovanju v prostorih I. dekl. mešč. šole pri Sv. Jakobu.
Društveni predsednik, ravnatelj K. Hočevar, ki je vodil zborovanje, je pozdravil polno-Itevilno zbrane tovariše in tovarišice, zlasti pa navzočega šefa prosvetnega oddelka dr. D. Lončarja.
Med obvestili o izvršenih agendah je omenjal tudi, da se je mudila nedavno posebna deputacija v Belgradu z misijo, naj doseže, da se čimpreje predloži narodni skupščini tudi osnutek zakona o meščanskem šolstvu. Deputacija je obiskala načelnike vseh klubov ter bila sprejeta tudi pri ministru za prosveto. Dobila je zagotovilo, da se mora meščansko šolstvo ne le ohraniti, marveč še dvigniti.
V spored zborovanja je bilo uvrščeno dvojno predavanje. Prvi referat o zgodovinskem pouka na meščanski šoli je imel strok, učitelj R. Pečjak iz Tržiča. Orisal je z iskreno besedo velik pomen, ki ga ima za vzgojo kreposti, za utrditev domovinske ljubezni vprav zgodovinski pouk. Seveda se ta vzgojni uspeh doseže le s smotrenim, umnim in pravilnim poučevanjem, ne pa s suhoparnim naštevanjem dejstev, oseb in številk. Zgodovina vzgaja, krepi značajnost, utrjuje voljo, če jo vešč učitelj zna pretvoriti v življenje, če zna doseči, da mladina doživlja. G. predavatelj je podal več primerov, ki je na njih pokazal, kako se da vdahniti sioer mrtvi snovi gorko življenje, kako se snov, ki je videti brez jedra, vendarle da praktično obdelati in uporabiti.
Šef dr. Lončar, ki ga je kot strokovnjaka sanimalo posebno to predavanje, je dodal praktič-
Ka/ se godi doma
Pogled na mariborsko oblastno skupščino.
V sredini spredaj miza s časnikarji. (Slike je posnel fotoatelje Japelj, Aleks androva cesta, kjer se lahko naročajo.)
Slovenska žena!
Kadarkoli je šlo za važne in koristne stvari našega naroda, vselej si sodelovala s svojim marljivim in vztrajnim delom. Tudi nlaj gre za najvažnejšo kulturno ustanovo našega naroda : Mohorjevo družbo.
Zadnji dnevi (eko za naročitev Mohorjevih knjig za leto 1928. In te zadnje dneve boš, slovenska žena, podvojila in potrojila svojo skrb, da jih naroči vsaka slovenska družina. Kakor vselej, kadar si zastavila svojo skrb, se bo tudi tu pokazal uspeh tvojega dela.
Od tebe jo odvisno, da se število Mohor-janov v vaši fari podvoji. S tem se bo izobra-iovalno delo med našim narodom razvijalo t dosedanji smeri. Prava kultura našemu narodu je zasigura.ua le, ako bo črpal svojo izobrazbo iz čistih, svetih vrelcev katoliškega naziranja, ne pa iz kalnih in umazanih svobodomiselnih.
Slovenska žena, tvoja dolžnost te kliče! Agitaciji za Mohorjevo družbo od hiše do hišo, od družine do družine, od osebe do osebe naj so p o s v e č e n i t i z a d n j i d il c v i !
Predsedstvo mariborske oblastne skupščine.
V sredini predsednik dr. Jos. Leskovar, na njegovi levici podpredsednik g. Jakob Rajh, levo tajniki gg. Hrastelj, Kečkeš in Neudauer. Zastopnik vel. župana g. dvorni svetnik dr. Stare čita kraljev ukaz o otvoritvi skupščine. Zraven sedi g. vladni tajnik Suša.
nemu referatu tudi sam več krepkih opomb ter dal smernicam g. predavatelja nekako uradno odo-brenje. Zgodovinski pouk — je rekel — trpi večinoma na dveh hibah: poudarja se preveč politični del, vojaško udejstvovanje, premalo se pa gleda na vzgojo. Druga napaka: Vse je dostikrat razkosano; to kar ni zgodovina (imena, letnice}, se poudarja, celotne slike pa nikjer ni. — O kočljivih točkah je bolje molčati pred mladino. Neresnice nikdar!
Referent na prosvetnem oddelku K u n a v e r je tudi odločno podčrtal vzgojno vrednost zgodovine, »ki je vir modrosti« ter opozoril osobito one, ki morda omalovažujejo zgodovinski pouk, da imamo danes za moralno odgojo poleg veronauka prav za prav edinole zgodovino.
Tudi drugo predavanje »o vzgojni
mnogo govoril, priznal, da je novi minister za socialno politiko Gosar odredil iz fonda za brezposelne, ki znaša 40,000.000 Din, znaten kredit za brezposelne, kar pomenja prvi tak slučaj v naši državi. Seveda jo g. štukolj zabelil to konstatacijo i raznimi neslanimi opazkami, dejstva pa le ni mogel zanikati. Dalje je naglašal, da so socialistični zastopniki v Okrožnem uradu proti takemu načinu postopanja v bolniškem zavarovanju, kakor je sedaj, kar pa so poslušalci sprejeli s precejšnjim skepticizmom na znanje, primerjajoč besede s prakso socialistov v OUZD, ki se s Slukijevimi izvajanji zelo malo skladajo. Govornik jo med drugim zahteval tudi izvedbo volitev v Okrožne urade. Ostri kritiki pa jo izpostavil razne sociulne institucije, kakor na pr. borze in inšpekcije dela.
Govornik priznava ministru Gosarju zmožnost in poštenost, ker je prepričan, da bo novi socialni minister imel voljo izboljšati te razmere, pač pa dvomi, čo bo mogel izvesti vse, kar je v njegovi volji in neha svoj govor z zabavljanjem na krščanske socialista
Drugi je govoril OSlag iz Maribora, ki je le ponavljal, kar je Stukelj povedal.
Tretji je govoril Marcel Žorga, ki je oetro nastopil proti svetovnemu kapitalizmu, plediral za enotno fronto vseh socialističnih orgunizacij in si privoščil krščanske socialiste, ki da »o le privesek SLS. Žorga pa je okrcal tudi predgovornike, ki delajo kompromise z buržuazijo, ker sta Stukelj in Ošlag ironizirala zahtevo SLS po avtonomiji Slovenije, se je Žorga krepko potegnil za samostojnost Slovenije, v kateri bi bilo delovno ljudstvo mnogo na boljšem. Desničarski socialisti so pričeli očitati Žorgi >klerikalizem<, Žorga pa je dokazoval, da je stremljenje po samostojnosti Slovenije tudi v smislu pravilnega marksizma.
Govoril je še Svetek, ki je skušal zavračati évoje bivše tovariše ii komunističnega tabora.
Zastopnik kršč. socialistov žužek, ki so ga somišljeniki živahno pozdravili, je zavračal pre-smele trditve Štuklja. Z dejstvi jo dokazoval, da se delo ministra za socialno politiko dr Gosar j a le pozna v Sloveniji in je navedel za to elvarne dokaze, žužek je pozval socialne politike, naj «e povrnejo k stvarnemu delu.
Gustinfič, ki zadnje čaeo modro plava med desnico in levico, je ublažil ton od Žorge predlagane resolucije o nezaupnici socialpatriotom.
Svetek priznava, da je dr. Gosar že poslal nekatere pravilnike Delavski zbornici na vpogled ter zatrdil, da je položaj sedaj boljši, ker bivši ministri za socialno politiko niti vedeli niso, kaj jo to socialna politika.
Jernejčič je dal na glasovanje resolucijo, ki Je bila soglasno sprejela.
Resolucija Žorge je bila na koncu г glasovi desničarskih socialistov odklonjena.
Še o požaru na SlubUanskem veleseimu.
Dne 23. februarja bi nam kmalu ogenj uničil
naš velesejem, katerega izguba bi bila nenadomestljiva. N'e verujemo, da bi se v današnjih težkih Sušili našli možje, ki bi žrtvovali milijone za postavitev novega Slovencem prepotrebnoga sejmišča. Preiskava še ni dognala, da li je ogenj zanetila | zločinska roka ali otroci. Na vsak način pa je de- ; janje vredno največje obsodbe, naj si bodo vzrok podivjani otroci ali zločinec. Splošno pa delajo ; otroci iz Šiške velesejmski upravi mnogo neprilik j e pobijanjem šip in drugimi poškodbami. Javnost j naj se zaveda, da velesejem ne služi samo razvoju : gospodarstva, marveč je privabil v teku 7 let sto- ' tisoče tujcev v Ljubljno, ki so v našem mestu pu- j stili milijone. Ljubljanski gnsilci so gasili z naj- : večjo požrtvovalnostjo, hitro in z veliko disciplino. | Pokazala pa se je tehnična hiba, ki se mora na vsak . način odstraniti. Najbližji hidrant se nahaja šele j prod pivovarno Union. Naloga mestne občine je, j da najnujneje postavi nov hidrant v Lattermanno- | vem drevoredu. Od tu se z lahkoto potegnejo cevi na vse sejmišče v obrambo paviljonov in kostanjevih nasadov.
Predobro je skril.
Neki ljubljanski dobrovoljček in prijatelj rajne kapljice ne ga je nekoč v veseli družbi precej nalezel. Vendar pa je bil šo toliko pri zaveeti, da je doma skril, seveda tako, da ni žena opazila, 7 stodinarskih bankovcev, in sicer v svojo žimnico. In mirno je mož zaspal. Toda zjutraj pa je po globokem spanju pozabil, da je prejšnji večer sam skril denar. Iskal ga je na vse pretege, preobrnil vse žepe, toda zaman, bankovcev ni bilo. Razhudil se jo nad ženo in jo obdolžil, da mu je ukradla kar ves denar. Ko pa ga ni naSel pri njej, je obdolžil v gostilni ob zopetnem srečanju svoje tovariše sopivce, da so mu vzeli denar oni za šalo. Tatvine naravnost jih k sreči ni obdolžil, čc ne, bi bilo zdaj še tožbe. In v tem prerekanju ga je poklicala žena, naj pride takoj domov. Doma pa mu je pokazala razmetano posteljo, segla je v žimnico in mu pokazala skrito gnezdeče njegovih metuljčkov. Moi je bil vosel in jo seveda tudi ženo nagradil, naknr je dal tudi svojim tovarišem — par litrov za likof.
Zgodaj je začel.
V zadnjem času so opažali branjevci ln drugi prodajalci na mestnem trgu in v Šolskem drevoredu malega, okrog 10 let starega fantička, ki ee jc spretno smukal med stojnicami in si je soin in tja privoščil iz kožar tn jerbasov kako jabolko, hruško ali drugo sadje. Ker pa je postajni fantek vodno bolj predrzen in vedno pogosteje hodil v vas, so začeli nanj malo bolj paziti. In re« g« je zasačil prodajalec Bucek, ko si je dečko polnil t-pe s pomarančami. Opazil j>a je tudi miadi ia-tiček, dn so ga zalotili in je hitro pobegnil. Mod potjo pa je vlekel iz žepov pomaranče in jih ie
mutai po tleh. Mož pa so nI pustil premotiti • pomarančami in je fanta končno vjel. Ker pozna njegovega očeta in mu ni hotel delati neprilik, je fantu dal par klofutic in gn je stresel ta >ta sladko«, nakar ga je proti obljubi, da ne bo prišel voč na trg razen z denarjem, zopet izpustil. Ves prizorček je povzročil na trgu precej živahnega smelut.
Požar.
Iz Oplotnice nam poročajo: V noči od četrtka na petek je gorelo gospodarsko poslopje Josipa Prosonak po domačo Mravljaka. Rriilo se je samo malenkost, konji in živina, svinje vso je zgorelo I Le požrtvovalnosti naSili vrlih gasilcev in vaščanov se je zahvaliti, da ni ogenj zavzel večje plasti.
Z sostîîe v smrt.
Pri 9v. Martinu pri Vurbergu v mariborski okolici se je zgodil ta-le žalostni slučaj. Dne 21. t. m. sta bila poročena Franc Krajnc iz Ciglene z Marijo Rojko iz Rogoznice. Gostija se je praznovala po stari navadi najprej na domu neveste. Dne 23. t. m. so prišli svatje na dom ženina, da bi se tamkaj še malo razveselili. Gostovanje na domu žonina jo bilo prav prisrčno in cebi družba se je razšla prav židane volje 24. t. m. ob 6 zjutraj. Ob pol osmih zjutraj pa jo zginil nenadoma z doma ženinov oče Frane Krajnc. Domači so bili skraje prepričani, da jo stopil v kako trgovino in šele ob enajsti uri dopoldne ga je na-šel mlajši sin obešenega v gozdu no daleč od liiše, kjer je bila pred urami vesela gostija. 0 vzroku samoumora se veliko govori; kaj je ree, pa Bog vodi.
Obrtna banka SHS -poiitikum.
Pri nas se ne more nobena stvar osnovati^ pa če je še tako gospodarsko važna, da ne bi nosila pečata strankarstva. Takoj ko se je zaključilo podpisovanje delnic Obrtne banke, je sedaj izvoljeni upravni svetnik te banke, g. Engelbert Franchetti, čutil potrebo iti v Zagreb ter tam na zboru zagrebških obrtnikov razglasil, da so se v Sloveniji podpisovale delnice po devizi liberalec ali klerikalec in da so skoro vso delnice podpisali le liberalci, le neznatno število da so podpisali tudi klerikalci. On smatra le one za klerikalne, ki so bile podpisane pri Zadružni gospodarski banki, one pri Obrtni banki pa za liberalne. Tudi v Belgradu je gotovo razkladal isto svojim obrtnim tovarišem, in torej ni čudno, da so ee ga potem usmilili ter ga izvolili v upravni svet. Za Slovenijo ni Odločevalo število podpisanih delnic, kajti 5000 proti 375.000 vendar nič ne pomeni. Ce bo bodoče delo tega vedno molčečega upravnega svetnika v upravi Obrtne banko tudi tako čisto strankarsko pobarvano, potem pač Slovenija ne bo imela mnogo od Obrtne banke. Znano nam je tudi, da agen-tjo g. Franehettija prav pridno tudi okrog naših ljudi nabirajo akcionarje za njihovo listo, ki bo gotovo strankarsko pobarvana lista bodoče bančne podružnice v Ljubljani, na kar opozarjamo posebno nekatere obrtne zadruge, ki so podpisale delnice in kojih člani so pripadniki vseh strank ter morajo vedeti, koga pooblastijo, da zanje voli.
Ako se je torej Sloveniji dalo eno mesto upravnega svetnika brez ozira na podpis delnic, ki je baš rad; nepredvidene filijale po krivdi zakona minimalen, nikakor ne gre, da se na t»*o važno gospodarsko ustanovo, katero obstoj je odvisen predvsem od države, postavi gospod, ki je v prvi vrsti strankar in sicer predstavitelj stranke, ki vsekako repre-zentira veliko manjšino v Sloveniji.
No razumemo torej obrtnikov akcionaTjev iz Srbije, ki so podpisali največ denlic, da so ee dali zapeljati nasvetom gospodarskih strokovnjakov iz Slovenije za tak predlog.
Obrtniki nestrankarji, ki jim je v resnici za to, da dobijo svoj denarni zavod, od katerega naj bi imeb vsi brez razlike etrank koristi, pa bodo gotovo z največjim nezadovoljstvom vzeli na znanje to izvoLtev.
VeSk uspeh mariborske občine glede vo:ašnic.
Maribor, 26. februarja 1927.
Znano je, da ima mestna občina 3 velike vojašnice, ki skupno obsegajo kakih 50 raznih objektov. Te vojašnice je dala občina že davno pred vojno v najem avstrijski vojaški upravi za okroglo vsoto letnih 31.000 Din. Po prevratu je jugoslovanska vojaška uprava uporabljala vso te prostore, ni pa hotela občini zvišati najemnine, kakor bi bilo pravično, temveč je vedno plačovnla za vse vojašnice letno samo 31.000 Din najemnine, kakor pred vojno. Občina je radi tega imela vsako leto velikansko škodo, ker so jo popravila vojašnic stala letno pet sto do sedem sto tisoč dinarjev, dobila je pa letne najemnine le 81 .(XX) Din.
Stranka SLS je že v prejšnjem občinskem svetu trajno zahtevala, da so ta krivicn popravi in da držnvn času primerno zviša na-I jemnino. Pa socialistični župan Grčar in so-; cialisličnn večina v občinskem svetu niso storili nit. G. Rahun *o je sicer vozil v Belgrad in konfnriral z visokimi gospodi, a ko je prl-Sol domov, je pa ostalo vse pri starem. Prejš-> nji stanovanjski zakon je določal, da v sporih gledo najemnine rnzsoja stanovanjsko sodišče, ; pa Grčar in njegov ndlntus Bahun zadeve nista sprnviln niti pred stanovanjsko sodišče, da bi bilo določilo za vojašnice primerno najemnino. marveč sta pustila stvar, da ie ostala
pri starem, kar je povzročilo občini, ki je radi tega izgubila na najemnini najmanj 700.000 dinarjev ali še več, ogromno škodo. Tako skrbijo socialisti za blagor občine, ako so na krmilu. To njihovo skrb za občino naj si Mariborčani dobro zapomnijo za občinske volitvel Ko je nastopil župan dr. Leskovar, ee jo takoj začel brigati za to zadevo. Pred vsem se je zadeva izročila stanovanjskemu sodišču, ki je res priznalo občini zvišano najemnino. Potem pa je občina tožila vojno upravo in zahtevala najemnino, ki odgovarja 15 kratni predvojni najemnini v dinarjih. Te dni je občina dobila razsodbo okrožnega sodišča v Mariboru, ki je obsodilo vojaško upravo, da mora
za čas od 1. maja 1925 do 80. junija 192( občini plačati najemnine dinarjev 1,707.867.8; s b% obrestmi vred ter 93.000 Din stroškov Za naprej mora vojaška uprava plačati občini najemnine vsako leto 1,804.728.84 Din in nt kakor (lozduj beraških 31.000 Din. V celeir mora plačati vojaški erar vsled razsodbf okrožnega eodišča mestni občini do danes ш najemnini za vojašnice okroglo 3,150.000 I)in Kaj ne g. Raliun, to je vse kaj drugačen uspel kakor od Vašega nntišambriranja v Belgrndn Tako se dela v prid občinel Priporočamo g Bahunu, da skliče shod svojih pristašev in jim odkrito pove, kako se pod županom dr. Le skovarjem dela za občino.
©жаеглае иошсе
•k Za romanj« v Lnrd se še sprejemajo priglasi prihodnji teden. Kdor želi spomladi obiskati to največjo Marijino božjo pot, kdor hoče videti cvetočo pomlad na rivieri, kdor se hoče pokloniti Mariji v Einsiedeln v Švici — tisti naj pošlje svoj naslov na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Stroški za vožnjo, hrano in stanovanje so proračuna-ni na 3250 Din. Romanje traja od 19. do 30. aprila.
•k Knjigeveški tečaj za knjižničarje po naših katoliških prosvetnih društvib se vrši v Ljubljani v nedeljo 6. marca od.9 do 12 in od 2 do 6 v prostorih Prosvetne zveze. Društva, ne odlašajte s priglasi, ker bodo h tečaju pripu^čeni le oni, kateri se priglase Prosvetni zvezi.
k Pomladni poudravi. Komaj je nastopilo milejše vreme, že klije iz zemlje mlado brstje in prvo cvetje. O. učitelj iz Šmihela nam pošilja šopek šipkovega in jeeenovega zelenja, ki so takoj po prvih toplejših žarkih priklili iz zemlje. Da bi se le narava ne zmotila!
k Poljedelska razstava v Pragi. Kakor vsako leto priredi tudi letos Poljedelsko udruženje češkoslovaške republike v dneh od 14. do 22. maja znano poljedelsko razstavo v Pragi. Cilj razstave je nuditi splošno sliko razvoja poljedelstva in razvoja poljedelsko-indu-strijskega v celi republiki, delovati k nadaljnjemu napredku poljedelstva, posredovati direkten stik izdelovalcev s koosumenti in podpirati razmnožitev produkcije. Razstava je razdeljena na številne skupine, kakor: rastlinstvo in poljedelstvo, sploh gospodarstvo, živalstvo, poljedelska industrija, poljedelske stroje, zadrugarstvo itd. — Poleg tega bodo prirejene še razne posebne razstave itd. Po-setniki te razstave imajo na čsl. železnicah 33 odstotkov popusta.
k Izbrani spisi Fr. S. Finžgarja v lepi io solidni izdaji Nove Založbe v Ljubljani se sicer radi pisateljevega imena in ker vsebujejo najboljša dela izpod njegovega peresa, že sami priporočajo, vendar opozarjamo nanje, ker se izdaja v kratkem nadaljuje.
•k Tridnemi sadjarski tečaj v Kranju. Kmetijske in sadjarske podružnice sodnega okraja Kranj, priredijo 10. marca tridnevni sadjarski tečaj v Kranju. Na tečaju se bodo praktično poučevalo vse stvari, ki eo naprednemu sadjarju potrebne, posebno cepljenje, sajenje in oskrbovanje sadnega drevja. Kmetijske in sadjarske podružnice se pozivajo, da izberejo in pošljejo na tečaj vnete sadjarje, posebno pa mladeniče, ki imajo veselje do sadjarstva ter čas in voljo s pridobljenim znanjem pomagati svojim sosedom. KmetijsKe in sadjarske podružnice naj priglasijo pismeno do 7. nmrca kmetijskemu okrajnemu referentu v Kranju vse tiste, ki se obvežejo vztrajati na tri-nevnem tečaju. Tečaj bo vodil oblastni sadjarski referent g. Kafol s sodelovanjem okrajnega kmetijskega referenta g. Hladnika in g. ravnatelja Zirovnika.
kr Občni «bor podružnico Slovenskega lovskega društva za Gorenjsko, določen za nedeljo dne 20. februarja L L, se ni vršil radi slabe udeležbe, posebno pa radi tega, ker se ni mogel vršiti v lokalu, ki je bil za to določen. Redni občni zbor so bo vršil pozneje in sicer po izrednem občnem zboru osrednjega društva, ko bo reorganizacija Slovenskega lovskega društva definitivno izvedena. Z ozirom na reorganizacijo osrednjega društva bo občni zbor sklepal o reorganizaciji podružnico in ne o njoni ukinitvi, kakor je to bilo radi napačnih informacij stavljeno ua dnevni red občnega zbora, ki se ni vršil.
■k Premeščen je g. Fran Golob, Inšpektor finančne kontrole od oblastnega inšpektorata v Belgradu k oblastnemu inšpektoratu v Ljubljnni.
■k Pozor! V zadnjem času eo preplavili našo kraje razpcčevalci lotrijske dve in pol odstotne državne rente za vojno šili odo. Našim ljudem, ki ne poznajo vrednosti tega papirja, ponujajo obveznice po visoki ceni, ki daleko presega njihovo borzno vrednost. Veliko ljudi jo bilo s tem občutno oškodovanih, ker so plačali, kakor čujemo, obveznice po dvojni borzni vrednoeti. Omenjene obveznice se obrestujejo po 2 in pol odstotka in amortizirajo v 50 letih. Vsako leto se izplačajo 188 izžrebanim obveznicam ee posebni dobitki. Obveznico torej niso pravo srečko, ampak se samo en del amortiziranih obveznic nagradi s po-«ebnim dobitkom. Вогглј kurz za te obveznice znaša približno 340 Din (za colo obveznico v nominalni vrednosti 1000 Din). Onim, ki »i žele nabaviti te obveznice zaradi tega priporočamo, da se obrnrjo naravnost na denarne uvode, kjer jih dobe po borznem kurzu. ne
kupujejo jih pa, ako 9e hočejo obraniti nepotrebne škode, od ljudi, ki s temi obveznicami krošnjarijo in jih prodajajo na obroke po ceni, ki pravo vrednost izdatno presega.
kr Renault-vozovi. Poročali smo že večkrat o stremljenju Francozov, zvezati posa-mezne kraje v severni Afriki z ot>alo francoske kolonije Tunis in Maroko, ležeče ob Sredozemskem morju, in dobiti zvezo tudi s kraji, ležečimi v srcu Afrike in preko puščave Sahare. Največja zapreka je bila puščava Sahara. Lotili so se isle z avtomobili, opremlje-nimi zadaj z verigami kakor pri tankih. Pozneje so uporabljali navadne avtomobile, samo s to ra/liko, da je bil zadnji del avtomobila montiran na dveh oseh ter je na ta način imel avlo na vsaki strani po tri kolesa. Sedaj pa čitamo v zadnji številki časopisa >Motor<, da je poročnik francoske armade Estienne vzel navaden šlirisedežni 6 CV »R e n a u 11«, kakršnih teče tudi precej po Sloveniji, se odpeljal iz Pariza do Marseille po cesti, od tu s parnikom do Orana in nato naravnost preko Sahare do mesta Niamey. Napravil je v osmih dneh s tem malim vozom 9500 km in pokazal s tem vsemu svetu ne samo svoj pogum, ampak tudi, da se dajo tudi z manjšim vozom obvladati veliko zapreke. Ta vožnja dela pa tudi vso čast tako malemu vozičku, kakor je 6 CV »Renault«.
k Iz ljubljanskega porotnega sodišča. To zasedanje je obravnavalo v celem šest elučnjev, ker je odpadla ena obravnava radi težke obolelosti obtoženca Ledererja, ki je ubil nekega obmejnega stražnika na naši ko-Toški meji. Lederer leži na emrt bolan v bolnici in bo prišel skoro gotovo mesto pred zemeljske pred večnega sodnika. Včeraj pa bi »e bila morala vršiti še ena obravnava proti Žagarju in tovarišem in sicer radi razni^ železniških tatvin. Obravnava pa se bo vršila pri prihodnjem zasedanju.
k Hotel se je obesiti. Bančni uradnik Nikolaj Peklar iz Ljubljane je v Zemunu poskusil izvršiti samomor z obeicnjem. Rešili so ga še pravočasno. Pravi, da ga je gnala v smrt brezposelnost.
kr Pod vlak se je vrgla. V Pajmoku pri Subotici se je radi nesrečne ljubezni vrgla pod vlak hči tamkajšnjega bogatega kmeta Rozalija Paor.
Nevarnost kopirnega svinčnika. Listi poročajo o dveh slučajih zastrupljenja, nastalega na ta način, da sta odlomljeni konici kopirnih svinčnikov zašli pod kožo, ne da bi dotični v početku kaj opaziL Višnjeva -barva kopirnega sv/nčnika nastane po metilovem modrilu, kateri že v dveodstotni raztopini raz vija močan strup. Metilovo modrilo delujo na vlakenca uničevalno, ter nastanejo vsi znaki zastrupljenja, mrzlica' in velika onemoglost. V enem izmed teh slučajev je konica zašla v levo dlan. Mož je bil 26 let star. Posledica jebila, da je nastopila rumenica in črevesni katar. V bolnišnici so mu vbodeni del izrezali in bolnik je tri mesece trpel na tej sicer tako malenkostni poškodbL V drugem slučaju je pa konica zašla v sredinec in posledica jo bila, da je pacijent moral žrtvovati cel prst. Zato je pri uporabi kopirnih svinčnikov treba previdnosti!
■k 20 švedskih pisalnih strojev »Ilalda«
je dospelo te dni. Sistem »Halda« je nadvse priljubljen in ga zato tudi najraje kupujejo. Zahtevajte pisalni stroj >Halda< brezplačno na preizkušnjo, da se sami prepričate o njegovih izrednih prednostih. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
k Novi točaji ia Btrojopisjo, slovensko in nomško stonogrnfijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 4. aprila 1927. Prospekti, pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
k Trgovska bamka d. d., centrala т Ljubljani, in njene podružnice v Mariboru in Pluju poslujejo od ponedeljka, 28. februarja t. 1-daljo v prostorih Ljubljanske kreditno banke.
k »Vodnikovo kuhnrfke bukvizo.« Pod gornjim naslovom je izšla brošurica z navodili za pripravljanje raznih omak in salat, za vlaganje sadja itd Brošurioo je izdala tovarna kisa Jos. Vodnik, Ljubljana VII. Vsekakor jo to zanimiv in svojevrsten način reklame, zamišljen od domače tvrdke, zlasti zato, ker »o izdaja močno naslanja nn starodavne kuhar-eke bukve Valentina Vodnika. Po izdaji Vodnikovih Kuharskih bukov iz leta 1799 je namreč posneta naslovna risba in eo vpleteni no katorj stavki iz Vodnikovega predgovora, kateri ie tudi v nošam primeru nauisan v bo-
horičici. Brošuro pošilja tovarna Jos. Vodnik, Ljubljana VII., na zahtevo vsaki slovenski gospodinji brezplačno.
•k Mlad trgovski pomočnik, prost vojaške obveznosti, Slovenec, ki obvlada tudi nemščino in hrvaščino popolnoma, se išče za potnika. Ponudbe s popisom dosedanjega delovanja, šol itd. s priloženo sliko je poslati na lit. Jlaggilcšnik, Maribor, Cankarjeva 26. 1412 ■jlr Vrednostne papirje vseh vrst, tu- in inozemske, pred. in povojne, kupuje in prodaja po najkulantnejšili cenah Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg 9, prvi specialni zavod te vrste.	1439 * Zadnji dnevi meseca potekajo. Skrbna gospodinja razmišlja, ikaj mora za kuhinjo kupiti pri svojem trgovcu. Pri tem ftaj pač ne pozabi na Ziko, kajti otroci jo pijejo radi ter je ne morejo več pogrešati.
-k Pozor krojači, šivilje in nešivilje! Zadnji pomladni krojni iečaj za krojače, šivilje in nešivilje z novimi modeli pod vodstvom F. Potočnika, ki jo dobil za svoj preizkušen kroj na internacionalni razstavi edini najvišje odlikovanje, se prične 7. marca. Važno je za vsakega krojača ali šiviljo, da obiskuje ta tečaj, ker z njim lahko že v pomladanski seziji veliko pridobi pri naročnikih. Šola nudi učencem ugodnosti ter jim po končanem tečaju brezplačno preskrbi službo. Vsak učenec ima pravico vsako leto osem dni brezplačno obiskovati tečaj. Revnejšim tečaj ceneje z ugodnimi plačilnimi pogoji itd. Ker ima šola svoj modni salon, učenci tudi praktično vidijo, kako se kroj šiva in dela. Od 5. do 7. marca velika razstava krojev in modelov. Vsa]; se lahko na razstavi prepriča o uspehih učencev našega učilišča! Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, krojni pouk potom pošte. Informacije: Krojno učilišče, Stari trg 19, Ljubljana.
•k Pri žolčnih iu jetrnih bolečinah, žolc-nem kamnu in zlatenici ureja naravna ::Franz-Josefc-grenčica prebavo skoro na brezhiben način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s : Franz-Josefc-vodo, čo se vzame zjutraj ua tešče zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v lekarnah, drugerijah in spec. trgovinah.
•k Gradbena podjetnost v Zagrebu. V Zagrebu se je pokazala velika podjetnost za gradbe malih stanovanj. Dosedaj se je prijavilo čez 300 zasebnikov za gradbo stanovanjskih hiš. Predvsem bodo gradili male stanovanjsko hiše. Največ so bo gradilo na Saj-mištu, ki bo po enem letu dobilo popolnoma drugo lice. V dveh letih se bo v Zagrebu zgradilo nad 500 novih hiš.
•k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9.
•k Čajanka 1 Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
•k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
•k Novo »Tungsram« radio covi MRx iu MRy. Tvrdka Tungsram donaša dve novi cevi, koje je uazvala MRx in MRy. Obe se razlikujeta od starih tipov v Um, da imata dve Zarni niti, pa sta vsled lega manj občutljivi pri razgrevanju. Razen tega sta ti dvo paralelno spojeni žarni nili mehaniški tako konstruirani, da je emisija zelo konstantna. MRx je univerzalna cev, ki pa ima posebno prednosti kot cev za nizko frekvenco, ker daje razen velikega ojačenja močno anodno atrujo. MRy jo izrazita cev za skrajno ojačenjfi, ki že pri malih naporih clasno in brez hibe reproducira. Oba tipa cevi tvorita akordirano garnituro, ki daje v odgovarjajočih zvezah najboljšo rezultate.
Naznanilo!
Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine, Ljubljana, Poljanska c. 20
Cene konkurenine En solidne.
LJubljana
© Slov. glasb, društvo »Ljubljana«. V ponedeljek 28. t. m. jc ob 7 zvečer pevska vaja ženskega in ob 8 moškega zbora. Vsi in točnol — Pevovodja.
O Kulturno-politični Idub slov. kat. akad. starešinstva ima v pondeljek, dne 28. t. m. v društvenih prostorih svoj redni sestanek. Na sporedu jc razgovor o narodnih manjšinah. — Odbor.
© Rokodelski dom. Opozarjamo na današnjo predpustno prireditev v Rokodelskem domu, ki se prične ob 7 zvečer. Pevski zbor pod vodstvom g. prof. Marka Bajuka bo zapel več pesmi, igralci bodo uprizorili burko »Zdravnikov strežnik« in na sporedu so razni šaljivi prizori, kupleti itd. Kdor si želi razvedrila. naj prido danes zvečer v Rokodelski dom!
© Pevski zbor v Rokodelskem domu ima danes ob 11 pevsko vajo. Vsi gg. pevci naj se je zanesljivo in ločno udeleže!
© Umrla je včeraj 26. t. m. g. Marija Č c r n c , rojena Ilovar, veleposestnica v Stopanji vasi. Pogreb bo v pondeljek 28. t. m. ob 4 popoldne iz Štepanjc vasi na domače pokopališče (božjega groba). N. v in. p.!
© Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbo sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, to je 1. marca ob 4 popoldne.
© Predavanje Stolne prosvete, ki bi sc imelo vršiti jutri zvečer v Križankah, odpade.
© Izvencerkveni sestanek v Križankah, ki se jo vršil ntinolo nedeljo, se nadaljuje danes popoldne ob 5. Kot zadnjič, ee sestanek
i vrši tudi danes v družbeni dvorani in so nanj J vabljeni vsi člani Moške Marijine družbe in j po njih vpeljani gostje.
© Recitacijski večer. Dne 8. marca ob 8 zvečer se bo vršil pod pokroviteljstvom častne dvorne dame Fr. dr. Tavčarjeve v dramskem gledališču recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Sodelovali bodo ga. Mila Šaričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril Debevec. Čisti dobiček je namenjen za izdajo Kosovelovih pesmi. Ker vlada za ta večer veliko zanimanje, opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnico, ki bodo od 6. marca naprej v predprodaji pri gledališki blagajni.
© Prosvetno društvo v Šiški priredi danes v dvorani predavanje o glavnih mestih Evropo ter o Liziki, kako se ji je godilo v Indiji Koromandiji. Začetek ob 8 zvečer.
© Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani vabi vse člane in članice na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca ob 7 zvečer v prostorih g. Šerjaka, Sv. Florijana ulica 11. Udeležite se zbora vsi, ki se zanimate za razvoj in napredek naših društev. — Odbor.
© Požar. V pleskarski dclavnici Ivana Gcnussi in tovariša Hlebša na Sv. Petra ccsti št. 61 je snoči ob četrt na 10 nastal iz neznanih vzrokov požar. Pogorela jc velika množina pohištva. Vse, kar je imel od strank v delavnici v delu, sc je pokvarilo. Sploh je delavnica znatno poškodovana. Gasilci so prišli pravočasno na pomoč in so ogenj pogasili, da se ni razširil in da ni prišlo do večje katastrofe.
© Pomagajte! Zena težko poškodovanega invalida z dvema majhnima otrokoma živi v silni bedi, ker se jo mož ponovno moral podvreči operaciji. Dobri ljudje, ki bi mogli dati kali dar za uboge otroke, naj ga izroče pri upravi ^Slovenca«.
© Zopet samoumor. Letošnje leto jo v Ljubljani menda v znamenju samoumorov. Skoro vsak teden se pripeti kakšen in danes moramo zopet poročati o takem žalostnem slučaju. Včeraj, približno ob 17, je skočila z okna v drugem nadstropju mestne ubožnice v Japljevi ulici 68 letna Frančiška Volanova. Nesrečna žena je bila živčno bolna ter je izvršila svoje dejfmje v duševni zmedenosti. Obležala je na tlaku mrtva. Zanimivo je, da je v ubožnici tudi njen mož, ker sta bila oba na stara leta brez vsakih sredstev.
© Tat v Štefanovi kleti. Iz Štefanove kleti je pritekel včeraj ves zasopel in preplašen neki moški. Pod suknjo jo skrival precej velik zavoj, s katerim jo je ubral k stariuarjem, kjer je prodal ukradeno obleko. Pri vhodu so ga pa k nesreči srečali trije postreščki. Ko so zvedeli v kleti o tatvini zavoja, so šli takoj za njim. In res so ga dobili, ko je hotel iti zopet v klet. Zavoj je med tem že prodal na starini. Poklicali so stražnika, ki je moža aretiral, starinarju po vzel ukradeno obleko zopet nazaj.
© Umrli so: Metod Kačdč, gostilničar, 55 let. — Barbara Karlinger, mestna uboga, 83 let. — Franc Adamčič, vpokojeni rudar, 70 let. — Franc Tavčar, čevljarski pomočnik, 20 let. — Rozalija Vittori, nadučiteljeva vdova, 55 let. — Ivana Demšar, žena skladiščnika, 21 let. — Ignac Mahorčič, vpokojeni davčni upravitelj. 58 let. — Tomaž Osolin, občinski ubog, 81 let. — Marija Stibil, zasebnica, 93 let. — Kazimir Bleier, mornariški častnik v pokoju, 74 let. — Martin Skupčar, tobačni delavec v pokoju, 50 let. — Franja Siginund, posestnica, 63 let. — Marija Dobne, dninarica, 54 let. — Alojzija Zupančič, žena posestnika, 63 let. — Franc Silvester, sin učitelja, 20 mesecev. — Ana Pulko, občinsika uboga, 64: let.
—	Julijana Iskrač, žena čevljarja, 45 let. —■ Martin Grosman, mizarski pomočnik, 55 let.
—	Magdalena Pettauer, zasebnica, 62 let. — Neža Jerman, bivša kuharica, 81 let. -— Dušan Mikolič, sin kapelnika, 21 mesecev. --Jožefa Dremelj, žena dninarja, 52 let.
© Domača veselica se bo vršila v torek 1. marca v Grajski kleti na Mestnem trgu 13. Točijo se za pustno dni najboljša pristna in pitna vina, črna in bela; čez ulico popust. Preskrbljena gorica in mrzla jedila, čaj in kava. '	1396
© Slanikov večer. Na pepeluico, 2. marca vsi k Mikliču! Pristna domača vina po nizkih cenah.	1454
© Opozarjamo na preselitev modnega salona Stemberger-Reš. — Več v današnjem oglasu.
© Snežno čovljo in galoše sprejme v po pravilo Voika, nasproti Mestnega doma.
© Opozarjamo na oglas tvrdke Jernej Ložar na Sv. Petra cesti 20, ki naznanja razdružitev prejšnje tvrdko Ložar in Bizjak in samostojno vodstvo trgovine in krojaštva.
© Tatvine. Tvrdki J. C. Mayer jc ukradel neki P- Š. dve dragoceni preprogi. — Francki Stergar, delavki v Bonačevi tovarni, je njena tovarišica ukradla iz ročno torbicc 160 Din.
_ Neki zlatar je prijavil tatvino listkov zlata,
vrednih 1400 Din. To tatvino jc izvršila neka lahkomiselna frajlica, ki v vinski in veseli družbi rada oskubi na ta način kakega svojega prevč gorečega kavalirja.
© Bučno olje najccnejšc pri Kolšcku, Dunajska ccsta št, 47.
© Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lcpolično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnicc nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in
negovanje vrtov. Anton Fcrant, trgovski vrt- I nar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
© Veliko izbiro raznega perila in bluz priporoča Igu. Žargi, Sv. Petra cesta.
Maribor
□	Kaj ste še pozabili? — Naročiti se na knjige družbe sv. Mohorja Pa storite to še le dni! Naročila sprejemajo vsi župni uradi in obe prodajalni Tiskarne sv. Cirila.
□	Reklamacije samo še do 5. marca. Mnogo jc še naših volivcev, ki niso vpisani v volivni imenik Ker pa je čas za uradno popravljanje imenikov določen letos do 5. marca, jc nujno, da se vsi naši, ki dvomijo, čc so vpisani, ali ki od zadnjih voiltev vedo, da niso bili vpisani, to popravo do 5. marca zahtevajo, ako tega še niso storili. Naše zaupnike pa prosimo, da vse ncvpisanc naše pristaše, za katere so izvedeli, prijavijo v tajništvu SLS ob običajnih urah.
□	Javne molitve pred Najsvetejšim sc vršijo te tri dni v vseh mestnih cerkvah.
□	Katoliška omladina priredi na željo društvenikov in njihovih starišev ter prijateljev drušlva na pustni torek zabavni večer z najrazličnejšim sporedom. Začetek ob 7. Torej na veselo svidenje! — Odbor.
□	Stare in nove Atene — bomo gledali v skioptičnih slikah in o njih slišali znamenitosti prihodnji četrtek, ko bo predaval v dvorani Zadružno-gospodarske banke g. dr. Janko Polec. Začetek predavanja ob 8 zvečer.
□	Podpora narodnemu gledališču. Mariborsko narodno gledališče dobi kot prvo podporo in sicer eno četrtino cclcga zneska, ki je določen po proračunu kot podpora gledišču, 25 tisoč dinarjev.
□ Vpokojeni šolski nadzornik umrL V Mariboru je umrl v starosti 73 let vpokojeni Ijudskošolski nadzornik Ivan Heric. Služboval je nazadnje v Ptuju in jc bil šolnik iz stare šole. Pogreb se bo vršil v pondeljek ob tretji uri popoldne.
□	Protestni shod socialistov se bo vršil prihodnjo nedeljo, ker je mestna občina vložila tožbo zoper erar in stane ta tožba 93.000 dinarjev. Da bedo pa imeli šc kaj »materijala«, smo danes objavili stanje tega vprašanja v posebnem članku. Socijalisti so namreč žc grozili, kak hrup bodo zavoljo tega zagnali, zato so ludi vsaj vsako drugo sejo stavili interpolacijo. Zdaj pa tudi njim ne bo drugega kazalo kot da — opustijo protestni shod, ker je javnost zdaj poučena o njihovem slepomišenju.
□	Podpora dalmatinski občini. Dalmatinska občina Ston jc trpela zelo veliko pri zadnjem dalmatinsko-herccgovskem potresu in jej jc naklonila mariborska občina 5000 Din podpore.
□	Občni zbor SPD. V petek zvečer sc jc vršil v restavraciji Narodnega doma izredni občni zbor mariborske podružnice SPD. Na dnevnem redu je bil sklep o spremembi pravil. Rcferiral jc g. dr. Snuderl. Občnega zbora sc jc udeležil kot delegat osrednjega odbora g. Makso Hrovatin iz Ljubljane.
П Strelsko društvo je imelo v petek v hotelu »Pri zamorcu« svoj ustanovni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen g. polkovnik Dimitrije Spasič. Strelsko društvo v Mariboru jc zamišljeno kol nekaka matica vseh strelskih društev v mariborski oblasti.
□	Cela občina Krčevina za priklopitev k mestu. Svoj čas smo poročali, da je Petrovo selo, ki spada pod občino Krčevina, prosilo mariborsko občino, naj ga sprejme pod svoje okrilje. Sedaj je pa zaprosila cela občina Krčevina, naj bi se spojila z mestom. Inkorpora-cija mariborskih okoliških občin sc bo itak izvršila prej ali slej.
□	Park kavarna se bo zaprla. Ker mestna občina že dolgo časa ni prejela najemnine za park kavarno, se pogodba z dosedanjima najemnikoma razveljavi. Začasno se bo kavarna zaprla in ali oddala komu drugemu v najem, ali se pa vporabila za kako otroško zavetišče.
Celje
■©' Umrl je znani invalid g. Alojzij Turin. Preminul jc v petek v javni bolnici. Umrli je dolgo vrsto let bolehal na kostni jetiki in je bil po Celju znana oseba, ki jc živci po večini le od milodarov dobrih prijateljev. Sedaj zapušča revno vdovo. N. v m. p.!
■Q' Naše prireditve v marcu .so: dne 19.
I marc aorlovska akademija v Narodnem domu, dne 25. marca pa Materin dan. Obe prireditvi se vrše v Narodnem domu. Opozarjamo naše občinstvo, da se teh prireditev udeleži» v obilnem številu.
•O Napredni starini se v sobotnem »Jutru* zelo hudujejo, ker smo v našem listu nazna-čili, da se nekaj v demokratski stranki kuha in da so mladini šc prccej nevoljni na starine, ki da so baje zakrivili neuspeh pri zadnjih oblastnih volitvah. To ugotovitev imenujejo laž. Da bo »laž« šc bolj očita, ponavljamo to ugotovitev in opozarjamo gospode samostojne demokrate na ono iilipiko, ki so jo slišali po volitvah na svojem sestanku v klubovi sobi hotela Union. Na to filipiko si nihče od prisotnih gospodov ni upal črhniti niti bcscdicc, temveč so kar naenkrat zaključili zborovanje. O teh stvareh vemo šc več. Med drugim tudi to, da nameravajo mladini pri prihodnjih volitvah izigrati proti koaliranim strankam največji »truinpf« s tem, da hočejo oni voditi prihodnje volitve, In ludi nekaj drugega na«i jc
znano, kar se tiče speciclno »Jutra«. To bo seveda zopet vse samo »laž«. Na te pojme se demokratsko časopisje prav dobro razume.
& Gola neresnica in prav hndobno zavita
so zopetna naraigavanja, ki si jih je poročevalec »Jutra» dovolil zopet o našem poročevalcu v sobotni številki imenovanega lista. Pri tem aludira na naše moško priznanje, ker smo v privatni družbi napram samo eni prisotni osebi izrazili sumnjo, kdo je lansiral v liste one laži, ki jih je prineslo »Jutro« za časa volivnega boja. Ni res, da se je ta sumnja izrekla na nekem shodu. Tako zavijati z-najo samo demokrati. In tudi ni res, da se naš poročevalec prav čudno ponižno opravičuje, temveč je v svoji poštenosti in po ugotovitvi, da jc te neresnice raztrosil po mestu in lansiral v liste poročevalec »Jutra«, storil le svojo dolžnost, ako jc dal zadoščenje g. Ko-mavliju, ki bi kaj taccga nikdar nc bil zmožen. Tudi ugotavljamo, da se je naš poročevalec sam ponudil dati primerno izjavo v liste, čeravno bi ga k temu ne mogel nikdo prisiliti. Mi ne krademo nobene časti!
Kranj
Orlovska akademija. Orlovski odsek v Kranjn pokažo v nedeljo 6. mafea ob štirih popoldne v Ljudskem domu sadovo svojega dela s tem, da priredi večjo akademijo. Slavlje bo izraz celokupnega orlovskega programa: no samo telo, mar mu je zlasti vzgoja duha in srca. Ker je Gorenjec vesel zlasti ob pesmi, je na programu poleg telovadbo precej pevskih točk. Zastopana bo slovenska, srbska (išto čutiš«) in češka pesem. Posebnost bo zbo-rovna deklamacija z orlovsko himno in simbolično vajo :>Za materjo«, izvajano v mračni luči in oh tihem petju. Med točkami sta dve krajši igri, izmed katerih bo ena vzbujala mnogo smeha. — Meščani in okoličani, lep užitek so vam nudi. Zato si po možnosti preskrbite vstopnice že med tednom v >Iliriji'. Prijatelji orlovstva, na svidenje! Bog živi!
Novo mesto
Občinske volitve. Reklamacijsko postopanje za volitve je bilo še lansko jesen, vendar je bil razpis preložen vsled volitev v oblastno skupščino. Ker je funkcijska doba sedanjega odbora že potekla, bi bilo čas, da se razpišejo.
Premestitev zvestega pristaša SDS. Tako piše nedeljsko »Jutro-: in poroči«, da je bil na žalost Novomeščanov prestavljen šef kurilnice Radovan Ogrino v Pragereko. Ogrinc jo bil član Narodno-socialistično stranke in je bil na njeni listi celo izvoljen v občinski odbor. Javnosti je pn tudi znano, da novomeški narodni socialisti niso privesek SDS, temveč so pri zadnjih občinskih volitvah nastopili skupno s socialisti in niso hoteli iti slepo čez drn in stru z demokrati. Ogrinc jo pa že dolgo potem, ko je bil izvoljen kot narodni socialist v občinski odbor, svojo pristaše zapustil iu šele potom začel podpirati SDS. Kmalu po svojem političnem preobratu je izjavil, da je bil poslan v Novo mesto »razgnat komunistično gnezdo-:. Toliko v politično označbo moža, ki ga Jutro.' smatra za zvestega pristaša.
Bliia se irebanje naše loterije. Komai mese« dni nas še loči od dneva ko bodo izvleče ni oni srečni, ki bodo zadeli bogato dobitke, katerih je .444. Saj je gotovo vsem znano, da bo to na praznik dne 25. marca t. U zato prosimo, da hitite srečko nakupovati, denar na nakažite po položnicah prosvetnega društva : Soče* p. št. 14.687. Le oni denar, ki bo oddan na pošto do 24. marca t. 1. za prodane srečko, se bo upošleval. Razprodajalco pa prosimo, da se z razprodajo požurijo. Kdor želi zadeti kak dobitek, pa srečk še nima, naj iih naroči na naslov Jos. Mimda, posojilnični tajnik. Novo mesto.
Porota. Dosedaj so razpisani tilo slučaji: 7. HI. Marija Krašovec, hudodelstvo požiga; predseduje predsednik okrožnega sodišča dr. Po-lenšek; zagovarja dr. Zupančič. — 8. III. Franc Kapš in Marija Gor t an, hudodelstvo zavrat-nega in naročenega umora; predseduje dež. sodni svetnik dr. Fischinger, zagovarjata Garzarolli iu dr. Ivanetič. — 9. III. Ana Czasar, hudodelstvo goljufijo; predseduje dež. sodni svet. Luznar, zagovarja dr. Vasič. — 10. III. Josip Deden k, hudodelstvo uboja; predseduje dež. sod. svetnik Kudor, zagovarja dr. Globevnik.
Vič
Bilanca občinskega gospodarstva. Priobču«
jemo zanimive številke, iz katerih je razvidno, kakšne dohodke in stroške je imela občina lansko leto. Največji vir dohodkov je, Lot vedno imela občina od doklad na alkoholne pijače. Naj govore številke: Dohod. Skupne dokhdc na direktne davke 56.700 Din (15.41 odstotkov). Naklada na vino, pivo in žganje 240.222 Din (65.04 odstotkov). Naklada na meso 16.361.18 Din ali (4.60 odstotke). Občinske takse in denarne globe 29.283.80 Din (7.97 odstotkov). Razni drugi dohodki 25.589.43 Din (6.89 odstotkov). S? Ido primanjkljaja je 27.606.62 Din, ki sc jc kril z prebitkom iz lanskega leta. — Stroški: Za šolske potrebščine 95.333 Din (23.47 odstotkov). Plače uslužbencem 75.000 Din. Za vzdrževanje cest in hodnikov 59.968.83 Din (14.76 odstotkov). Razn'.-. podpore: občinskim revežem, božičnica raznim društvom itd. 61.557.38 Din (15.15 odstotkov). Za regulacijo Gradaščicc 68.721.Din (16.92 odstotkov). Razni drugi stroški 45.683.14 Din (11.24 odstotkov). — Porabilo sc je: mesa (v oklepaju številke iz leta 1925). Volov 136 (110), bikov 9 (2), tclic 22, krav 136 (144), telet 349 (286), prešičev 358 (3i0), koštrunov 27, uvoženega mesa pa je bilo 1720 kg. Popilo sc je 216.070 litrov vina, 4080 litrov mošta, 99.050 litrov piva, žganja 13.338 litrov. V letu 1925. smo pa spili: 225.200 litrov vina, 2500 litrov mošta, 38.000 litrov piva in 10.420 litrov žganja. Iz tega sledi, da se jc vina popilo manj, dočim jc pivo poskočilo za ca. 200 odstotkov, žganja pa se jc popilo skoraj 3000 litrov več kot v letu 1925. Ako to ogromno množino alkohola preračunamo v dinarje, dobimo pri zelo zmernih cenah vsoto približno tri in pol milijona dinarjev, katero smo v lem letu v samo v naši občini zapili. Najžalost-nejše jc pa to, da ee jc konsum žganja dvigni! skoraj za 30 odstotkov.
Regulacija GlinSčicc in poprava cestc II » Rožni dolini. Konstatirati moramo, da so sc ccste v zadnjih letih preccj popravile, posebno v Rožni dolini. Na drugi strani pa dela sramoto del ceste ki vodi od ccsto na Brdo proti Rožni dolini. Ker pa nasipanjc, dokler nc bo dotični del Glinščlcc reguliran, nič nc pomaga, je bil stavljen na zadnji javni seji predlog, da sc ta del Glinščlcc predčasno regulira, obenem pa napravi primerno široka cesta. Apeliramo na občinski odbor, da takoj pri prihodnji seji sklene v principu regulacijo tctfa dela GlinSčicc ter мј izvedbo tc stvari iz-
pelje še v teku tega leta. V korist pa bo to tudi občini sami, ker bo tujcem, ki prihajajo na Vič, napravila prehod po lepi stranski poti, da jim ne bo treba požirati prahu po glavni Tržaški cesti.
Narodno strokovna zveza. Nedavno smo či-lali poziv narodne strokovne zveze na Viču, v katerem poziva viško delavstvo, naj pristopi v njihove vrste rekoč: edina rešitev viškega delavstva je v narodni strokovni zvezi. Pameten človek, ki je te vrstice bral, se je moral nehote smejati. Svo-ječasno smo že poročali, da vse kulturno in izobraževalno in strokovno delo te organizacije sestoji samo iz veselic in zabavnih večerov, ki se vrste skoraj nedeljo za nedeljo v Ameriki. Prcdbaciva viškemu delavstvu, da ne ve, kje je njegova rešitev. Ne bom se vtikali podrobneje v to stvar, svetujemo jim samo to, da v interesu delavstva svojo organizacijo čim preje likvidirajo, ker bodo s tem delavstvu napravili neprecenljivo uslugo.
Jesenice
Predpust gre k svojemu koncu ludi ua Jesenicah. Raznih veselic in zabav je bilo toliko, da delavec s pičlim zaslužkom, če tudi so nekoliko boljši časi kot prod leti, ni mogel posetiti vseh. Zato se je že zadnjo nedeljo opazilo, da primanjkuje denarja. Zabavni večer, katerega je priredilo pevsko društvo »Sava«, bi bil zaslužil več poaor-uosti od jeseniške publike.
Katoliško delavsko prosvetno društvo priredi na pustni torek zvečer primerno pustno zabavo pri pogrnjenih mižali. Najpreje se bo predvajal temu večeru primeren film, nalo pa slede šaljivi prizori in kupleti, med temi >0 raznih dogodkih zadnjega časa»:. Zato vsak, -kdor želi par uric smeha, pridi ta večer v društvo!
>N'e v loterijo«. Preti kratkim se je v Katoliškem delavskem prosvetnem društvu na Jesenicah predvajala igra z gorenjim naslovom. Smeha je obilo in nikomur ni bilo žal, da se je predstave udeležil. Toda na take stvari se kaj hilro in rado ]>ozabi, le tu pa tam se posetnik šc spomni kakega posebno komičnega prizora. Nekaj drugega pa je, ako spremeniš gorenji »ne« v »le«, toraj: >Le v loterijo,« namreč da kupiš par srečk za zgradbo novega društvenega doma na skrajni meji države, na Jesenicah. Ko boš namreč zadel glavni, ali pa tudi le kak nižji dobitek, se ne boš samo takrat smejal, pač pa vsakokrat, kadar boš dobil pred oči dotični predmet, katerega ti je sreča loterije prinesla. In koliko je tak smeh vreden, ve samo tisti, kateri je že kdaj kaj zadel. Zato segajte po srečkah, sedaj so najboljše na vrsti, ne odklanjajte jih, ko vam jih loterijski odbor dopošlje in gotovo pride d:m, ko se boste tudi vi smejali ter rekli >Le v loterijo!«
Tržič
Na pustni torek zvečer se vrši v Našem domu nabavna prireditev Društva sv. Jožefa. Nastopi :Botra Nerga», »Dimnikar«, ^Župan«, :Krojač in 5evljar<: in še marsikaj drugega bo prišlo na vrslo. sodeluje salonski orkester. Prireditev se vrši pri iiogrnjenih mizah.
Radio in telefon se pri nas zelo uporabljata. V našem mestu in neposredni okolici imamo kar L5 telefonov.
Porok je ta predpust bolj pičlo število. Glavna ovira zanje je občutno pomanjkanje stanovanj.
Trbovlje
'županstvo obline Trbovlje je te dni odražalo Konzorciju za zgradbo Invalidskega doma p Trbovljah krasno stavbišče brezplačno. Ker ima konzorcij do danes že nad polovico srečk efektno oterije razprodanih, jo s tem podana možnost lični orojekt Invalidskega doma v tekočem letu spraviti .saj pod streho, vendar naproša konzorcij cenjeno občinstvo, ki ima dostavljene srečke že dalje Časa, da blagovoli storiti uslužnost naši zgradbi s tem, da nakaže majhno vsotico po dva ali tri kovače čimprej, da zamoremo dobili pregled.
■'У Odlikovanje za hrabrost. Naš rudniški idravnik dr. Janez Jenšterle, sedaj v činu rezervnega kapetana II. razreda, je bil odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost. Svetinja mu je bila izročena v petek na občini. Odlikovanje izvira Se. iz povojnih koroških bojev in je bil predlagan za odlikovanje že 11. aprila 1920. K odlikovanju iskreno čestitamo!
Уу. Novosestavljeni volivni imeniki. Občina razglaša, da so novi volivni imeniki razgrnjeni na vijogled v občinski pisarni vsak dan med uradnimi urami do 1. marca 1927. Rok za vpogled se bo vsekakor moral vsaj za 14 dni podaljšati, vseeno |e pa v interesu vsakega volivca, da imenik čimprej pogleda in ugotovi svoj pravilni vpis v volivnem imeniku.
Pozor upokojenci in dmifli! V novem volivnem imeniku so izpuščeni skoro vsi oni upokojenci, ki stanujejo v rudniških stanovanjih pri svojcih. Rudnik je namreč oddal sezname stanovalcev, na katere je stanovanje vpisano, ne ve pa, pri komu so na stanovanju očetje upokojenih in drugi samci sorodniki itd. Vsi ti naj se na občini sami javijo, ali pa če se javijo v tajništvu SLS v Društvenem domu vsak popoldan.
■fy Za smeh in kratek (as se vprizori danes v nedeljo 27. febr. ob štirih popoldne v Društvenem domu veseloigra v treh dejanjih >Pri belem konjičku«. Igra je kot nalašč prikladna za predpust, ker nudi obilo smeha. Cene prostorom so zelo nizke, po 6, 4 in 2 Din. Kdor ljubi smeh, naj pride.
Jubilejni občili zbor. Gasilno društvo Trbovlje — trg ima 6. marca t. 1. 40 letni jubilejni občni zbor. Na Florjanovo bosta pa odlikovana za 23 letno delovanje pri tem društvu gg. Malgaj Andrej, posestnik in kovaški mojster v Gaberskem in Mak Lenart, posestnik v Gaberskem. Društvo je, kakor je razvidno, eno najstarejših v Sloveniji in poseduje razne motorne brizgalne tudi druge najmodernejše priprave za slučaj požara.
•fy Pritožbe prihajajo od naših obrtnikov in trgovcev, posebno onih iz Trbovelj, radi naše zadružne elektrarne. Večkrat ne dobo toka in luči migljajo. Želijo, da bi vendar enkrat montiral že lansko poletje zgrajeni .-.tolp za transformator. Лко ni delavnih rnoči na razpolago, da bi ne bilo treba zvečer v mraku popravljati vodov kot v petek zvečer, potem se naj onim, ki imajo dopust, ta ukine in jih zopet zaposli.
• mut
(y Smrtna kosu. Umrla je gna.P epi S e i d 1, stara 63 Jet. Pokopali so jo dne 22. t. m. Med po grebci je bilo tudi nekaj dijakov, ker je bila rajna znana kot dijaška gospodinja. — Dne 19. t. m. pa je umrla gospa Julija na Neuscher, poseet-nica na Ljutomerski cesti in pri Sv. Duhu v Halozah. Doživela je starost 78 let. — Dne 22. t. m. je umrla obče znana ga. Marija Bračič, 71 let stara, gostilničarka in posestnica v Novi vasi pri Ptuju. Rajna je bila mati g. Fr. Bračiča, gostilničarja in posestnika in polusestra rajnega kanonika Simoniča v Mariboru. Slovela je kot dobra gospodinja in blaga krščanska žena, ki je s svojo delav nosijo in pridnostjo dosegla iepe gospodarske uspehe. Imela je dne 25. t. m. lep pogreb na pokopališče v RogoHUca Obilo znancev in prijatelje»
Bračičove rodbine jo je spremljalo na zadnji poti. Pogreba se je udeležilo tudi ninogo ptujskih meščanov in znancev od Sv. Urbana pri Ptuju. Na čelu sprevoda je korakala ptujska godba, ki je igrala turobne ialost Inke. Bračičevi rodbini izrekamo tudi mi iskreno sožalje.
ф skrlatinka precej razsaja med Ijudsko-šolsko mladino in med najmlajšimi otroci, tako da jih je že precej izoliranih v bolnici, kjer imajo dobro oskrbo in nego. Hripa pa pobira v okolici starejšo ljudi.
0 Nušičcvo veseloigro »Navaden človek« so uprizorili preteklo nedeljo Orli v NartKinem domu. Igrali so prav dobro, občinstvo se je izvrstno zabavalo.
0 Podružnica Jugoslovanske Matice razglaša, da se bo vršil njen redni občni zbor dne 5. marca 1927, ob 19. uri v spodnji dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. ]>oročilo društvenih funkcijonarjev ; 3. volitev novega odbora in 4. slučajnosti. Za slučaj, da no bi bil prvi zbor ob 10. uri sklepčen, 6e vrši eno uro pozneje drugi občni zbor ob vsakem številu navzočih z istim dnevnim redom. Odbor pričakuje, da se bo članstvo odzvalo vabilu v polnem številu z ozirom na vzvišeno in nesebično nalogo Matice.
ф Redna letna skupščina krajevnega odbora »Rdečega kriïa« SHS bo v nedeljo, dne 6. marca 1927 ob pol il, uri v posvetovalni dvorani mestnega ptujskega magistrata. Vse članstvo in ^Rdečemu križu« naklonjeno občinstvo se najvljudneje vabi. da se udeleži občnega zbora, na katerem se voli novi odbor za triletno dobo.
HrasiniU
Proeveta. Poleg mladinske igre -.Palček potep" bo v nedeljo v dvorani g. Lorgerja tudi burka »Kmet Heiod«. Ponovno opozarjamo na dekliški sestanek , ki bo tudi v nedeljo v društveni sobi ob 3 {»poldne.
Rudarske zadeve. V nedeljo 27. t. in. se vrši občni zbor krajevne skupščine ob 9 dopoldne v prostorih bolnice.
Požar. Preteklo nedeljo so polnikl, ki so se peljali s poldonskim vlakom od Zidanega mosta proti Hrastniku, videli velik požar. Gorela je bosta. Ogenj je bil najbolj gotovo zaneten od lokomotive.
Slaven&Mši I^ragMioi
Lepo uspela priredilev. Odkar obstoja na Cankovi prosvetno društvo, je zavladalo v župniji novo življenje. Na veliko se je začelo z izobraževalnim delom. Pevski — tamburaški zbor, gledališke predstave so središča, iz katerih izhaja srčna in u-mska kultura. Pred nedavnim je nastopilo društvo z igro »Spoštuj očeta«. Predstava je bila posrečena in je dosegla namen. Nekateri prizori so prisotne do .solz ganili. Ob tej priliki sta nastopila tudi pevski in tamburaški zbor, — Društvo je bilo ustanovljeno šele okrog Božiča j>reteklega leta. Z ozirom na to je bil uspeli nastop nekaj izrednega.
Srečke loterije »Martinišča« se dobijo po 5 Din v župniščili mariborske škofije in pri ravnateljstvu zavoda v Murski Soboti. Posegajte po njih.
Dolnja Lendava. Cesta z mostovi od kolodvora je problem, o katerem ni mogoče še nadalje molčati. Ponovno se je že pisalo in opozarjalo me-rodajne oblasti, da se popravi, ker je potrebno popravila, oziroma zamenja z novim, ker je za nič. Storilo se mi nič. Že nad tri leta se izvaža iz prekmurskih gozdov na vagone hrastovega lesa ravno preko ceste, o kateri je govor in tik mostu, ki je v najbolj obupnem stanju Nekaka ironija je to. Dan na dan drvi vlak z obloženimi vagoni, poleg pa je most, preko katerega je celo s praznim vozom nevarno iti. Dosedaj je bil vsak klic zastonj. Odkar pa smo slišali o dobri volji in o pripravljenosti novega ministra za javna dela, upamo, da pride vrsta tudi na lendavske mostove. Zadnji čas je že, zato bi bilo še nadaljnje odlašanje usodno.
Ižopisi
Gorieavas pri Ribnici. Dne 20. t. m. smo imeli pri nas ustanovno veselico gasilnega društva. Udeležba je bila nepričakovano obilna, tako da so bili veliki prostori v gostilni Karola lica vsi nabito polni. Društvo na tem mestu izreka vsem obiskovalcem iskreno zahvalo. Zahvala pa gre v prvi vrsti našim požrtvovalnim fantom in dekletom, ker so z vso vnemo neutrudljivo delali na to, da je ta slavnost bila nadvse lepo dekorirana in tako obilno obiskana. Društvo šteje že ob svojem početku kar 42 delujočih članov; to je veliko število za Goričo-vas. Saj ni čuda, da jo vse ljudstvo vneto za to društvo, ker nas je lansko leto obiskal kar dvakrat požar in ob tej priliki so vedno pokazali naši fantje in možje z našo brizgalno, da so kos vsakemu takemu slučaju. Zahvalo smo dolžni tudi velikemu županu, ki nam je k ustanovitvi podaril 2000 Din podpore. Zalivala našemu župnemu načelniku Mr-harju Nacetu, ki je nameravano stvar podvizal in «podprl, da ni vso zaspalo v povojih. Danes smo jivaležni vsem, ki so kaj pripomogli k ustanovitvi našega gasilnega društva. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti našega Pelrovca, ki je igral glavno vlogo na veselici kot govornik in pesnile.
Središče ob Dravi, Tukajšnja orlovska mladina priredi v nedeljo, dne 6. marca t. 1., v Društvenem domu svojo V. telovadno akademijo. Spored je bogat iu pester, ter obsega IS najrazličnejših povečini nalašč za akademijo zloženih točk. Kot slavnostni govornik nastopi podpredsednik ptujskega orlovskega okrožja br. p. V. Rogulja. Sodeluje društveni pevski in tamburaški zbor. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji skoz ves leden pri R. Lukačič v Središču. Vsi prijatelji orlovstva prijazno vabljeni.
Oplotnica. Mi no zdehamo od dolgočasja. Če bi drugih zanimivosti ne bilo, imamo v tem presnetem postnem času vsaj ženitev kar na ducate. Čudno ! PÔnekod pa pravijo, da je suša... Pri nas ne! Mi vemo, kako se tej stvari streže. — Daj Bog tudi obilo sreče in blagoslova! — Da smo ob toliki zabavi že nekoliko razvajeni, ni nič čudnega. Da bi le pustna nedelja ne bila dolgočasna! Pa slišimo, da se obetajo razne maškerade in tudi pošteno razvedrilo v Orlovskem domu. Posebno zadnjega težko pričakujemo, ker se nam je po »Revčku Andrejčku« oder v Domu naravnost priljubil. Prepričani smo, da tudi v nedeljo popo'dne ne bomo odhajali razočarani. Saj naši igralci znajo zadeti smešno žilico. Zato se srečujejo v našem Orlovskem domu Prihovčani in Kebeljčani; pa tudi Brinjeva gora in sv. Barbara ne uslrašlta listih, ki so — tam preko. V nedeljo popoldne se bomo torej zopet videli — in ko bomo zapustili dvorano, se bomo šele oddahnili — od prepolrebnega smeha.
A Jasno. »Malo je manjkalo, da ^Slovenec« ni zapisal, da sta Rističa pretepla Pribičevič in dr. Žerjav, kakor pogreva staro laž, da sta onadva kriva in odgovorna za umor Fakina v Trbovljah, za zmečkane prste v Ljubljani ter za batinanje kmetov na Hrvatskem.« — To piše seveda »Jutro« in zraven seveda še pristavlja to: »Od profesijonalnih lažnikov zaman pričakuješ, da ne bi lagali in obrekovali.« (Brez psovanja pri »Jutru« ne gre.) — Na kar jc naš mirni odgovor ta: Rističa nista pretepla nc Pribičevič ne Žerjav, a tudi ne Maksimović. Ampak ko je bil umorjen delavec Fakin v Trbovljah, bili zmečkani prsti delavcu v Ljubljani in bili batinani hrvatski kmetje, takrat sta bila ministra gg. Žerjav in Pribičevič in sta torej na vseh tistih dogodkih ravno toliko kriva in za nje odgovorna, kolikor je kriv in odgovoren v slučaju Rističa minister Maksimovič. To je jasno ko beli dan.
A Mi, ki poznamo klerikalizem ne-le iz zgodovine ?>Sv. inkvizicije«, ki je stotisoče nedolžnih ljudi zažgala na grmadah... — kdo drug bi mogel biti ta metuzalemski poznava* Icc klerikalizma kakor mali Moric v »Jutru«! in on vé o klerikalizmu še marsikaj drugega, saj bere tudi roman »Papežinja Favsta«. Ha. In ko bo tega konec, bo prineslo »Jutro« pa novega o klerikalizmu. Morda celo roman o I ustrelitvi liberalnega delavca v trboveljskem j kamnolomu, o mučenju liberalnega delavca v podzemski kleti in o raznih drugih justifi-kacijah in inkvizicijah nedolžnih naprednih žrtev po ccli jugoslovanski državi za časa klerikalne strahovlade PP. Hal
Jugoslavija na mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi.
Belgrad, 26. febr. V zunanjem ministrstvu se delajo priprave za našo vdeležbo na mednarodni gospodarski konferenci, ki sc bo vršila meseca maja v Ženevi. V naši delegaciji bodo poleg zastopnika zunanjega ministrstva in našega diplomatičnega zastopnika v Ženevi g. Fotiča — tudi zastopniki naših gospodarskih korporacij. Naša delegacija predloži obširne spomenice o naših gospodarskih razmerah in njihovem odnosu nasproti svetovnemu gospodarstvu.
Šanshaj v rokah severne armade.
Šanghaj, 26. febr. Včeraj so dospele semkaj čete Čangčungčanga in zasedle kitajski del mesta. Dosedanja Sunova posadka je odkorakal proti Sungkiangu. S tem jc prešel Sanghaj pod Čangsolinov vpliv. Čangsolinovi zastopniki izjavljajo, da se zaenkrat ne namerava nikaka ofenziva proti kanlonski armadi, pač pa se bo Šanghaj branil proti njej. Med Čang-čungčangom in Kuomintangom so se zaova začela pogajanja.
Berlin, 26. febr. Iz Sanghaja poročajo, da so kantonske čete prodrle Sunovc postojanke pri Sungkiangu in zavzele mesto.
v London, 26. febr. (Izv.) Wolf poroča, da ima Anglija v kitajskih vodah 12 križark, en hidroplan, devet rušilcev, 12 podmornikov in veliko topničark.
v London, 26. febr, (Izv ) Daily Express javlja, da je celokupno kitajsko brodovje prešlo h kantonski armadi. Južna armada je žc zasedla Sun-kiang.
v Peking, 26. febr. (Izv.) Francosko poslaništvo jc energično protestiralo pri kitajski vladi radi obstreljevanja francoskih naselBîn. Francija si pridržuje pravico, da bo zahtevala popolno odškodnino.
Litva zahteva Vîlno.
Berlin, 26. febr. Včeraj je začel v Kovnu zborovati litvanski sejm. — Ministrski predsednik Woldemaras je dovolil pogovor posebnemu poročevalcu »Beri. Tageblatta« in mu podal izjave o litavski zunanji politiki. Rekel jc, da vilnsko vprašanje na Vzhodu zapira pot do miru. Litvanska vlada bo vedno zastopala misel, da se mora skleniti nov mednarodni vzhodni pakt po zgledu locarnskc pogodbe. Žal, da jc Nemčija žc v Locarnu odklonila zajamčili vzhodne meje.
CHAMBERLAIN, BRIAND 1N~STRESEMANN V ŽENEVI. London, 26. febr. »Daily Telegraph« poroča, da jc sedaj gotovo, da pridejo na marčno zborovanje sveta Društva narodov v Ženevi vsi trije zunanji ministri, Chamberlain, Briand in Slrcsemann.
ITALIJA IN TURČIJA. Rim, 26. febr. Štefani ostro zavrača vesti, da si jc dala Italija od Anglije plačati sodelovanje na Kitajskem s tem, da jc dobila svobodno roko proti Turčiji. Italijanska akcija na Kitajskem se strogo omejuje na obrambo tamkajšnjih italijanskih interesov, zato nima razloga, da bi se za to pustila od koga plačati.
Ali si lian	...........
Mohorjeve družbe? | f^Ž
EKSPLOZIJA V KOPENHAGNU v Kopenhagen, 26. febr. (Izv.) V skladišč« pomorskega arzenala jc danes nastala cksplo-celo skladišče popolnoma uničila, eksplozije šc ni znan.
Kaîoli&lci svet
Obsodba Action Française.
Papež Pij XI. je obsodil francosko nacionalistično in rojalistično organizacijo Action Française. Izjavil je, da ni dovoljeno katoličanom sodelovati v njej. Svaril iu prosil je prav posebno mladino, uaj ne sledi smeri, ki jo zastopa Action Française. Pa kakor je že bordoški kardinal v svojem prvem pismu jasno ločil zgolj politična vprašanja od drugih načel in metod, ki jih zastopa ta organizacija in ki se dotikajo vere in morale, tako je potem tudi papež poudaril, da nikakor noče katoličanov ovirati, da ne bi smeli biti še naprej za monarhistično ureditev Francije, če se jim zdi ta oblika vladavine,najboljša za domovino. Tudi jim ne prepoveduje delali za uresničenje tega političnega ideala z dovoljenimi sredstvi Vendar pa ne morejo ostati včlanjeni v Action Française, kakor je sedaj. Zakaj ne? Zato ker ta organizacija ni samo zgolj politična, ampak je tudi šola, ki se peča z raznimi vprašanji, ki se morajo reševati po načelih katoliškega nauka in morale. V tem pa uče sedanji glavni voditelji razne zmote, ki kažejo na nov religiozni, moralni in socialni sistem, nasprotujoč katoliškemu nauku. Nauki voditeljev A. Fr. kažejo znake poganskega nazi-ranja o družbi in državi, o sredstvih za dosego ciljev, o čemer bomo še govorili. Pravtako tudi oznanjajo nujnost zveze monarhistične obnove z versko in cerkveno. To izgleda, kakor bi Cerkev ne mogla uspevati drugače kakor v monarhistično urejeni Franciji. In nevarnost je za versko m moralno življenje katoliške mladine ako gre za voditelji, ki sami nimajo vere, Id branijo katolicizem in Cerkev le zato, ker jim imponira organizacija katoliške Cerkve, jasnost katoliške dogme in je nacionalna tradicija domovine taka, obenem pa učijo zmote o dogmah, o moralnem iu socialnem redu pomešane z resnicami. Navdušenje za versko življenje in delo more ovirati posebno pri mladini načelo: politique d'abord. Najprej in predvsem je potrebna politična izobrazba in delo za politične cilje. Seveda so voditelji Action Françaisse po prvih svarilnih pismih kardinala Andrieua in sv. očeta, takoj izrazili svojo misel, da so žrtev političnih intrig raznih nasprotnikov. Izrazili so javno svoje mnenje, da so bili zgolj politični motivi, kiso odločevali pri tem. Papež po njihovem mnenju tudi ni bil zadosti informiran o celi zadevi.
A Pij XI. je v nagovoru na francoske romanje 25. sej<tembra odjočno poudaril, da niso nikakor politični razlogi vplivali na odločitev, ampak le zavest velike in težke odgovornosti, ki jo ima za versko in nravno življenje katoličanov. Tudi ni izdal svojega pisma, dokler ni bil popolnoma samostojno poučen o celi zadevi. Katoličani so prosti v prepričanju v zgolj političnih vprašanjih, ne morejo pa biti v organizaciji, ki ni zgolj politična, ampak tudi kulturno in socialno vzgojna v katoliškemu mišljenju nasprotnem duhu in z voditelji na čelu, ki so neverni.
Tudi glavno glasilo Action Française je papež prepovedal katoličanom, da ga naročajo, stalno čitajo in sodelujejo. (Nagovor v konzistoriju 20 .decembra.) Časopis je prišel tudi z nekaterimi spisi Ch. Maurrasa na indeks prepovedanih knjig. Iu to zopet ne radi svoje čisto politične, rojalistične smeri, ampak zaradi tega, ker list zastopa v svojih člankih tudi načela, ki so nasprotna veri in morali, ker prinaša naznanila in poročila o knjigah in predstavah, ki kvarno vplivajo posebno na mladino, ako je pod stalnim vplivom lega čtiva.
Malo je strank v Evropi, ki bi v svojih programih in svojem delu imele zgolj politične točke. Večinoma, kar je umevno, zastopajo ludi v socialnem in kulturnem oziru gotovo smer. Ta smer more biti v verskem in moralnem pogledu neoporečna ali pa je sovražna in izvira iz agresivnega svobodomiselstva in stremi za uničenjem ali usužnjenjem vere in cerkve svojemu nacionalnemu in državnemu idealu. V Sloveniji je te vrste najizrazitejša SDS. Vsa njena zgodovina, vse delo njenih voditeljev, ki so strupeni nasprotniki Cerkve in katolištva, vsa pisava njenega časopisja, ki smeši sistematično Cerkev, njene predstojnike, njeno delo, to dokazuje. Duh, ki preveva to časopisje, jo naturalističen. Kultura, ki jo širi mora biti svobodna vsakega verskega vpliva. »Konfesionalna kultura sploh ni kultura«. To so ideali frnmasonstva. Nacionalizem je tej stranki najvišja uorma, ki mora ravnati življenje brez ozira na moralne zakone, čestokrat tudi samo pretveza za čisto egoistične mamonistične cilje ali pa izgovor za najkrutejša nasilja nad onimi, ki niso s celo dušo tej stranki zapisani.
In potem še vpije to časopisje iu citira zase papeževe odloke zase! In zraven seveda hoče braniti še vero proti »politikujoči duhovščini-.;. Postavite voditelje na čelo SDS, ki no bodo zagrizeni sovražniki katolicizma, revidirajte svoj kulturni program od točk o sistematičnem širjenju »laituralifcina Un neodvisnosti od versko-nmralnih načel, očistite predale svojih časopisov od vaših »visoko moralnih iu vzgojnih^ povesti, dopisov, poročil, skušajte biti pravični katoliški kulturi, pa boste videli, dn ludi ljubljanski škof ne bo nič več svaril katoličanov pred vašim tiskom in va-1 žimi oraanizacijainL
Vera in Kultura
Križarska vojska otrok.
Akcija rodi reakcijo. V tem je izražeu pogoj napredka, pa bodi to na gospodarskem, kulturnem, socialnem in tudi verskem polju. Dokler duhov nihče resno ne razburi se morda niuogo zabavlja, a naredi nič, a kadar si upa nasprotnik nastopiti javno, tedaj odjekne tudi v sovražnem taboru in pogoj novemu življeuju je že tukaj.
Zanimiv iu obenem poučen zgled za to nam daje zopet Avstrija.
Po razsulu leta 1918. je v tej deželi z vso silo izbruhnil na dan dolgo zadržani srd fra-masonov. Mislili so ti temni elementi, da je sedaj tukaj čas, ko se bodo pošteno znesli nad osovraženo Cerkvijo, toda všteli so se.
Brali smo po listih, koliko so storili veri sovražili ljudje, da bi pritegnili v svoj tabor zlasti mladino in ue moremo tajiti njihovega uspeha pri tem. Na tisoče in tisoče otrok so znali speljati v nedeljo mimo cerkve na svoja zabavišča, ustanovili so celo vrsto socialistič-uih vzgojevališč, zlasti pa so in še širijo nevero in nemoralnost potom tiska in predstav.
Začetek kat. protiakcije je bil skromen. Mons. Morzinger je ustanovil mal religiozni listič, tednik. V dobi težke denarne krize je bilo že to drzno početje. Le redne podpore, ki so jih zbirale marijanske kongregacije, so omogočale redno izdajanje lista. Toda šlo je vedno bolje. V par letih se je list povečal od 4 do 24 strani. List je bil izprva namenjen odraslim, potem so dobili v njeni svoj prostorček tudi otroci, s čemer se je križarska vojska pričela.
Gibanje se je razvilo tako, da so otroci pisali na uredništvo, stavili razna vprašanja, na katera naj bi list odgovarjal. V ta namen naj bi služil poseben oddelek za »otroško korespondenco«. Ta pa se je kmalu osamosvojila kot otroški listič na 4 straneh pod naslovom »Das Kleine Kirchenblatt«. Silno težko pričakujejo malčki sedaj vsak teden svoj list, ki se tiska že na 16 straneh. Do zadnje črtice prebero razlago evangelija, verske in moralne sestavke, razna poročila in svoja lastna pisma in odgovore na stavljena vprašanja. Samo to jih žalosti, da njihov listič še ne šteje 32 strani.
Pisma, ki so jih pošiljali malčki, so bolj iu bolj naraščala in uredništvu je bilo nemogoče na ta način vsem ustreči. Urednik si je znal pomagati. Najel si je poseben lokal v mestu, kjer bi mogel zbrati vse otroke, ki bi imeli kake želje in bi jim tu odgovarjal na vprašanja.
Zamisel se je obnesla nepričakovano dobro. Na teh . Kindertagungen« se je nabralo v teseu prostor kmalu do 1000 otrok in prostor je postal premajhen. Urednik je zato poskrbel za zborovanja v vseh krajih dunajskega mesta in odredil taisto tudi za deželo. Beseda, četudi lepa, nima na papirju življenja in le živa, izgovorjena, pride prav od srca in seže tudi do srca; beseda tega urednika pa ima na otroke še vse silnejši vpliv.
Ti sestanki nosijo trajno značilno potezo: udeležba je vedno številnejša, zborujoče navdaja veličastno navdušenje, govori se pa o tem, kako bi kaj storili za Jezusa Kristusa.
Prav nek poseben božji blagoslov spremlja to izredno delo. Z otroci pridejo zraven pogosto tudi stariši in odrasli, socialisti in drugi, ki nikoli ne stopijo v cerkev in se ne udeleže nobenega katoliškega zborovanja. Tu sem pa jih privabi ljubeznivi prizor mladostnega navdušenja nedolžnega otroškega srca, ki je tako neprisiljeno, da nehote prevzame opazovalca.
Na zborovanju se razpravlja, prevdarja, sklepa z vso resnostjo, ki jo je zmožen otrok. Za zaključek pa enoglasno sprejme vsa četa zopet in zopet isto resolucijo: »Avstrija moru postati zopet katoliška!« Iz vseh grl zadoni kot en glas: »Da, to hočemo.« Ic odrasli govore: »Ti malčki bodo tudi dosegli, kar hočejo.«
Otroci v tem zmislu res tudi delajo. Od hiše do hiše hite in ponujajo svoj list. Stokrat jih odpode, a še se povrnejo. Za ljubljeni list preneso tudi baline, te treba. Vedo, kako velik zaklad jim je. Mnogi namreč sploh ne bi slišali besede o Bogu, če bi jim ne govoril o tem njihov list, če bi ne hiteli na svoja zborovanja. In koliko je odraslih, ki bi morda nikoli ne čitali in zvedeli kaj dobrega, če bi jim ne vsilili oiroci svojega lista. Naravnost misijonsko nalogo vrši s svojim izrednim razpoloženjem. Nadškof dr. Piffl je izrekel, da veje v njem poseben »dih sv. Duha«. Drugi pravijo, da je to izreden božji dar Avstriji v njenih težkih časih. List se tiska samo v 200.000 izvolili in pride v roko najmanj 500.000 bralcem.
Važno asoL
Ves ta izredni pojav ima svoj naravni razlog v neverjetni priljubljenosti urednikovi. Z dušo in srcem so navezani otroci nanj in za nič na svetu bi ne ostali doma. Ob neki priliki jim je moral uiti zvijačno skozi okno, ker so sklenili, da ga ne puste oditi.
Prav gotovo pa moramo zreti v tem tudi posebno delo božje milosti, ker jc tako lep in učinkovit misijon za premnoge, ki so se odtujili že davno vsakemu verskemu življenju.
Bog ima pač na razpolago nebroj sredstev in Avstriji hoče morda na ta način pomagati.
Mohorjanl, na novo, še večjo tekmo v 1.1927! Do 5. marca!
Ateistična propaganda v Rusiji.
18 februarja se je vršilo v palači nekdanje državne dume zborovanje ljeningrajskega Sojuza Bezbožnikov«, ki je na glasu najmočnejšega na Ruskem in šteje vsaj na papirju 30.000 članov. Predsednik zveze Hubelman (pedpiše se zavoljo lepšega Jaroslavski) je pričel z navadnim slavospevom »zmagovalnemu materialističnemu svetovnemu nazoru nato pa je hitro pričel tožili. V depeleni letu po revoluciji, tako je dejal, se še vedno prekriža preprosto ljudstvo, če gre mimo Ljeni-novega spomenika v Krenilju. To zelo jezi komuniste: ne marajo, da bi imeli Ljenina za svetnika ali za velikega grešnika, ki je potreben molitve. Narediti pa ne morejo nič. Boj zoper verstvo se jim zdi brezuspešen ali vsaj premalo uspešen. Divji izgredi komunistične mladino izzivijajo versko reakcijo. Prinesejo n. pr. v cerkev vrabce in jih režaje izpustijo med službo božjo, da motijo vernike. Večkrat prikoraka tudi vrsla mladičev, da si prižge cigarete ob večno luč. Kdo inm kaj od lega? Vse to rodi samo splošno ogorčenje, pravi »Jaroslavski«. Po členu 13 pravilnika komunistične stranke mora sicer vsak strankin član pobijati verstvo. S tem pa ni mišljeno, da bi mož moral kričati na mater ali ženo: »Tukaj sem jaz gospodar. Le pospravite k vragu vaše svete podobe!« To bedasto izzivanje obrodi samo fanalizem. Ženske postanejo še bolj trmaste. Posledica jo ta. da visijo ikone pri na bolj vnetih brezbožnikih. Še Lje-uin sam je učil, da mora bili ateizem »gibčen in pameten«. Mi pa hočemo z glavo skozi zid, je grajal žid. Tako so n. pr. zaplenile oblasti v Sibiriji ob Bajkalu stotinam tamošnjih mongolskih šamanov (poganski žreci) njih svete bobno in zvončke, s katerimi zagovarjajo duhove. Šamani so pa pokazali, da se ne dajo moderni irati. Ljudstvo jih ima za mučenike. Izbruhnilo je versko navdušenje. Primorani smo bili ra/.pustiti idealne burjaške in mongolsko konjeniške divizije, ker so čez noč postale sovražne sovjetom. Isto smo dosegli s zapiranjem cerkva. Razpihnili smo verski pokret. »Cerkev je postala zbirališče vseh nasprotnikov sovjetov. Popi so postali pelični, slikajo cerkve in zlatijo kupole. Ne smemo zatajiti, da dvigajo naši sovražniki glavo.« Še »živa cerkev« ni iskrena, dasi kaže, da bi se rada prištulila k nam. Največjo nevarnost pa pomenijo baptisti. Imajo močne ženske in mladinske organizacije, krasne zbore iu godbe. Njih naraščaj se odlikuje po vzornem vedenju. Množijo se slučaji, da uidejo med baptiste najboljši komunistični delavci. Versko gibanje izvira iz razočaranja množice. Socialistične države noče biti. Ljudstvo težko služi kruh in slabo živi 1er postane maledušno in pristopno duhovniškemu vplivu. Razven lega hoče vlada štediti, in on, Hubelman, se zdaj mora boriti za vsako tiskano stran, da se pobija verstvo.
Ta priznanja voditelja brezbožnikov so gotovo zelo značilna. Izgleda namreč, da so nekoliko usahnili viri, iz katerih зе je fiuan-sirala ateistična propaganda radi razočaranja vladnih krogov nad premajhnimi uspehi. Vendar vlada dosledno preganja dalje vero in cerkev, o čemer bomo še poročali.
cenj. čltalce
**
€€
Da se. da cenj. Čitalcem „Slovenca" zadnjikrat
Sriliku, da se oskrbijo s srekami 3. razreda, ajti imam samo še omejeno število doplačilih srečk, Vam svetujem, da si nemudoma naročite po priloženi naročilni karli srečke pri iicnfsrečrtejšl prodajalni t. Ž.KONJOVIĆ V BEOGRADU pri kateri je ludi sedaj v 2. razredu padla jpiremija v iznosu l)lu 2C»O.OOC) —, da gotovo imate srečke, dokler niso razprodane. Stari pregovor pravi: HVsak fe svoje sreče kovači"
Prosre/a
CfubJfansRo gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 27. februarja: DANES BOMO TIČI. Ljudska pretls'ava po znižanih cenah Izven. Pondeljek, 28. februarja: GOBSLK Red B. Torek, 1. marcu ob 10. uri pop.: DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Sreda, 2. marca: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 27. februarja ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 28. februarja: Zaprlo. Torek, I. marca: Zaprto. Sreda, 2. marca: TANNHAUSER. Red П.
Marših qfsRO gledišče
Nedelja, 27 februarja ob 15: CIGAN BARON. Znižane cene. Kuponi.	, Nedelja. 27. februarja ob 20: GROFICA MARICA.
Jubilejna 25. predstava. Pondeljek, 28. februarja: Zaprto. Torek, 1. marca ob 16.: VESELA VDOVA. Kuponi.
MILAN BEGOVIC.
Ljubljansko gledališče so jo spomnilo 25 letnice hrvatskega pisatelja Milana Begoviča s premiere njegove drame -Božji č'ovek . Pisatelj se je mudil v Ljubljani od terka do petka. Prisostvoval je tudi zadnjim vajam za svojo dramo. V četrtek popoldne so ga povabili člani ljubljanskega PEN-kluba na prijateljski sestanek, po igri pa mu je priredilo tudi gledališče časten večer v Unionu. Pri premieri ie občinstvo slavljenca po vsakem dejanju ponovno klicalo na oder in ga prisrčno pozdravljalo.
M. BEGOVfČ: BOŽJI ČLOVEK. Drama v treh dejanjih z zornico in večemico. — Poslovenil Fr. Albrecht. — Režiser M. Pugelj.
Prolog in epilog te drame kažeta v tisto smer, ki poudarja, da bodi gledališče tudi tribunal in prižnica, kar je v vseh dobrih časih v resnici bilo. Toda posebnost celega dela prav tako močno opozarja na gledališkega veščaka, ki v obilni meri stremi za tis'im, včasih neopredeljivim učinkom, ki ga uveljavlja novejše g'edišče s poudarjanjem žive teatralike. Tako je lo delo. Zornica in večernica, ki ju govori Damjan, božji človek, sta res pridiga o dobrem življenju, ki mora Idili iz čiste, vseodpu-Sčajočo ljubezni. Med tem naukom se ploto drama, ki ni parabola, ampak vseh naukov nasprotna stran in kaže, kakšno je človeško življenje v resnici in kako dolgu jo pot, ki pripelje do le višjo ljubezni in do odrešenja. Avtorjevo inečno teatralno nagne-njc kaže predvsem okolje, iz katerega jo zajela snov, dalje vsa pestrost motivov, s katerimi se budi čuvstvenost in udejstovanjc naših živcev: ljubezen med hajdukom krstanom in divjo Maro. ki je namenjen» svetriškemu Damjanu, zblaznelost krotke Durdje. jwroka razdvojene Mare z Damijanom, jabolko, s katerim vabi Krstan Maro v svobodo — spokorniško nagnenje velikega zločinca Krstami, vsi ti teatralni motivi, ki jih dobro poznamo iz dramatske književnosti, so se tu zbrali, da podpirajo dramatični konflikt me I osebno in etično voljo. Sedanjost in preteklost se v različno nastavljenih perspektivah kriza a v brezčasni odrski svet, na katerem se vrši borba med duhom in krvjo, naturel in kulturo, nad čimer zmaga vseodpuščajoča ljubezen Kozinova, ki odreši tudi ženo Maro in hajduka Krstana. Marsikaj je v drami vsebinsko in formalno še neurejenega in se čuli kot poljudno-razbojniško sentimentalno viteštvo, in bi so še bolj jioznalo, ko bi ne bila teatralika tako močna. Razumevam, zakaj je šla ta drama po svetu. Kakor so šli Vojnovičev Ekvioocij, Kosorjev Požar strasti in še prej — za primero — Tolstega Moč teme: tujina vidi v teh delih nov svet, ki je zanjo doživetje novih ljudi, tujih ras, tujega življenja — besede slovanska groza bi so tu ogibal, še bolj besede balkaii-stvo.
Vprizoritev je pod vodstvom g. P u g 1 j a dosegla zelo lep uspeh. Priznati mu moramo, da je zlasti prizor z bolniki v tretjem dejanju prav mojstrsko razčlenil in zlil v celoto. Težo igre je nosila ga. Š a r i č e v a ko Mara. Čeprav te vrste vloge niso njena srčna mojstrina, se je takoj po prvih prizorih vžgala v silno igro in ja steapnjevala do kon-ra, čim bolj je igra morale iti v noiranjost. Tako je bila v III. dejanju vsa svoja. Gdč. V i d a je dosegla z Djurdo brez dvoma svojo najboljšo vlogo. Damjan g. U o g o z a je ena tistih vlog, ki radi svoje posebnosti že )K> naravi najbolje pripadejo njemu in jih zna ohraniti lepe in prijetne; v epilogu jo boljši kot v prologu. G. Leva r je podal tragičnega hajduka Krstana z junaškim zanosom, dasi bi ga jaz želel realističnejšega, enako tudi g. Cesar kape-tana. E. Žagar je svojo prvo veliko vlogo rešil z veliko zunanjo strastjo, pa se še ni izravnal. Izmen množice bolnikov gre p it o mesto g. L i p a h u, ki je podal izredno jasno orisanega in originalnega bromca. — Ker bo, kakor čujemo, vlogo Mare itrra-la ludi ga. M. Vera, se k poročilu o igran iu še v kratkem povrnemo.	F. K.
Zbor sum nima ravno prvovrstnega glasovnega materiala, je pa vzorno izvežbun in poje vse na pamet. Dirigentu, bivšemu dirigentu ljubljanske opere, g Lovni Matačiču se ima zahvaliti za sijajno izvedbo, ki nain je bila v veselo presenečenje na koncertu. Neverjetno precizen študij, visoka pevako-tehnicna šola, ognjevita interpretacija Ma-tačič zna poiskali »zrno« skladbe in ga tudi ]>o-dati, poleg tega je, učinkovala še novost programa.
Za malo modernizma bi bili tu lahko Slovenci dobili impuiz. Podpisani že štiri leta skoro brezuspešno navajam tu v Slovencu« moderno, kakršno že davno imajo Hrvati, ki gredo z njo se-diaj celo na festival v Frankfurt. Kaj pa imamo mi svetu sodobnega pokazati? Bodimo no malo okrelnejši, saprabolt, vsaj Adamič naj kaj modernega napravi ali kateri »mladid Tu-lo sedimo in filozofiramo ter zmerjamo Balkance radi kulture, medtem nam pa svet raste na vseh koncih če?
glavo...	V.
• » ♦
Bethov&n: IX. simfonija za simfonični orktt* ster. soli i n zbor. V četrtek, dne 10. marca 1927 se izvaja prvikrat v slovenskem jeziku eno največjih simfoničnih del svetovne glasbene literaturo in sicer Beethovna IX. simfonija za veliki simfonični orkester, 4 soliste in mešani zbor. To naravnost epohalno delo se bo izvajalo ta dan pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Poliča. Pri izvajanju s ^elujejo: celoten Iperni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene. Matice v Ljubljani in člani podzveze Muzičarjev v Ljubljani Kot soli di n «stopijo gdč Žaludnva, ga. Thierrvjeva. g. Knitll in Betetto. Zborovski part pa poje pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, pomnožen z gojenci Matične šole in tukajšnjega konservatorija. Občinstvo opozarjamo že danes na to spominsko svečanost v počastitev spomina nesmrtnega duševnega velikana Beethovna. Vstopnice rezervira Matična knjigarna. Vse podrobnosti v prihodnjih dneh.
Pevski zbor Glasbene Malice v Ljubljani ima skupne zborovske vajo za Beethovnovo IX. simfonijo v ponedeljek, sredo in četrtek, vsakokrat ob Četrt na 7 zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Vsled bližnjega nastopa je poset za vso člaue obvezen.
DrOETRER-
IEVIM
BACK1NOM
» KONCERT »OBILICA«.
V petek, dne 25. t. m., je priredilo belgrajsko akademsko pevsko drušlvo »Obilic vokalni koncert. Bilo je v Ljubljani tako slovesno sprejeto, kakor bi nemara kako uašo društvo v Belgradu ne bilo...
Program je kazal tri dele, eden je bil nabožne, drugi umetne in tretji »narodne; vsebine. Skladatelji so se izvajali lo srbski in hrvatski, slovenski nobeden: Mokranjac, Hristič, B.ijšanski, Go-tovac in Stolcer-SlavenskJ.
Gotovac in štolcer sta značilna predstavnika hrvatske najmodernejšo glasbeno struje, njune skladbe na tem koncertu so bile izredno zanimive. Gotovac je pri nas znan jx> svojih pesmih, ki so jih objavili »Zbori« in jih je nedavno dirigiral g. E. Adamič. Značilne so po svoje rti grotesknem humorju (Jadovnnka za feletomj iu moderni llnearl-teti. nacionalni barvitosti. Zanimiv je bil kot do-mislek ter kompoz.itorično zlasti petdelnf ciklus >Kolcdo« s spremljavo klarinetov, fagotov, timpana in tamburinn. štolcer ima bolj mednaroden značaj, rusko in nemško olo 1er je na videz pomembnejši od efektnega zborovskega skladatelja Getov-ca. Xjegova pesem za ženski zbor in tenor, ki se jc na koncertu izvajala, posnema palestrinovski stil v moderni analogiji.
Veselil nn« je prvi program, na katerem nismo čuli nobene impresionistične stvari, nego lo nasprotno strujo, moderno in staro (po naše foer-eterinnsko, Mokranjec, Hristič, če treba slabe primere), ki sta si v bistvu soroducjši od sodobne 'u baš ure bol jene uiuziko.
Cerkveni ve&tnilz
Nočnim častilcem prost. Rešnjega Telesa so vljudno naznanja, da je v ponedeljek na torek izredna molitvena ura. Molila se bo 30. ura: Spravne molitve. V četrtek, na petek pa je redna mesečna ura. Molila se bo 6. ura: češčenje svetih ran in svetega obličja Jezusovega. Vljudno vabimo nočne častilce, da se obeh molitvenih ur zanesljivo udeleže.
Orel
Sentpeterska orlovska srenja v Ljubljani priredi v nedeljo dne 13. marca I. I. telovadno akademijo v Društvenem domu v Sostrem. Začetek točno ob treh popoldne. Spored jo zelo pester. Nastopijo odseki: Ljubljana, Hrušica, Dev. Mar v Polju 1er orliška-krožka št. Peter in Moste. Nastopijo tudi mladci iz Dev. Mar. v Polju. Vsi prijatelji orlovske mladine iz Sostrega in okolice iskreno vabljeni. Bog živi! — Odbor.
Ježenski Orel priredi danes popoldne ob treh v društvenem domu duhovito in nad vse zabavno komedijo slavnega francoskega dramatika Moliera »Seapinovc zvijale*. Vsebino igre bo pred začetkom v glavnem razložil br. K. Jeromen. — Predstava ja zamišljena kot poslovilna prireditev bratov Orlov, ki odidejo k vojakom. Zato je na sporedu ludi govor, par telovadnih in pevskih točk. Sodeluje pevski odsek Izobr. društva. — Kdor se hoče iz srca razveseliti in se nasmejati za predpust, naj pride. Vstopnice se dobe danes dopoldne in pred začetkom predstave v društvenem domu. Najvljudneje Vas vabi ml bor.
Naše Mfa&tvo
Jug. kat. akad. društvo »Zarja« ima v ponedeljek, dne 28. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma svoj redni sestanek. — Predava lov. Likovič o temi: Ob našem morju. Predavanje bodo pojasnjevale krasne skioptične sliko z naše riviere. Za člane udeležba obvezna, tova- • riši bratskih društev in gg. starešine in ostalo občinstvo vabljeni. — Odbor.
JWassnanila
Prostovoljno gasilno društvo na Laverci priredi dne 27. t. m. v prostorih Ivana Ogrina veselico. K obilni udeležbi vabi odbor.
IPoizsvetSovfinfa
Zgubila se je denarnica z manjšo vsoto denarja, sliko in. srečko drž. razr. loterije. Pošten najditelj naj jo odda v naši upravi.
tretl so€lžšča
Nepoboljšljiv lat.
Senatu v dvorani 79 je predstavil državni pravdnik oblastem že znanega tatu Ivana Is leni ča, doma iz vrhniške okolice. Mož je bil žo parkrat kaznovan /adi tatvine in potepanja. Sedaj ga je tožil drž. pravdnik v precej obsežni obtožnici, da je ^ Istenič ukradel mlinarici Ločniškarjevi v Zg. Šiški orlovski kroj in srajco njenega sina v vrednosti 750 Din. To je fant prodal. Ko je zapravil ta denar, je šel zopet k Ločniškarjevi. Toda to pot ni dobij nobenega denarja, vzel pa ji je, ker ni bolel oditi praznih rok, svileno naglavno ruto, nekemu Ivanu Cerarju pa njegovo delavsko knjižico. Nnto je pobegnil na Bled. Tam jo vlomil neko noč v prazno vilo ravnatelja Praprolnika. Ubil je z roko šipo, pri čemer se je tudi precej obreza!, tako, da so našli -krvave sledi in tudi odliske prstov. Tam si je zbral v velik zavoj razne fine odeje in moško perilo, v vrednosti okoli 5000 dinarjev. Tudi napil se jo v vili. Ko pa jo bežal, je vsled pijanosti padel pod bližnjim kozolcem in zaspal. Ko se jo prebudil iz pijanega spanja, je pozabil na zavoj v senu in je pobegnil. Vsled več ovadb — mož jo namreč tudi pobegnil iz večmesečne ječo — so ga iskali in končno tudi našli. Istenič. ki je opisan kot nepoboljšljiv nevaren lat, je bil izgnan iz Ljubljano in ima prepovedan po-vratek v mesto. Vrnil pa se je večkrat v Ljubljano in sicer, kot pravi, radi lega, ker so tudi tu prav lahko kaj ukrade in ima po raznih skrivališčih in beznicah več dobrih tovarišev in tovarišic, katerih pa noče izdati. Porogljivo je rekel, da naj jih policija kar sama išče, če jih hoče imeli. Na kazenskem listu ima polno kazni in sicer same tatvine kar po vrsti. Domovinska občina pravi, da je nevaren potepuh in se lo redko prikaže domov. O njem zvedo samo, če kdo kaj piše o njem na občino in Se to je vedno le slabo. Ta nenoboli-šijivec je bil obsojen na dve Ieli težke ječe, po prestani kazni pa ga bodo oddali, če jim ne bo zopet pobegnil, v prisilno delavnico. Mož se ni prav nič razburjal in je bil s kaznijo zadovoljen, češ da bo imel zopet nekaj časa mir pred orožniki in oolicaii.
Zanimivosti
Karneval v Niči.
Menton, 22. februarja 1927.
Villa la Victoire Av. des Allies.
Pretečena nedelja je predstavljala rekord pustnega veselja tako po ogromni udeležbi mask kakor tudi radovednežev. Vsak četrt ure je privozil vlak iz Marseille in Mentona. Izstopilo je ua tisoče in tisoče naroda, tako da se je prva gnječa pričela že na kolodvoru. Na Irg Masseua se je vsipalo ljudstva kot roj iz panja, dokler se ui ta veliki prostor, ki je obširen približno kot Kongresni trg v Ljubljani, napolnil. Od tu se dolgo ni moglo dalje. Vse je ■zastalo. Konfetijev je kar snežilo. Po dveh urah si se zadiral v papir do gležnjev. Norost je trajala celo noč do ponedeljka dopoldne, ko so se razšle zadnje maske in nesle prav težkega mačka domov, isto popoldne je v Can-nesu triumfiral tamošnji kralj karnevala. Presenetljivo in v splošno navdušenje so priredili običajne pustne vozove. Kakor vidimo na sliki, so posadili ua prestol karnevala ogromno masko, ki predstavlja perzijskega šeha Shehriyara. Na kožah leopardov so igrale sužnje na banjo, a za njim se je vozil zajtrk, ki je bil že radi ogromnosti originalen. Iz lončka za kavo je šegavo gledal črnec, a tudi sadje je bilo živo. Vsako masko ua tem ogromnem srebrnem krožniku je predstavljala prigrizek v bogato pripravljenem zajtrku šaha. V spremstvu je bil celi harem. Prekrasne noše Perzije so povzdignile dostojanstvo ln dale prav pestro in lepo sliko. V Cannes je boij intimno. Vsaj take gnječe iu surovosti, kot jo je gle-davee deležen v Niči, ni v Cannes. Vsak voz nadaljnjega sprevoda je bil prav zanimiv. Vse je predstavljalo pripovedke iz Orienta. Tudi Indijci so bili zastopani v sprevodu. Garnies, znan kot najbolj fino letovišče Riviere, je temu primerno priredilo tudi karneval. A. Č.
Čudne ženitbene ponudbe.
Za bojazljivca je dostikrat res težavno, kako bi svoji izvoljeuki dopovedal, kar mu leži ua srcu in mu ne da spati, namreč da jo želi poročiti. Mnogo je slučajev, ko izvoljenka že dolgo pričakuje odločilnega vprašanja, bo-jazljivec pa nima toliko poguma, da bi ji to povedai ter se v svoji nerodnosti poslužuje čisto nenavadne poti. Klasična' primera temu ie Franc Schubert. Ta je svoji izvoljenki hotel dopovedati svoje uotranje občutke s pomočjo pesmi. Ko je prišlo do tega, da bi moral pesem peti, se je tako zbal, da je dal napev in besedilo enemu izmed prijateljev, da je pel pesem ta. To se je tudi zgodilo, a mlada dama, ki je smisel pesmi dobro razumela, je mislila, da ji oni ponuja roko v zakon iu mu je tudi padla okoli vratu. Schubert pa se je ves potrt splazil domov.
Snubitve s pomočjo kake knjige so znana stvar. Neki bojazljiv oboževalec je poslal svoji dami molitvenik, v katerem je razne strani, v katerih je bilo pisano o ženitvi, krstu itd. podčrtal. Na mestu, kjer je bil opisan obred poroke in ki se glasi: »Ali hočeš tukaj pričujočega ... za svojega zakonskega moža, reci glasno in razločno da, ' je zuljubljenec debelo podčrtal da. Ko je dobil knjigo vrnjeno, je našel, da je izvoljenka dotično besedo še enkrat podčrtala in stvar je bila v redu.
Neki londonski pridigar, protestantovski seveda, jc nekoč sedel v družbi z ono, katero si je izbral za svojo bodočo družico. Ker je bil prebojazljiv, da bi ji povedal, kje ga čevelj tišči, ji je pokazal neko mesto v knjigi in ona je brala: »Ako hočeš žensko poročiti, pokaži ji. to s tem, da zanjo moliš.« Ko je prebrala, jo je pridigar vprašal: »Ali hočete tudi vi za onega moliti, ki bo nekoč vaš mož?« Mesto odgovora mu je podala roko in postala sta par.
Neki znaui zdravnik je dolgo časa oboževal neko damo, a nikoli ni našel poguma, da bi ji to povedal ter jo vprašal za roko. Nekoč jo je obiskal ter jo našel pri čitanju sv. pisma. Potisnila je knjigo predenj ter pokazala na neko mesto. Bile so besede, katere je prerok Natan govoril Davidu: * Ti si mož.« Ta migljaj je zdravnik razumel iu postala sta mož iu žena.
Zelo naivno pa se je nekoč ženil nek kmečki siti, ki pa je bil tudi »cagov«. Ko je sedel poleg nje ob ognjišču, ko je pletla nogavice, je domača mačka sedela pred njima. Faut je dolgo časa sedel ter ni zinil besede. Kar so pripogne ter pogladi mačjco in ji reče na eno uho, tako da je dekle tudi slišala: »Mucika, vprašaj no Liziko ,če bi hotela postati moja žena.« Dekle je zardelo, se pri-pognilo ter zašepetalo mački v drugo uho: » Povej Janezu, da hočem.«
Oliver Cronnvell, slaven angleški državnik, je nekoč stopil v sobo svoje hčerke ter ravno naletel, kako je mlad učenjak klečal pred njo ter jo prosil roke. Odgovora mu hčerka še ni dala, ko zagrmi Cromwell nad njim, kaj tu počenja. V svojem velikem strahu je pričel jecljati ter se hitro zlagal, da je Miss Cromwell prosil za roko — njene služkinje. Cromwell se je delal, kakor da bi nesrečnemu lažnjivcu verjel, dal takoj poklicati služkinjo ter vse uredil, da se je poroka tudi izvršila.
Teorija m praksa.
Mlada učiteljica, katera je vzrastla v mestu, je dobila prvo službeno mesto nekje na deželi. Nekoč je v računski uri stavila učencem to-le nalogo: : Pazite otroci! Na travniku je deset ovac, travuik pa je ograjen z zidno ograjo. Ako torej ena ovca skoči preko zidu, koliko jih še ostane na travniku? r Nobena,« odvrne malo kmečko dekletce. Kaj govoriš? Saj sem vendar rekla, da je ena ovca skočila preko zidu. Torej pomisli, ako od desetih ovac ena skoči čez zid, potem jih more samo še devet ostati na travniku. Pa ne, gospodična, vztraja mala navihanima. ■Ako ena poskoči čez, bodo šle vse za njo. Računati znate pač vi bolje, jaz pa ovce poznam bolje, c
Čudni vzroki zakonskih ločitev.
Neki pariški trgovec .je pred kratkim šel v klet svoje hiše, da bo pretakal vino, kakor je svoji ženi trdil. Ker ga pa le ui hotelo biti 'iz kleti, je šla žena za njim, kjer je z grozo opazila, da visi mož na vrvi, katero je privezal okoli tramu. Ker je še kazal znake življenja, je žena vrv hitro prerezala. Mož ie ozdravel ter se danes počuti povsem dobro. Žena pa ga je zapusti-la ter vložila tožbo za ločitev zakona z motivacijo, da ne more več živeti z možem, ker ima vedno pred seboj grd iu spačen obraz obešenca, kar jo navdaja z grozo. Mož pa, kateri se je s svetom zopet sprijaznil, se trudi na vse načine, da bi se f svojo žeu zopet sporazumel. Toda ona odločno vztraja pri zahtevi za ločitev.
Drug tak slučaj je pred pariškim sodiščem ra7galil vso gnilobo tako zvane ultramoderne družbe. Neki prevarani mož toži svojo ženo na ločitev zakona. Ta pa se z vsemi silami brani ter navaja, da obstoja med njo in možem še pred zakonom sklenjena pogodba, da smeta imeti poleg zakonskega druga tudi še svojo ljubico, oziroma ljubimca. Sodišče pa je tako pogodbo označilo kot nemoralno in radi tega tudi neveljavno 1er izreklo ločitev zakona.
Dopisovanje.
»Ljiubi sin! Ker pridem prihodnji petek v X. po opravkih, me bo zelo veselilo, ako se pri tej priložnosti vidiva. Ako utegneš, pri-
di na kolodvor. Pridem z vlakom ob pol treh. Obilo pozdravov! Tvoj oče.«
»Ljubi papa! Siluo sem se razveselil Tvojega pisma iu pa poročila, da v petek prideš. Samoposebi se razume, da Te bom na kolodvoru pričakoval. Ker se že cel semester nisva videla, mi je Tvoj obisk posebno dobrodošel. Upam, da Te bom po lako dolgi lo-* čitvi še »poznal. Za vsak slučaj Te pa prosim, drži v roki bankovec za sto dinarjev, ko izstopiš iz vlaka. Na ta način Te bom z gotovostjo spoznal. Na veselo svidenje! Tvoj sin.«
Kako dolgo je mogoče biti živ pokopan.
Znanstveni krogi se že dolgo pečajo z vprašanjem, kako dolgo more biti zdrav človek živ zakopan. Na to vprašanje so dali znanstveniki dokaj različne odgovore. Eni so mnenja, da pet minut, drugi pa vzdrž" petdeset minut. Vprašanje so reševali pri preiskavanju raznih fakirjev, ki se puste živi zakopati. V Newyorku se je fakir Raliman Bey podvrgel znanstveni kontroli. V krsti ki je bila popolnoma izolirana, je vzdržal 60 minut. Radi večje sigurnosti so krsto potopili v Hudson. Prostornina je znašala 626 litrov.
Nek učenjak Heusé po imenu se je pričel baviti z umetnostmi teh indijskih fakirjev. Pustil se je zakopati v manjšo krsto,ki je imela prostornine samo 470 litrov. Telo je izpodrinilo 70 litrov zraka tako da je ostalo za dihanje še 400 litrov. Ako diha v zaprti krsti 16 krat na minuto, porabi vsakokrat 500 kubičnih centimetrov zraka. Ves zrak porabi v uatan-čno 50 minutah. Tu gre predvsem za sveži zrak. V 400 litrih zraka je 84 litrov kisiku. Pravilno dihajoč človek porabi v minuti približno 250 kubičnih centimetrov kisika. Torej bi v krsti =e nahajajoči kisik zadostoval za 420 minut. Kisika pa ui mogoče porabiti do poslednjega ostanka. Zrak postane dušljiv pri neki gotovi množini kisika. Pri 100 litrih, ki vsebujejo 84 litrov kisika, postane zrak dušljiv po porabi 32 litrov kisika.
V pokvarjenem zraku postane dihanje hitrejše in narašča od 16 dihljajev v minuti na 50. Obenem se tudi poveča prostornina porabljenega zraka. Heusé je delal poskuse v krsti, ki je bila odznotraj prevlečena s cinkom, da se je na tak način onemogočil vsak dotok svežega zraka. Po vsaki minuti je dal prisotnim Zdravnikom iu strokovnjakom s tremi udarci na steno na znanje .da je pri zavesti. V krsti je zdržal od pol 11 do tričetrt na 12, torej 75 minut. Iz krste se je dvignil z lastno močjo. Bitje žile je bilo pravilno. Dihanje pa se je pomnožilo na 40—50krat v minuti. 5 minut pozneje se ni več počutil dobro. Vendar je slabost trajala le kratko.
Heusé zatrjuje, da bi lahko fakirji šc dalje časa brez škode vzdržati v krsti. Fakir Tara Bey sc je pustil zapreti samo za 20 minut. V Monte Karlu so mu ponujali 5000 dolarjev, če vzdrži v krsti 60 minut. Ponudbo je odklonil.
Heusé jc s vojom poskusom razkrinkal fakirje, ki zatrjujejo, da jc v času, ko se nahajajo v krsti, prenehalo življcnsko delovanje njih telesa. Noben človek ne more zadržati dihanja 20 minut ali celo dalje. 2e pred par leti je bila razpisana nagrada 10.000 dolarjev za tistega, ki bi mogel prenehati z dihanjem dalje kot 10 minut. Nagrade dosedaj še nihče ni dobil. Tudi sc ni prijavil noben fakir, ki bi izjavil, da sc podvrže poizkusu pod kontrolo znanstvenikov. Vsi fakirji se omejujejo na oderske nastope.
Heusé preiskuje tudi druge umetnosti fakirjev. Tako prebadanje udov z iglami, stopi-canjc po šivankah in žebljih itd. O svojih poizkusih namerava napisati obširno delo.
PIJANEC.
Britansko medicinsko društvo je dalo nekemu odboru posebno nalogo, da opredeli pi-
janost. Ta odbor je v mnogih sejah razpravljal o tem, pa je končno prišel do zaključka, da ni absolutnega kriterija za določitev, kdaj je človek pijan. Zato se je odbor zadovoljil s tole definicijo: Pijanost nastopi vselej tedaj, kadar oseba pod vplivom alkohola tako oslabi, da ni v popolni posesti svoje pameti, da bi mogla v tistem času rešiti normalno naloge in posle. V praksi je tako za tistega, ki je malo trčen, kakor za tistega, ki je popolnoma
opit, prva naloga, da gre domov.
• « •
-j- Prebivalstvo Češkoslovaške. Po zadnjih statističnih podatkih je imela Češkoslovaška due 31. decembra 1926 13,613.172 prebivalcev (leta 1921 13,613.172). Od tega števila odpade na Češko 6,922.600, na Moravsko 2,806.500, na Šlezijo 721.500, na Slovaško 3,222.600 iu ua Podkarpatsko Rusijo 683.400 prebivalcev. Glede gostote prebivalstva je Češkoslovaška med evropskimi državami na sedmem mestu. Na kvadratni kilometer pride 102.5 duš.
-f Ibsenov brat pastir. Skandinavski listi prinašajo zanimivo poročilo o usodi brata znamenitega književnika Ibsena. Ta brat je služil v Ameriki pri nekem farmerju. Nihče ni vedel zanj. Po preteku več let je bral njegov gospodar, da se išče Nikolaj Ibsen, ker mu je umrl oče in je treba, da prevzame dedšči-no. Toda brat dedščine ni hotel in je umri v največji bedi ravno v času, ko je književnik Ibsen zaslovel po vsem svetu. Šele čez mnogo let je Ibsen zvedel za usodo svojega brata.
-j- Doklade francoskih diplomatov. Francoski diplomati imajo poleg svoje redne plače še dodatke za reprezentanco. Po listi, ki jo je izdalo ministrstvo za zunanje stvari, se vidi, da sta najdražji mesti Rim in Carigrad. Tam dobivata poslanika doklade 350.000 frankov, v Londonu 250.000, v Washingtonu 230 tisoč, v Rio de Janeiro 200.000, v Moskvi in Madridu 150.000, v Berlinu in Vatikanu 120 tisoč, v Bruxellesu in Varšavi 110.000, v Bernu 65.000 frankov.
-j- Cunjarska svetovna industrija. Ko so Kitajci pred dva tisoč leti pričeli z izdelovanjem papirja, se jim pač ni sanjalo, kako se bo ta industrija s časom razvila. Velik del papirja je izdelanega iz lakozvanih vlakenc. Glavni liferant za izdelavo papirja, ki se porabi dandanes v tako ogromnih množinah, je cunja. Zato je prav zanimivo malo pogledati, kako se te vrste trgovina vrši. Denar, ki je za nakup potreben, je redkokdaj v rokah kupo-valcev samih. Navadno so ti v službi kakega prekupčevalca, ki jim daje sredstva na razpolago. Ko so mali kupčevalci zadosti blaga vkup navlekli, prekupec obvesti veletrgovca in mu blago pošlje. Velik del tega gre v tovarne za umetno volno, odkoder pride zopet na dan kot ceneno volneno blago. Posebno mnogo tega blaga gre na Poljsko v Lodz in v Češkoslovaško, a tudi Amerika je dober odjemalec. Amerika kupuje po celem svetu cunje, ki jih predela v strešno lepenko, ne tako kakor je v naših krajih običajna, pač pa ono lahko, katero kupujejo ameriški farmerji začetniki, ki postav ijo za prvo silo le lahke iu skromne hišice.
-f Draga cigareta. Mladi Lachaize je svojemu očetu v Parizu ponudil cigareto, katera je kmalu na to, ko jo je prižgal, eksplodirala. Nesrečni kadilec si je pri tem o žgal obraz, roke in vnela se mu je obleka. Moral je v bolnišnico ter je bil več mesecev dela nezmožen. Ker je v Franciji tobak monopol, cigare iu cigarete se izdelujejo v državnih tobačnih tovarnah, je ponesrečeni tudi smatral, da je dolžnost države, da mu škodo povrne ter je tožil. S tožbo je po daljšem času tudi uspel. S finančnim ministrstvom se je sporazumel na enkratno plačilo 6000 frankov. Časopisje pa silno napada državo, češ, da morajo zopet le davkoplačevalci poravnati, neumnosti, katere napravi država.
Gregory Simp:
Preskrba mesa.
Sredi žvečenja koščka mesa, to je vul-kaniziranega gumija, sem čez mizo pogledal na svojo ženo Mary. »Ti ljubica moja,« sem jo vprašal, »v kateri garaži si kupila to Commentai-pečenko ?<
»Kaj misliš s tem reči, dragi moj Toni,« je vprašala Mary z glasom, kateri bi tudi to pečenko razrezal. »To je pristna angleška te-îetina, ki sem jo kupila pri Cleaver & Smarn, oni veliki mesnici zraven trgovine s čevlji na »Starem trgu«.
»Zmotil sem se,« sem odvrnil z nasmehom, » toraj bo tole le kaka gumijeva peta, ki so ti jo od tam poslali mesto mesa.«
Ta opazka je bila za Mary nekoliko prehuda, vjezila se je zares.
»Ti si naravnost neznosen. Če nisi zadovoljen z mesom, ki ga jaz kupujem, pa pojdi in si ga kupi sam.«
»Dobro je, Mary, že velja. Bom, kupoval ga bom odslej sam. In skoraj ti lahko zatrdim, da boš presenečena.«
»Prav nič ne dvomim o tem, le preseneti me.«
Da ostanem zvest temu, kar sem rekel, sem takoj naslednji dan šel po mesa Pa nisem šel k Cleaver & Smarn, pač pa k mesarju, ki je imel svojo mesnico na drugi strani ceste, kajti že njegovo ime mi je bilo všeč, pisal se je namreč Livewoll1. Pa je tudi iz-
gledal tako, da nikakor ni delal svojemu imenu sramote.
»Dobro jutro,« sem rekel stopivši v mesnico. Mr. Livewell je ravno razkosaval prašiča in le nekoliko z glavo prikimal na moj prijazni pozdrav. To me je skoraj ujezilo.
»No, kaj bo dobrega,« je ua to rekel ter mahal z nožem po zraku, da me je bilo skoraj strah.
»Takoj, takoj, samo prosim ako vaš meč vtaknete v nožnico. Prišel sem radi mesa. Prosil bi vas, da bi mi odrezali lep kos,« sem rekel boječe ter takoj odskočil do vrat, misleč da bo mesar moje besede vzel dobesedno ter pričel rezati mene.
Mesar je začudeno gledal za menoj, zato sem se delal kot bi gledal za nekim prijateljem, ki da se je tam mimo peljal v avtomobilu. Ko sem se zopet opogumil, sem še enkrat stopil predenj: »Jaz bi rad prav lop košček govedine.«
»Spodnji del, zgoraj i "del, sprednji del ali stegno?« jc grmel mesar.
»Ali imate kaj možgan?« sem ga boječe vprašal. Ko bi ga videli, kakšen je poslal v tem trenotku. Z vso silo je pričel brusiti nož ter za vpil »kaj«, da se je v meni kar nekaj sc-sedlo.
»Seveda jih imate,« sem hitel govoriti, veste, jaz imam zelo rad prašičeve možgane in te gotovo imate.«
Mož je postal besen in uvidel sem, da me je napačno razumel.
_ Mislil je, da mislim njegovo možgane. -Od
tegale prašiča možgane, sem hitro pristavil, nakar se je nekoliko umiril.
»Ako hočete možgane, morate vzeti celo glavo.«
Da bi prinesel domov celo prašičevo glavo, katero naj bi Mary skuhala, se mi je zdelo uekoliko preveč, zato sva se z mesarjem po daljšem govorjenju semintja zmenila za primeren goveji prsni kos.
»Tole bo prvovrstno,« je zatrjeval Mr. Livewell, ko mi je vrgel precejšen kos, zavit v časopis. »Je od domače živali in doma pobito.«
Ko je Mary zagledala, kaj sem prinesel, je zavihala nos ter segla po steklenici s »Hof-manovimi kapljicami«. »Kar sam skuhaj, kar si kupil,« mi je rekla ter odšla iz kuhinje.
»Kakor hočeš,« sem odvrnil ter pričel s kuho.
Kuhal sem prav dobro, nekatere koščke še preveč dobro, toda temu je bil kriv štedilnik, ne pa jaz. Ko se mi je zdelo, da bo že zadosti, sem postavil meso na mizo.
Mesar je sicer zatrjeval, da je bila žival doma zrejena in jaz za svojo osebo mu to tudi rad verjamem. Toda, krmili so jo najbrže s samimi odpadki kake železno tovarne.
Mary ni zinila besedice in se tudi dotaknila ni mesa. Na srečo moj zvesti Fiuitelj vedno preži, da bi kaj dobil, kadarkoli smo pri mizi in tako tudi tokrat. Skrivaj sem mu
metal ivOS 7Љ. j v OS G L..
Vjel sem omnibus, lcj vozi ob eni in predno je bilo pol dveh, sem /e sedel v prijazni restavraciji, pred seboj na mizi obde-
lujoč dobro kosilo. Prav dobro mi je teknila in po vsej pravici sem tudi zaslužil kaj takega, ker sem se toliko trudil z nakupovanjem in kuho. Da Mary ni marala jesti, to je pač njena stvar.
Toda ker sem dobrosrčen in rad odpuščam, sem domov grede kupil par prav dobrih klobas. Doma sem jih, no da bi Mary kaj omenil, skuhal. Ker je bila gotovo žo lačna, jih je s slastjo pojedla. »Ali so ti všeč.,« sem jo ogovoril. »Res so dobre iu okusne,« pravi nato Mary.
»Tako sem ii dokazal, kako in kaj s kupovanjem, vendar pa so mi zdi, da bo bolje, ako zopet sama prevzameš ta posel.«
»Jaz sem tudi tega mnenja,« je Mary odvrnila, »kajti tvoj način kupovanja je precej drag. Za oni kos starega konja si gotovo trikrat preveč plačal, potem si dal precejšnjo vsoto za kosilo v mestu, klobase so bile šo posebej iu ubogi Fiuetelj je ob štirih popoldne poginil.
Meso sem Sel kupovat prvič in zadnjič.
Ciphe Sa la. leiieni suhancc
najcenejše pri OsrednS CtakarsM zadrugi
Ljubljana, Kongresni trg 2.
Obleke, м„__
u ' krila
nudi cenjenim damam v bogati izbiri, najdovrše-nejši fazoni po bro.zprirnerno nizkih cenah
ВДН1МГ d V€i€DlC. Mestni irC SI. 13
Gospodarstvo
Švicarsko posojilo Drž. hlpotekarne banke.
Včeraj smo objavili emisijske pogoj© Švicarskega 7 odstotnega posojila Državne hipo-tekarne banke v znesku 10 milijonov švicarskih frankov.. Vpis zadolžnic je bil ■ etrani bančnega konzorcija, ki je prejel to posojilo v submisijo, določen za čas od 25. februarja do 81. marca; vendar je bilo že prvi dan posojilo prevpisano in je bil konzorcij primoran ustaviti nadnljnje vpisovanje.
Temu se ni čuditi, kajti obrestna mera je razmeroma visoka, emisijski pogoji so zelo ugodni, obenem pa nudi Državna hipotekar-na banka za to posojilo najširše garancije. Državna hipobanka je že leta 1924 plasirala na švicarskem kapitalnem trgu 7 odstotne za-dolžnice v nominalnem znesku 15 milijonov švicarskih frankov in sicer s posredovanjem Schwei:er Bank ver eina, ki je prevzel te za-dolžnice po kurzu 89 odstotkov (890 švicarskih frankov za tisoč frankov nominale), medtem ko je tedanji emisijski kurz znašal 94 odstotkov. Državna hipobanka je torej za tisoč švicarskih frankov nominala prejela dejansko lo 890 frankov; ker pa znašajo obresti za ta kapital letno 71.40 frankov (70 frankov za vnovčenje kuponov in 1.40 franka za 2 odstotni švicarski davek na kupone, ki ga glasom pogodbo mora vrniti Državna hipobanka sama), se faktično zviša obrestna mera za to iposojilo na 8.02 odstotka.
Tudi zadolžnice, lu so bile pravkar plasirano na švicarskem kapitalnem trgu, je konzorcij pod vodstvom Sohweizer Bankvereina prevzel po fiksni ceni. Prevzemni kurz teh zadolžnic ni znan. Vendar pa lahko računamo, da je razlika med prevzemnim kurzom in emisijskim kurzom (96 odstotkov) ostala ista, kakor pri posojilu iz leta 1924 (ta razlika je leta 1924 znašala 5 odstotkov, od katerih odpade 1 odstotek na švicarsko emisijsko takso), kajti čista emisijska provizija v znesku 4 odstotke je običajna. Na podlagi teh predpostavk je znašal torej prevzemni kurz 91 odstotkov, tako da prejme Državna hipotekama banka za tisoč frankov nominala dejansko le 910 frankov in se faktična obrestna mera za to posojilo zviša na 7.84 odstotkov.
Če pomislimo, da so se razmere na evropskem kapitalnem trgu od leta 1924 do danes znatno zboljšale, da vlada na evropskem kapitalnem trgu danes precejšnja likvidnost in da so je v tem času tudi znatno dvignil kredit našo države v inozemstvu, tedaj mo-Гјцпо priti do zaključka, da je to posojilo razmeroma drago. Faktična obrestna mera se je zboljšala le od 8.02 odstotka na 7.84 odstotr kov, torej za 0.18 odstotkov. To si moremo razlagati le na ta način, da je bila Državna hipotekama banka vezana na pogodbo, sklenjeno leta 1925 pod vtisom tedanjih razmer.
To posojilo bo elužilo v prvi vrsti za povračilo predujma v znesku 6 milijonov švicarskih frankov, tako da bo ostalo na razpolago Državni hipobanki okroglo 3.1 milijona švicarskih frankov aU 34 milijonov dinarjev.
Ob tej priliki moramo ponovno opozoriti na krivico, ki so godi Sloveniji pri podelitvi hipotekarnih poeojil s strani Državne hipote-karne banke, ki do sedaj svojih poslov še ni raztegnila na Slovenijo. Državna hipobanka so temu upira, češ, da ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, ker iz Slovenije ne prejema nikakih kapitalov, oziroma fondov. Vprašanje vlaganja teh fondov v Državno hi-potekarno banko je v zakonu o Državni hipobanki že točno regulirano. Toda ti fondi ne igrajo tako važne vloge, kajti pretežni del sredstev, s katerimi razpolaga Državna hipobanka so baš posojila, najeta v Švici, za katera pa garantira cela država; zato bi morala ta posojila priti v prid vsem pokrajinam v državi. Državna hipotekama banka je do sedaj prejela na račun švicarskih posojil že preko 270 milijonov dinarjev, od katere vsote pa Slovenija ni prejela nič.
Čeprav prihajajo danes posojila Državne hipotekam© banke za Slovenijo manj v po-itev, ker je obrestna mera za te hipoteke razmeroma visoka, vendar pa bi se to vprašanje moralo vsaj načelno rešiti. Kakor vse kaže, je Državna hipobanka v zadnjem času glede zahtev Hrvatske ln Slovenije postala dostopnejša.
Iz Zagreba ee nam poroča, da bo Državna hipotekama banka v kratkem otvorila svojo podružnioo v Zagrebu in v ta namen išče io primerno poslopje. Mislimo, da bi zaenkrat ta podružnica lahko prevzela tudi posle, ki se tičejo direktno Slovenije.
Žitni trs.
Tendenca v pšenici na jugoslovanskih tržiščih
je zadnji čas stabilna, kupčija pa v naših krajih za pšenico počiva. Odjemalci imajo precejšnje zaloge blaga in krijejo le v redkih slučajih eventuelne potrebe. Zalogo moke so precej znatne. — Glede koruze so pn pologoma situacija zmerom bolj učvr-ščujo in prvikrat čutimo v večji meri popotno navezana nn eksport Ln se je morala kupčija v Cikagi tečaji padajo, pri nas cena koruzi raste. Naša produkcija koruze je v prejšnjih letih bila neavezaena na eksport in se je morala kupčija v glavnem ravnnti po situaciji na svetovnih tržiščih, l.etos je pn domači konzuui v toliki meri zraitel, da stoji kot enakovreden faktor napram produkciji. To je [Kiglnvitni razlog za ločeni in samostojni razvoj situacije v koruzi na domačih tržiščih, ki ten-dira — če ne nastopi kak nepredviden preokret — k še večjemu naraščanju. Značilen za to novo situacijo jo izrek, ki kroii med bačkuni žitnimi
trgovci, češ, »bačkl prešičl ne morejo Jrefl amert-kanskih kurzov.« — Vprašanje za krmila se ne omejuje le m pasivne lrrcje, ki konzumirajo ogromne količine, temveč ▼ veliki meri tudi na Vojvodino samo, ki tmn od leta do lota krepkepe razvijajočo ee živinorejo ter ne pokupi danes le vseh vojvodinskih otrobov, marveč kupuje tudi v Srbiji in Slavoniji po visokih cenah. — Cena koruzi je da-nos 170—175 franko bačka oziroma sremska na-klndnlns postaja, pšenici pa 806—810 franko bačka nakladalna postaja.
• • •
Bilanca Hrvatske sveople Kreditne banke. Kot prva zagrebška velebnnka objavlja svojo bilanco Hrvatska sveopča Kreditna banka. Ko smo pred 8 tedni objavili podatke obilanci Izvozne banke, smo izrazili mnenje, da bodo radi gospodarske krize tudi bilance drugih bank pokazale nazadovanje bančnih poslov. To naše pričakovanje nam potrjuje bilanca Hrvatske vseopče Kreditne banke. Celokupna vsota se je zmanjšala od 409.1 milij. Din na 846.8 milij. Din. Najznačilnejše je nazadovanje debitoriev od 202.6 milij. na 119.6 milij. Din in paralelno nazadovanje kreditorjev od 230.4 na 187.5 milij. Din. Iz tega sledi, da so potrebe bančnih komitentov v preteklem letu znatno zmanjkale. To nazadovanje pa ni smatrati za nezdrav pojav. Nasprotno, banki ie uspelo znatno povečati menični portfeulle in sicer od 48.8 milij. Din na 83.0 milij. dinarjev; s tom pa je povečana tudi likvidnost zavoda. Tudi vloge so narasle od 105.4 na 10R6 milij. dinarjev. Ker se je obseg bančnih poslov skrčil, je razumljivo, da se je tudi čisti dobiček nekoliko zmanjšal in sicer od 7.8 na 5.1 milij. Din.
Pogajanja za obnovitev trgovskih stikov г Rusijo. Glasom informacij belgrajske »Pravde* se vršijo med jugoslovanskimi in ruskimi gospodarskimi organizacijami pogajanja za obnovitev trgovskih stikov med Rusijo in Jugoslavijo. Ti trgovski odnošaji se morajo po naziranju gospodarskih krogov uredili preden se vpostavijo redni diplomatičnl odnošaji med našo državo in Rusijo.
Inozemr'vo nam ponuja posojila. Glasom vesti, katere pa je težko kontrolirati, je naša vlada v zadnjem časti od večih strani prejela ponudbe za najetje inozemskega posojila. Poleg skupine Blalr & Co, ki so trudi, da bi nam izposlovala drugo trančo znanega 100 milijonskega posojila, se zavzema zn to posojilo, glasom dunajskega finančnega tednika »Die ROrsec, tudi dunajska Rotschild-skupina. Pogajanja s to skupino baje ugodno potekajo. Predmetno posojilo naj bi služilo izključno r svrho investicij. — Tudi naše mestne občine so v zadnjem času prejele prav resne ponudbe za večja posojila. Razmotriva se tudi medsebojna garancija naših mest za eventualno skupno posojilo. Foreign Rankers Syndicale Lim v Londonu je ponudil nekaterim mestom v Jugoslaviji posojila v svrho investicij. Z novosadsko mestno občino se vršijo ie tozadevna pogajanja za posojilo v znesku 3 milij. dolarjev. Subotiška mestna občina pa je preiela s strani ameriške skupine Mac Daniel ponudbo za večje posojilo pod pogojem, da občina da temu konzorciju v zakup kopališče Palič. katero namerava preurediti v svetovno kopališče z najmodernejšimi napravami.
Razcepljenost v naif izvozni trgovini. V Sloveniji imamo nič manj kot 1570 trgovcev 7, lesom, 750 trgovcev z živino, 650 trgovcev z deželnimi pridelki, 260 trgovcev s sadjem in 430 trgovcev r. vinom. Veltk del teh tvrdk se skuša ndejstvovati v ekšportu večinoma seveda brez potrebnih predpogojev. 2e samo te številke nam kažejo nujno potrebo organizacije naše izvozne trgovine.
Konkurz je razglašen o imovini Martina Zvera, trgovca in krojaškega mojstra v Beltincih in o imovini Aleksandra Horvata, trgovca in krojača v Murski Soboti.
Evropski kartel za klej in Jugoslavija. K naši notici z dne 14. decembra lanskega leta, v kateri smo poročali o ustanovitvi omenjenega kartela, smo dobili šo naslednje podatke o razdelitvi kvot, ki so sledeči: Nemčija, Anglija, Francija in Italija po 16 odst., Avstrija, Relgija, Švica, Češkoslovaška, Romunija in Švedska po 4 odst., Holandija, Ogrska, Poljska, Danska, Letonska in Jugoslavija po 2 odst. — Kakor je znano, je v tem kartelu 15 evropskih držav zastopana tudi naša država po ljubljanski tovarni za klej, ki ie last Akcijske družbe za kemično industrijo.
Konferenca srednjeevropskih illnih borz na Dunaju. Na konferenci, ki je te dni končala, jo bil redigiran načrt donavskega kontrakta za žitni promet, ki ima namen uvesti enotne uzance za trgovanje s pšenico in koruzo. Zastopniki srednjeevropskih bore bodo na prihodnji konferenci, ki se bo vršila čez 2 meseca, sklepali o podrobnostih tega kontrakta.
Stabilizacija romunskega leja. Romunski finančni minister se je te dni posvetoval z ostalimi ministri radi stabilizacije leja. Večina ministrov se je zavzela za stabilizacijo na pariteti 3 švic. farn-kov za 100 lejev. V zvezi z nameravano stabilizacijo se vršijo pogajanja z nemškimi finančnimi krogi radi posojila v znesku 200 milij. zlatih mark.
Rorzza
Dne 26. februarja 1027.
DENAB.
Zagreb. V današnjem svobodnem prometu so bili zabeleženi sledeči tečaji: 7% invest posojilo 88 bi., vojna odškodnina 339, Berlin 13.50 (13.485— 13.515), Italija 249-249.50 (217.21—249.21), London 270.375 (275.97—276.77C), Newyork 50.85-56.95 (56.75—56.95), Pariz 223.25-223.50 (222.50—224.50) Praga 168.70 (168.30-109.10), Dunaj 8.025 (8.01— 8.04), Curih 10.955 (20.94—10.97).
Curih. Belgrad 9.13 (9.13), Budimpešta 90.90 (90.90), Berlin 123.25 (123.25), Italija 22.775 bi. (22.65), London 25.22375 ( 25.2237), Newyork 519.94 (519.91), Pariz 20.35 (20.345), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.20 (73.25), Bukarešt 3.055 (3.125), Madrid 87.25 (87.20), Varšava 58 (58), Amsterdam 208.1 ÎJ (208.20), Bruselj 72.30 (72.30), Kopcnhagen 138.60 (138. tO).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 188.95, London 34.40, Milan 81.08, Newyork 709, Pari» 27.74, Varšava 78.86. Valute: dolarji 706.10 francoski frank 27.П0, lira 81.17, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.97.
Praga. Devize: Lira 147.80, Zagreb 59.19, Pariz 181.85, London 163.15, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 84.20, Alpine 48.35, Kranjska industrijska 51.50, Trbovlje 52.21, Hrv. esk. 14.40, Leykntn 13.48. Jugobanka 1.28. Gut-mann 3.21, Mundus 150.5, Slavex 145, Slavonija 4.
I
Nnlnovejta modo
Poudre Mon Parfum
Bourlol» — Pnrlt
I
Din 149
VOlKfl
Šaj&
VKLEM0 JSTERSKI SAnOVRKT TURNIR V NUWY0KK1T.
V	četrtek dne 24. t. m. je v NewyorSkem turnirju odigralo V., to je zadnje kolo prvega tur-nusa z rezultatom da je kot prvi dr. Aljehin (beli) v nepravilno otvorjeni igri podlegel Capablanri, dr. Vidmar (beli) pa ravnotako v nepravilni igri Niem-eoviču, dočim je partija Spielninim-Marsiiall končala z remijem.
Capablanca stoji vsled te nove zmage tako trdno, da ga po mnenju njegovih pristašev ne more not>oden njegovih tekmecev več prehiteti. Vso-kako jo velike važnosti točka, dobljena proti tako nevarnemu nasprotniku, kakor jo dr. Aljehin. Istotako pomemben zn končni izid je seveda poraz dr. Vidmarjev, tembolj ker je s Capablanco viseča njegova partija bržčas zanj izgubljena. Zanimivo je, da so v IV. kolu po peturnem trdovratnem boju ostale vso partije neskončane in so se morale prekiniti, v V. kolu ;i« nobena ne, ampak vse, tudi najdaljša izmed njih, remlspartija Spielmann-Marehall, so bile vse razmeroma čislo kratko.
V	petek dne 25. so se Imelo odigrati viseče partije Aljehin-Marshall, Aljehin-Spielmann, Capa-blanca-dr. Vidmar in Niomcovič-Spielmann, vendar nam izid Šo ni znan.
Stanje po V. kolu:
Capablanca 3K (1), Niemcovič 24 (1), Spiel-mann V/, (2), dr. Vidmar (1), dr. Aljehin 1 (2), Marshall 1 (1).
Sledeča partija je bila Igrana v nowyorškem turnirju v II. kolu dno 20. t. m.
Nepravilna otvoritev.
Dr. Vidmar—Spielmann
1. <12—24	Sg8—f8
2. Sgl-f3	c7-c5
3. e2—e8	b7—b6
4. c2—c4	c5—d4:
5. e3—d4:	e7—e6
6. Lfl—d8	Lc8-b7
7. 0—0	Lf8-e7
8. Sbl—c3	0-0
9. d4—d5	
Uvod interesantiioffe	zapleti jaja.
....... i», u, „vinu w.cia nc	iv a, ... , —, i. i.
10. c4—d5: bi zavzel beli kmet na d5 zelo močno postojanko in hudo oviral razvoj črne igre. Vzeti ga Črni seveda ne bi smel, ker bi na 10. .. Sf6— d5: sledilo 11. Sc8—d5:, Lb7—<15: 12. Ld3—h7+ ... in beli stoji nndmočno. Po potezi v partiji pa postane polje eO nekoliko slabotno, kar pa šo ni odločilnega pomena.
9. ...	d7—d6
10.	d5—еб:	Г7—eO:
11.	Sf3—d4
Vzame slabotno točko takoj na piko.
11.	...	D(18—c8
12.	Ddl—efi	eO—e5t Izsiljena, pa obenem zelo močna poteza. Slaba
bi bila edina sploh šemogoča poteza 12. ... Kg8— П radi 13. Tli- el, еб—еб, 14. 1л13—f5 itd.
18. Ld3-f5
14.	Lf5—efl-f
15.	Sd4—f5
16.	Sf5—g8
Ker je grozilo 10. 16. ...
17.	Lf5-hS
18.	Lcl—e3
19.	Le3—c5:
20.	Tal—cl
21.	ScS—e4
22.	Sg3-e4:
23.	De2—13
24.	Se-1—(12
25.	Sd2—c4:
Sb8—<17 Kg8—h8 Dc8—e8
Sd7—сб,
De8—св S<I7—c5 Ta8—©8 Dc6—c5: Lb7—a6 SfG—e4: Dc5—cb La6- c4: dO—d5
Slabo bi bflo 25. b2—b3 radi grožnje Le7—c5l
25.	...	d5—o4:
26.	De8—e5:	Le7—c5
27.	De6-h5	Dc6—f6
28.	Kgl—hI	Lc5—f2:
29.	g2—g8	DfO—c6+
30.	Lh3—g2	DcO—c5:
31.	Dh5—c5:	Lf2—c5:
32.	Tcl-c4:	Tf8—fl-f ...
33.	Lg2—fl:	Ta8-f8
Dana remds. Partija stoji čisto enako, vrh temu sta tekliča neenake barve, tako drugega izida ni pričakovati.
Velezanimiva, od obeh strani jako dobro in premišljeno igrana partija I
NajboljSa med najboljšimi
ie
INDIAN
PASTA
za čevlje. En sam poizkus, stalna uporaba.
Rađio
nos л Drosdena: Giacomo Pucctni >Turandot<, lirična drama. — Dunaj: 10 zbor Wiener SAnger-knaben, 11 koncert dunajskega slnioničnoga orkestra; 16 popoldanski koncert orkestra Gangl-berger; 10.45 burka »Lumpacivagabundusc. — Varšava: 15 sinfoničen koncert; 17.30 koncert Pol-ekie Radio; 20.30 isto; 22.30 jazz-band.
Ponedeljek, 28. februarja.
Zagreb: 19.15 prenos opero iz narodnega gledališča; 10.30 rapsodije (godba); 20.10 pustna zabava. — Praga: 16.30 popoldanski koncert: Bach-Liszl-Mozart ; 20 koncert Beetboven-Dvofak; 21.80 zabavnn godba (vojaška kapela); 22.15 plesna godba. — llrno: 19 in 20 koncert. — Frankfurt: 10.30 operetna glasba, 19 šah; 19.30 angleščina. — Rim: 14 orchestrina, 17.15 filarnionica, 21 serata di musica italiana. — Longonberg: 17 čajna çodba; 18 predavanje: izkoriščanje solnčne energijo v tehniki; 18.40 španščina, 19.45 gos|x>dareko predavanje; 20.15 ljudski koncert iz Kôlna; 22.20 Mtinsier: koncert. — Berlin: 17 koncert; 20.30 karnevalska glasba, dirigent G-eorg Szell; 22.30 plesna godba kapele Kermbach. — Dunaj: 16.15 koncert; 17.10 pravljice; 18.10 komorna glasba; 19.80 prenos iz dunajsko opere »Intermezzo« Riharda Straussa, nato plesna godba. — Varšava: 18 jazz-band, 20.30 koncert.
Torek, 1. marca:
Zagreb: 17 popoldanski koncert; 20 eepe-
ranto; 20.30 pustni večer; 22 plesna godba. — Breslnu: 16.30 koncert; 19 angleščina; 20.10 poje Claire Waldoff. — Praga: 16.30 popoldanski koncert; 19.30 Dmelecka Beseda; 22.15 godba. — Frankfurt: 1G.30 koncert domačega orkestra; 20.15 Jo'ann Strauss, koncert. — Brno: 19 komorna glasba; 21 godba. — Rim: 14 Orchestrina; 17.16 Concerto diurno di mnaica logera; 21 prenos iz glodnliščn. — Langenbcrg: 17 KOln: komorna glasba; 19.15 MOnster: španščina; 20 K01n: Rossi-nijeva opera »Seviljski brivoc«. — Berlin: 16.30 komorni orkester Etté; 19.30 prodava bivši drl. kancler Luther o svojem potovanju po južni Ameriki; 20.80 pustna noč. — Dunaj: 16.15 mažarslti koncert; 19.10 espéranto; 19.30 angleščina; 20.06 pustni večer. — Varšava: 17.15 ln 20.30 koncert
PROGRAMI: Zagreb 810, Breslau 822.0, Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449. Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 980.
Nedelja, 27. lebruarja.
Zagreb: 17 plesna godba; 20.30 zabavna vo-černa godita; 21.45 poročila. — lircslau: 11 katoliška maša; 13.10 opoldanski koncert; 16 karno-vulska godba; 19 predavanje o Ameriki; 20.10 zabavni večer. — Praga: 9.30 Prenos iz ccrkve sv. Cirila In Motoda; 11 matineja; 17 vojaška godba, prenos iz bratislavskega gledališča; 22.15 plesna godba. — Frankfurt: 12 ljudska godba, 16.30 koncert: klasični karneval; 20.30 pustni program, na koncu Loharjeva opereta »Pomlad«. — llrno: 10 mntineja; 16 konccrt; 19 Wagnerjeva opera »Wal-kûro«. — Rim: 10.80 musica religio«a vocale e strumentole; 17 Jazz-band; 21 Serata di musica italiana. — Langenbcrg: 12 koncert glasbeno visoko šolo v Kolnu; 15 šali; 18.30 iz svetovne književnosti; 20.30 vesel dunajski večer. — Berlin: 11.30 vojaška kapela; 17 kapela Steiner, 19.30 pre-
Izvirne francoske postilje
VALDA
proti prehUiJen|u, hrlpl, Influencl Itd.
Prodajajo vse lekarne, kakor tudi drogerije
твакашл
Spori
MESTO ZA SVOJ KLUB.
Prostoii North End ie nogometni klib druge angleške ligo, s 33 točkami ua 5. mestu, pač za samo 2 točki za vodilnim klubom Portsmouth. V 1're-slonu bi pa prav radi videli, da bi prišel klub v pivo ligo. Zato so skleniti r. Javno zbirko nabrab vsoto 1,375.000 dinarjev, da kupijo za klub nekaj novih iglavcev. 70 so jih je prostovoljno oglasilo, da bodo nabirali. Tovarnarji Preetona so rekli, da bodo za vsakega uradnika is za vsakega delavca odšteli klubu 14 dinarjev.
Športni teden
Spet najprvo nekaj splošnega. V smeriSki državi New York ima 78 mest 10-12 športnih prostorov; 618 jo igrišč na prostem, 243 igrišč jo pokritih, 181 je pa atletskih vežbolišč. 603 šolskih poslopij uporabljajo za športna vežbuMšča, kadar nI šole. — Na Nemškem je 75.000 orgnniziranih igrav-cev tenisa; samo v lanskem letu Je pristopilo teniški zveze pet podzvez s 70 klubi in P000 člani.
l'o zglodu Rusov bodo tudi Francozi smučali na dolgo razdaljo; 800 Icm dolgo progo od Cha-monix v Briançon hočejo presmučati v osmih dneh. Starta lo jih bo 12, razpisala sta ps tekmo Journal in L'Echo des Sports. — Udeležbo pri Holmen-kollenskiih smuških tekmah so Nemci od]>ovedaU; prihranjeni denar hočejo porabiti za olimpijsko ekspodicijo v St. Moritz. V Moritz bodo prišli ludi Norvežani; kljub vsemu kričanju, da jih ne bo. Saj širno rekli. Tom zraven v Pontresini je skočil Švicar Trofani 65 m daleč; Skandinavci dobivajo konkurenco. — Naslov smuškega prvaka Poljske si je v Zakopanih v Tatri priboril Čeh Nemecki; Novak jo preitrsal 18 km v 1 : 32 : 21. — Na Sem-meringu so se vršile smuške skakalne tekme, zmagal jo Verbnnd Deutscher Wintersipoitvereine m der Czechoslowakei ; nadalje je skočil Carlsen, nato Dick in za njim Neunor. — Thunberg ia Evenseu sta se zopet kosala, kdo bo hitreje drsal; na 500 m in na 1500 m je zmagal Th. 44.7 in 2 : 23, na 5000 m in na 10.000 pa E. v 8 :88.8 in 17 :52.4. — Najboljši svetovni skakalec na ledu je Kanadcc Phil Taylor; prišel bo tudi v Srednjo Evropo, da pokaže tukaj svojo umetnost. Skoči čez 10 sodov postavljenih drug za drugim, ali pa postavljenih v dveh vrstah drug na drugem: znamenit je njegov »smrtni skoki čez tri mize in pa njegovo umetelno drsanje nn hoduljah. — »Dem soclisten Siege entgegenc, so pisali dunajski Usti. ko je odšla gospa Jnroez-Szabo v Oslo. Petkrat po vrsti je bila že svetovna prvakinja v umetelnem drsanju. Dunajski listi so pisali, norveški trijo sodniki so pa obrnili in so prisodil zmago 15 letni Nor-vežanki Sonji Henie; dali so ji 369-576 točk, gospe Jarosz pa 3C4540. V sodstvu sta bila tudi še en Nemoč in Avstrijec MtlUer. Ta je takoj protestiral proti odločitvi na mednarodno zvezo. Vclikanek je sedaj krik po časopisih; priznavajo, da bi sicer Sonja premagala Duuajčanko leta 1928. ali 1929., letos pa da je bila goepa Jarosz še vseeno boljša. Iz vseli poročil vidimo, da so bili Norvežani res pristranski. »Vossische Zeitung« pišo — to moramo nemško povedati — : »Die llerren Schiede-richter liaben nach besteiu Wissen und Gewiseen gehandelt; schade nur, daû ihr Wisson eben nichl dne boste wnr.< — Po krasni turneji na Švedskem 63 : 7 so prišli kanadski igravci hockeya v Berlin, so promagali lam Čehe 8 :0, Berl.inčanc 13 :0, so Sli nn nato na Dunaj in so zmagali 8 :0 in 7 : 0 Sedaj gredo v Milan. Smo pisali o njih igri 25. t. m. Najbolj se nam dopade njih voditelj llolland; rekel je Dunajčanom, da so oni najmočnejši nasprotniki, s kuterimi so se Kanadci т Evropi kosali. Isto je pa rekel prej tadi Uerlfai-čanoin in tudi Svodom, čeiprav so bili Švedi prvi na vrsti in torej primerjanjo takral àe ni btk> mogočo. Pa se ni nikomur zameril.
Vsega skupaj je igral Gradjanski na Malti 6 iger; 8 je dobil, 1 zgubil, 2 sta bili neodločeni; goali 12:12. Prvo igro v Egiptu, proti anleškemu nrmadnomu moštvu, jo Oradjanekl izgubil v ob-
MADI
v nafveCff Izbiri stolno v srn logi prt
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr.5 Telel. 407
99
ETOILE^0	^^^fi5if?„nn^ff.!!?^y m w **seh	™ wgcerjj« јпдјИпаДј
čutnem razmerju 1 : 5. — Med tednom smo poročali, da se je končala tekma med Cehi iu Italijani v Milanu 2 : 2. Glej >Slov.< 25. t. m. Gledavcev, ki so plačali vstopnino, je bilo 86.426, čistih dohodkov 800.000 lir, najcenejši prostori so bili že ob desetih zjutraj zasedeni. — Igro med Berlinom bi Parizom je gledalo 30.000 gledavcev, zmagali bo Berlinčam 5:1. — Danes se vojuje v Pragi tekma med Čehi in Ogri — Dunajska llakoih gre spot v Ameriko. Na Dunaju je sedaj takole: ВЛС iu Admira po 21 točk, Rapid 17, Simmering in Ha-koah po 10 itd. — Na Angleškem je vse narobe, »vse je na glavo postavljeno«. Sedaj je lludders-Eield spredaj, z 38 točkami. New Castle in Sunder-Utnd jih imata po 37, Burnley 35 itd. V 5. angleškem pokalnem kolu so igrali 8 tekem, navzočih je bilo 238.000 gledavcev, enkrat 63.000, vstopnina 6,600.000 Din. Zadnja tekma se bo vršila 23. aprila v AVemblejskem stadionu, pa je že sedaj prodauih 100.000 vstopnic.
V	Beaulieu (Francija) je v teniškem turnirju zmagal Jan Koželuh. Tekme se nadaljujejo sedaj v Monte Carlo; med igravci je 20 takih, ki bodo igrali tudi za Davisov pokal. Občudovanje zbuja mlada Angležinja NuthalL — Borotra in Brugnon gresta spet v Ameriko. — Boj med Parizom in Londonom se je končal 5 : 0. Imajo Pa-rižani vsaj zadoščenje za nogometni poraz proti Berlinu.
Sabon Carr, je zboljšal skok ob palici 4.14 m nn 4.198 m; to je bilo v halli. tloffov rekord je 4.252 m, a napravil ga je na prostem. — Wide je spet startal, dvakrat na 3000 m. Prvič jih je tekel v 8 : 45 v Portlandu, proti mnogim tekmecem; čas je za 20 sekund boljši kot Nurmijev čas v isti halli. Drugič je pa tekel Wide 8 : 49.4. V Har-vardu bo startal 1. maja; 60% vstopnine je namenjenih za ameriški olimpijski odbor, 40% pa za švedski.
V	Berlinu ie skočil konj Cyrano II 2.06 cm visoko in je zboljšal s tem nemški rekord za 1 om.
V	marcu bo na Dunaju tekma v dviganju težkih uteži od tal. — Rolet, srednjetežka teža, je sunil oboje ročno 132 % kg; Roger, lahka srednja teža, je tezno dvignil 97 lA kg.
Erminio Spalla bo v maju nastopil proti Ber-tazzolu; če ne bo zmagal, je pa res že vso formo zgubil, — Perssonu so za en boj v Parizu obljubili 70.000 frankov. — Maloney je premagal Jacka Delaneva po točkah. Stave so se glasile 13 . 5 za Delaneya. Zmagovalcu je zelo pomagala teža, 182 proti 156 funtom. Sodba vseh treh sodnikov soglasna; vstopnice po 7 do 8 dolarjev so prodajali slednjič po 50 dolarjev, vstopnine je bilo 200.000 dolarjev, rekord za hallo, gledavcev 20.000. Ker so bili tudi vprizoritelji boja v zvezi s prekupo-v an jem vstopnic, hočejo dajati prodajo vstopnic odslej naprej pod državno nadzorstvo. — Diener bo za boj s Scottom dobil 28.000 mark, Scott pa 14.000.
Neitzel je plaval 500 m 6 : 49.9, nov nemški rekord; doslej Heinrich 6 : 50.4.
V	breslauski šestdnevni dirki sta zopet zmagala Francoza Wambst in Lacquehav.
Od 9. do 28. aprila bo priredil marseilleski avtomobitni klub 2500 km dolg avtomobilni izlet skoz Saharo.
Bvrl, ki je letel do severnega tečaja, hoče leteti še čez južni tečaj. — Pilot B. Hinkler hoče leteti z majhnim aeroplanom 30 do 80 KS iz Anglije v Avstralijo in hoče dokazati s t eni uporabljivost takih aeroplanov tudi za daljše ture. — Mittelholzer je priletel v Kairsko mesto; iz Ztlricha je odšel 17. decembra 1926., na cilj je prispel 21. t. m. Prave vožnje je bilo 97 ur in pol, torej štiri dni in poldrugo uro. Stroj Dornier Merkur. — Pinedo je že v Braziliji. Glej o tem poseben člančič. — Takoj za Pinedom je odšel iz Italije Uruguayec Larre Borges, s tremi tovariši. Njegov hidroplan iz tovarne Dornier ostane lahko 20 ur v zraku, hitrost na uro 175 km, obtežilnest 3S00 kg, smer Las Palm as (Kanarski otoki—Dakar—Per-nambuco—Rio de Janeiro—Montevideo.
Važnejši ta teden v ïSlovencuc priobčeni športni članki — poleg domačega športa: 21.2 Stresemann za pospeševanje športa. Nov spori. 25. 2. Kanadci in njih hockey. Policija in sport. 2 : 2 (IL-ilijani in Čehi). 26. 2. Nove avtomobilne do-točke. Bobsleigh. Tajnik Fife o telemnh za pokale.
Še nekaj. Generalni tajnik fašistične stranke je povabil vse predsednike italijanskih športnih zvez v Rim. da se dogovori z njimi o novi organizaciji vsega italijanskega športnega gibanja. »Športu posvečene sile moramo obvarovati pred razcep-ljcaijom.« Torej vse pod fašistični klobuki V. S.
Kako „plonkam".
Pred par dnevi se je neki doktor v vlaku njedal, da je moje pisanje o športu samo *pftm-karija« Je res; samo načina tisti doktor ne pozna. Mu ga bom povedal in mu rečem: »Pojdi in tudi ti tako stori!«
Poleg športnih tednikov itd. pregledam vsak dan te-le dnevnike: »Berliner Tageblatt, »B. Z. am Mittagc, >Vossische Zeitung«, »La Croix«, »Le Matin«, »L'Echo de Pariš«, »Neue Zurcher Zeitung«, »MiVnchner Neueste Nachrichten«. »Prager Presse«, »Prager Tagblatt«, »Šport - Tagblatt«, »Neues Wiener Journal«, »11 Piceolo« in »Corriere deli a Sera«; pa še jugoslovanske liste zraven. Mi-
ll№ïjr&<eI<L Stopeîl asa noge s soljo sv. Roka
Prvi dan
četrti dan
&hm, da je dosti; telefcm in radio mi nista na razpolago. V omenjenih listih se nahajajoče športno snov pretehtam in izberem to, kar smatram za zanimivo in kar se mi zdi potrebno, da občinstvo izve. Dejstev ne morem spreminjati; če je kdo skočil 4,14 m visoko, je pač toliko skočil, in to moram zapisati. Tu ti pride na pomoč neka majhna malenkost, strokovno znanje, v približno 25 letih pridobljeno; če ga nimaš, zapišoš kaj napačnega, in napak v listih ni malo. Si hitro »notri«. Delo vsega tedna zberem v soboto zjutraj v »Sportnam tednu«. Listov pregledajm na teden čez 100, »Športni teden« ima 120 do 180 vrstic.
Tako »plonkam«.
Če me začne dotični doktor takoj dane6 posnemati in če spravi čez pol leta napol užiten Članek skupaj, seveda pravilen in s primernimi strokovnimi opombami garniran, bom jaz prvi, ki mu bom čestital. Bog živil	Dr. V. Sarabon.
naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje
FoshiŽM se
lepo pregledno črtanih
trcsovsNE^s ^R'lg
v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje:
fi.JANEŽIC,
UU3UANA
Fiorjsnska ul. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
Trgovina z deželnimi pridelki
na debelo, že več let uvedena, s skladiščem pri žcleznici in večjim stanovanjem, električno lučjo, SE ODDA s 1. aprilom t. I. pod zelo ugodnimi pogoji. Dopise prosim pod šifro: »Bližina Maribora št. 1370< na upravo lista do 3. marca 1927.
VediB© s*el€ w
kaša, ješpreni ješprenjček. ajdova in ržena moka po najnižji ceni. — Zabtévnjte cenik.
ViftKO JîlRiN, Kito» m Be!nža?ail
špetilumi m H si
tulim imunimi iti nitmi
linillMMUltlil
P»	O S E S	T
IIIIIIIIIIIIIIII	LJUBLJANA	IIIIIIIIIIIIIIII
lllllltllllllillllllllll	Mlklo! čevo c. 4	llllllllllllllllllllllll
sprejema prijave in posreduje
pri oddaji stanovanj, sob. trgovskih in obrtnih lokalov za oddajal-ce popolnoma brezplačno.
Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah,
trgo* sitih in obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah
Za odda jalce najboljša prilika oddaje stanovaui, ker je brez vseh stroškov.
Ako r< / topimo tnalo tnno/ino soli sv R .ka za noge v tepli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuie na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa iu "trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za nog« popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki. c»lo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že \eč let. Lahko poljubno hodite in več ur «tojite na enem mestu, ne dn bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev !6'-. Dobiva se v vsaki lekarni. Àko pa je ne dobite, obrnite se takoj na
NADA DROOERIA
Kalor I Onbrič Subotlca. Stro»«mayerJeva ul.2.
Priporočat se F^fi^JSlT
znamke J P. lastni izdelek tvrdke
Evatd Ророшс, LšMŽ3<fawa
Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 20i) kg.
PREKAJENO MESO
vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni.
Tečaj za prirezovanje
in KROJNO RISANJE sc začne dne 15. n-arca pri gdč. Mariji KLEMSCHE, damski modni salon v Mariboru. Prijave se sprejemajo od 15. marca naprej. Priporočani se ccnjcnim damam za spo-mladno sezono. Plašči, kostumi, obleke se od 100 Din naprej moderno in lepo izgotavljajo. — Žalne obleke se najcencjc sprejemajo v 8 urah.
^оГ^ Marija Klcmsche,
Maribor, Aleksandrova c, 12, II. nadstr.
П ■
H ■
B
99
SPECTRUM" d. û.
INZ. KOPISTA. DU11S8Y IN KRSTIC tvornim ogledni In brušntvgn stekla
LJUBLJANA VII
Medvedova ulica 38. telefon 343 Zagreb. Beograd. Osi tek Sredlšnjica: /.AOKhll
Zrealno steklo, portnlno steklo, maSInsko steklo 5-6mm, ogledala. bruSona v vseh velluostlh In oblikah, kakor tudi brušene proiorne Sipo, Izboćcne ilošćo. vsteklevan |c v med. Flna.navadna oglodala
Kino v Zagrebu
največji, najlepši in najboljše obiskovan se odda v n«iera vsled preobilnega drugega podjetja. Ponudbe in vprašanja naj se pošljejo na Publicitas d. d. Zagreb, Gundutičeva 11 pod „Za—11. 101". Odgovor dobijo samo nad-vso resni in materijalno sigurni reflektanti.
Pozor!
Naznanjam, da sem preselita
modistovsko obrl
v modni salon ob cesti v isti hiši
Dunafska cesta &
Obenem upeljem prodajo volne, pletene robe (jumperje, pullower) rokavic nogavic, trakov
in slično, deloma lastnega izdelka. Cene, kot doslej pri izbrano najboljšem blagu, najsolidnejše. — Ogled neobvezen.
Postregla bom uajkulantnejše in se zelo vljudno priporočam
Jeia Stemberger-Reš

Na debelo!
Na drobno!
A. BERDAJS, Maribor
trgovina z mešanim blagom in semeni
Telefon 351.	Telefon 351.
priporoča svojo veliko izbiro
deteljnega, travnega, vrtnarskega in cvetličnega semena najboljše kakovosti. Zaloga Tomaževe žlindre in kalijeve soli. Ceniki na razpolago 1 Častno priznanje 1886! Ustanovljeno 18691
LOVRO PETOVAR
vinogradnik, Ivanjkovci — priporoča svojo zalogo pristnih
ljutomersko-ormoških vin. JAVNA DRAŽBA
se vrši 3, marca 1927 in naslednje dni, vsakokrat začetek ob 8. uri v Strnišču pri Ptuju. — Proda se: 40 raznib barak, bencin - motor, telefonska centrala, dva desinfektorja, razno pohištvo, pisarniška oprava, vodovodni material in raznovrstne druge stvari.
OKRAJNO SODIŠČE V PTUJU.
Prostovoljna Javna dražba.
Dne 17. marca 1927 ob 14. uri se prodajo na licu mestu v Vrbinski vasi sledeče ni.premičninc:
1.	Vlož. št. 626, k. o. Leskovec, hiša, gospod, poslopje, 4 njive, 4 pašniki, površina 13.186 m5, izklicna cena 14.C00 Din.
2.	Vlož. št. 157, k. o. Stara vas: pašnik, vino. grad, površina 2673 m5, za 1400 Din.
Ostali dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri sodišču. — Prodajalci si pridrže 14 dni za odobritev prodaje.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. I.,
dne 26. februarja 1927.
obvezo in glejte nove cene čevljev:
boks moSKlairr. Din	159
bo4 „pogrni,,	159
BJKS . nitki „	149
B№ nizki ženski.	149
sanoau 26-29 .	48
SANDAL I 30-35 .	62
SANDALI 3.-41 .	81 sa ,DALI 42—45 „
вваиЕаЕВЈааанЕганаинивиЕ&еб'
Naročite takoj čevlje! Pišite tako po cenik z več 1000 slikami. :: Industri a čevljev in veletrgovina
ШИ,Се1И1.13
Nùroi tez Din 500 pošt. prosio Kar ne ugaja se zamenja ali «rne
KMETOVALCU PomnožiSe In zbolžšajie Vašo firmo!
Zelsnokrmni-Silo!
Najnovejše in najboljše konstrukcije (zaščitni znak) takojšnja pretvorita sveže košene trave v zelo redilno, vrednostno jako okusno, lahko prebavljivo (vitamin bogato) zeleno-krmno konzervo.
S krmljenjem le krme se dvigne pri živalih produkcija mesa, mleka, masti. Samo na mleku se zviša donos od 2—5 litrov na dan pri I kravi.
S to napravo si prihranite vpliko dela in Vam je mogoče krmo spravljati pri vsakem vremenu in posianete na ta način s spravljanjem krme ud vremena popolnoma neodvisni.
Zgradba se lahko dovrši v par dnevih s pripravljenimi in izgotovljenimi obličnimi kameni. Zgradba se lahko amortizira v približno 10 mesec b samo pri večjem donosu mleka.
Mesto plačila se prevzame ludi rezau les. Vsa poiasnlin d >"e In sprejema naročila KARL jEZEhNIK, stavben k, Celje.
bl
S

V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri oče, soprog, gospod
Anton Kervina
v soboto, 26. februarja po dolgi, mučni bolezni nenadoma mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 28. februarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina cesta IV. št. 10, na pokopališče na Viču.
Ljubljana, dne 26. februarja 1927.
Anton Kervina, sin, poročnik 1. zrako-plovni polk. Marija Kervina, soproga.

Zahvala.
B
19
a a
Za vse iskreno sočutje povodom izgube ljubljenega brata, gospoda
KaHa Fucfcsa
črkostavca v pok.
se vsem prav toplo zahvaljujemo. Prav posebna zahvala pa č. g. p. frančiškanu, gospodom tovarišem črkostavcem, gospodom pevcem in vsem, ki so nam bili v tolažbo v bridki uri in spremili preminulega brata na zadnji poti.
Zagreb—Dunaj, 25. febr. 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
вагванвшввзвввввввваввввв!

aznanilo preselitve.
Vsem cenjenim damam in svojim številnim naročnicam najvljudneje naznanjam, da sem PRESELILA svoj modni salon z damskimi klobuki iz Kopitarjeve ul. 1 na
Sv. Petra cesto štev. 19.
Pri tej priliki si dovoljujem izreči vsem cenjenim svojim naročnicam prisrčno zahvalo za zaupanje in naklonjenost ter prosim, da mi poverijo svoja cenj. naročila tudi na novem mestu. Zagotavljam tudi, da mi bo, kakor dosedaj, tudi nadalje ležeče na tem, da bom cenjenim naročnicam kar najkulantneje v vsakem oziru postregla.
Z najodličnejšim spoštovanjem
ŽANDA MAHNiČ-GORJANC
modni salon - LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 19.

Г4ЛУ OGLASI
Vsolia <trot>a vrstice 1-50 I»In aU vtuka beiedn SO par Nufinan|£l oglas 3 aH 5 Eln. Oglasi ud devet vrstic ae računufo vite. Za odgovor «sambo! Na vpraiania brcs znatni, e ne odgovar|amol
HLAPEC
priden, polten in zanesljiv, vajen konj, *e sprejme pri A. SUŠNIK — Ljubljana, Zaloška cesta.
Kot šivilja
ва domu ali pri strankah sc priporoča izuicna iivilja za damsko obleko Id perilo. - Naslov pove uprava »Slovenca*.
SLUŽBE IŠČEM
kot hišnik ali kaj primernega, v Mariboru. — Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru.
DEKLE
ircdnje starosti, dobra gospodinja in kuharica, ici i službe v župnišču ali pri dobri manjši družini. Naslov v upravi: 1426.
EKONOMI
Bčcm službo kot samo-ilojen upravitelj večjega posestva. Verziran sem ▼ rseh panogah gospodariva z 20 letno prakso, posebno strokovnjak ▼ vinogradarstvu in sadjar-itvu. Najboljše reference n» razpolago. Cenj, ponudbe nn upravo lista pod šifro »Ekonom« 1337
KUHARICA
srednjih let, z dobrimi ipričevali, 15če službo v Ljubljani k boljši rodbini. Naslov v upravi »Slo-тспса« pod štev. 1374.
Vrtnar ve5e vsc^ pa"
(I lllCil nog vrlnar-itva, oženjen, brez otrok, feli mesta. — Ponudbe pod: »Vrtnar« na upravo »Slovenca«.	1441
postranski zaslužek
na domu, za obojni spol, ie od 14 let naprej, brez posebnega znoja; dnevni zaslužek 20 do 25 Din. • Kdor »e zanima, naj pošlje za pojasnilo za pouk in vzorec dela 10 Din, kateri znesek se pa vrne, ako delo prevzame. Ni-kaka prevara, za mladino velikega pomena. — Ponudbe na podružnico »Slovenca« ▼ Mariboru pod šifro: »Ugodno«.
Zadružnika
s kapitalom, išče dobro vpeljano podjetje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »G. L. 41«.
Trgovsko moč
starejšo, samostojno in popoln, izurjeno v mela-ni stroki, posebno ▼ ma-nufakturi — išče večja trgovina na deželi. Vsa oskrba v hiši. - Nastop službe 15. marca ali pozneje. Ponudbe z zahtevkom plače na opravo »Slovenca« pod: »Zmožen za deželo« IL 1408.
UČENCA pridnega in ' poštenega, od 14—16 let sprejmem т trgovino v ljubljan. predmestju. Naslov ▼ upravi pod: 1424.
Zakonska brez otrok z lastno hišo v Mariboru sprejmeta 14—16 let staro, snažno, pošteno DEKLICO za pomoč v go-ipodinjstvu. Nastop takoj.
^Ш»jtRP'^feS..nil uPraTO "^venca« v TWaribora.
n Potnik
ki že potuje za druge tvrdke po slovenskih in hrvatskih deželah, s e • prejme proti proviziji. - Ponudbe na upravo lista pod Sposoben 1347.
Sobarico in služkinjo
vajeno vseh hišnih del in izurjeno tudi v kuhi — »prejme m. — Dr. A.
PULJO, ZEMUN, Magi-«tratski trg 2.	1315
Lep zaslužek
dobe agilni in pošteni upokojenci in tudi drugi, pri domači ljubljanski, špecialni banki za srečke s prodajo dobrih domačih srečk. - Ponudbe na upravo tega lista pod »Posebna sreča« št 1239,
UČENKO
za strojno pletenje (jope, nogavice itd.), sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši po zmerni ceni na teden. Naslov pove uprava lista pod: 1425.
VAJENEC
krepak, zdrav, se sprejme za medičarsko in slaščičarsko obrt. Zgla-siti sc je pri: Jos. Vi'.ek. Ljubljana, Sv. Petra c. 13
Iščemo agilne, zanesljiv»
ZASTOPNIKE
predvsem trgov, potnike, j ki so dobro vpeljani, v svrho prodaje državnih srečk. - Resne ponudbe pod šifro: »Siguren dohodek« 1402 na upravo.
UČENEC
priden in močan, 8 par razredi mešč. šole, se takoj sprejme v trgovino meš. blaga. L LANGUS, Šoštanj. Prednost imajo sinovi železničarjev.
Dobro vzgojena deklica se sprejme kot
UČENKA
v trgovino s čevlji. Hrana in stanovanje v hiši. Biti ' mora zmožna slovenščine in nemščine. Drugi pogoji po dogovoru. — Lastnoročno pisane ponudbe * sliko naj se pošljejo na upravo lista pod šifro »Učenka Celje« šL 1246.
Več VKVARSKIH POMOČNIKOV «prejme vrvarna Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra a 31
PAZNIK-
oskrbnik te sprejme
na večjem posestvu na Kranjskem. — Primerno mesto ка трокојепса. — Naslov v upravi »Slovenca« v MARIBORU pod šifro: »Stanovanje in zemljilčs«	1361
Poslovodja
se išče za detajlno trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod šifro: »Poslovodja« št 1437 na upravo lista.
šofer
oženjen, trezen in zanesljiv, se sprejm« v trgovsko hišo v Beogradu. Zaposlen bi bil tudi v trgovini, žena pa kot kuharica. Vožnja se povrne. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod It. 1447.
Lep lokal
za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI.
Poslovni iokal
LEP, v centru Ljubljane, zraven glavne pošte, v I. nadstr. na ulico, obstoječ iz 2 ali 3 sob, tudi posamezno, s central, kur. javo in elektr. lučjo, tclc-ion, se takoj odda. - Naslov r upravi lista ali pa vprašati na Aleksandrovi cesti 2-1. nadstr.
Trgovski lokal
s stanovanjem, v prometnem kraju, vzamem v najem. Naslov se izve v upravi lista pod: 1373.
GOSTILNA
se odda v najem, ob prometni cesti, blizu želez, postaje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1428.
Oido proda? HLODE
HRASTOVE in BUKOVE, kupuje parna žaga V. SCAGNETTI, Ljubljana'
Lečo in grah
engro in detajlno — ■• proda v specerijski trgovini VID MURKO, Maribor, Meljska cesta 24.
PRISTNI MED I
namizni, za pecivo, kg 22.50 Din. A. Maček, velečebelar, Vrhnika.
Ugodno prodam
VILO z velikim vrtom in
stavbiščem na Bledo. HIŠO z veliko delavnico v
Preddvoro pri Kranja. HIŠO z velikim vrtom poleg kolodv. v Novsm m. STAVBNO PARCELO ob Čeponovi (Žibertovi) vi-U v Ljubljani Ш0 Naslov pove uprava lista.
Manjša hiša
zidana, z opeko krita, z 203 m zemljišča, naprodaj v Rodici 35 pri Domžalah, pripravna za obrt ali vpokojenco. Cena 23.000 dinarjev	1312
Dvonadstr. hiša
▼ PTUJU s 4 stanovanji po 3 sobe, kuhinjo in pritiklinami, 1 stanovanje z 1 sobo in kuhinjo, poslovnimi prostori, primer, za obrtnika, velikim dvoriščem in majhnim vrtom se ugodno proda. Cena 115.000 Din ter ugodni plačilni pogoji. - Pojasnila daje Ivan DON A J, Ptuj, Krcmpijcva ulica 2/IL
Semenski oves
proda druga v
Kmetijska za-Ptujn. 13ce
Prodam NOV MLIN
na 4 pare kamnov, zraven tudi valčki in žaga na stalni vodi, napravljena tudi na parni pogon na zelo prometnem kraju ob drž. cesti na Dolenj - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod It. 1367.
Spalnica
nova, masivna, po-litirana, se proda za 3600 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1404
2 kranjiča
PLEMENJAKA, kupim. -Jos. Habat, župnik, Grobo te, Dalmacija.
Posestvo zSTi
okoli 18 mernikov pose-tve, za rediti 3 glave živine ter vodna moč, pripravno za obrtnika ali strojarja, 1И ure od Kranja; cena ugodna. - Izve se pri Ad. Kern, Kranj.
Vsakovrstno
mio hupulc
po najvišjih cennh i!*tne, îuvelir, Ljubljana Wollova ulica itev. 3
Cementne vreče
iz jate, izrečno samo Croatie tn Split (Tour) znamke, se kupijo. Ponudbe na: Zalta & Žilič, Ljubljana.	1438
Ulffl novo, v pred-mestja Ljubljane (Dunajska c—Stožlce) * 4 sobami, kuhinjo, verando, pralnico, 2 kletmi,
drvarnico, 500 m* vrta _
ugodno proda F. Jeiko, Črnuče—Jcžica. 1427
ŠTEDILNIK
dunajski, najfinejše izdelan, prosto stoječ, 3 peč-nikl, 2 grelca, meri 32 X 27 palcev, rabljen ln par let, se radi zmanjšanja gospodinjstva proda. Primeren je za kako graščino, penzijo ali gostilno. Naslov v upravi lista pod številko 1423.
KLAVIR dobro ohranjen, ccno prodam. Naslov v upravi pod: 1422.
Stavb, prostor
s sadnim vrtom, ob meji Maribora, blizu koroškega kolodvora se poceni proda. — Vprašati: Jurčičevi цПса 8, Maribor (Stoječ).	1414
POSESTVO
▼ ljublj. predmestju, obsegajoče stanov, hiše, gospodarska poslopja z vrtovi in travniki, priprav, za oarceliranie, gospodarstvo ali kako industrijo, prodam. - Vprašanja pod šifro: »Posestvo 303« na upravo »Slovenca«.
Posestvo
naprodaj — z gospodarskim poslopjem, lep vrt in njiva. — Ponudbe na: Franc Fllsar, Nova vas 7 pri Maribora.	1411
TRGOVSKO HIŠO
▼ Maribora: 6 lokalov, 3 skladišča, prosto stanovanje (4 sobe) proda za 150.000 Din Zagorski, Maribor, Tatenbahova 19
Čevljarji, pozor! Naprodaj čevljarski stroj
(Ilahšteparca) »Singcr«, predvojno blago, popoln, dobro ohranjen, kakor nov. Naslov: S. CEME, Vrhnika 188.	1336
Proda se hiša
s kozolcem, vrtom, njivo in travnikom, ob državni cesti, blizu kolodvora; na posestvu se redi 2 govedi. V hiši je električna razsvetljava in vodovod. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod It 1397.
If j! n z gospodar, poti	slopji, vrtom in njivo, naprodaj v okolici Ljubljane, solnčna lega. Event. se odda tudi v najem. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 1420.
Otroški VOZIČEK
dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod It 1430.
Proda se hiša
s 3 sobami, kuhinjo, pritiklinami in vrtom, v Bo-štanju pri Sevnici, tik ob cerkvi. - Več pove lastnik Fr. Simončlč, Loke 233, Trbovlje L 1455
»Vera«
dražba z omejeno zavezo
1« sklenilo prostovoljno likvidacijo. Vsled tega prodaja vso prodajalniško in pisarnifko opravo, kakor: regale in pisalnice, mize, stole itd. Pojasnila se dobe v vili »Zlatica«, Cesta na Rožnik št 41.
Stanovanja
вошеаашгвпВ
SOSTANOVALEC! Dva
dijaka sprejmem samo na stanovanje. Cena 100 D. Sv. Petra nasip štev. 39.
Solnčno stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin se odda s 1. marcem v novi hiši mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 1434. !
TRTE!
Vse amerikanske podlage, ključi in korenjaki, izvirne Tulckijeve seUkcije, cepiči na BerlandierL »Prvi Jugoslovanski Loznjoci -Dnruvar, Hrvatsko. Zahtevajte ceniki	1076
Premog - Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. - Telefon 220.
Budnieitn ullcn 3 11
dobavlja dvnkolo<a, dele r» dvoLolesn, piicuraiitl-kp. šivalno stroje, cru-шоГопе, era nofonsko plo-Sče tor TKiKoniftue žojro no najniiii ceni. Mehaniki dobe popust.
ZaMevaite veltki ilujtrovanl b czp'aïni katalog
ter pošljite marko za 1)1 li .T - 7.11 poâtnlno.
v * • «
Lmcse
in druge kože sprejema v strojenje in barvanje
P.SEHKO.krznar
L iubljana, Tur.aški trg 1
ČTRMPILJE E
^^T^sv T
fiLHStilHRJE IN НККПИШЈЕ
uRTlašiilem, popravljam strokovno ln cono: Tudi potujeml Naročajte po doplsnlul za
G. Juràsck, Ltabl(ana
WolCova ollca IX
Gostilna
Ahadjeva 5, Ant Maver,
ima v nedeljo in pustni torek godbo. Najvljudneje vabi vse	Maver.
TRI SPALNICE
in ena jedilnica, iz prvovrstnega trdega polltirs-nega lesa, naprodaj. —i Delo solidno, 5 letna garancija. Strojno mizarstvo M. Gogola, na Bledn.
VATA in KOVTRL
izdelovanje in popravila, Rožna ulica 19. 144J
Danes vsi
v »Ameriko« na pustno prireditev godb. društva »Gradašca«.	1443
Vogelna PARCELA
na križišču Gcrbičeve, Kolezijske ulice in Zelene poti, najprimernejša za postavitev trgovske, gostilniške hiše ali vino-toča, ngodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1322. _!_
»Prometna pisarna« društva hišnih posestnikov v Ljobljari, Salcn-drova ulica 6/0, proda:
Trinadstr. hiSo v središču Ljubljane, 270.OCO Din. Hišo v Mostah, 100.000 D Novo hišo v Stožicah za
70.000 Din. Veliko hišo ob Tržaški cesti ▼ Ljubljani, s poslovnimi prostori, hlevi ter prostim stanovanj. 4 sob, zo 250.000 Din. Vilo v ljubljanskem predmestju s prostim stanovanjem 6 »ob, lepim vrtom ter gospodarsk. poslopjem, 250.000 Din VILO pod Rožr.ikom s 3 stanovanji, 270.000 D Hiša z 2000 m* vrta in velik, skladišči v bližini glav. kolodvora v Ljubljani, 350.000 Din. Nadalje več drugih hiš in tIL — Kupi se več stavbenih parcel in odda stanov. 3 sob v novi vtlL
Lastniki gramofonov!
Prinesite takoj Vaš pokvarjen aparat nam v popravo. Vsako popravilo se izvrši strokovno natančno in ceno. Imamo tudi vse nadomestne dele vedno v zalogi. — A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva ulica Itev. 5.
ZNI2ANE CENE!
NOGAVICE
razne vrste, vezenina, naramnice, vezalke, žepne robce in drugo galanterijsko in kratko blago nudi tvrdko
Osvald Dobeic
Ljubljana, Pred Škofijo 15 — in Sv. Jakoba trg št. 9.
no debelo i Znižane cenel
Fopčnih - Eolioričeua S
Telefon 406
Majcen. ŽIMA
za modroce, vseh vrst, od preproste do najfinejše izdelave, se dobi pri tapetniku
FRANC JÂGCR
Sv. Petra nasip 29, poleg Zmajskega (mesar.) mostu
»rloroča b o IJ i a.
»tlirturlCf, rtr <lt»r», strune, sel« Is tis «otrakOTr« ta vra slastna
Odlikovan sa parlikl Ceniki Irnnko. raistait
Tvrdfca A. VOLK
LJubljana. ReslJsvo cesta 24 nudi n*|ceneje vse vrste pšenlćno moko ln druee
mlevske Izdelke. Znhlcvoito cpnllt I
Žčisznoto vino
iz ietorne dr. B. Ficcoli
LJubljana, Dunajska cesta 6 krepča malokrvne, nervozne oslabele, ourusle In troke. Naročila se točno IzTrSuje.lo,
POZOR, gospodinje,
katere imate preluknjano nlamini)evo posodo! Ni je treba zavreči. Temeljito jo zalota klepar Alojzij Vrabec, Sv. Petra nasip it. 41.	1444
Belo blago
za RJUHE, 150 cm lircv
ko, dobre kakovosti, meter 20 Din, zopet prodaja
IVAN KOS
Ljubljana, Sv. Petra c. 23 j m Šiška, Celovška c. 63.
Elektrotehnično podjetja
Jože Markež
JESENICE 54,
se priporoča za vsa v te stroko spadajoča dela.
štampiije
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora
Žimnke
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomone, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma).
inserirajte v „Slovencu "I
..................mi
ntrn&TS starega nad I UU Uftd ;et0i vzamenl
v popol. oskrbo in vestno vzgojo. - Naslov se irv« v upravniitvu »Slovenca« pod Itev. 1314.
DVA VAJENCA
za sedlarstvo tn ličarstvo sprejme takoj MALGAJ in HORVAT, tapociranje in ličanje avtomobilov, Ljubljana 7, Slovenska e.
17 joifo Podpisani iz-I&.J t< V d. javljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila od danes 27, febr. dalje moja žena Marija Lesnik. - Boštjan Lesnik, Konjušna ulica 1, Ljubljana.	144S
Sir H. Rider Ilaggard:
124
Hči cesarja Monîezums.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos Poljanec
Tako so mi minevala leta, prinašajoč seboj malo fzpremembe, in tako sem sčasoma postal prepričan, da bom v tej daljni deželi živel in umrl Ampak ta usoda mi ni bila dana.
Prigcdilo se je, da se je novi podkralj, ki je bil namesto Korteza prišel v novo osvojene dežele, silno razsrdil, ker je uporno in pogansko ljudstvo Otomi ujelo in umorilo nekega višjega španskega častnika, in je sklenil, da se maščuje nad rodom, ki je zakrivil to dejanje.
Kmalu so dospele do mene vesti, da se zbira velika vojska Tlaskalancev in drugih indijanskih rodov, da bi. nas uničili in popolnoma iztrebili, in da je ž njimi odkorakalo tudi kakih sto Špancev. Ta vojska je bila pod poveljstvom samega stotnika Bornala Diaza, prav onega vojaka, kateremu sem bil prlza-nesel v klanju v sloviti strašni noči noehe triste in čegar meč jo do tistega dne visel ob moji strani.
Sedaj smo se morali hočeš nočeš pripraviti za obrambo, kajti edina naša rešitev je bila srčnost in pogum. Španci so nas bili enkrat že napadli s tisoči in tisoči zaveznikov, ampak od njihovega števila jih je le malo živih ostalo, lo malo jih je zopet videlo Kortezov tabor. Kar se je takrat zgodilo, se je lahko zgodilo v drugič — tako je rekla Otomi v svojem neupogljivem srcu. Toda v štirinajstih letih se je pri nas na žalost marsikaj izpremenilo. Pred štirinajstimi loti sva vladala nad prostranim gorskim ozemljem in divji rodovi, ki so bivali po teh krajih, so na najin
poziv poslali na stotine svojih bojevnikov. Ti rodovi so se bili sčasoma otresli naše nadvlade, katero je priznavalo samo še ljudstvo v Mestu smrek in v sosednih vaseh. Ko so Španci prvikrat prišli nad nas, sem lahko zbral zoper nje deset tisoč vojnikov; sedaj pa jih z največjo težavo nisem mogel nabrati več kot dva do tri tisoče mož, in še teh se jih je nekoliko iz-muzalo, ko se je nevarnost približala.
Vzlic temu kočljivemu položaju sem se moral kazati srčnega in si pomagati s čelami, ki so mi bile na razpolago, kakor sem pač mogel in znal, dasi mo jo navdajal velik strah glede izida. Vendar nisem z nobeno besedico omenil Otomiji svoje bojazni; in ako je tudi njo bilo strah, ga je skrila v svojih prsih, V resnici verujem, da je bila njena vera vame tako velika, da je menila, da bo že samo moja bistroumnost premagala vse španske vojake.
Naposled so je sovražnik približal in jaz sem zasnoval tak bojni načrt kakor pred štirinajstimi leti. Z majhnim oddelkom sem se podal v sotesko ali ozki prelaz, ki so samo po njem mogli priti do nas, ostanek pa sem razpostavil v dveh enakih delih po skalovju, ki je na obeh straneh prelaza kipelo v zrak; ta dva oddelka sta imela nalogo, da obsujeta od zgoraj Špance s kamenjem in skalami, čim bi jim bil dal znamenje s tem, da bi božal pred njimi po soteski. Storil sem pa še druge ukrepe; ker sem spoznal, da se vzlic vsem mojim odredbam vseeno lahko zgodi, da nas vržejo nazaj proti mestu, sem dal popraviti mestno ozidje in vrata in jih zavaroval s četami. Kot zadnji pripomoček sem na visoki ploščadi piramido, ki so je sedaj, ko na njej niso več žrtovali, rabila kot orožarna in skladišče za vojno potrebščine, nagromndil vode in živeža, utrdil njene strani z ozktjem, pokritim s ognjeniškim steklom in drugimi rečmi, tnko da jo bilo skoraj nemogoče, dn bi jo kdo mogel zavzeti s eiio, dokler jo je branila le peàôica vojnikov,
Bilo je v neki noči v zgodnjem poletju, ko sem se poslovil od žene Otomi in vzel seboj svojega sina, ki jo bil dosegel starost, v kateri se po indijanski šegi fantje seznanjajo z nevarnostmi boja; določene čete sem odposlal na njihova mesta vrh skalovja, sam pa se podal z onimi malo stotinami vojnikov, kolikor mi jih je ostalo, v ustje temačne soteske. Po svojih oglednikih sem izvedel, da so Španci, ki so taborili na drugi strani prelaza, nameravali prodreti skozi prelaz eno uro pred svitanjem dneva, nadejajoč se, da me najdejo še spečega. V resnici mi je drugo jutro tako zarana, da prvi solnčni žarki še niso omadeževali visokega snega na vrhu ognjenika Haka, ki so je dvigal za nami, nek daljni šum, ki se je razlegal'po nočni tišini, oznanjal, da se je sovražnik že podal na pot. Izlahka soin se premikal po prelazu naprej, saj ni bilo kamna, ki ne bi bil znan meni in mojim ljudem. S Španci je bilo drugače; ntnogo izmed njih je bilo na konju in povrh tega so vlekli seboj dva topa. Zdajpa-zdaj sta topova obtičala v kamenju na cesti; v temi niso mogli sužnji, ki so ju vlekli, najti pravega prostora za kolesa; zavoljo tega so naposled poveljniki ukazali, da naj se ustavijo do dneva, ker niso hoteli v tako neugodnem položaju pričeti boja.
Naposled se je znsvital dan in svetloba se je temačno razlivala v globine velike soteske in razkrila dolgo vrste Špancev v svetlih oklepih in še bolj sijajnih tisočev njihovih zaveznikov, ki so bili prekrasni videti v svojih pobarvanih čeladah in plaščih iz leske-tajočega peria. Ugledali so nas in posniehujoč se naši borni vojski, se je njihova vrsta vila nn|>rej kakor orjaška kača po razpoki v skali, dokler se nam niso približali na približno slo korakov. Tedajci «o Španci zagnali svoj bojni krik in so s konjiki z nastavljeno daleč, da noben most, katerega bi si mogel domišljati, sulico zagnali proti nam. Sprejeli smo jih s ploho sulic, ki iih ie nekoliko ustavila, a no za dolgo.
111=111=
• S s s>

r
«
K
n Er
o.
i»
?
J C P ^
N - * °
Î O ■
_ P- B
0	- O
F S P,-
<4 H i
1	p? c
b s 3 S
„ D S- «
3 Џ--S o
P sr в
?i	? ?
0	S	r =s r 3	_ <* •	~ "Ž
ž u O g-	° DB Б
P ■ I 3	?
< o M a	a.
5 g -S	3
a P 3 - S
џ 1 * f S x < z
lili
er š- o c
5 ~ P 2 5 • S' £ H. . S »»i;
1	SL* 2 = 111=111
onwmimt POTREBŠČINE ZH OPHLOGRHPH	»£
Lil9. EHRHffll, LJUBLJHNH
SELENBURGOVA ULICA ŠT. 6/1.	TELEFON ŠT. 98C
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v priprosti
najbolj
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak ogias, pa bodisi v tnaihni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
priporočljiv!
S3S
Prvovrstno delo, knjigovez® k. t. d. Zmerne cene,
To fe naše geslo!
črlolnico In ivornica poslovnih knjiu v LîuBHoni, KopHarjevo ul. 6/II
Gasilna društva, pozor!
Motorno brizgama 60 ms
na uro do 60 m visoSine. fllOÎOr : 4 cilindre z 22/36 HP. Vse auto-brizgalne 30-40% ceneje kot konkurenCni izdelki
dobavlja zastopstvo Renault
fl.Lempret, Dunajska c. 22
	
	:
	
■ кШј^ !■	
	M
	
Prevzet e trpoviffp!
Cenjenemu občinstvu mesta in okolice MARIBORA vljudno naznanjam, tla sem prevzel staro znano
speceriisko trgovino g. Ig. Tischler-ia, na Aleksandrovi cesti št. 19.
Skrbel bodem za prvovrstno in sveže blago po solidnih cenah, ob vestni in točni postrežbi, kakor tudi, da se naročila na željo na dom dostavljajo.
Z odličnim spoštovanjem
Iva* Trsmšik.
ki se vrši
Od 20ђ do 27. 32!. 1927
odpofyjelo
posetniki lahko že 10. marca.
50 °/q ni popust
pri osebnih in brzovlakih na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah.
Brezplačna pojasnila in legitimacije se dobijo pri
MATELiČ & CO., ČežkosSovaSki LJUBLJANA konzulat v У ubîjani
Kongresni trg 3	Breg 8
Odvetnik dr. Kari Kieser
naznanja, da je začel svojo prakso v pisarniški skunnosti z dr. Fricem Juritsch, odvetnikom v Mariboru, Aleksandrova cesta 12
Dr. Anion Slivnih
zdravilih v Radovljici
ordtnira od l. marca zopet redno
iolenfe te strup!
Vsakdo se more odvaditi ali omejiti zdravju škodljivo kajeuje z vporabo dr. Rascher-jevih putsch-tablet. Zavoj Din 30 in 42 v vseh lekarnah in drožerijah ali pri „AURORA" k. d., Kamenica 184, Sri jem.
KUPUJTE
različne moške štofe samo iz čeških in angleških tovarn • nadalje šifone, belo In rujavo kotenino, gradi za žimnice ter vse drugo manufakturno blago pri že znani najcenejši tvrdki
Iva?« Krofeli
Kette -Murnova (Martinova) cesta št 15
Najpopotnelšl STOEWER
šivalni stroji
i» šivilie, kroate in lav-liarie tet ia vsak dom Preden si nabav, ttro. oglate si to izrednost orl tvrdki
L. BARAGA
Mubliana Selenburgova ulica lt 6/1. Brezpiaien pouk 151. ami.
TeletOD stev 980
№?€ tehniške študije
v Belgiji Inženerska diploma v 2—i letih Oddelki za: elektromphaniko, gradnjo strojev, kemijo, industrijo, izdelavo avtomobilov, inž. trgovine, inž. kolonij. Pripravljalni oddelek (isto tudi za nacijonalne univerze). Počelek semestra 15 marca. Prospekte brezplačno. Pisma v vseh jezikih: Institut Supérieur Technique & Colonial. 25. brd. de la Constitution Liege, (Belgija).
Od senata slob. in kralj, mesta Sombora.
Štev. ad 4736—ddm. 1927.
Oglas.
Senat mesta Sombora je s svojim sklepom pod št. 4736 — adm. 1927, določil, da se razpiše javna ofertalna licitacija na dan 23. marca 1927 ob 11. uri dopoldne v mali dvorani^ mestne hiše
za nabavo Diesel-motorja
od 350 do 360 KS za razširjenje mestne električne centrale v Somboru. Detajlni, obči in specialni pogoji za licitacijo se morejo vpogledati vsak delavnik ob uradnih urah v pisarni mestnega gradbenega oddelka v Somboru,
Ponudniki morajo ostati v obvezi do končnega odobrenja ponudbe od višjih oblasti.
Mestni senat si pridržuje pravico, da brez ozira na ponudene cene svobodno izbira med došlimi ponudbami.
Sombor, 19. februarja 1927.
Dr. Gjorgje Tomić, s. r.,
mestni načelnik.
Popolnoma varno naloiite svoj denar v
Vzajemni posof ilnici
t Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona« hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Obvestil©.
Svoje cenj. naročnike in občinstvo vljudno obveščam, da se je dosedanja tvrdka na Sv. Petra cesti
Ložar & Bizjak f®" razdružila
in vodim od sedaj naprej svojo krojaško delavnico ln trgovino oblek, galanterije in klobukov
na dosedanjem prostoru, Sv. Petra c. 20 pod samostojno tvrdko
Jernej Ložar
Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje in vabim vse svoje stare in nove naročnike k obilni naročbi. Za pomladne in poletne obleke je že došlo krasno angleško in češko blago ter klobuki najnovejše fazone. Obleke izgotavljam najmoderneje, solidno in točno. Zagotavljajoč vestno postrežbo, se priporočam
z velespoštovanjem JERNEJ LOŽAR.
otvori v poitedeliek svoio
drugo podružnico
v Ljubliani
d. d.
Brzoav. nas'ov: Gospobanka LJuMianiua, Mišklošlceva cesta ÎO Telefon štev. 57, 470 in 979
Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Cel e, Dfakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital fn rezerve skupno nad Oîhi Î6.000.000 -, vloge nad Đin 250,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami,
izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Z« Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karal Cet
izdajatelj: dr. Fr. Knlorec.
'Jrednik: Franc Teraetflev,