lnllo Jil*»al«»an»ke kmcuko um. - Cena 3S llln r.a cel* letu. — 'U umemalva GO llln. — l'M»-Stfvllk« I Din. — V inccnlnem delu vaaka drobna vrsti« ali *J> pr»"t»r 10 IIul
IfbUja *«ko sredo ob li j..|ulr»J. — Uplsi In doniai naj s« BažlUnio t'ralniitvn ..llomoljulia", narofutoa rpklauuii« la iMarati pa Upravalitvu ..Domounba" v I jiiMjani, Kopitarjeva uHra itei. 6.
Narodni poslanec Vlad. Pušenjak:
Državni proračun.
Finančni minister je pravočasno predložil za leto 1929.-30. in obenem z njim tudi računski zaključek za leto 1925.-26. Proračun je znatno boljši ko lanski proračun, vidi se stremljenje vlade, da se popravijo vse one napake, katere izhajajo iz dobe vlad, v katerih so sedeli samostojni demokrati in radičevci, vidi se resno stremljenje ozdraviti državne finance in omogočiti redno, uspešno delovanje vseh ministrstev, vidi se pa tudi stremljenje v izdatnejši meri pospeševat kmetijstvo, kakor se je to izvršilo doslej. Velika dobrina novega proračuna je, da se vedno bolj približuje stvarnosti, da določeni krediti vedno bolj odgovarjajo stvarnim potrebam, da se skuša odpraviti gospodarstvo na podlagi netočnega proračuna, na podlagi proračuna, ki ne upošteva neodložljivih potreb posameznih ministrstev. Odkrito moramo priznati, da nas proračun še ne zadovoljava popolnoma, moramo pa tudi imeti pred očmi, da ni mogoče v enem ali dveh letih popolnoma popraviti vse ono, kar se je zagrešilo v šestih letih.
Iz navedenih razlogov je popolnoma umevno, da je proračun za 1. 1929.-30. večji ko proračun, ki je sedaj v veljavi. Sedanji proračun znaša 11 milijard 759 milijonov dinarjev, dočim je novi večji za 399 milijonov dnarjev ter znala 12 milijard 158 milijonov dinarjev. Pripomniti moramo takoj, da služi za pokritje povečanega proračuna ,v prvi vrsti delež naše države pri vojni odškodnini v znesku 274 milijonov dinarjev, kateri se je letos prvič sprejel med državne dohodke ter povečani dohodki raznih državnih podjetij.
Kateri krediti to povečani?
V prvi vrsti so povečani krediti za penzije, kateri so bili do sedaj vedno nezadostni in so povzročili, da so se morali vedno zahtevati naknadni krediti za redno izplačilo pokojnin. Znatno povečani so krediti ministrstva za šume in rude, katero ima veliko rudnikov in ogromne površine Državnih šum. Da se morejo dohodki rudnikov povečati, je potrebno povečati izdatke za izkoriščanje rudnikov, za izboljšanje naprav, strojev itd, Povečani so tudi krediti
pravosodnega ministrstva, katero ni imelo dovolj sredstev za svoje potrebe na razpolago, osobito za pisarniško osobje, uradne dneve itd., povečani so pa tudi radi tega, ker so se z novimi sodnijskimi zakoni povečali prejemki sodnikov in ustanovila mnoga nova sodišča. Povečani so tudi krediti ministrstva prometa, in to za 332 milijonov dinarjev radi povečanja izdatkov za uslužbence, za penzije, za prometna sredstva itd. Krediti ministrstva narodnega zdravja so povečani radi ustanovitve novih zdravstvenih ustanov, krediti ministrstva financ pa radi večjih izdatkov za napravo katastra v Srbiji in Črni gori, kjer še do sedaj niso imeli katastra.
Zmanjšanje kreditov.
Pri raznih ministrstvih so se zmanjšali krediti, ker so se izpustile iz proračuna vse investicije (stroški za zgradbe, zidanje cest in železnic); sredstva za te svrhe, kakor tudi za nujno potrebne regulacije rek in potokov, za zboljšanje zemljišč in za ustalitev naše valute pa treba dobiti potom večjega inozemskega posojila. Vlada se zaveda tega, da davkoplačevalci ne morejo iz davkov, iz tekočih državnih dohodkov pokrivati izdatkov za velike stavbe, cestne in železniške zgradbe, da ne gre, da bi nosil bremena za nove ceste, železnice itd., katere bodo služile poznim rodovom, sedanji rod. Iz gospodarskih razlogov je bolj priporočljivo, da se plačujejo obresti posojila ln odstotek glavnice za gotovo število let, kakor pa, da se v enem letu iz državnega proračuna pokrijejo gromiu izdatki za ustvarjanje novih prometnih zvez.
Državni dohodki.
Radi povečanja državnih izdatkov io se morali i povečati državni dohodki, vendar pa ne gre povečanje na račun davkoplačevalcev, na račun najširših slojev ljudstva Pribiti moramo, da so znižani dohodki iz carin in taks za 217 milijonov Din m da ie razmerje med neposrednimi m posrednimi davki ugodnejše ko v lanskem proračunu. Vidi se jasno streml|en,e vlade, da se znižujejo od leta do leta posredni davki (carine, trošarine itd.), da se zmzu-
jejo bremena, katera težko obremenjujejo najširše sloje ljudstva. Pokritje za povečane izdatke tvori vojna odškodnina Nemčije v znesku 274 milijonov Din in povečani dohodki državnih gospodarskih podjetij, katera dajo čisti dobiček nad 474 milijonov Din, kar pomeni 10 odstotno donosnost.
Zanimivo je omeniti, da znaša pri nas celokupna obremenitev (državni davki in samoupravne doklade) za 1 prebivalca 626 Din, v Italiji 1450 Din, v Avstriji 1453 dinarjev, v Češkoslovaški 1678 Din, iz česar sledi, da je ljudstvo v Italiji, Avstriji in Češkoslovaški bolj obremenjeno ko pri nas, da so plačila več kot dvakrat večja kot pri nas.
Pogled v bodočnost.
Finančni minister je obenem s proračunom podal obrazložitev (ekspoze), v kateri opisuje naše državno gospodarstvo ln razvoj državnih financ v prvem desetletju naše nove države. Pohvalno treba omeniti, da je obrazložitev jasna in odkrita, da priznava vse nedostatke in težkoče, s katerimi smo so morali boriti prva leta. Kot osnovne make predloženega proračuna navaja finančni minister stvarnost v pro-računanih kreditih, proračunsko ravno težo ln strogo izvajanje štednje. Odkrito pa prizna tudi, da je treba rešiti še mnogo vprašanj končnega ozdravljenja in povzdi-ge naših financ, da bo bodoča doba, za katero bo veljal predloženi proračun, doba konsolidacije.
Priznati moramo, da je prvikrat finančni minister podal jasno in verno sliko dosedanjega državnega gospodarstva, podal je pa tudi smernice za bodoče delo, potom katerih se naj pride do ozdravljenja državnih financ, V prvi vrsti poudarja, da se mora popraviti naša uprava, da se mora pospešiti in poenostaviti delo državne uprave, da se mora zboljšati uradniški aparat. Da se ta cilj doseže, ni samo potreben zakon o vrhovni državni upravi, ki bi zmanjšal preveliko število ministrstev, temveč popolna reforma državne uprave, razen tega pa sprememba uradniškega zakona in zakona o drž. računovodstvu. Zakon o državnem računovodstvu se mora osobito spremeniti glede določil, ki se tičejo izvedbe drž. proračuna, pogodb za na-bavke, kakor tudi načina dobavljanja potrebščin za državo.	.
Vlada se resno briga za gospodarsko povzdigo vseli slojev ter resno proučava in pripravlja obširen gospodarski program, na podlagi katerega bi se dosegel ta cilj.
Ne v zadnji vrsti se dela na to, da se za kmetijstvo in kmetijsko pridelovanje ustvarijo predpogoji za splošen napredek. Uvažujoč velik pomen zadružništva kot sredstva za gospodarski prepordo države, se je izdelal zadružni zakon, ki se v kratkem predloži Narodni skupščini, s katerim sc bo izenačilo zadružno zakonodnvstvo v ccli državi in postavilo na moderno podlago. V zvezi s tem vprašanjem treba rešiti vprašanje kreditne bede, pod katero trpe vse pokrajine v naši državi, izvzemši Slovenijo, in vprašanje ublaženja kmetii-ske krize v obče. Vzgledi sosednjih držav (Avstrije, Nemčije) naj bodo merodajni za nas, pcslužtijmo se obstoječega zadmrni-štva, ne iščimo nekih novih potov in načinov, o katerih r.c vemo, ali in kako sc bodo obnesli. Na ccli črti vidimo namero vlade, da zboljša gospodarsko rt1 nje v državi, kar je le megoče doseči, ako ostane vlada dalj časa na krmilu.
Pri pretresu proračuna, osobito finančnega zakona, se bo dalo še marsikaj spremeniti, oziroma dopolniti, da bodo v okviru razpoložljivih sredstev upoštevane potrebe Slovenije.
bos za verouk.
Parlamentarni odsek za osnovno-šol- j ski zakon prav pridno razpravlja o orcd-Ioženem šolskem zakonu. Daljši pogo'. or se je vnel zlasti pri čl. 45, ki določa o tem, kdo naj v šoli verouk poučuje. V predlogu je rečeno, da verouk poučujejo učitelji, duhovniki pa le tedaj, če na tisti šoli ni učitelja iste veroizpovedi kakor učenci. Tu je izjavil poslanec Kremžar, da to besedilo zanj pod nobenim pogojem ni sprejemljivo. Stavil je sledeči predlog:
•Verouk poučujejo duhovniki. Kjer pa ni usposobljenega duhovnika, poučujejo verouk osebe iste veroizpovedi, katere določi minister prosvete po predlogu pristojne duhovne oblasti.«
Proti temu predlogu je nastopil demokrat dr. Pavle Čubrovič, ki je skuhal dokazati, da so učitelji verouk bolje učili nego duhovniki. Tudi demokrat S k c r o -vič je odločno zagovarjal svoje stališče, da duhovnik nima ničesar opraviti v šoli. Nato je govoril nemški poslanec dr. K r a f t, ki je toplo zagovarjal predlog poslanca Kremžarja, češ, da ga je treba brezpogojno sprejeti iz ozirov na moralo, iz ozirov na ljudske koristi in tudi s stališča šole. Prav tako je naglašal demokratski poslanec U r u k a 1 o , po poklicu pravoslavni župnik iz Dalmacije, da je verouk stvar cerkve in da ga mora poučevati duhovnik. Ostro je zavrnil namigavanja nasprotnih govornikov glede pravoslavne duhovščine, češ, da je manj vredna.
Nato je izjavil prosvetni minister g. Milan Grol, da je Kremžarjev predlog zanj nesprejemljiv in da bi on stavil vprašanje »vojega nadaljnjega obstanka v vladi, če bi ga hotel odsek sprejeti. Želi, da bi se našlo soglasje v tem smislu, da naj velja
načelo, ki Je obseženo v predlogu poslanca Kremžarja še nadalje tam, kjer je veljalo to načelo za poučevanje verouka že doslej. Tam pa, kjer je bila doslej navada, da poučuje verouk učitelj (to je bilo v Srbiji in Črni gori), naj se pripusti odločitev staršem.
Poslanec Kremžar jc nato odgovoril g, ministru, da vzdržuje svoj predlog, ker so se za to načelo izjavili zastopniki vseh veroizpovedi in tudi zastopniki pravoslavne cerkve. Če pa že hoče imeti g. minister na vsak način izjeme od tega pravila, potem pa izjavl'a, da bi pod nobenim pogojem nc mogel pristati na to, da bi se te izjeme določale teritorialno (po Dokraji-nah). Če hočejo zastopniki drugih veroizpovedi pristati na izieme, naj veljajo iz-ieric sa.no za tiste veroizpovedi. Toda za j katoličane mora vcljrti v predlogu obsc-; ženo načelo: povsod, za vse dele naše države.
Nato je predsednik odseka, radikalni poslanec, profesor Kostič, toplo branil predlog poslanca Kremžarja in naglašal, da njegov predlog nikakor ni nekaj nazadnjaškega, ampak da j3 za narod zelo koristen. Priznava pa. da sc s tem načelom uvede prav znatna novost v enem delu pravoslavnih pokrajin. Zato jc predlagal sporazum med stališčem večine, ki je izraženo v predlogu poslanca Krem/arja, in med stališčem g. ministra prosvete, ter je stavil ta-le kompromisni predlog:
»Verouk poučujejo duhovniki in učitelji. Tam. kjer so doslej poučevali verouk duhovniki, ga bodo poučevali duhovniki še naprej. Tam pa. kjer so doslej poučevali pouk učitelji, ga bodo odslej poučevali na podlagi sklepa staršev ali učitelji ali pa usposobljeni duhovniki.«
Na željo poslanca Kremžarja se je razprava o tem predmetu končala in sc bo sklepalo o tem členu na eni poznejših sej, ko se bo dobilo točno besedilo, na katero bi mogel pristati tudi Jugoslovanski klub.
Že sama ta razprava nam jasno kaže, kako bi bilo pri nas z veroukom, ako bi naše ljudstvo poslalo v Belgrad večino liberalnih poslancev. Žerjavovci in puc-ljcvci vedno kriče, da vera nima opravka s politiko, toda že razprava o poučevanju verouka je dokaz, da se v politiki rešujejo tudi stvari, ki lahko globoko zadenejo vero in Cerkev. Ta razprava pa tudi jasno sve-doči, kako prav je naredil dr. Korošec, da je stopil v ozke prijateljske stike z največjo radikalno stranko, da z njeno pomočjo obvaruje našim šolam neskaljeno božjo besedo. Slovensko ljudstvo je zato dr. Korošcu in poslancem SLS za njih pošteno prizadevanje globoko hvaležno in bo ostalo prejkoslej zvesto ob njihovi strani vzlic lažem nasprotnikov.
Slivovko, brfnjevec, pellnovec, rum in hruSevsc
si lahko napravite z našimi esenci. Steklenica za napravo 4—5 I žganja slane samo Din 20-, po pošti Din 32"—. Tečno navodilo na vsaki steklenici. - Samo v drosceriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ui. t
Ugotovitev katastrainesa donosa.
Komisija za določanje čistega zemlji škega donosa je končala svoje delo za one pokrajine, pri katerih je bil že znan čisti katastrski donos zemljišč. Končno so spre jeti sledeči količniki: Za Bačko in Banat 34, za Zomboljo 32, za Baranjo 26 za Srem 32, za Osijek 30, za podravsko' po. krajino (Belovar) 29, za posavsko pokra, jino 29, za Zagreb 29, za sremsko-hrvaško. slavonsko pokrajino 27, za zagorsko 26* za gomjekrajiniško 25, za liško-primorsko 24, za medjimursko 27. Dalmacija je raz. deljena v tri skupine. V kninski pokrajini znaša količnik 20, v Ravni Kotori (Bcn. kovar) 28 in v dalmatinskem Primorju 24,
Največja skupina v Sloveniji, ki ob-f"ga vso mariborsko in ljubljansko oblast razen Slovenjgradca, Celja II. ter Prek. murja ima količnik 20, druga skupina: Slo-venjgradec in Celje II (gorati kraji Celja) količnik 18, Prekmtu jc pa količnik 30. Cisti katastrski donos Slovenije znaša 257 milijonov 411.817 Din, od katerih odpade na prvo skupino 213,619.300 Din, na drugo skupino 15,897.708 Din in na tretjo sku-pino 27,899.810 Din.
Ker bo davčna stopnja znašala približno 8—10 odstotkov imenovane vsote, ho plačala Slovenija približno 24—25 milijonov direktnega zemljiškega davka; posestniki nad 9—10 oralov pa bodo plačali še dopolnilni davek od 2 odstotka naprej, Gotovo pa je, da ne bo noben posestnik v Sloveniji plačal 20 odstotkov čistega ia-tastrskega donosa kakor dosedaj. Razen tega odpade tudi osebna dohodnina, invalidski davek, komorski in hišni davek v vseh kmečkih občinah.
Čisti katastrski donos znaša na Hrvatskem in v Slavoniji 1.180,409.415 Din, v Vojvodini 1.810.500.852 Din, v Sloveniji 257 mil. 411.878 Din, v Dalmaciji 75 milijonov 482.836 Din. Skupni efekt je torej 3.323,804.911 Din.
Kakor se iz predloženega razvidi, bo plačala Slovenija manj direktnega da vka kakor doslej.
Ker so doslej naznačeni šele definitiv-ni količniki za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Vojvodino in Dalmacijo, se bo komisija okoli 15. januarja 1929 še enkrat sestala, da bo določila količnik za tiste pokrajine, ki dosedaj še niso imele izračunanega katastrskega donosa, to so Bosna, Hercegovina, južna in severna Srbija ter Črna gora.
Še ena resnica o davkih.
Kdo je kriv, da moramo plačevati za bolnice, ceste itd. dvakrat, enkrat pobira davke država, drugič pa jih pobira oblast/ Tako vprašuje »Kmetski list«. Odgovor: Tega je kriva centralistična ustava, za katero SLS ni glasovala, pač pa pucljevci in žerjavovci.
Kdo je kriv, da smo izgubili po prej vratu deželni zbor in deželno premoženje* Odgovor: Pucljevci in žerjavovci, ki so za centralistično uredbo države glasovali
NOVIgAB~Tjl
............................. m. ,	• ........J.r^^B
d Cenj. poverjeništvom »Domoljuba« sporočamo, da velja list, prejemun v skupnem zavitku, tudi v bodoče samo 36 Din za celo leto ali 18 Din polletno. Poverjeništvo •ima za svoj trud in stroške 10% popust ali nameček, j<i se lahko izplača tudi v gotovini. Gg. poverjenike pa prosimo, naj naročajo le v resnici plačano število izvodov ter upravi natančno sporoče, koliko jih je plačanih za celo, pol ali četrtino leta. Le tako bo mogoče izogniti se med letom neljubim nesporazuimljenjem. Uprava bo v (vsakokratnem terminu ustavila ono število izvodov, ki ne bo plačano za naprej. Plačilni bloki in nabiralne pole so na razpolago vsem gg. poverjenikom. Zahtevajo naj se po dopisnici.
d Cena »Domoljubu« ostane tudi za leto 1929 nespremenjena. Za celo leto velja torej'»Domoljub«: Za vse kraje v Jugoslaviji Din 38-— 0a Češko-,Slovaško	K6 35-—
Za Avstrijo	šil. 7-—
Za Francijo	Fr. 27-—
Za Nemčijo	M. 4-25
Za Italijo	lir 20-—
Za Ameriko in oslale kraje dol !•—
V naši državi, na Češko-Slovaškem in v Avstriji ter Italiji naj se plačuje naročnina po položnicah, naročniki iz krajev, kjer ne morejo pošiljati naročnine po položnicah, naj pošiljajo denar po banki ali v priporočenem pismu. — Naročnina se tudi v bodoče lahko plačuje v polletnih ali četrtletnih obrokih, toda v vsakem slučaju naprej. List bomo pošiljali samo toliko časa, dokler je plačan. Pri plačilu zneska naj se navede vedno oni naslov, pod katerim list doslej prihaja. Vsaka prememba v naslovu naj se sporoči posebej. S plačilom naročnine ne odlašajte! Čim preje, 4c-m bolje!
s tem — kot je izjavil te dni sam dr. Žerjav in zadnji »Kifietski list« tudi ponati-skuje — pripeljali Slovenijo in nje gospodarstvo v Belgrad.
Kaj pa naša stranka? SLS je z neumornim delom pridobila slovenskima oblastema bivše deželno premoženje zopet nazaj in je dala z vladnega mesta slovenskima oblastema v marsičem večjo moč, kot jo je imel bivši deželni zbor. Poudarjamo pa, da so žerjavovci in pucljevci proti tem pridobitvam naših poslancev ugovarjali in jih proglašali za protiustavne.
Kar pa se tiče plačevanja oblastnih doklad, ki imajo pri nas zvečine prostovoljni značaj, pa ne pozabimo, da ostane ves ta denar doma v Sloveniji in se leto Za letom ljudstvu vrne v obliki raznih novih gospodarskih, socialnih in kulturnih naprav. To so večja in manjša oblastna "tlela za dvig slovenskega gospodarstva, pri katerih zaslužijo košček vsakdanjega kruta vsi naši stanovi, Vse to so čista, dokazana dejstva.
»Kmetski list« z »Domovino« vred pa naj le zavija r^sjjjco in laže o djivkjh kar
MPr,ej-
d Prihodnja številka Domoljuba izide v soboto 22. t. m, namesto v sredo 26. t, m. To pa radi praznikov.
d V boj proti šundu. Neke zagrebške založbe v zadnjem času preplavljajo Slovenijo z ničvrednimi knjigami bedaste vsebine in pisane v tako izpačenem »slovenskem« jeziku, da mora biti vsakega Slovenca in Slovenko globoko sram. Po pravici je zbudil ta zagrebški šund globoko ogorčenje po vsej Sloveniji, da se drznejo ponujati našemu izobraženemu narodu take knjižure, ki so povrh tega drage in zelo neokusno tiskane. Žal se pa še najdejo ljudje, ki sežejo po njih, misleč, da se bodo zabavali, pa najdejo v njih le neverjetno zmašene izrodke zaslužka lačnih pisunov. Take krvave storije, ki skrunijo naš jezik in poneumnjujejo ljudstvo, se razpečujejo v času, ko je slovensko leposlovstvo tako bogato kakor še nikdar popreje, ko si za zmerno ceno nabaviš lahko naše najboljše pisatelje in sijajne prevode iz svetovne literature. Človek bi spričo tega ne verjel, da kdo sploh vzame v roko zagrebški šund kakor je tudi nezaumljivo, da se najdejo slovenske trafike, ki to pacarijo prodajajo, Proti razpečavanju tega neugodnega zagrebškega blaga, za katerega se iz žepov preprostega slovenskega človeka izvabljajo težko prislužene pare, se morajo dvigniti vsi, ki so za kulturno in moralno stanje našega naroda odgovorni, obenem pa se bodo morale izvajati primerne in učinkovite posledice proti onim, ki bi kljub opominu nadaljevali s pospeševanjem tega čtiva, ki kvari okus, plemenita čustva in višino izobrazbe slov. naroda. Upamo tudi, da bodo oblaslva s svojim vplivom šla na roko akciji proti zagrebškemu in sploh proti vsakemu šundu ter da gredo zoper njega v boj združeni posamezniki in udru-ženja brez razlike strank ali česarkoli, predvsem naša mladina in ženstvo.
d Gospode učitelje in učiteljice opozarjamo, da ima »Slomškova družba« kot običajno tudi letos božično zborovanje v Ljubljani, v hotelu Unionu in sicer ob 9 dopoldne 27. decembra.
d Pismo iz Kanade-Ontario. Letošnje leto se je zopet naselilo precej novih naseljencev Kanado, Razkropili so se na vsa strani in tudi sem v to naselbino smo dobili lepo število zdravih mož in fantov. Še pred nekaj meseci so hodili po mili rodni zemlji slovenski in v nadi za boljšo eksistenco so se podali v to obljubljeno deželo. Seveda, vsak si predstavlja drugače, kot je v resnici tukaj. Če je človek zdrav in mu je sreča mila, da dela vsak dan ter varčuje, se že nekaj zasluži. Če bi pa ne delal vedno in ne varčeval, je pa slabše kakor v 6tari domovini, posebno še sedaj v zimskem času in v času brezposelnosti, ki ima tudi tukaj precejšnjo veljavo. — Velike avtomobilske in njm sorodne tovarne so začele generalno redukcijo, Bogati rudokopi so začeli zapirati rove, tako da je zaenkrat precej slabo. Tukaj nas je bilo že lepo Itevjjo Slmne-ev, vgšjftg so> Ribniv
čani, za njimi smo bili pa Ižanci, Vendat je vladala vzajemnost, zakaj tujina je tujina in smo tako rekoč navezani sami nase. Tudi med nami se js začela oglašati neizprosna smrt, ki je ugrabla nam vsem pri. ljubljenega Jožefa Jermana, doma iz Lokev pri Črnomlju. Pokopali smo ga 17. okt, na pokopališču v Sudbury. Tudi on je prišel v Kanado, da bi si izboljšal svoj položaj, ali v najlepši moški dobi, 29 let, je moral leči v prezgodnji grob. — Priporočali bi ljudem v stari domovini, da se ne selijo preveč v Kanado, ker ni vse zlato, kar se sveti, čeprav dobi kdo kako boljše delo, ali večina je pa le prepuščena sreči na milo, posebno še novi priseljenci, ki ne razumejo jezika in pa navad te dežele. Tudi v tukajšnjem rudokopu, ki je edini te vrste v celi Kanadi in je zelo bogat cinka, bakra, kobalda in drugih sorodnih rud, se je začelo z odpuščanjem delavcev. Že v oktobru jih je bilo odpuščenih okoli 350, tako da jih je ostalo približno 150. Tudi precej Slovencev je tedaj izgubilo delo. — Končno voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem bralcem in bralkam Domoljuba, možem in ženam, posebno pa fantom in dekletom širom Slovenije.
d Cepljenje zoper steklino se bo vršilo od sedaj naprej tudi v Ljubljani v Higienskem zavodu. Obenem bo zavod pošiljal cepivo zdravnikom na deželi, da od stekle živali ugrizenim ne.bo treba hoditi v Ljubljano.
d IX. velesejem v Ljubljani se bo vršil od 30. maja do 9. junija. Jesenska razstava, ki bo posvečena kmetijstvu, pa se bo vršila od 31. avgusta do 9. septembra.
d Za župnika v Št. Jakobu ob Savi je imenovan g. Ivan Erjavec, doslej župnik v Želimljah, za župnika v Št. jurje pri Grosupljem pa g. Anton Medved ,doslej župnik v Banjiloki pri Kočevju.
d Kdaj je plačilo javnih davščin veljavno napram državi. Finančna delegacija objavlja uradno: Plačanje javnih davščin je za državo le tedaj veljavno, če se izvrši ali v prostorih davčnega urada (davčne uprave) in to le proti pobotnici lastnoročno podpisani od dveh uradnikov ,imenovanih v razglasu, ki je nabit na vidnem mestu v vsakem davčnem uradu, ali pa na pošti s poštno položnico proti prejemnemu potrdilu poštnega funkcionarja. Glede plačevanja javnih davščin v roke davčnega ekse-kutorja pa velja člen 7 uredbe, po kateri sme davčni eksekutor sprejeti od enega dolžnika največ do 25 Din, to pa le proti priznanici iz svojega bloka. Kdor bi se po-služil kakega drugega posrednika ali pa ne v mejah tu navedenih predpisov, odgovarja sam za posledice nepravilno opravljenega plačila napram državi.
d Za povzdigo sadjarstva in vinarstva. Izredno glavno skupščino Zadružne zveze v Mariboru je 13. decembra otvorll v dvorani Zadružne gospodarske banke poslevo-deči podpredsednik Zadružne zveze gimn. ravnatelj Bogumil Remec. Na dnevnem redu je bilo nadvse poučno predavanje prof. Josipa Priola v naših sadjarskih zadrugah. Predavanju o sadjarskih zadrugah, ki Je zbudilo med našimi zadrugarji splošno zanimanje ter živahno debato in ki se bo na predlog g. podpolkovnika VuruLke iz Te?
harju tudi objavilo v »Narodnem gospodam ju«, je sledil zanimiv referat oblastnega poslanca Hrastelja o naših vinarskih zadrugah. Na koncu so se obravnavale nekatere važne notranje organi/.ntorične zadeve.
d 50 letnica Lichtenturnovga r.avoda. Dne 10. deecm! ra je praznoval eden naših najpomembnejših dekliških zavodov, Lich-tenturuov z:tvod v Ljubljani, 50 letnico svojega blagoncsnega dela. Proslava se je vršila zaenkrat samo v ožjem krogu z raznimi cerkvt nimi slovesnostmi in domačo zabavo. Slovesno sv. mašo v zave lovi kapeli je darova! sam g. knezoškof A. B. Jeglič. Dopoldne in popoldne se je vršila domača prireditev z. deklamaeijami, petjem in telovadbo. Gojenke so imele tudi slovesen obed in večerjo. Prihodnjo pomlad se proslavi 50 letnica v večjem obsegu.
d Iz ljubljanske oblastne skupščine. Mandat oblastnega poslanca je odložil Valentin Poljansek, posestnik na Dobračevi pri Žireh. Izvoljen je bil na listi SDS v logaškem okraju. Na nje;, vo mesto bo pozvan Kani Kcvač iz Šarega trga pri Ložu.
d Oblastni oiUmt ljubljanski je v zadnji :■ 'i dovolil sledeče podpori oziroar« pri-pevke: I/, oddelka za javna delu, za popi-;'vo in gradiiev cest v ljubljanski oblasti £9.000 Din. Tz oddelka za kmetijstvo: za mlekarsko zadružnišvo 12.500 Din; za ostalo kmetijsko zadružništvo 54.000 Din, za kmeti'-ki p: uk in tNk 9(500 Din, za pospeševanje vinarstva 125.729 Din, za pospeševanje vinarstva 123.729 Din, zo pospeševali. čebelarstva 2100 Din, za gospodinjsko izobrazbo 5000 Din, za pospeševanje sati 'r.-va 6C?0 Din, za elementarne nezgode, t. j za nesreče pri živini in ob požarih 8"'j0 Din. Iz oddelka z.i obrt in trgovino: za oti tnonadaljevulne šole 5000 Din, za ■ i tno zadružništvo 5000 Din in 700 Din za manjše obrti. Iz. cddelkn ?.a socialno skrb-: 'vo: za Delavski dom v Kranju 20 000 Din, z,n božičnico najbednejših otrok slovenskih iz ljeneev v Franciji 10.000 Din. za razširjenje slovenskih časopisov med izselj n-c-i v Franciij 2000 Din, Vinceneijevi konfe- i renči v Trbovljah za božičnico siromašnim : delavskim otrokom 10.000 Din.
d V spomin desetletnic Cankarjeve smrti so priredila pretekli teden razna društva v Ljubljani in tudi drugod spominske svečanosti, na katerib so se prednašala razna književna dela velikega slovenskega pisatelja.
d Pno polletje se konča na onih osnovnih šolah, kjer »e je pričel pouk dne 1 septembra, v soboto pred 1. februarjem; drugi semester se prične naslednjo sredo. Na onih šolah, kjer se je pričel pouk dne 1. oktobra, se pa konča 1. semester v soboto pred 1. marcem in se prične drugi naslednjo sredo.
d Za imejiteljo vtiealiiikov. Rok za prijavo vžigalnikov pri občinskih uradih je bil izjemoma podaljšan do 15. decembra t. 1., žigosanje istih pri s reški finančni kontroli se pa vrši do 25. decembra t. 1. Kdor bo po končanem žigosanju v posesti neži-gosaneea vžigalnika, bo kaznovan kot tihotapec.
d Glavnia?*. Dokler so bili žerjavovci s svojim Pribičevičem na vladi, smo imeli dobo, katero je pokojni Radič po pravici
imenoval — batinaško. Takrat so bili na dnevnem redu glasovi o glavnjači, ne samo tisti v Belgradu, ampak skoraj povsod v državi. Ko je leta 1925. padel žerjavovski batinaški režim, je bilo tudi raznih malih glavnjač po državi konec, vedno pa se je še govorilo in pisalo o glavni glavnjači v Belgradu. Šele dr. Korošcu jc kot notranjemu'ministru uspelo, da je glavnjaško zver zadel tudi v glavo. Žerjavovci in radičevci, ki napravijo sicer iz vsako muhe konja, o belgrajski glavnjači že več mesecev ne pišejo niti besedice, pač pa proglašajo v svoji veliki »doslednosti« sebe, ki so napravili iz cele države eno samo krvavo batinaško glavnjačo za svobodoljubne demokrate, dr. Korošca in njegovo vlado, ki je glavnja-škim grozovitestim odločno napravila konec, pa za krvav režim ...
d I>:-. Žerjavova izjava. Te dni jc priobčil dr. Žerjav v Jutru daljšo izjavo, kjer trdi med drugim, da jc ločitev Hrvatov od države pravzaprav že duhovno in v glavnem izv.dena in da se lahko izvrši po gotem	vsak hip. Čeprav na koncu
predmetne izjave prideva dr. Žerjav, da je to kur je bil 1. 1918., je izjava vendar nekaj nezaslišanega. Dokaz temu Italijan, časopisje, ki na temelju dr. Žerjavovega članka poziva Hrvat*, naj so priključijo Italiji in da naj Hrvati store isto, kar so storili Albanci, ako si hočejo obvarovati samostojnost in svobodo. Pri tem pa italijansko časopisje ostro napada dr. Korošca, češ, da je baš z ozirom na Italijo vedno zastopal misel jugoslovanskega edinstva.
d V Dobrni pri Celju je umrl tamkajšnji župnik g. Karel Arlič.
d Pisno slovenskih rudarjev iz Belgije. Izročamo vsi goreče pozdrave iz dalnje Belgije našim ljubim domačim. Lepo solnce tukaj sije, a stokrat lepše naše greje. Želimo Vam vsi vesele božične praznike in srečno novo leto. V pustu pridemo mogoče po krofe ali pa o Veliki noči veselo Ale-lujo peti. — Smukovič, Gonstek, Sterk, Bačič, Fabjančič, Maz.nik, Leni in Martin Certalič, Cizerle, Stare, Ajdišek, Žugič.
1 Neprestano deževje v Hercegovini. Rad: neprestanega deževja je Neretva zadnjo dni silno narastla. Polja vasi Višiči in Čaljevo v njenem dolnjem eku, ki so bila posejana s pšenico, so pod vodo. Škoda znaša približno milijon dinarjev. Narastla reka je odnesla tudi oba stebra novega železnega mostu, ki se gradi. Na desni strani zgrajeni deli mostu so popolnoma poplavljeni. dočim so se na levi zakrivili in se pričakuje vsak čas, da jih bo voda popolnoma zrušila. Obstoja tudi nevarnost, da materi-jal novega mostu zruši stari, jeseni most.
d Jablana to le'o že drugič obrodila. Šolski upravitelj v Gomilici (Slovenska Krajina) ima na vrtu jablano, ki je to leto že drugič obrodila. Prva jabolka niso bila ravno lepa. Na jesen je jablan drugič cvetla in je sedaj obložena z jabolki. Mraz ji dosedaj ni škodoval. Listje je sveže zeleno in jabolka se kot prvič lepo razvijajo.
d Velika tovarna vrvi in mrež pogrela. V Omišu pri Splitu }e 9. decembra zgorela velika tovarna vrvi in mrež. Požar je nastal, kakor se je pozneje ugoovilo, radi kratkega stika na električni napeljavi
in so je razvil s tako silo, da je v pol ur« uničil vso tovarno. Samo v skladišču, ki je zgorelo, je bilo vrvi in drugih vrvarskih i z-delkov za našo mornarico v vrednosti nad milijon dinarjev. Razen tega znaša škoda, ki jo tvornica trpi radi izgube strojev in poslopja, nad tri milijone dinarjev.
d Škrlatinka v Zagrebu pojema, zato je zdravstvena oblast odredila, da se na šolah pouk, ki jo počival štiri tedne, zopet prične.
d Nagrado 10.000 Din izplača županstvo občine Bled onemu, ki izsledi ali pomore izsledili povzročitelja zadnjih požigov na Bledu in s tem pripomore, da se kruti zločinec požigalec, ki je povzročil že toliko i škode in gorja, izroči roki pravice. Posebna pažnja naj se vodi o tujih, nepoznanih lju-I deh, ki bi se v nočnem času zasačili v bli-; žini gospodarskih poslopij ter isti nemudo , ma izroče orožništvu.
d Grozna smrt delavca. Pretresljiva I nesreča se je pripetila pretekli teden na i parni žagi bratov Kronfeldov v Zagrebu, i Delavec Štefan Marič je žagal na clrkularkl ' deske. Ena deska se je zapletla mod trans-; misijska jermena in Marič jo je hotel od-i siraniti, kar pa sc mu ni posrečilo, ker je bil ranjen na roki. Njegov tovariš Pavel Ja-■ bič mu je priskočil na pomoč in se sklonil . nad kolesom. Kolo je nesrečnega Ja' iea ' zgrabilo in ga na osi z nevzdržno silo vrtelo i po zraku. Jabie pred grozno smrtjo ni uU g-! nil niti zaklicati na pomoč in šele na obup-' ne Marieeve klice je strojnik ustavil motor in kolo. Jabičevo truplo so nato popolnoma zmečkano sneli s kolesa. Policijska komisija je ugotovila, da se mu je zlomila hrbte-1 niča na treh krajih, glava se mu je spremenila v krvavo k< po inožgan, vsi udje pa šo mu bili težko poškodovani.
d Bencin se je vžgal. Te dni je izbruh-. ni! v Sisku v trgovini Lichtenberger in ; Trautmann velik požar. Ogenj je nastal v i kleti radi eksplozije bencina in se je nato | razširil s tako silo, da niso mogli skoro ni-j česar rešiti. Škoda znaša okrog milijon Din. d Ko jc čistil sod s špiritom. Te dni ie posestnik Franc Savnik iz Pesjega pri Vid-j mu pripravil sod za novo vino. Čistil je sod , s špiritom, ki ga je prižgal v sodu. Nato pa j jc še prižgal žveplo, ki je povzročilo, cla se i je plin v sodu vnel in je z velikim pokom se j razletel sod. Savnik je k sreči poškodovan samo na nogi.
d Z goljufijo so hoteli priti do uradniške službe. Prometno ministrstvo je odredilo preiskavo, če imajo vsi železniški uradniki v Vojvodini pravilna matirritetna spričevala, ker se je dognalo, da imajo nekateri ponarejena spričevala nekega Roseria. Ministrstvo je odredilo, da se ti uradniki do nadaljnjega iz službe odpuste. Policijski kapetan dr. Matič je že uvedel preiskavo in ugotovil nekoliko ponarejenih spričeval. Nekaj uradnikov s ponarejenimi spričevali je tudi v Zagrebu. Žerjavovci se za take stvari, ko so bili v vladi, niso zanimali.
d S soljo **opra«. Po vaseh v okolici Karlovca se klati neki Ivan, baje iz Slovenije. ki z nekakimi eopernijami zdravi bo ne ljudi in živino. V Karlovec so prisil te dni kmetje prijavit tega fudodelnika, kateremu so dajali po 100 dinarjev za zdravila, ki pa niso prva nič pomagala. Ljudem
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
»Domoljub?, Iti nas je podučeval, izobraževal, vzgajal lil zabaval lela in leta, bo v prihodnjem letu ostal ravno tako naš prijatelj. Samo Šteti bo treba zopet dinarje. Da je res naš prijatelj in svetovalce, dovolj jasno kažejo šlevitke naročnikov, kt so vsako leto večje. Leta 1928 je prihajal k nam v 290 izvodih, lela W°fl v 314, leta 1927 v 344, in leta 1928 že v 407 izvodih. To je najlepše izpričevalo, da je res naš prijatelj. To število pa mora biti prihodnje leto še večje. Vsak dober katoličan se mora zavedati, da je njegova dolžnost biti naročnik vs"i enpga katoliškega časopisa. Cena je ista kot lami: 36 dinarjev.
Ker se nekateri davkoplačevalci pritožuje,jo, da so lelos vkljob izposlov:uiju n"ših poslancev, ki so dosegli, da so se isli znižali, dobili nakazane večje davke, naj se prepričajo, če so državni davki večji in čo so ob istih premoženjskih razmerah večji, naj se pritožijo.
V sredo dne 30. dec. na dan sv. Štefana bo kakor običajno tudi lotos v Dol Stori vasi ob 10. sv. maša »General« Lampe iz Št. Jerneja pa lx> vodil sprevod konjenikov z Orlovsko godbo na čelu. Opo-z T.jatno na to tudi konjprejce drugih občin. Zbirališče ob 9 na starem sejmišču v Št. Jerneju. Lan t je bilo okrog 70 parov konj, letca jih je lahko 100.
HOLLAND - EVGELSHOVEN.
Društvo sv. Barbare je priredilo na dan sv. Barbara malo slovesnost. Zjutraj ob 9. se je darovala sv. maša ob udeležbi član iv in odbora. Ob 5. zvečer se je začela zabava med, katero smo obdarovali 55 otrok za Miklavžev večer. Prav veselo smo sprejeli tukajšnjega župana, ki nas je obiskal, in prav tako tudi našega č. g. rektorja, voditelja našega društva.
RIBN0 PRI BLEDU.
Kntol. prosvetno društvo v Ribncm je v tekočem letu priredilo pod spretnim vodstvom predsednika Antona Koknlja nekaj poučnih predavanj, izmed katerih je eno iimel g. prof. Dotenec iz Ljubljane, več predstav vzgojne vsebine in par izletov na planine. Društvo ima svojo knjižnico in več cd-
sekov, ki delujejo. V župniji je 88 Domoljubov ter smo na 4. mesiu v radovljiškem okraju, nekaj Slovencev, več nabožnih časopisov in 81 Moh&rjanov. V prihodnjem letu odločno naprej po začrtani potil
IZ MIRNE PECI!
8. t. m. smo imeli burno občinsko sejo, na ka-teir se je obravnaval občinski proračun, za leto 1C29. Kakor je pokazal ta proračun, ne bomo imeli še manjših doklad, ker so stabio vsako leto zviša občinski proračun. Šole nam vzamejo groano veliko že sedaj, ali kaj bo še v naprej, ker nas hočejo pri-morati, da gradimo kar dve novi šoli; v Globodoiu in še eno v Mirni peči; za. božjo voljo odkod pa denar? Kje pa naj davkoplačevalci izhajamo, saj imamo že ihk tako velike davke in naklade na vse, kar se da kje kaj dobiti, ta še pride na direktne davke 270?S.
Pri zadnji seji smo zahtevali, naj se stavi na vino več, pa na zem. divek manj. Pa nismo prodrli, temveč je ostalo na 220%. Obč. ceste imamo tudi v takem stanju, da je potrebna »nujnost« nasipanja, pa se je menda hudo ljudem zamerjati. No, naj pa po blatu hodimo, samo da ne bo zamere. Večkrat smo že povdarjali, da je treba občinske ceste ponovno pravilno in pravično razmeriti, da že vendar enter." 1 pride do nekakšnega reda, ali vselej je krik ia vik.
S strahom gledamo v bodočnost, kaj bo. Zima je tukaj, denarja vsakemu prtmaijkuje, davki so v naši občini večji nego drugikrat, letima pa čisto ped ničlo. Ajde je komaj za seme, fižola niti za seme, zelja in repe prav malo, koruze malo več kot nič, svtaske in živinske krme jako malo, svinje sramotno nizko ceno goveja živina isto.
SKOPJA LOKA.
Kino v Kat. prosvetnem domu. V nedeljo, 23. dec. t. 1. se bo pri nas proizvajal film »Natan Modri«. Film je nov, last Prosvetne zveze; nudi zelo zanimivo snov. Vabimo vse, ki se zanimajo zanj, da pridejo 23. dec. ob 8. uri zvečer v nsšp društvo. Na Štefanovo pa priredi gled. odsek veseloigro >Peg, srček moj«. Kdor se želi nasmejati, naj nas obišče dne 2, dec. ob 8. uri zvečer v Društvu. Radio nudi
je dajal neko zdravilno sol, od Katere bi je inorali nekaj popiti v vodi, nekaj pa nositi zašite v obleki. Če store tako, jim je obljubljal, se bodo znebili vseh bolezni. Ljudem, ki takim sleparijan verjamejo, pa res manjka soli, v glavi namreč ...
d Cene raznim žitom so v zadnjem času v Banatu precej popustile,
d Zopet požig nit Gorenjskem. V ponedeljek okoli pol 6 zjutraj je izbruhnil v Kranju na pristavi gostilničarja in posestnika g. Iv. Ktimra v Savskem predmestju ogenj. Ker je bila pristava večji del iz lesa in ker je bilo notri precej sena in slame, so plameni hitro objeli vso stavbo. Pogorelo je skoraj vse, kar je moglo goroti, le drva so še mogli rešiti. Žar ognja se je videl daleč po Gorenjski in je imelo gisilno društvo dosti posla pri gašenju in reševanju. Ogenj je bil podtaknjen in so ljudje poži-galca takoj po njegovem zločinu zasledovali, vendar jim je ušel. Gosp. Kumer trpi ogromno škodo, ker je bilo to gospodarsko poslopje nizko zavarovano.
d Vojska je izbruhnila med državama Bolivija in Paragvaj v Južni Ameriki. Vzrok je pohlepnost Bolivija, ki bi rada več zemlje. Bolivija ima mnrgo večjo armado kot Paragvaj in je že zasedla par paragvajskih trdnjav. Društvo narodov posreduje, pa so zdi, da ne bo uspelo.
d Ko sta bukvo podirala. Hočevar Anka — Štrekalčieeva iz Žvirč pri Hin ah, je šla s svoiim možem v gozd napravljat drva. Pri podiranju neke bukve so veje njo in moža podrle na tla, a tako nesračno, da je žena potem, ko so jo prepeljali domov, v par minutah izdihnila. Stara je bila 45 let.
d Ljubljanska porota. Znani Deleja, ki je na Boh. Bistrici ustrelil Likarjevo, je bil oproščen. — Viktor O ©m bos u.slrž'-en v tovarni v Tržiču, jo bil obsojen radi tatvine na tri leta težke ječe. — Janez Anderle je dobil radi hudodelsva uboja svoje žene štiri leta težkega zapora. — 23 letni Tone Kousek jo dobil radi raznih vlomov 3 leta težke ječe, po prestani kazni pa bo izgnan iz naše države. — Janez Koželj je dobil 14 dni radi prestopka zoper telesno nevarnost.
—	Tomaž Dragar bo sedel 15 mesecev radi težke telesne poškodbe in plačati mora Za-vorniku 30.000 Din za izgubo vida. — Znani Klemenčič, ki je bil obdolžen roparskega napada na dolenjski vlak, pri čemer je bilo vzetih 183.000 Din, je dobil 5 let ječe. Mož je do konca t jil.
d Izpred celjske porote, Franc Gaber bo radi raznih tatvin nosil jetniški jopič 2 leti, — 19 letni Adolf Krnajc iz Kostriv-nice bo sedel radi težke telesne poškodbe 5 mesecev. — Ana Rajh in Matija Vrečko bosta radi goljufije zaprta vsak po 1 leto.
—	Za razne tatvine in vlome bo sedel Ignacij Škrabl 5 let. — Ana Nerat je bila obsojena radi zavratnega in naročenega umora na smrt na veSalih, njen sin Josip pa na 8 let težke ječe.
d Mariborsko porotno sodišče. Janez Strafela, ki je v Juršincih zaklal Alojzija Glažerja, je dobil 4 leta ječe. — Ribard Šoba, ki je na Polani ubil s kolom Jožefa Znidarka, bo sedel pet let, — Jožef Strm-šek, ki je v Cerovcu z dogo usmrtil Janeza Kucovana, bo 6 let neprostovoljni gost
zaporov. — Franc Krušnik bo sede! tri leta radi hudodelstva uboja. — Ana Bru-men je dobila radi požiga 4 leta težke ječe. — Josip Plcvnik bo sedel radi goljufije in poneverbe šest let. — Antonija Kovačeva, obtožena hudodelstva detomora, je bila oproščena.
d Kaj se vse ne izmislijo. Policija v Karlovcu je zaprla osem otrok v starosti od 12 do 17 let. Otroci so bili zelo zapuščeni in navezani sami nase, zato pa so kradli po vsem mestu. V svoji prebrisanosti so prišli na imenitno misel: izvežbali so namreč svojega psa, da jim je tudi ta kradel in sicer tam, kjer sami niso mogli. Ko bodo otroci odsedeli kazen, bodo oddani najbrže v kak poboljševalni zavod.
d 1,200.000 Dn poneverb so ugotovili v mostarski občini v Hercegovini.
d Sedemletni otrok sam prepotoval 2500 km. Jurij Grabovski in njegova žena sta pred boljseviki zbežala v Belgrad. Svojo takrat dvamesečno hčerko sta pustila pri stari materi na Krimu. Hčerka se je s staro materjo preselila v Harkov in pozneje v Moskvo. S posredovanjem Rdečega križa je Gabrovski zvedel, da je njegova hčerka živa in ukrenil je vse potrebno, da bi jo dobil j v Belgrad. Končno je bila pot za deklico . prosta in podala se je z zavojem živil in svojih punčk čisto sama na dolgo potovanje. Po I
štiril dnevih železniške vožnje je v torek srečno prišla v Belgrad. Pač redek slučaj, da bi sedemletni otrok čisto sam prepotoval 2500 km.
d Kadar pes čuva avto. V Belgradu je nekdo pustil avtomobil na hodniku pred ministrstvom za šume in rude. Na avtomobilu je ostal pes volčje pasme, neprivezan in brez nagobčnika. Pes je tako naučen, da ne pusti nikogar preblizu avtomobila. Mimo avtomobila je prišla neka gospa. Ker je šla preblizu avtomobila, je pes skočil nanjo in jo močno ugriznil v roko. V bližnjem zdravniškem oddelku so gospo obvezali; pes se je pa mirno usedel nazaj v avtomobil. Kmalu nato se ie približal avtomobilu noka deklica. Tudi to je pes napadel in ugriznil. Obe so v svrho preiskave oddali v Pasteurjev zavod. Ko se je vrnil lastnik avtomobila, je moral z orožnikom in avtomobilom na upravo mosta.
d Na dr, Krekovi gospodinjski šoli se
prične tromesečni gospodinjski kuharski tečaj od 2. januarja do 30. marca 1929. Mesečnina za notranje 900 Din, za zunanje 550 Din. Priglasc sprejema vodstvo Dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani.
d Za ameriške zadeve — dr. Ivan Černe, gosp, pis., Miklošičeva 6, Ljubljana.
rsak večer poshitalcetn obilo zabave in pouka, čstopnina je samo 1 Din. Za praznike aacner.. .amo ■e ver iger. Natančneje Je objavim©.
SV. KRIZ PRI LJTI/T.
V	nedeljo 3. t. m. srno imeli tbod SHS. na ka-erem je govoril oblastni poslanec Pevec oo nam e obrazloži!. kaj dela oblastna »kupš>čina. ZlaaH {lede davkov, ker nasprotniki bttjakajo nepoufceoe judL češ. da Je tsko vehkih davkov ni bilo, kakor idaj. Dokazal pa nam v c. poslanec, da niio in ne »odo to!:ki davki, kakor se bili takrat, ko to vladali iberalci. In kako so sedaj porabi denar is najj» evoo*^' v Sloveniji: kakor boininice. nove ceste ■c v kolikor mogoče podpore kmetu itd. Kam pa «e «« porabljal visoki davki L !ft>4. pa nihče :e ve. Izrekli smo p, poslnro jn SLS popolno za-ipaioo in prioalL da poiteoo gc-spcJari i davčnim ienarjesn. k: se r.am vsaj nekoliko povrne pri raz-.rnih napravffc nam v kori*.
PISBCE.
Kakcr v mnogih dragih krajih so i-sčeli tudi ri nas v piscih po prevratu iz raznih bo;sšč in ■i/etnišiva vnrivši s« vojaki cacaajati boijšo bcdoč-ios; vjttct; delovnemu	zlasti revnim prolt-
.iroeen Pojavili so s? rami voditelji in pravili s rvojini nastopom skoraj tri četrtine piečkih volitev »kup j f»i streho iakoimecovan* >£axiatietič-ae stranke*. Na siicde in volitre so nosili rdečo za-».'avo in pod isto grmeli ter pordarjali, s kakim idealu..i. in stcialnim čutom so navdahnjen! xa ubo-teca k-ir.ets. delavca, težaka itd. itd. Na ta način «. dobili tudi pišečko občino v ..voje roke in sline i.;- se ;an cedi > v obilni m»ri še pcsebDO, po } šečki s-aa.j-i . Od 1. !$C0 so bili neomejeni gospodarji občm-\ Ob vsakokratnih volitvah sc na veliki boben bc da so s celim ftreo in dušo la uboge Pi-War.e; samohvale o dobrem občinskem gospodarstvi; vrstnem poslovanju ni hotelo biti o t 1. 1920 !> ' 927 ne k\ v . ne kraja. šf-!e v !elu 1P27 je ta-VSo b:'.i ;. >«čkim proletanskim socialističnim :-ir-"šer: '. m vroče pod petami, ko jim je pristiš *Li> L. ie švrbuc>vlj Z-'-čel izpiaševati njih vest. l'go'.' .'.jene s« bile velike nered:.v celem občinskem gospodarstvu. a v blagajni se je izkazalo za lCf»\i Din primanjkljaja, kar pa gospodom sociali-ni šlo v glavo ::i so Jo zadnjega skušali le ne» i-i.krivati ter grozili so ie s tožbo. Zahteva.; - i <-:.\o cd zgoraj imenovanega našega somiš-. ;..-•> naj izjavi iu dokaže, kar očita. Vse 1.1 S ••• f . '-.e 4 <if embra 1928 izkazalo pred okr. sod!:.' m V Celju, k-er je dobil njih voditelj — od-stav. hi vr. ;:i nzi-.iiik kraj. šolske-za odbora — t'. :awe ječe r. i: por.everjenja občinskega de-r.aria V r es t o pohvale je m<ralo torej okrožno »> v r-ljn prir.s!1«' «-smo»ni pečat pcsnererjenja y.vr;^a	S:-, v: -!;čni stranka v PSecih je
i i : - •t:tn pečatom, kaleri wHane pi-- ~ V v<dn«n spomina. V Pešicah vlada »«daj \ : -rs-i: vedTK-s\ rj kak način bo prišla ubcfa (-	občinska blagajna do svoje« — ti se pra-
v; .	••eaarja. ki so ga Pišečasi m^raH frSloo
^ iela -.i freTK.li nor.li kct cič:r.ske Jokale t davčni urad v Brežice.
Z-z. - r :o rr^podarstro pišečkih sociali-*' za Svoli.ve! Nate ceslo bodi takrat: Melio v rok«.
VODKE
ladjarska in rrtairska podružnica ima svoj r*-i-: lesi občr: zior v nedeljo dne 23. decembra pa li»r siovu v šoli. Na dnevnem redu je preda-:-r f-orr-i:la predsednika, lajn Um in b'agaj-E-v.i r.»kar s.'«.Je volitve &ot<*c3 odboja. CJan;. c-J^eir!" w pr-r-liTznja b cWč«ca zbora pobo-iteTiiao!
Sela pri Kamaika.
V	r,r-1e;/o dc« 16. decembra se je vršil sv»l SLS t Seli1- pri Kamiiiku. Poročal; so: z.; delo v beograjski zboruki g. pr-laii-.. Sercin. zi oblastno sfcrp;'-:'£> ja p.-' . i No.:k Li Mazcvec. —
Mitovec je pc-lrcbceje prročal o cspe-
PREKLIO
Pr*k':::2-*i-in b-if^dc ki	r govoril t
jfosiiini Križar Ca Pr-'-:i dre 1 dcc. T-'2S o jo-po-da Jaaern Korici pes. iz Čirčič rri Kria-i in se mu zabva!-" j- <ia jt odstopil oi toibe.
Jože! Biziak. čHičt.
Družinska Pratlka
za leto 1(29
nam bo skoraj pošla. Sano trn par tise« v saiogl.
hih. ki smo jih dosegli za kamniiko-brdski okraj, in jih podkrepil s številčnimi podatki, poslanec Novak ^e pa izčrpno poročal o javnih delih, novem davčnem zakonu in o krajevnih potrebah. Zaključil je zborovanje g. župnik Tomažič z obširnim pregledom vseh krajevnih potreb. Tudi zborovati so se živahno udeleževali debate in soglasno odobrili politiko JugosL kluba in oblastnega odbora. Shod je trajal skoraj tri ure in poteke! v najlepšem »jglasju in navdušenju za nadaljnje delo Li slcvecski narod v okviru SLS-
STARA LOKA.
Na^e proev. društvo bo o praznikih priredilo izvirno igro >Božj&i zvonovi«, katero je spisal g. graščak S. Str&hl. Dejanje se vrši v okolici naše božjfotae cerkve v Cerengrobu. — Za igro »e je moralo nabaviti nekaj novih kulis. Igralci pridno vadijo. — Ker je čisti dohodek namenjen Zi> zvonove, uj'anio upravičeno na splošno udeležbo.
NOVOMEŠKA OKOLICA.
Teč«j. ki ga priredi okrožje Kmetskih zvez v Novem mestu v dneh 27.. 28. in 29. t. m. v P.oko-deiske«i domu v Novem mestu, obsega sledeča pro.lav.inja: »Zemljepisni pregled kraljevine SH8 in njena jospodarska zmožuoe1<, iO pogodbah', :Naša ivrganiz-icija«. Prva pomoč pri obolenju ži-TiDe-, :O testamentih«, >0 živino- in praiičjereji'. >0 varčevanju«, >Naš tisk« in »Kmelsko vprašanje«'. Na sforedu je tudi ogle.1 Kmetijske šole na Grmu in ondotnih gespodarskih naprav. V f>etek jo za udeležene" družabni večer. Sodelovanje s-3 obljubili naši najboljši strokovnjaki, zato naj ne bo župnije v novomeškem okraju, ki bi ne poslala na tečaj vsaj treh aH štirih mlatil posestnikov ali kmetskih saov. Najboljša rekfcina tt tečai »o gotovo udeleženci lanskega te&ja, ki so odnesii najboljše utise. Letos naj pridejo dnw: ljudje, ne oni. ki so bili že lansko leto. Za brezplačna prenočišča je poskrbljeno. Prehrana za vse 3 dni ločaja je preračunana na kvečjemu fti Din za osebo. Pri-četek tečaja v četrtek 27. t. m. ob 10 dopoldne.
ST. PETEK PRI NOVEM MEST t'.
Dne 26. novembra smo zaključili 9 ledensko gospodinjska šok*, ki jo je ;---sečalo 20 deklet. Razstava ob zaključim tečaja je bila tako obilna in z?.-rimiva. da je bila ves dan dvorana jotoa razziih t*'skoval rev. Marsikateri gospodinji s • je ob le j priliki vsiljevalo vprašanje: Zna Bog. bo-li kaj kmslu vdrugič v St Peiru gospodinjska š- la. da pride lo pot 'udi moja hči na vrsto? — Tukajšnje prosvetno društvo je imelo dne 2. t. m. svoj jesenski občni zbor. Pri tej priliki nam je predaval domači g. župnik o svojfni potovanju v Lurd. Zanimivo predavanje so pojasnjevale skioplične slike. Delo v drašlvu s^ nam je nekoliko odrinilo, ker so bili do scdiij vsi društveni prostori na razpolago gospodinjski š.ii. — Sv. Miklavž se je bil pri nas letos neVoliko z.\k£sr.il. Otroci so biti gotovo ?e v »KTbeh. da iih Vtos ne obišče. Presenečenje je bilo tem večje, ko so ga drvuro adventno nedeljo v vs<-m sijaju zagledalf v Domu. Ko, otroci so mu zamudo raji izprecledali in to tembolj, ker jih je njihov prij.telj bogato obdaril. — Zadnjo nedeljo pred Božičem bodo Or!i< vf.rizorili -Revčka An-''r^^a'. Prijrtclji poštene zabave vabljeni! — Pred kratkim je umrla tu užitkarica Uršula Kra-štvec v f'4. % Iu starosti Bila je najstarejša faranka.
BEGUNJE (GORENJSKO).
Vlomljeno je b;k> v tovarno g. Lojieia Kristana. tovarnarja v Zapužah. Tat je ubil okno m s? splazi! v ' jvamo; c»i tu je rr =ioi! vrata, ki vo-diio v pisarno, kjer je pokrrdel razne stvari in cioli ?«>0 Din v gotovini, hranilne knjižice pa je j»ust i L Privcš-i.i si je tudi sladkarije, en kos s:sk> ucr rail in t.ko vtisnil noter svoje redke zebe. Dcrači so našli zjutraj vsa vrata odprta, ponoči pa so '.isii neko rcixtanje, pa so mislili, da šumi le rod?, ki leče po nikah mimo.
P0 5VETU
Italija.
s K volitvam v novi lašistovski
'/far-
Iaineul . Katoliška stranka v Italiji, tako zvana Katoliška akeija-r, kjer so politično organizirani vodilni katoliški lajiki, je r)0. vedala potom vatikanskega organa' >Oser-vatore Romano javnosti, da se sedanjih volitev, ki jih pripravlja fašistovski režim ne bodo udeležili. Vzrok tega koraka ja ta, ker fašisti diktirajo vsem strankam kake kandidate imajo postaviti na svoje liste, Nobena Mranka nima pravice postaviti kan-dadate. kakršne bi sama želela po svojem svobodnem političnem prepričanju. Liste kandidatov morajo biti predložene vrhovnemu fašistovskemu svetu in če ta pronaj. de, da kandidatje niso nevarni ali pa po-litični nasprotniki fašistov, tedaj ji vrhovni svet odobri, a v nasprotnem slučaju odkloni in črta. Da je to nekaj kar ne more odobravati nobena politična stranka, je jasno vsakemu. Značilno je to, da so se katoličani pni postavili proti Mussolinijevi samopaSni/sti. To je dokaz, da pravi katoličani v Italiji se ne strinjajo z Mussolini-jevim režimom.
s Skrajna podivjanost. Fant Herman Hvala v Voleah je srečal 26. oktobra na c*<iti tolminskega brigadirja in dva orožnika. Brigadir ga ustavi in vpra."a. kateri jezik govore v Volčah. Ko mu fant odgovori: ;slovenski<, dvigne briraair puško in ga udari s kopitom z vso siio v obraz, da se mu je vlila kri: Da boš razume' kskkn jezik govore tu S — Mi pa pravimo: tudi puška ima — dva konca.
PREDOSLJE.
V januarju I. 1929 priredi tukaišnii .Gospodarski svet . ki ga sestavljajo nčelniki ^ospociarskili organizacij: Kmetijske podružnice, M!.\-;arske zadruge, Živinorejske zadruge. Sadjarske in \rtmrske podružnice ter Hranilnice in pcTojitni?;, croteden-ski gospodarski lečaj. Preda, an a todo \=ak večer ob ;.• 7.. da No Uko omogočena o-ilr.a udeležba. Predavalo se b«: \ ponedeljek poliedelštvo, tra»-ništvo; v torek živinoreja: v sredo živinozdravslvo; v četrtek mlekarstvo; \ petek sadjarstvo in v soboto o zadružništvu. Po vsakem predavznu bo porečala ena izmed gospodarskih crganizaci . t:ko bedo v
iz Šenčurja in Bele. Oblastni odhor" je ob'jubil. bi za tečai da! podporo, zato bomo preskrbeli najboljše strokovnjake la razne panoge.
BEVKE PRI VRHNIKI.
Naše prosvetno društvo je priredilo .M-Msiiev večer v občo zaJovolinost ljudstva. Pred nas rom sv. Miklavža so zapeli pevci dve prav lepi pesmi' Pred kratkim smo izgubili cerkveno pevko in neumorno društveno delav ko gdč- Fani Colirar. ker s« je poročila.	.
Bliža se novo leto. Dol-ro moramo premisliti, kalsne časopise bomo nanofili. Možje in fantje, naročite se na katoliško fasopirie, posebno ni Lo-neljuba-, ki je naibeliši in ima mnogo zabavnega gospodarsko-riapcediiega čtiva. Ce je der.ar P1' jačo. ki kvari zdravje, ga ne sme manjkati za dooer časopis.
V kratkem dobimo Mohorjeve knjige, in ni je znano, pomagamo mi Bevčarii vleči težki^M
nu je <
Mohorjeve dnižbe in K> na prvem mcsiu. komur čast!
s Kako Siri italijanska učiteljica »tisočletno kulturo«. Italijanska učiteljica je kaznovala 12 letno hčerko rudarja Ivana Hrvatu z globo 60 par, ker je sošolki nekaj zašepetala po slovensko. Ker je deklica pozabila na teh 60 par, jo je kaznovala na 1 Din 50 par. Ko jih ni prinesla, .jo je pretepla in poslala v kot klecat. Dekletce ni-ina zdravih nog in jih je imelo po klečanju vse zatekle.
s Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti napoveduje skorajšnji padec fašizma. Nitti meni, da se Mussolini ne bo več dolgo vzdržal, ker je italijanski narod razdražen in vojska v razsulu. Pa tudi med samim fašizmom da se javlja ostra opozicijo.
Rušila.
s Tudi ruski boljševlki se že oglašajo proti alkoholu. Pri proračunski razpravi v osrednjem izvršilnem odboru v Moskvi je več govornikov ostro nastopilo proti prodajanju vodko (žganja). Mihael Larin jo navajal, da neso vodka državi po 900 milijonov rubljev na leto; toda za vodko se porabi pol milijona ton žita, ki bi se dalo mnogo koristneje uporabiti na drug način; razen tega delavstvo propada v pijanstvu; vsako leto zapro do dva milijona oseb zaradi vodke in vodka ima na vesti do 300 tisoč težkih zločinov na leto.
Amerika.
s Vseslovenski katoliški shod. Pretekli mesec se je sestal v Chikagu pripravljalni odbor za vseslovenski katoliški shod v Ameriki, ki se bo vršil 6., 7. in 8. julija
1929. Slavili bodo obenem 86 letnico najstarejše slovenske podporne organizacije: Kranjske slovenske katoliške jednote, obhajali pa tudi stoletnico začetka priseljevanja Slovencev v Ameriko.
s Razno. V Collimvoog, O. je umrla Ana Potočnik doma v Poljanski dolini na Gorenjskem. — V Clevelandu so umrli: Marija Bavec doma iz Markovca pri Ložu, Lovrenc Mišič iz Hudega vrha pri Blokah, Helena Hrovatin iz ?.
Drobne novice.
20 milijonov lir Je poneveril raznim plemičem neki Colombo v italijanskem Milanu.
Veliko agitacijo so začeli ruski komunisti proti praznovanju božičnih praznikov.
30 vasi je poplavila ob Kaspiškein morju ruska r jka Volga.
573.598 gospodinjstev je brez lastnega stanovanja v Nemčiji.
V Ameriki preizknšajo nov stavni stroj, na katerem je mogoče »tiskati« po radiu.
Do oboroženega spopada je prišlo med ameriškima državama Bolivijo in Para-guayem.
Proračun ameriškega mesta Njujork za leto 1929 znaša nad 30 milijard dinarjev, v celi Jugoslaviji pa 12 milijard.
Komunistično časopisje je čelioslova-ška vlada vnovič prepovedala.
Veliko zrakoplovno obratovanje med Evropo in Azijo bo otvorila Nemčija v zvezi z Rusijo.	'"■
Najvišja cerkev na svetu je stolnica v Ulmu na Nemškem. Visoka je 162 m.
Berlinska Javna poslopja so uvedla pri svojih vhodih posebne avtomate za pritrjevanje kolos, ki onemogočajo njih izmikanje.
Za mesto krvnika na Ogrskem se poteguje nad sto prosilcev.
Morje je odtrgalo ob zadnjih viharjih na Helgolandu 13.000 m2 zemlje.
Velike sleparije z vojnimi posojili so odkrili na Češkoslovaškem.
Aktivni francoski ministri se v bodoče ne bodo smeli več udeleževati strankarskih shodov in banketov.
Delavski štrajk je izbruhnil na plantažah in ladjah v Kolumbiji.
Zaroto proti ameriškemu predsedniku Hooverju je odkrila policija v Buenos Airesu.
Protiversko vseučilišče so otvorili te dni v Moskvi.
8 1. januarjem 1929 se bo policija v Celovcu podržavila.
V Madridu na Španskem je padal zadnje dni ledeni dež.
Davkov ni plačal holandski državi bivši nemški cesar Viljem. »Nema para.«
20 učenk je ouečastil učitelj Belinov v Sofiji. Razjarjeni ljudje so mu radi tega zažgali hišo.
Pri skupščinskih volitvah v Romuniji je zmagala z veliko večino vladna stranka.
Vse narode na skrajnem severu Rusije je sovjetska vlada oprostila vojaško dolžnosti.
1,030.000 ljudi je bilo 30. novembra v Nemčiji brez dela.
95.088 avtomobilov je bilo leta 1927. ukradenih v ameriških Združenih državah. Lastnikom je policija vrnila 87.186 vozil.
&azno.
Duhovnik, ki tpoveduje r ]H jezikih. V mestu Mo v Franciji živeči <!ui-Knon, ki je zaeno tajnik tamkajšnjega škofa (lail-la.-tla so je s pomočjo e*paranto, Ido in latinščine izvežbal v sledečih 19 jezikih, v katerih lahko spoveduje: češkem, hrvatskem, danskem, grškem, nemškem, angleškem, španskem, espe-ranto, francoskem, ido, Italijanskem, latinskem, odrskem, holandskem, poljskem, ruskem, portugalskem, romunskem in flemskeu.
Ker je imel tako dobro maler. Vred župnika stopi fantek s prošnjo: s Gospod, ko bi mi pomagali, da bi šel študirat za duhovnika.« Duhovnik malo Pomisli: .Nadarjen, marljiv, nepokvarjen, a zra-ren kakor živo srebro, peleg prt vsaki hudomušnosti.« Naposled pa reče:
No, dobro, pa naj bo.« Fant odbr/.i ves srečen ■lomov, kmalu ve vsa vas, tla bo ^gospod«. Ljudje invjejo z glavo, najbolj pa še gospod učitelj, češ, to živo srebro — pa duhovniki Tečejo leta, nemirni hutlomušnež poje novo mašo iu sedaj je
Zogorshi ziOBOvi.
»Kaj sta obljubila moj oče in Križnar? Kaj? Kako se je stva:- prav za prav izvršila?«
Fant, ti me boš zmedel s svojimi vprašanji,« se jo jezil Jože; »pazi, v kratkem ti bom povedal, kar moraš vedeti... Leta 1309 je bilo, ko je divjala veliki vojna. Francozi so prodirali vedno dalje in nismo bili v stanu, da bi jih zavrnili, ker nismo imei. nič več smodnika in svinca, premalo orožja, nobenega živeža za branilce — in nič denarja, prav nič denarja. V najhujši stiski smo prišli na izredno misel. — Rudar Peter'in Andrej z Visokega — naj v miru počivata — sta rekla, da v naših zvonovih ni samo težko srebro, ampak tudi zlato, ki je vidno v zlatih žilicah zlitine; mnogo tisoč zlatnikov bi lahko dobili iz njih, in zvonovi ne b; izgubili lepega zvoka, če bi jih previdno prelili. Dolgo časa so razpravljali o slvari. Zagorel no bodo trpeli škode, sta rekla, in domovini bi bilo z denarjem pomagano. Tvoj oče in Križnar, kot poveljnika branilcev, sta bila vneta za to stvar. Stari župnik se je z vsemi silami temu upiral. Toda stiska je bila vedno hujša, Francozi so se bližali in vsi vplivni ljudje so pritiskali na župnika. Tvoj oče je obljubil, da bo plačal pozneje tisoč goldinarjev za preliv zvonov in skrbel za to, da bodo zopet prišli v zvonik. Križnar se je obvezal, da jamči z vsem svojim premoženjem, da bo cerkev zopet dobila zvonove; toda tedaj, ie rekel, je dolžnost vsakogar, da pomaga domovini z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. — Končno seje župnik vdal. V neki temni noči, ko je divjala strasna nevihta, so sneli zvonove. Od Zagorcev ie bil poleg
samo tvoj oče, Križnar in jaz. Bil sem tedaj hlapec pri Križnarju. Tesarji in rudarji z Visokega so opravili težko delo. V Zagorju ni nihče vedel za to etvar, razen nas treh, župnika in cerkovnika. Ko so bili zvonovi sneti, je bil župnik napol nor. Kot otrok je jokal, poljuboval zvonove in delal z njimi kot bi bili ljudje. In ko so jih odpeljali, je omedlel. Ponoči so peljali zvonove na nek določen kraj. Toda bilo je že prepozno. Prihodnji dan so prišli Francozi, ter zažgali vas in cerkev. Cerkovnika so ustrelili in župnik je umrl na planini. Branilci so se morali umakniti premoči ter so se razpršili na vse strani. V tej veliki nesreči, zmešnjavi in stiski ni nikomur prišlo na misel, da bi iztopil zlato iz zvonov.«
Starec je umolknil. Ganjen je stal Marko poleg njega. Ker starec ni nadaljeval, ga je fant opomnil:
»Toda Jože, govori, povej, kje so sedaj zvonovi?«
»Tega ne povem. Glej, da bo cerkev sezidana,« je mrmral star&ek.
»Mislim, da bomo lahko našli zvonove.«
»Nihče ne bo našel zvonov — ti rečem, nihče — za to je preskrbljeno.«
»Treba bo iskati v Črni steni.«
»V Črni steni ni zvonov, prav gotovo ne. Saj je poponoma nemogoče, da bi sem gor spravili težke zvonove.«
»Enkrat boš moral povedati, kje so zvonovi; saj lahko umreš.«
»Fant, molči,« je jezno zakričal starec.
»Ako boš nenadoma umrl, bo šla skrivnost s teboj v grob,« je vztrajal Marko.
»Za to je že preskrbljeno, da skrivnost ne bo izgubljena,« je zagodrnjal starec; »toda fant, ne zanimaj se za moje stvari, temveč stori svojo stvar.«
»Kai razumeš pod mojo stvarjo?«
o
Radio.
Program od 30. do 87. decembra 1988.
Vsak da.u 12.30 reproducirana glasba in bora-na poročila, ob 22 najnovejše vesli.
Četrtek, 30 de<\: 18.30 Kmetsko-guspodorsko predavanje, inž. Lah. — 19 Italijanščina. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Zbrr »Grafike« poje s spremljevanjem godbe dravske divizije.
Petek. 31. dec.: 18.30 0 gospodinjstvu, gdč. C. Krekova. — 19 Francoščina. — 19.30 Varstvo spomenikov, dr. Fr. Štele. — '20 Božične postni poje g. Likovič. — Radio orkesler.
Sobota, 22. dec.: 17 Radio-orkoster. — 18.80 Delavska ura: Važnost iu uspehi hidroelektrične-ga zdravljenja v delavskem zavarovanju, dr. Stane Zaje. — 19 NemSčina. — 19.30 Človek in Bog, prof. dr. Veber. — 30 Klavirski večer g. Noča. — Radio orkester.
Sedeli*. '33. dec.: 9.80 Prenos cerkveme glasbe.
—	11 Radi >-kvartet. — 15 Lahka glasb.,. — 15.30 Planinski spomini, prof. J. Mlakar. — 16 Reprodu-ciraua glasba. — 16.90 Radio-orkeeter. — 17 Poleti preko severnega tečaja, dr. P. Krožnik. — 18 Drama. — 30 Boiič v cerkveni pesmi.
Ponedeljek, 24. dre.: 15 Pravljice. — 16 Ra-dio-orkester. — 19.30 Božično zvonenje. 20 Ob božičnem drevescu. — 20.30 Koncert: harfa iu violina, angleški rog in klavir. — 31.30 Orkester. — 22 Božične pesmi, poje šentpeterski cerkveni zbor. — 23 Rndio orkester. — S4 Polnočnica Slovencev v Ameriki.
Roiič, 23. dec.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe.
—	11 Radio orkester. — 15 Reproducirana glasba.
—	15.30 Trnovski cerkveni zbor poje bož!fne pesmi.
—	16.30 Božične recitacije. — 20 Peterčlove sinje, 8. dej-inje. — 20.30 BržiŠna glasba. Radio orkester.
•Sreda. 2J. dec.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe.
—	II Radio-orkes'er. — 15 Reproducirana glasba.
—	15.30 Zabavno čtho. — 16 Rad io-orkester. — 20 Zgodovina Tržiča: Fantovsko petje; gospodarska obrt v Tržiču; šege in običaji Triičanov. — lio-clincije in pelje. — Izlet na Kofoe. — Tržiški ve-fer na Kofcah.
Pismo prifateiiu.
Bliža se novo leto. Čas, ko človek ureja svoje račune in dela načrte za bodoče. Med drugim razmišlja, katere časopise bo naročil in bral v prihodnjem letu. Ker Ti to poglavje vsako leto dela težave, kakor si mi često p-ipovedoval, dovoli, da Ti razmišljanje o tem olajšam z nekaj mislimi, ki sein jih bral tu pa tam in zabeležil v svoje zapiske.
Dejstvo je, da je Cerkev med predpise svojega zakonika uvrstila prepoved, citati gotove knjige in spiso. Čemu?! — Nad živili vršimo preglede, imamo tržne nadzornike. Zdravstveni skrbniki so povsod nastavljeni. Strup se ne sme presto prodajati, treba je dovoljenja oblasti. Preiskujejo ga v znanstvenih bakterioloških s'anicah. — Cerkev ni nikdar zahtevala nič drugega: treba je zdravstvene policije za našo duševno hrano, treba varnostnik odredb za ohranitev neprecenljivih dobrin: resnice in vesti. Duševna hrana narodov naj se brez kazni zastruplja in brez kazni zastrupljena prodaja?!
Cenzura! Če je vojaška cenzura v prid deželi, je cerkvena človeštvu. Cerkev je učiteljica resnice. Ali si moreš misliti učitelja brez rdečila. brez pravice popraviti, kar ni pravilno. Cerkev je zdravnik. Ali moreš oporekati zdravniku pravico, da odreže, kar je gnilo. Cerkev hoče iz zemlje napraviti vrt božji. Saj ne moremo biti vrtnarji, če ne potujemo plevela, odrežemo divjih mladik. Kar vsak učitelj, kar vsak zdravnik, kar vsak vrtnar sme, to sine tudi Cerkev. To ji je bila skrb od počelka: za-
upani ji zaklad resnice ohraniti čist in ne. okrnjen. Njen čisti nauk ji je bil vedno ponos. Nikdar ni poznala pomežikovania zakrivanja, zamolčevanja, popuščanja pred neresnico. Naj so padale glave papežev naj so kralji ropali njeno imetje, naj jo gledala narode odpadali radi ene same be-sedice — bolj je ljubila resnico.
Katolištvo ne j>otrebuje nikake pomoči cd zunaj. Dovolj ima duhovnega kruha v lastni deželi. Žitne slirambe njegove so neizčrpne. Čemu bi hodili na hrano drugam k nasprotnikom, ko imamo doma dovolj živeža, dobro oskrbo? Smo mar tako revni? Skoro dvatisočletno zgodovino imamo katoličani za seboj, sijajno literaturo, s kralji arhitekture se lahko ponašamo, naši so slavni glasbeniki, največji slikarji,,,, pa naj se doma ne hranimo, vedno nai sedimo ob tuji mizi?! Ali smo tako obubožali?
Živo vodo imamo s Sina;a, mogočno reko iz Palestine — p« naj pijemo brozgo umazanih romanov in podlistkov, izmišljenih pikantnih notic. Če že imamo pot, če vemo za resnico: čemu pa potem še stikati za vsemi odpadki svetovne in dnevne literature, čemu po vseh potih broditi, čemu vse strupe pokušati, čemu po vseh močvirjih gaziti, čemu hoteti o vsem govoriti — prekratko nam je odmerjen čas tuzen.»ke-ga bivanja.
Če že hočemo vse vedeti, izvedimo tudi in predvsem, kaj pravijo katoličani, katoliški listi, katoliški časopisi.
Katolištvo ni enostransko. Je rcsniea za vse, pravica za vse. A resnica je le ena. Če pa tako enostranost mrzite: Potem je enostranski tudi Bog, ki pravi: No
»I a poskrbiš, da se bo začela cerkev zidati, da vzameš vso stvar v roko.«
Toda. kaj misliš, Jože?« je skoraj prestrašeno vzkliknil fant, »to bi bila naloga — in kako pridem |bz do nje?«
Sai si prej rekel, da boš izpolnil obljubo svo-<jega očeta.«
Moj oče je obljubil, kakor praviš, le to, da bo dal za zvonove tisoč goldinarjev. Ta denar bi že izplačal. drugo pa ne morem prevzeti.«
Tvoj oče je tudi obljubil, da bo skrbel za to, da bodo zvonovi zopet prišli v zvonik. To pa se lahko zgodi le tedaj, ko bo cerkev sezidana.«
Moj oče tedaj ni mogel vedeti, da bo cerkev požgana. — Toda Jože, zakaj sam ne vzameš stvari v roko, če ti leži tako na srcu?«
1'res'ar sem in predolgo sem čakal, da bodo drugi kaj storili. Tudi znam premalo govoriti z ljudmi in brati ne znam. Nimam trdne podlage v občini... Pomagal bi rad, toda začeti stvar in .jo voditi, ne morem. To mora storiti mlad človek, ki je močen in iz' bražen, kmet, ki je ugleden in zna govoriti.«
Toda Jože, zidanje cerkve, to je veliko delo. Ob tem bi moral človek pustiti svoje gospodarstvo in se pehati samo z njim.«
:>Zato pa ga bodo slavili otroci in otrok otroci cele občine. Kdor bo sezidal v Zagorju cerkev, o tem bodo govorili pozni rodovi kot o poštenjaku,«
Ftarčkove besede so vžigale in v Osojnikovih očeh j" zaplapoJal svetel ogenj in za trenutek se je zdelo, kot da se bo naglo odločil za to stvar. Nato pa jc ta čel premišljevati in rekel v dvomu:
-To bi bilo zelo lepo; toda ce bi hoteli kaj pravega sezidati, to bi veljalo ogromno denarja, in tega Je v Zagorju zelo malo.«
6*
>Treba je seveda prej malo pomisliti. Saj sem rekel, da je treba za to mladega, podjetnega človeka. Sicer pa je v Zagorju že nekaj denarja. — Ti bi dal tisoč goldinarjev, jaz tisoč, in nekaj stotakov bi dala vsaka hiša. V tednu bi se lahko dobilo toliko denarja, da bi bilo možno začeti zidati. — Kakor hitro bi se stvar prav začela in bi delo napredovalo, bi dala moja svakinja, Martinova žena 20.000 goldinarjev — to mi je obljubila.«
a Kaj Jesenovka, Katra? To je velika vsola denarja,« se je začudil Marko.
»Da, to .je cela njena dota. Ker ni otrok, pa ne potrebuje in moj brat Martin ima dovolj.« >Ali ima Katra toliko denarja v roki?« »Ne, pri njenem bratu je, pri Križnarju vpisan na posestvo.«
»In bi res dala celo vsoto za cerkev?« >Da; toda delo se mora začeti, dokler ona še živi. Videti hoče nekoliko cerkve, predno da denar. Za bodočnost, pravi, za negotovost, ne da niti vinaria. Katra ni več mlada, in če se z delom ne bo kmalu začelo, bo ta denar izgubljen za cerkev.«
>če bo prej umrla, bo podedoval denar tvoj brat Martin, in ta tudi lahko da za cerkev,«
»Nekaj tisoč bo Martin že dobil; toda večji del kapitala bo ostal na Križnarjevem posestvu. Če ne bo dala za cerkev, potem bo podarila denar svoji nečakinji, Križnarjevi Geli, — tako je določila Katra.«
Marko se je zamislil in dolgo časa ni izpregovoril besede. Jože je zapazil, da je preveč govoril. Nevoljno je grizel brke in čez nekaj časa osorno vprašal: »Ali si onemel?«
Namesto da bi odgovoril, je Osojnik vprašal: »Ali je Križnarju znano, kaj namerava njegova sestra s svojim premoženjem?«
duhovnik, ki izvrstno deluje v svojem velikem ! poklicu. Pri neki priliki, | ko so govorili o leni odličnem duhovniku, je uči-I telj vprašal župnika, k-j ! ga jo nagnilo, da se je I potegnil za fonla. Župnik je odgovoril: »Ker je imel tako dobro ma!er.< Klub najdaljših. V Londonu so ustanovili klub najdaljših mož; kdor hoče postati član, mo'i bili vsaj 2 m visok. Ker jc Anfjlija dežela visoko ra-ščenih inož, klubu nc bo manjkalo članov. - Francoski profesor Denher ie pred par leti na podlagi nabornih statistik ugotovil, da je v Angliji, Skandinaviji (izvzemši I.apon-sko), Holandiji, Severni Nemčiji, Finski in nekaterih balkanskih de/.elah največ visokoraščenih mož. Srcdnjcvcliki lip j« doma v Severni Franciji, Bclfiiji, Srednji Nemčiji in Švioi, dočim imajo^ v Rusiji (izvzemši baltiške pokrajine), Poljsk.i, Madžari, Južni Italiji >n na Španskem najnižje rašče-ni moški tip.
Vojaška. Nov kavale-rijski rekrut jc dobil najbolj natfaiivcfia konja v celi četi. Narednik pride pred četo in zapove re-krutom: »Zapomnile si, nihče ne sme s »1» brez povelja.« - R<*rul se jc komaj dobro vse
Imej drugih bogov poleg mene! To torej n i enostranost, značajnost je.
Vedno se zavedajmo, kaj smo. Ni najhujše, Ce nam zapro samostane, porušijo cerkve, uničijo šole — hudo je, če izgubimo ponos, da smo katoličani, če bi ne znali več pokonci hoditi kot onih 7000 Izraelcev, ki niso upognili kolena pred Baalom in niso s svojimi ustnicami poljubili njegovih rok.
NAZNANILA.
Sodražica. Na sv. Štefana dan ob treh popoldne bo v dvorani igra »Krivoprisež-nik«. Pridite v obilnem številu!
Prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo 23. decembra ob treh popoldne igro »Razvalina življenja«. Pridite!
Št. Jurij pod Kumom. Na Štefan dan in na praznik sv. Treh kraljev po 10. sv. maši v dvorani igra: Graničarji.
Edino najboljSi ^llji StfOii ill pletillji ŠVU.
„Dubied stroii ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pelelinca
Orllzner, Adler
Najnižje cenel Tudi na obroke!
LiuiHiana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk r vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
Za lovce in ribiče I
nudi najprimernejša BOŽIČNA DARILA tvrdka F. K. KAISER, pus :ar, Ljubljana, Kongresni trg 9.
cnored e Din 350 d\orodne 4 basi Din 470.troredno 8 basov 1)1 u 553; gramofoni Din 355, 575,890; plo-SSe O:n 35, 4«; mandolino l)ln 18», 2S»; kitare Din 271. M«, violine Din 315, 545: tamburlce Din 18«, 250, :1W; Oknrlno Din 13, 21; Ustno harmonike Din S, S, 26; mul nI je vse vrsto struno In vso dele In potrebščine za Kolal«, kakor tudi krasne foto-aparate po Din 45. 175, M, 300, 770 In M» raiposiljn veletrgovina a. »termechl, Cel e, »f.lB Boba dobro kvalitete le poeenl ln ne ona, UI stane malo denarja, pa e slab«. PISI e takoj po veliki llu-strovnnl cenik, kjer sc nahaju blatro samo dobro kvalitete. - Naročila foz 500 Dlu poSInme irosfo. Kar ne ucaja se zamenja ali vrne denar.
POZOR!	POZOR!
Mamifakturna trgovina
Najboljše, najcenejše In najsolidnejše manuiakiurno blago se kupi pri
Ange«os!3vu Hrastniku
LJUBLJANA, Karlovska cesta 8 (pri Jerančlču).
POZOR!	POZOR!
Double za površnike in suknje, velurje za daniske plašče, sukno in kamgarne za obleke, barhend«, ceiirje, šifonc, druke, platno za rjuhe itd., pletenine, trikotažo, galanterijo, kakor tudi vedno svež« špecerijsko blago, Vam nudi po vedno najnižji konkurenčni ceni, le
MODNA TRGOVINA LUDVIK BOLTIN, LOGATEC
Opozarjam Vas, da si pred nakupom raznega blaga ogledate mojo bogato zalogo, vabim pa tudi ženine in neveste, da si preskrbijo pri meni najboljše in najcenejše blago. Pri večjem odjemu dam znatne popuste.
najboljia In najcenejSa pri
M. Masterl
tovarna ilme Stražltfe pri Kranju.
MOKO, KRMILA
In vseh vrst špeceri)o kupiš najbolje prt
Ivanu Kralj prej Spreitzer-Tavčar
Stari trg 30. — ZA BOŽIČ izjemno ugodne cenel
Kože divjačine
kupuje In dobro plača L. R o t, krznantvo, L)«b-ljana, Mestni trg 9.
DIŠAVE SLON
državue razredne loterije, da sem dobil srečko
I. razreda 17. kola v veliki izbiri. Cena svex.k: cela Din 100'—, dvojna cela Diu 200"— polovična Din 5U'J četrtinska Din 25-— Kupujte srefke v najsrečnejši kolekturi|
M. S. Serdarušič
Tel. 49- 68. BEOGRAD, Knj.Ljubice 15, a Srečke naročite po dopisnici.
del v sedlo, ko konj ie začne biti in skakati na vse strani. Narednik za-pove dirko v galop. Re-krutov konj pa se postavi na prve noge in vrže rekruta čca glavo na tla. Zdajci pridirja k njemu narednik, rekoč: »Ali nisem -»ovedal, da ne ! ineš brez povelja s konja? Kdo ti je dal povelje?« - Rekrut: »Vejo kaj, gespud, samu tam le sc tiscdte, k sem se jest, pa bodo šli tudi vani brez vsakega povelja doli .. .«
Koliko letal se |e ponesrečilo v prvi polovici 1928. Ameriški državni trgovinski oddelek je objavil statistiko, iz katere jc razvidno, da se je v prvi polovici letošnjega leta ponesrečilo po vsem svelu 390 letal. Pri tem je izgubilo življenje 153 oseb. Letalske nesreče se strahotno množc. Tako je bilo v vsem lanskem letu samo 190 letalskih nesreč, torej v samem letošnjem prvem polletju več nego dvakrat toliko.
Ali — ali. Oče (častilcu svoje hčere): »Zdaj ste se pa že dovolj dolgo pri nas »mukali. Izberite si: ali hočete roko moje hčere ali — nogo njenega očeta,«
.»Seveda mu je znano, zato tako vzkipi, kadar kdo kaj omeni o zidanju cerkve. Tudi ga zelo jezi obljuba njegovega očeta, da jamči z vsem svojim imetjem, da bodo zvonovi zopet prišli v zvonik. — To je greh, kakor ravna sedaj Križnar in bogastvo mu ne bo prineslo blagoslova, prav gotovo ne!«
Zopet je nastal molk in Marko je nato rekel: »Če je tako, potem je slabo. Najboljše je, da se ne praskam, kjer me ne srbi, da se ne vtikam v stvar. Sovraštvo s sosedom ni prijetna stvar.«
Oh, ti si prav tak ničvrednež, že vem!« je vzkipel starec: .nameravaš se poročiti s Križnarjevo Gelo, ze vem, in ti je žal za lepi denar, da bi se vama izmuznil
iz prstov.«
• Jože,« je zakričal Marko, »da mi ne izpregovons več kai takega! Nisem grabežljivec in skopuh, to ve vsak o rok, zn tako umazanega me nihče ne smatra. Tli se C poročil s Križnarjevo Gelo, to vprašanje še davno ni rešeno. In ako se bom poročilIz njo, mi ni nfti najmanj za njen denar. Celo ljubše bi mi bilo, da ne bi imela niti vinarja in bi stala pred menoj
naiboli siromašna.«	.
»Zakaj pa si se tako nenadoma ustrasil zidanja
cerkve in se hočeš izmazati?«
»Ker se nočem spreti s svojim sosedom.« »Haha, se že razumem. Ne gre za denar, ampak za dekle Ne smeš se prepirati z očetom, če boces imeti
^»Se^dOTolj star sem, da si sam vladam, in se ne
^HaCtS-SrSm te vendar, kaj ne? Z.
aeSfesra««
yedno ostalo, tako.«
»Ali mi moreš očitati kako slabo dejanje?« se j« razjezil fant.
»Slabo dejanje baš ne. Toda slabost je to, strahot-petnost, če ee mož odtegne častnemu delu radi neumne goske, radi gladkega obraza.«
»Nimam nobene dolžnosti in tudi ne zmožnosti IA delo, ki ga ti hočeš.«
»Čigava dolžnost je to, če ne tvoja? In zmožnost za tako podjetje ima vsak, ki ima pogum in moč... Toda o tebi sem se motil, ti nisi mož, ti si slabič, pfuj! _ Sedaj pa glej, da mi izgineš izpred oči, nočem te več videti tu gori na Črni steni — pojdi!«
S temi, jezno izgovorjenimi besedami, je sunil starec fanta tako močno, da je zletel po strmim nazaj. Tedaj je zgrabila Marka jeza. Vzel je puško z rame in je' nameril proti starcu, a jo takoj zopet odmaknil
ter rckol •	«
»Če ne bi spoštoval tvojih sivih las, ne vem, kaj
bi naredil.«	... 1 .»„1 „4„„0„
»Kai bi storil fant? Le poskusi,« je zakričal starec in se skril za grm; »takega slabiča, kot si ti, se Skoh-čev Jože še dolgo ne boji. In le hitro izgini navzdol,
sicer bom streljal, — pojdi!«
Jože je nameril puško skozi grm in napel pete lina. Kdo ve, ali ne bi bil ta napol nori starec v svo strasti zmožen sprožiti puško proti človeku? - Marku ni preosialo drugega, kot da se je vrnil. Ko je s al ob vznožju stene pri kapelici, ga je prevzel občutek_ globokega sramu in ponižanja. Ali ni bil v resnici tak slabil kot ga je označil starec? Toda ka, naj bi storil? S starcem se vendar ni mogel, pretepat, tam gori na steni Da bi se pa pustil prisiliti k naspametnemu zidanju cerkve, bi bilo še bolj poniževalno. Ali je to Sr res tako nespametna? Ali je kaka stvar lepša,
^ » še taka velike?^
Radio.
1'rogram od 3(1. do 87. deeembra 1088.
Vsa'.; dan 12.80 reproducirana gUisba ia bora-na poročila, ob 22 najnovejše vesli.
četrtek, 20 dec.: 18.30 Kmetsko-gospodnrsko pred.ivamje, inž. I.ali. — 19 Italijanščina. — 10.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 7A>: r »Grafike« poje 9 spremljevanjem godbe dravske divizije.
1'olek, 31. dec.: 1S.30 0 gospodinjstvu, gdč. C. Krekova. — 19 Francoščina. — 19.80 Varstvo spomenikov, dr. Fr. Štele. — 30 Božične pesmi poje g. Likcvič. — Radio orkeelor.
Sobota, 22. dec.: 17 Radio-orkoster. — 18.30 Delavska ura: Važnost Ln uspehi hidroelektrične-ga zdravljenja v delavskem zavarovanju, dr. Stane Zaje. — 19 Nemščina. — 19.30 Človek in Bog, prof. dr. Veber. — 20 Klavirski večer g. Noča. — Radio orkester.
Nedelja. 23. <lec.: 9.80 Prenos cerkvene glasbe.
—	11 Radio-kvartet. — 16 Lahka glasba. — 15.30 Planinski spomini, prof. J. Mlakar. — 16 Reprodu-ciraoa glasba. — 10.90 Radio-orkeeter. — 17 Poleti preko severnega tečaja, dr. P. Brežnik. — 18 Drama. — 30 Boiič v cerkveni pesmi.
Ponedeljek, 21. dec.: 15 Pravljice. — 16 Ra-dio-orkester. — 19.30 Božično zvomenje. 20 Ob božičnem drevescu. — 20.30 Koncert: harfa iu violina, angleški reg in klavir. — 21.90 Orkester. — 22 Božične peomi, poje šentpetersld cerkveni zbor. -23 Radio orkester. — $4 Polnočnica Slovencev v Ameriki.
Rožič, 25. dec.: 9.30 Prenos cerkvene giasbe.
—	11 Radio orkester. — 15 Reproducirana glasba.
—	15.90 Trnovski cerkveni zbor poje božične pesmi.
—	16.M0 Božične recitacijo. — 20 Potorčl-ove ftmje, 8. dejanje. — 20.30 Bržična gleaba. Ratlio orkester.
•Sreda. 2j. dec.: 9.30 Preno« cerkvene glasbe.
—	11 Radio-orkes*er. — 15 Reproducirana glasba
—	15.80 Zabavno čtho. — 16 Rad io-orkester. — 20 Zgodovina Tržiča: Fantovsko petje; gospodarska obrt v Tržiču; šege in običaji Tržičanov. — Recitacije in petje. — Izlet na Koloe. — Tržiški večer na Kolcah.
Pismo pritateliu.
Bliža se novo leto. ('as, ko človek ureja svoje račune iu dela načrte za bodoče. Med drugim razmišlja, katere časopise bo naročil in bral v prihodnjem letu. Ker Ti to poglavje vsako leto dela težave, kakor si mi često pripovedoval, dovoli, da Ti razmišljanje o tem olajšam z nekaj mislimi, ki sem jih bral tu pa tam in zabeležil v svoje zapiske.
Dejstvo je, <la je Cerkev med predpise svojega zakonika uvrstila prepoved, citati gotove knjige in spise. Čemu?! — Nad živili vršimo preglede, iniamo tržne nadzornike. Zdravstveni skrbniki so povsod nastavljeni. Strup se ne sme presto prodajati, treba je dovoljenja oblasti. Preiskujejo ga v znanstvenih bakterioloških s'anicah. — Cerkev ni nikdar zahtevala nič drugega: treba je zdravstvene policije za našo duševno hrano, treba varnostnih odredb za ohranitev neprecenljivih dobrin: resnice in vesti. Duševna hrana narodov naj se brez kazni zastruplja in brez kazni zastrupljena prodaja?!
Cenzura! Če je vojaška cenzura v prid deželi, je cerkvena človeštvu. Cerkev je učiteljica resnice. Ali si moreš misliti učitelja brez rdečila, brez pravice popraviti, kar ni pravilno. Cerkev je zdravnik. Ali moreš oporekati zdravniku pravico, da odreže, kar je gnilo. Cerkev hoče iz zemlje napraviti vrt božji. Saj ne moremo biti vrtnarji, če ne porujemo plevela, odrežemo divjih mladik. Kar vsak učitelj, kar vsak zdravnik, kar vsak vrtnar sme, to sme tudi Cerkev. To ji je bila skrb od počelka: za-
upani ji zaklad resnice ohraniti čist in llf okrnjen. Njen čisti nauk ji jo bil vedno ponos. Nikdar ni poznala pomežikovania zakrivanja, zamolčevanja, popustania prej neresnico. Naj so padale glave pap«žev naj so kralji ropali njeno imetje, naj'j« gledala narode odpadati radi ene same bl sedite — bolj je ljubila resnico.
Katclištvo ne potrebuje nikake pomoči cd zunaj. Dovolj ima duhovnega kruha v lastni deželi. Žitne shrambe njegove so neizčrpne. Čemu bi hodili na hrano drugam k nasprotnikom, ko itr.amo doma dovolj živeža, dobro oskrbo? Smo mar tako revni? Skoro dvatisočletno zgodovino imamo katoličani za seboj, sijajno literaturo, s kralji arhitekture se lahko ponašamo, naši so slavni glasbeniki, največji slikani.., pa naj se doma ne hranimo, vedno naj sedimo ob tuji mizi?! Ali smo tako obubožali?
Živo vodo imamo s Sina;a, mogočno reko iz Palestine — pa naj pijemo brozgo umazanih romanov in podlistkov, izmišljenih pikantnih noiic. Če že imamo pot, če vemo za resnico: čemu pa potem še stikati za vsemi odpadki svetovne in dnevne literature, čemu po vseh potih broditi, čemu vse strupe pokušati, čemu po vseh močvirjih gaziti, čemu hoteti o vsem govoriti — prekratko nam je odmerjen čas tuzen.»ke-ga bivanja.
Če že hočemo vse vedeti, izvedimo tudi in predvsem, kaj pravijo katoličani, ka!o-liški listi, katoliški časopisi.
Katolištvo ni enostransko. Je resnica za vse, pravica za vse. A resnica je le ena. Če pa tako enostranost mrzite: Potem je enostranski tudi Bog, ki pravi: Ko
A a poskrbiš, da se bo začela cerkev zidati, da vzamrš vso stvar v roko.«
Toda, kaj misliš, Jože?« je skoraj prestrašeno vzkliknil fant, >to bi bila naloga — in kako pridem jaz do nje?«
>Saj si prej rekel, da boš izpolnil obljubo svojega očeta.«
»Moj oče je obljubil, kakor praviš, le to, da bo dal za zvonove tisoč goldinarjev. Ta denar bi že izplačal. drugo pa ne morem prevzeti.«
Tvoj oče je tudi obljubil, da bo skrbel za to, da bodo zvonovi zopet prišli v zvonik. To pa se lahko zgodi le tedaj, ko bo cerkev sezidana.«
Moj oče tedaj ni mogel vedeti, da bo cerkev požgana. — Toda Jože, zakaj sam ne vzameš stvari v roko, če ti leži tako na srcu?«
Pres'ar sem in predolgo sem čakal, da bodo drugi kaj storili. Tudi znam premalo govoriti z ljudmi in brati ne znam. Nimam trdne podlage v občini... Pomagal bi rad, toda začeti stvar in to voditi, ne morem. To mora storiti mlad človek, ki je močen in izobražen, kmet, ki je ugleden in zna govoriti.«
Toda Jože, zidanje cerkve, to je veliko delo. Ob tem bi moral človek pustiti svoje gospodarstvo in se pehati samo z njim.«
»Zato pa ga bodo slavili otroci in otrok otroci cele občine. Kdor bo sezidal v Zagorju cerkev, o tem bodo govorili pozni rodovi kot o poštenjaku.«
ftarčkove besede sa vžigale in v Osojnikovih očeh j" zaplapolal svetel ogenj in za trenutek se je zde lo. kot da se bo naglo odločil za to stvar. Nato pa jr :.ačel premišljevati in rekel v dvomu:
»To bi bilo zelo lepo; toda če bi hoteli kaj pravega sezidati, to bi veljalo ogromno denarja, in tega Je v Zagorju zelo malo.« " 5»
»Treba je seveda prej malo pomisliti. Saj sem rekel, da je treba za to mladega, podjetnega človeka. Sicer pa je v Zagorju že nekaj denaria. — Ti bi dal tisoč goldinarjev, jaz tisoč, in nekaj stolakov bi dala vsaka hiša. V tednu bi se lahko dobilo toliko denarja, da bi bilo možno začeti zidati. — Kakor hitro bi se sivar prav začela in bi delo napredovalo, bi dula moja svakinja, Martinova žena 20.000 goldinarjev — to mi je obljubila.«
»Kaj Jesenovka, Katra? To je velika vsota denarja,« se je začudil Marko.
»Da, to .je cela njena dola. Ker ni otrok, pa ne potrebuje in moj brat Martin ima dovolj.«
>Ali ima Katra toliko denarja v roki?«
»Ne, pri njenem bratu je, pri Križnarju vpisan na posestvo.«
»In bi res dala celo vsoto za cerkev?«
>Da; toda delo se mora začeti, dokler ona še živi. Videti hoče nekoliko cerkve, predno da denar. Za bodočnost, pravi, za negotovost, ne da niti vinaria Katra ni več mlada, in če se z delom ne bo kmalu začelo, bo ta denar izgubljen za cerkev.«
? Če bo prej umrla, bo podedoval denar tvoj brat Martin, in ta tudi lahko da za cerkev.«
»Nekaj tisoč bo Martin že dobil; toda večji del kapitala bo oslal na Križnarjevem posestvu. Če no bo dala za cerkev, potem bo podarila denar svoji nečakinji, Križnarjevi Geli, — tako je določila Katra.«
Marko se je zamislil in dolgo časa ni izpregovoril besede. Jože je zapazil, da je preveč govoril. Nevoljno je gnzel brke in čez nekaj časa osorno vprašal:
»Ali si onemel?«
Namesto da bl odgovoril, je Osojnik vprašal:
»Ah je Križnarju znano, kaj namerava njegova sestra s svojim premoženjem?«
duhovnik, ki izvrstno de-luje v svojem velikem ! poklicu. Pri neki priliki, | ko so govorili o tem odličnem duhovniku, je učitelj vprašal župnika, krj ga je nagnilo, da se jo ! potegnil za fanla. Župnik i je odgovoril: >Ker je imel tako dobro mater?
Klub najdaljši h. V Lon-donu so ustanovili klub najdaljših mož; kdor hoče postati član, mora biti vsaj 2 m visok. Ker jc Anglija dežela visoko ra-ščenih mož, klubu ne bo manjkalo članov. - Francoski profesor Den her ie pred par leti na podlagi nabornih statistik ugotovil, da je v Angliji, Skandinaviji (izvzemši l.apon-sko), Holandiji, Severni Nemčiji, Finski in nekaterih balkanskih deželah največ visokoraščeniH
mož. Srednjeveliki tip i® doma v Severni Francki, Belgiji, Srednji Nemčiji in Švici, dočim imajo v Rusiji (izvzemši baltiške pokrajine), Poljski, Madžari, Južni Italiji ia na Španskem najnižje rašče-ni moški tip.
Vojaška. Nov kavalc-rijski rckrul jc dobil najbolj nagajivega konja v celi četi. Narednik pride pred četo in napove rc-Itrutom: »Zapomnite si. nihče ne sme s konja brez povelja.« — Rckrul se je komaj dobro vse-
imej drugih bogov poleg mene! To torej ni enostranost, značajnost je.
Vedno se zavedajmo, kaj smo. Ni najini jše, če nam zapro samostane, porušijo cerkve, uničijo šole — hudo je, če izgubimo ponos, da smo katoličani, če bi ne znali več pokonci hoditi kot onih 7000 Izraelcev, ki niso upognili kolena pred Baalom in niso s svojimi ustnicami poljubili njegovih rok.
NAZNANILA.
Sodražica. Na sv. Štefana dan ob treh popoldne bo v dvorani igra »Krivoprisež-nik«. Pridite v obilnem številu!
Prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo 23. decembra ob treh popoldne igro »Razvalina življenja«. Pridite!
Št. Jurij pod Kumom. Na Štefan dan in na praznik sv. Treh kraljev po 10. sv. maši v dvorani igra: Graničarji.
Edino najboljši ^»Ini Sj0» Sil plCtŠInl ŠVfc.
„Dubied stroii ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pelelinca
Oriftner. Adler
Najnižje cenel Tudi na obroke 1
L|ubi|ana
blizu Prešernovega sponieotka. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
Za lovce in ribiče
nudi najprimernejša BOŽIČNA DARILA tvrdka F. K. KAISER, puš!;ar, Ljubljana, Kongresni trg 9.
enored e Din 350 dvoredne 4 basi Din 470, t-orednc 8 basov Din 550; grimiofoni Din 355, 575,890; pln-S6e D:n 35, 40; mandolino Din IM, 220; kitaro Din 270, 320. violine Din 315, 545: tainburlce Din 180, 250, :i00; Okarine Din 13, 21; Ustno harmoniko Din 3, 9, 26; nadalje vse vrsto str nno ln vse dele In potrebščine za jro-Ialn, kakor tud> krasne foto-aparate po Din 45, 175, 98, 390. 770 In Ml ras pošilja veletrgovina jt. »termeclcf. Cel e, St. 19 Roba dobro kvailtote je poceni ln ne ona, ki stane malo denarja, pa e slaba. PISl e takof po veliki. H'i-strovnnl cenik, kjer se nahaja blasro «ai»»o dobro kvalitete. - Naročila čez 500 Din poŠtnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
POZOR!	POZORI
Manufaktuma trgovina
Najboljše, najcenejše In najsolidne|še manuiaktnrno blago se kopi pri
Ange'oslavu Hrastniku
LJUBLJANA, Karlovaka cesta 8 (pri Jerončlču).
POZOR!
POZORI
Double za površnike in suknje, velurje za danske plašče, sukno in kamgarne za obleke, barhende, cefirje, Sifone, druke, platno za rjuhe itd., pletenine, trikotažo, galanterijo, kakor tudi vedno sveže špecerijsko blago, Vam nudi po vedno najnižji konkurenčni ceni, le
MODNA TRGOVINA LUDVIK BOLTIN, LOGATEC
Opozarjam Vas, da si pred nakupom raznega blaga ogledate mojo bogato zalogo, vabim pa tudi ženine in neveste, da si preskrbijo pri meni najboljše ln najcenejšo blago. Pri večjem odjemu dam znatne popuste.
najboljša tn najcenejša pri
M. MasSerl
tovarna ilme Stražlšče pri Kranju.
MOKO, KRMILA
ln vseh vrst Specerlfo kupiš najbolje pri
Ivanu Kralj prej Spreitzer-Tavčar
Stari trg 30. — ZA BOŽIČ Izjemno ugodne cenel
Kože divlačine
kupuje tn dobro plača L. R o t, krznantvo, Ljubljana, Mestni trg 9.
DIŠAVE SLON
državue razredne loterije, da sem dobil srečke
I. razreda 17. kola v veliki izbiri. Cena srex.k: cela Din 100—, dvojDa cela l)iu 200'— polovična Din 51/— četrtinska Din 25'— Kupujte srečke v najsrečnejši kolekturi|
M. S. Serdarušič
Tel. 49- 68. BEOGRAD, Knj.Ljubice 15,-a Srečke naročite po dopisnici.
6
del v sedlo, ko konj le začne biti in skakati na vse strani. Narednik za-pove dirko v galop. Re-krutov konj pa se postavi na prve noge in vrže rekruta čea glavo na tla. Zdajci pridirja k njemu narednik, rekoč: »Ali nisem ^ovcdal, da ne ! meš brez povelja s ko-
nja? Kdo ti je dal povelje?« - Rekrut: »Vejo kaj, gespud, samu tam le
sc usedte, k sem se jest, pa bodo šli tudi vani brez vsakega povelja doli .. .«
Koliko letal se |e ponesrečilo v prvi polovici 1928. Ameriški državni trgovinski oddelek je objavil statistiko, iz katere je razvidno, da »e je v prvi polovici letošnjega leta ponesrečilo po vsem svelu 390 letal. Pri tem jc izgubilo življenje 153 oseb. Letalske nesreče se strahotno množc. Tako je bilo v vsem lanskem letu samo 190 letalskih nesreč, torej v samem letošnjem prvem polletju več nego dvakrat toliko.
Ali — ali. Oče (častilcu svoje hčere): »Zdaj ste sc pa že dovolj dolgo pri nas smukali. Izberite si: ali hočete roko moje hčere ali — nogo njenega očeta,«
»Seveda mu je znano, zato tako vzkipi, kadar kdo kaj omeni o zidanju cerkve. Tudi ga zelo jezi obljuba njegovega očeta, da jamči z vsem svojim imetjem, da bodo zvonovi zopet prišli v zvonik. — To je greh, kakor ravna sedaj Križnar in bogastvo mu ne bo prineslo blagoslova, prav gotovo ne!«
Zopet je nasial molk in Marko je nato rekel:
-Ce je tako, potem je slabo. Najboljše je, da se ne praskam, kjer me ne srbi, da se ne vtikam v stvar. Sovraštvo s sosedom ni prijetna stvar.«
»Oh, ti si prav tak ničvrednež, že vem!« je vzkipel starec: nameravaš se poročiti s Križr.arjevo Gelo, ze vem, in ti je žal za lepi denar, da bi se vama izmuznil iz prstov.«
»Ježe,« je zakričal Marko, »da mi ne izpregovoris več kaj takega! Nisem grabežljivec in skopuh, to ve vsak otrok, za tako umazanega me nihče ne smatra. Ali se bom poročil s Križnarjevo Gelo, to vprašanje še davno ni rešeno. In ako se bom poročil z njo, mi ni niti najmanj za njen denar. Celo ljubše bi mi bilo, da ne bi imela niti vinarja in bi stala pred menoj najbolj siromašna.«	.
»Zakaj pa si se tako nenadoma ustrasil zidanja
cerkve in se hočeš izmazati?«
»Ker se nočem spreti s svojim sosedom.«
»Haha, se že razumem. Ne gre za denar, ampak za dekle. Ne smeš se prepirati z očetom, če hoces imeti
hčer, kaj ne?«
»Jože, dovolj star sem, da si sam vladam, m se ne
^HaCtS-^dTSm te vendar, kaj ne? Za V89k Oholostjo, omahljivostjo, --ak-^b.m dejanjem tiči ženska. Že v raju je b.Io tako m bo yedno ostalo, tako.«
»Ali mi moreš očitati kako slabo dejanje?« se Je razjezil fant.
»Slabo dejanje baš ne. Toda slabost je to, strahot-petnoet, če se mož odtegne častnemu delu radi neumne goske, radi gladkega obraza.«
»Nimam nobene dolžnosti in tudi ne zmožnosti za delo, ki ga ti hočeš.«
»Čigava dolžnost .je to, če ne tvoja? In zmožnost za tako podjetje ima vsak, ki ima pogum in moč... Toda o tebi sem se motil, ti nisi mož, ti si slabič, pfuj! — Sedaj pa glej, da mi izgineš izpred oči, nočem te več videti tu gori na Črni steni — pojdi!«
S temi, jezno izgovorjenimi besedami, je sunil starec fanta tako močno, da je zletel po strmini nazaj. Tedaj je zgrabila Marka jeza. Vzel je puško z rame in je nameril proti starcu, a jo takoj zopet odmaknil ter rekel:
»Ce ne bi spoštoval tvojih sivih las, ne vem, kaj
bi naredil.«	, , .. , ,
»Kaj bi storil fant? Le poskusi,« je zakričal starec in se skril za grm; »takega slabiča, kot si ti, se Skob-iev Jože še dolgo ne boji. In le hitro izgini navzdol, sicer bom streljal, — pojdi!«
Jože je nameril puško skozi grm in napel petelina Kdo ve, ali ne bi bil ta napol nori starec v svoji strasti zmožen sprožiti puško proti človeku? — Marku ni preosialo drugega, kot da se je vrnil. Ko je stal ob vznožju stene pri kapelici, ga je prevzel občutek globokega sramu in ponižanja. Ali ni bil v resnici tak slabič kot ga je označil slarec? Toda kaj naj bi storil? S starcem se vendar ni mogel pretepali tam gori na steni. Da bi se pa pustil prisiliti k naspametnemu zidanju cerkve, bi bilo še bolj poniževalno. Ali je » stvar res tako nespametna? Ali je kaka stvar lepša, M f)C?iMi Cfidsffl ta fej® tež&vjž že tako velike?
Umetnost lepa postati in ostati
bo uspela vso'temu dekletu, ieui i i moškemu, proizvajajo ih> receptih, preizkušenih skozi 32
PROTI V*KM KOŽNIM NAPAKAM
Fellerjova kavkaška .Elsa" pornada /.a obraz in k nio varuje, obnavlja ter pomlajuje hrapav«, razpokano iu lukn ičavo kožo obraza, vratu in rok. Odstranjuje sojedce, lišaje, njeno brzo delovanje proti solnčnim pegam naravnost iznenadl. Najbolje zava-rui« pre I posledicami vetra, vlaje, prahu in pare. En lonček 12 Din.
MI.ADKNI6K0 SVEJi tJi ZDRAV IZ(iLKl) daje FeUerjevo „Elsa" lili-jino mleko. Steklenica Din 13do 2.'.
ako rabi spodaj navedene preparate, kateri se let, ter so radi tega popolnoma neškodljivi:
ZA NEGO LAS, 7a njačenje in pospeševanje bujnejše rasti las, za sprefavauje prhljaja, izpadanja las in prerane csivelosti se uporablja Fellerjt-va jakn .Elsa" pomada za rast las (Tanohiua pomada). Obdrži lase mehke in gilike. En lonček Piu l'J. Nadalso ..Elsa" iganjo za lase kr»'pl. osvoJuj. ter prehranjuje !*><>, Diu
i V. t'K V VIK l VS IN Ol.iVK po-
lii«-:- ::<.> *V.*rj«v nrijetn.v. V*. .5*0« a«" J-isjuapov« tšxl< U> u-
■].■:<:,)".'r:, K '.	P-n i do A\
Po poŠti ia poizkus dva loučk* <■■:; »t. po ** ami-VJI .' «' K.'.«-« «»*oj«ino iu pošlntuo Dm 40, samo a o »o d«oar p-.-.U * * >>>rvi- te- .v	ja:* poštnina Din 10 več.
Fellerjev« ,.Kis»" uit* lepot* i* iir»"u V si-. . ■ ■ biuo. NsiMjtko«« cliosrinovo, boraksovo, kalranovo ter ElM-miio sa	ui!t,. j	isb;rv> Din K. N.rroMta točno na:
EUGEN V. FELLER. Smbkj Donja. Elsatrg št. 16, Hrvatska.
J»OZ0«!
200 moških oblek
I« prvovrstnega češkega sukua razprodam skoraj za polovično ceno po
POZOR!
Prodn n ie vril »d 3. do 31. decembra IOJS.
Din 300"— in 600'-
Po neverjetno uitkih cenah se bodo prodajali tudi \>i drugi konfekcijski izdelki kakor: deške in fantovske obleke, raglanl, površniki, zimski suknjiči, usnjati suknjiči, dežni plošči ild.
Konfekcijska industrija Josip IvančiC Dunajska cesta štev. 7 N« zamudita ugodne prilike!
Kmetje Pozor!
Za Vas, Vate otroke in Vaše poste!
Od 1, decembra pa do danes smo prodali že čez 300 parov čevljev po ceni, kakor smo to v prejšnji š evilki tega Usta objavili.
PavpralUite tiate, kateri so že čcvhe kupili, kakšen je {evelj, kakšna ca na in bu-le illiall od itjlh le upravičeno pohvalo.
Ta ugodnost trafa samo ie tO dni.
Na skladišču je še okoli 2.000 parov takih fevliev in sicer:
Fantovski fevtji ra?nih velikosti od Din 40—	do 150 —
Ženski čevlji „ oblik od Din 100—	naproi
Moški čevlji , oblik od Din 130"—	naprej
Posamezni pari lenskik čevljev od Din 60 —	naprej
Posamezni pari moških čevljev od Din 80 —	naprej
moMK
Izven tega Vam nudimo naše ostale vrste čevljev <V« n*U« kot do sodaj, ter se o nisM cani in zelo ItvaMtoN sarai prepričajte.
Povrh pa dobi vsak kupec
Detajlna prodala
Dunajska cesta 23
po 3 pare gumi in paste za Čevlje ali kaj podobnega v vrednosti od Din 15- do Din 20-—.
tovarne C \RL POLLAK d. d.
na dvorii&i
Ljubljana.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja u enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijska po-trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSčejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov nli vajencev in narobe
Dponadstropna hiša Služkinjo
naprodaj z vsemi go-spo lar-kiini poslopji, 3 or.ile zemlje, 10 minul 0(i tarne cerkve,šole in zel. postaje. Cena Din 100.100'—. — Naslov v upravi pod štev. 12172.
MizsrsTiega uajgnca,
poštenih staršev, sprejme Franc Mikuš, Notranje Gorice 66, pošta Brezovica.
Hlapca,'Pt s"»-
-- rega iščem za
ljubljansko okolico. Nn-slov pove uprava .Domoljuba" pod št. 12177.
Miinapia, ga
-I—! inp >štene^a
z daljšo prakso na valčke, sprejme tvrdka
„Z0RA". d. z o z., Črnomelj.
Elutotramotop »«.,
————— pro laj! 8 konjskih sit, 220 napetost, 1220 zantljejev. Več se poizve pri ključavničarskem mojstru Oregorinu v St. Vidu nad Ljubljano
HotfaShi vajenec
sesprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Adamič, Mala Račna. poita Grosuplje
Posredovalnica
O G K 1 N c Ljubljana, Miklošičeva 28, (nasproti sodi'-ča| oidaja in preskrbu;e službe služkinjam. natakaricam, kuharicam. — Za odgovor dvodinarska znamka.
kise dobro razume na gospodinjstvo in polje, delstvo tur je pošlem, pametna in n.arljivater ludi lepega obnašanja, sprejmem proti dobri plači, hrani in stanovanju. — Anton Pogorele, posestnik in iu. pan. Struge, Dol.
Prodam:, »•""»■o-
lor komplet.
in števec Din 37i»j — ; Slamoreznica (ii'l«zno stnjalo). Din .Wj —; Mlatilnica z reto in tre-shIi m. Din 3000' - : Kozolec, 7 oken, s plt-ščem, opeko krit. I)in2n00—; Skeden j s <visli in Jupo, slamo krito, Din &> (V.; Krava s teletom, dobra ni ekarica. Din 3000"—; -h orala lepega sadnega vrta z njivco, lepo, opeko krito gospodarsko stavbo, primerno za preureditev v hišo delavca in obrtnika. Najlepša lega v vasi blizu tovarn in mesta Din 30000-—. Ponudbe na Josip Marinko, Dobrova pri l.juhlj iD .
Hrfluo |,n"'am v<|pii
pomanjkanji
krme, katera l,o -redi januarja tretjičteletih. Ivan Štrukelj Pržanj šlev. 2., p. št. Vid n. Lj.
l/jdrt« dihurje in pot-"Ul he kupuje !.rd-ia DragoSchwal>. Ljubljana.
Tia^otfe za CEitje
veže, cementne r.'»i, nagrobne spomenike, stopnice, kra-no delo nudi: Cementarna Go-slinčar, Pešala, p. Dol pri Ljubljani.
Francoska linija • French Line
Cie. Gle. Transatfanttqae
Za Sererno Ameriko iu kauado najve ji in
najlepši brzoparniki. Harre—>'ewyork samo S '/j Jez morje. V Juino Ameriko. Argoatino, Chile, L"ru)tu»r ti	vsak teden iz H»vre,,
JL
Bordetni in Mar-ilij«' Cie. Chargeur^ R^«Bfa,
Sad-Atl»ntique, TraasporlJ M»rilim«>'„ Iivritna hrana, iiboral poslreiba. vino l-'«2"
plačuo. Vsa pojasnila liaje brei-plačno zastopnik
I m KflflKER, Ljubljana Kolodw:ski Irtka 3'
Kaho a« »nebim nai-wf>mo*» ?
To skrbi polno vprašanje, ki zveni kol težak vzdih, se izvija iz pr9 tisoč in lisočev. Saj jc vendar živčna slabost najrazširjenejša bolezen sedanjega kulturnega sveta, skoroda bi jo lahko označili kot kulturna bolezen. Dražljiva slabost živčnega sistema je vedno pogostejša, težak boj za obstanek in posest vedno strašnejši in ostrejši. Kako različno se razkriva bolezen! Navadni glavobol do divjega enostrunskega in obojestranskega trganja, opešanje spomina, otežkočenje mišljenju, razdraže-nost, nejevolja, nerazpoloženost, prisilne misli, omotica, nesposobnost za duševno in telesno delo, muke prečutih noči, strah pred ljudmi, bojazen pred vsakim in vsem, pred odločitvijo za najenostavnejša opravila vsakdanjega življenja, nesposobnost za hojo in stojo i. t. d. Čustva bojazni lahko postanejo naravnost strašna. »Jaz duševno ne najdem
nikakega miru,
_______________ misli se mi pode vprek po glavi«, (ako tožijo mnogi. Razglabljanje, površnost v službi, negotovost v govorjenju, pomanjkljivost v pisanju, tresenje udov, črevesne, želodčne, prebavljalne težave, zaprtost, zbadanje in trganje v udih, zastajanje in valovanje krvi, vedno inrzle noge, utripanje srca, tesnobnost in pomanjkanje sape, nervozno drhtenje, mrzlični pojavi, hitro zardevanje in obledevanje itd.
Al» le mogoča pomožl
Ce hočemo živčno slabost z vsemi njenimi oblikami zaustaviti, moramo v prvi vrsti utrditi lastno voljo. Pomanjkanje energije in volje pri živčno bolnem tvori glavni vzrok za neusjx'he v življenju.
Odprimo oči I
Vedno opazujemo eksistence, ki so nasedle, ker so se udale brez volje v svojo žalostno usodo. Slab in omahujoč značaj je podoben vetrnici, ki je izpostavljena milosti vsakega vetriča. Marsikaj sc živčno bolnim ponuja kot zdravilo, in priznati moramo, da meji že marsikaj na zlorabo, in vendar so pota, ki peljejo k zdravju.
Ne bodite nehvaležni
napram naravi, ki nam, čeprav po ovinku znanstveno očiščujoče roke kemika, nudi sredstva, ki so v resnici vredna pozornosti in koristna, ker dajejo moč in zdravijo. Tak dobrodejen dar narave predstavlja
pravi Kola-Lecithln.
Ta osvežuje, dviga delazmožnost in življensko silo, je najboljša hrana za živčevje in možgane, zboljšava kri, pomljajuje, prinaša veselje do življenja, občutek mladosti z njenim zdravjem in dejavnostjo, ki zajamčujeta uspeh in srečo. Kola-Lecithin varuje živce pred ohlapnostjo in jih napravi odporne proti vsem naporom. Kola-Lecithin privaja telesu one snovi v najčistejši obliki, iz katerih se tvorijo in obnavljajo vse telesne celice in živčne tkanine.	. ...
Mnogi zdravniki,
med njimi najznamenitejši raziskovalci in vseučiliški profesorji, so sijajno ocenili in priporočili Kola-Lecithin. Zahtevajte
brezplačno poskužmo
iu zelo zanimivi, poučujoči spis o živcih. Pošljem Vam oboje takoj Iranko, prosto carine iu
popolnoma brezplačno
Berite ta spis, iz njega boste spoznali, da za vsako nevarno boleznijo stoji kot pripravi ajoč vzrok oslabelost telesne moči. Kola-Lecithin zvišiuc moč. Prišli bodete do prepričan a da je v resnici mogoče življenje podaljšali, bolezni preprečevati, bolne oXvljX oslabele ojačiti, omahujoče naprav/ti močne in nesrečnim vrniti srečo!
Treba le samo hotetil
Pravo spoznanje nevarnosti vpliva pomirjajoče na razpoloženje, če moremo obenem spoznati po.r ki zmagoslavno odvedejo iz te nevarnosti.
Ernst Pasternack, Berlin, S. 0., Michaelkirchplatz 13. Abt: 317
Družinska pratika za leto 1929 je še v zalogi!
duh ust
je zoprn. >.'i!,j<j t-lalje barve kvarijo najicjši Sna hibi odstranito pri enkratni vporabi krasno osvtžujoči Chlotodont-pasie. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine^. posebno pri vjtorabi zobčaste ščetke, ker ista Cisti zob« tudi rta njih stranicah, Unili ostanki jedi med zobmi, ki! povzročajo neprijeten duh u«t, se s tem temeljit«! odstranijo. Poskufcite najprej z ntalo tubo. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehko ščetke), za gosgoddj (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro«, zeknom ornolu z napltom Chlorodont. Dobiva eo povsod. —- Lco-VVerLe A. C., proizvodnja iu zastopstTOf! za Jugoslaviji!: Tvornico Zlatorog, Maribor.
RESTAVRACIJA ..UURPANSKI DVOR"
vabi vse oSč-instvo z dežele, preč. duhovščino, vsa kmetsko ljudstvo in mamice s košarami, da ja obijčejo ob priliki prihoda in opravkov v Ljubljani, v največjem številu. Točijo se izborna, samo erist« na vina. Izvrstna domača in primorska kuhinja, ter hitra postrežba. Najnižje cene! Za razne sc« stanke so sobe in dvorane brezplačno na razpolago! Zahtevajte kosilo za 10 Din. Se uljndno priporoča! Ljubljana, na vogalu Miklošičeve ceste,
Hajpopolnejj'
ST0EWER
šivalni stroji
i« Šivilje, krojača ia čevljarje ter za
vsak dom. Preden ti nabavit« ■troj, oglejte ai to izrednoat pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 6/1« Brezplačen p cule 15 letno Jamslvo.
Razprodaja I
Najcenejša božična darila! Ker se plašči in obleko popolnoma razprodajo, sc od 1. dec. do 1. febr.
vsak plašč proda 100 Din etneje. V zalogi so plašči, moderni in temni, ženski in moški šlofl.
30% popusta
samo v trgovini
Marije Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 26.
i pecivo
^ Adria Adria Adrla Adrla
Kdor
biti postrežen z dobrim blagom
naj pride ali piše
po sukno ali knmgarn za moške in ženske oblek«, parhet, flanele, kambrlk, rute, odeje itd. v znanO in zanesljivo trgovino
R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU"
Ljubljana, lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu 60 let
--------=a
2'