MILAN KAJIČ, poveljnik Gasilske zveze Sevnica: »Na nivoju občine bo potrebno usposobiti ljudi za ocenjevanje nevarnosti plazov.« 1 Pogovor, str. 3 JANEZ KRANJC, clan UO ZDUS Slovenije: »Nedopustno in nehu- mano je namreč, da za- varovalnice prevzemajo vlogo medicinske stro- ke.« Iz naših krajev, str. 7 VLASTAMOŠKON, sekretarka Društva gluhih in naglušnih Posavja: »Položaj gluhih in naglušnih oseb se po- slabšuje iz leta v leto.« Panorama, str. 8 NINA MANDL, plavalka in triatlonka: >Rada bi se enkrat preizkusila tudi na slovitem triatlonu Ironman na Havajih.« Sport, str. 12 01 POSAVS Kl §"¦" TT bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto IX, št. 96, četrtek, 8.9.05,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Posledice neurja v Posavju 3 Pogovor: Milan Kajič 4 Začetek šolskega leta v Posavju 7 Drugo srečanje posavskih upokojencev 8 Posavski štrikeraj 9 Viteške igre na gradu v Sevnici 10 Iz občine Krško 11 Izobčine Sevnica 12 Pogovor z Nino Mandl 13 Akcija: eüoa IŠPORTNIK PGSAVJA 16 Zaključek "štriklige" v Brežicah POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM /Vr reklamni / N D STUDIO |(POSLOVNA PROMOCIJSKA DARILA Sltotlsk Tompotisk Toplotnitisk Slrojnovezenie CHŽ.31. 8270KRŠKO W:071903 780 tm* op.sturfoOaoUwt ZAČELO SE JE ZNOVA - Ze teden dni je na nasih cestah in ulicah ponovno bolj iivahno, posebne pozornosti pa so seveda deležni mali solarji, ki se z rumenimi rutkami okoli vratu navajajo na vsakodnevno pot do svoje sole in nazaj. Po podatkih, ki smo jih zbrali v posavskih osnovnih solan, je vanje v šolskem letu 2005/06 prvič vstopilo 634 prvosolk in prvosolcev, kar je 52 več kot lani. Foto: Jože Macur Odpravljanje posledic neurja Intervenes ska dela zaključena, na vrsti večji projekti Komisiji za oceno in popis škode po neurju v sevniški in krški obdni sta pred dnevi zakljudli z zbiranjem prijav škode in jo ocenili. V sevniški občini škoda zna- ša okoli tri milijarde, v krški občini pa 2,2 milijardi tolarjev. Stroške, ki so jih imele reševalne in tehnične ekipe pri najnujnejšem odpravljanju posledic, sta oba občinska sveta zagotovila s prerazporeditvijo sredstev znotraj občinskih proračunov. Dvotedenski akciji, s pomočjo katere se je življenje na prizadetih območ- jih vsaj make vrnilo v normalne tirnice, bo sledilo dolgotrajnejse obdobje obnove, ki bo zahtevala pro- jektno dokumentacijo, predvsem pa veliko denarja. V Sevnici za okoli tri milijarde škode... Po zbranih podatkih 2. sep- tembra v sevniški občini po dokončnem popisu škoda znaša okrog tri milijarde to- larjev, od tega na lokalnih cestah za eno milijardo to- larjev, na javnih poteh za 571 milijonov, na dovoznih po- teh za 72 milijonov, na gozd- nih cestah za 71 milijonov, na plazovih na kmetijskih površi- nah za 710 milijonov, na ob- jektih in osnovnih sredstvih za 291 milijonov, na plazo- vih pri objektih za 72 milijo- nov in na objektih komunale za 25 mlijonov tolarjev ško- de. V popis ni vključena Sko- da na objektih v lasti driave, kot so vodotoki, drzavne ce- ste in železniško omrežje. Po končanem popisu je komisija poročilo predala krški izpo- stavi Uprave za obrambo, ki bo nadaljevala s postopki. Kot je na tiskovni konferen- ci konec avgusta poudaril žu- pan Občine Sevnica Kristijan nadaijevanje na 2. strani iSeCOM* p.p. 26S, 8270, Kriko ™'UP »08014 44 Tel.: 07 488 0l 70, Fax: ...73, scconi.krsko@siol.ncl, www.oknainviate.coni Dimnikarstvo Ana Jelančič s.p^j Tel.: 07 816 20 60 Obveščamo vse uporabnike dimnikarskih storitev, da so po pošti prejeli plan dela za kurilno sezono 2005/06, in priporočamo, da si ga shranijo! Zdravstvo v Posavju V Krškem ne bodo več čakali ministra Mogočna stavba leta 2002 dograjenega zdravstvenega doma Krško, ki je krške in slovenske davkoplačeval- ce stal okoli 1,3 milijarde tolarjev, nudi streho in vse potrebno udobje zaposlenim v javnem zavodu, poleg njih pa tudi vse več zasebnikom. Krški občinski svet je namreč že lani sprejel odločitev, da morajo ti po pri- dobljeni koncesiji opravljati svoje storitve izključno v zgradbi novega doma. Ker minister Bručan kljub ob- Ijubam še vedno ni izdal odločitve o mreži primarnega zdravstva v državi, med krškimi zdravstvenimi delav- ci pa je vse več zanimanja za zasebništvo, so svetniki na izredni seji 1. septembra odločili, da sprostijo do- slej veljavno omejitev, po kateri delež zasebnikov v posamezni dejavnosti ne sme presegati 50 odstotkov. S tern pa so v Krškem že na široko odprli vrata mini- strovi napovedi, da bo zdravstvo na primarni ravni po- stopoma v celoti prešlo v zasebne roke. Več na 2. strani. ZfVetf v Posavju Načelnica UE Sevnica Zagorjanka Darja Drnovšek V prvih septembrskih dneh smo na novem delovnem me- stu obiskali tudi načelnico Upravne enote Sevnica Dar- jo Drnovšek. 0 prvih vtisih in ciljih v novi službi je po- vedala: »Počutim se zelo do- bro, ljudje so prijazni, upam, da bom kmalu lahko postala del njihove sredine, spozna- la njihovo klimo ter organiza- cijsko kulturo. Prizadevala si bom, da bomo dobro sodelo- vali. Upravno enoto želim vo- diti čim bolje, cilj je reali- zirati vse načrte, ki so si jih-------------- zaposleni postavili na začetku leta, mogoče se bo še kaj doda- lo, v ospredju pa je sicer reorganizacija, kateri je namenjena vsa naša pozornost.« T.G. Alisteostali brez Posavskega obzornika? Pred vami je že četrta šte- vilka Posavskega obzorni- ka v časopisni oblrki. Ker tu in tam še vedno izvemo, da kateri izmed domov v obči- nah Sevnica, Krško in Breži- ce ostane brez Posavskega obzornika, občane prosimo, da v takem primeru zanj povprašajo pri svojem poš- tarju oziroma nam javijo na telefon 07 49 05 780, da bomo lahko to sporočili Poš- ti Slovenije. Vsake številke časopisa namreč natisnemo več kot 23.000 izvodov, kar je več, kot je vseh gospo- dinjstev, zato ni razloga, da bi katerikoli dom ostal brez njega. Podjetja in organiza- cije ter vse tiste, ki živijo izven Posavja, pa vabimo, da časopis naročijo z na- ročilnico, ki jo objavljamo na 15. strani. Plačali boste samo stroške pošiljanja. Urednistvo H AKTUALNO Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 Intervencijska dela zaključena, na vrsti večji projekti n^oev^s ? «mm Jane, pa na računu Občine še vedno ni 20 milijonov, ki jih je odobrila vlada, prav tako se boji, da bo driava prepo- časi sodelovala pri odprav- Ijanju posledic. Po njegovem mnenju bi vlada sredstva, namenjena za odpravlja- nje posledic, morala nakaza- ti Občinam, ki bi po njegovem mnenju hitreje in učinkovite- je pristopile k delu. Posamez- niki in podjetja so na poseben račun občine Sevnica do 5. av- gusta, torej štirinajst dni po neurju, skupno nakazali okrog devet milijonov tolarjev. Sevniški svetniki pa so na iz- redni seji 31. avgusta potrdili tudi predlog župana Kristija- na Janca, da se prerazporedi- jo sredstva s posameznih pro- računskih postavk za novo postavko za sanacijo škode po neurju v višini 100 milijo- nov tolarjev. Hkrati so se vsi svetniki tudi odpovedali sej- nini v korist prizadetim druži- nam v občini. ... v Krškem za dobri dve milijardi Po podatkih komisije za oce- no škode, ki jo vodi Rafael Ju- rečič, znaša škoda, ki jo je v občini Krško povzročilo avgu- stovsko neurje, približno 2,2 milijardi tolarjev. Na infra- strukturi, se pravi na cestah, vodovodih in kanalizaciji, je v 380 primerih nastalo za mili- jardo 306 milijonov tolarjev škode, na kmetijskih zem- Ijiščih je 247 plazov povzro- čilo za 750 milijonov tolar- jev škode, na stanovanjskih in gospodarskih objektih so občani posredovali 137 pri- jav škode, ki skupaj znaša 81 milijonov tolarjev, na premič- ninah pa 71 prijav, "vrednih" 64 milijonov tolarjev. Kar 36 plazov je večjih, zato pri nji- hovi sanaeiji pomagajo tudi geomehaniki. Ker je rok za prijavo škode potekel v pone- deljek žjutraj, se skupna šte- vilka najbrž ne bo več bistve- no spremenila. Ob tem se je nabralo še za 180 milijonov tolarjev inter- vencijskih stroškov, to je stro- škov civilne zaščite, prosto- voljnih in poklienih gasilcev, Kostakovih tehnično-reše- valnih delavcev in podobno, 72 milijonov tolarjev pa ter- ja nujna sanaeija nekaterih plazov in usadov na cestah. Ten skupno 252 milijonov je občinski svet Krško na izred- ni seji prejšnji četrtek, na- menjeni posledicam neurja, zagotovil s prerazporeditvijo proračunskih sredstev, s kate- ro so med drugim za 212 mi- lijonov tolarjev zmanjšali le- tošnje občinske naložbe. Župan Franc Bogovič je po- hvalil reševalne in tehnič- ne ekipe, ki so sodelovale v dvotedenskem odpravljanju posledic neurja, ter napove- dal, da bo Občina Krško do 20. septembra pripravila sa- nacijski program, na podlagi katerega naj bi svojo pomoč za popravilo škode prispevala tudi država. Dr. Mihael Ribičič iz državne komisije za velike plazove poudarja, da je naj- bolje čim več plazov sanirati takoj. Namestnik poveljnika Civilne zaščite v občini Krško Franc Pavlin pa opozarja, da je veliko objektov postavlje- nih na povsem neprimemih območjih in neprimerno za- varovanih pred plazovi, zato takšnih napak v bodoče ne bi smeli ponavljati. Občinski svetniki in svetnice so se sicer soglasno odpove- dali avgustovski sejnini (skup- no znaša približno tri milijone tolarjev) in jo namenili v ne- urju prizadetim družinam. Na računu, na katerem se zbira pomoč za občino Krško, se je v začetku tedna nabralo pre- ko šest milijonov tolarjev. Peter Pavlovič Lidija Petrišič Območna geodetska uprava Sevnica obvešča lastnike oziroma pridobitelje zemljišč, da bosta Geodetski zavod Slovenije, na delu območja katastrske občine Lesko- vec ter Geodetski zavod Celje, na delu območja katastrske občine Krška vas, izvajala v mesecu septembru in oktobru 2005, novo katastrsko izmero - urejanje mej, za del nase- Ija Leskovec pri Krškem ter del naselja Krška vas in sicer Kr- ška vas - zahod. Postopek se bo izvajal v skladu z določili Zakona o evidenti- ranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Urad- ni list RS, št. 52/2000 in 87/2002 - SPZ). Sklep o uvedbi postopka in grafični prikaz je objavljen na oglasni deski Geodetske pisarne v Krškem, Cesta krških žr- tev 15 in Geodetske pisarne v Brežicah, Trg izgnancev 16 ter Upravne enote Krško, Krajevne skupnosti Leskovec pri Kr- škem in Krajevne skupnosti Krška vas. Lastnike oziroma pridobitelje zemtjisc seznanjamo: • da bodo na mejne obravnave osebno vabljeni na osnovi po- datkov o lastnikih y Zemljiški knjigi, • da lahko dobijo vsa dodatna pojasnila v zvezi z mejno obra- vnavo na Geodetskem zavodu Slovenije ali ob izvedbi mejne obravnave, • da so dolini strokovnjakom Geodetskega zavoda dovoliti do- stop na svoja zemljišča ter • da mejnih znamenj, postavljenih na mejni obravnavi, ni do- voljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati. Lastnike oziroma pridobitelje zemljisc pozivamo: • da v primeru odsotnosti uredijo vse potrebno v zvezi z more- bitnim zastopanjem svojih interesov na mejni obravnavi in • da še pred zamejničenjem mej na mejni obravnavi oastijo in označijo potek mej v naravi. Vodja območne geodetske uprave Sevnica: Roman Novsak Zdravstvo v Posavju Zdravnikom odprta vrata v zasebništvo S četrtkovim sklepom krškega občinskega sveta je v občini Krško odpravljena ome- jitev glede podeljevanja koncesij na primarni ravni zdravstva, ki je določala, da se lahko koncesije podeli največ polovici izvajalcem v posamezni dejavnosti. V breži- ški občini je podobna omejitev se v veljavi, v občini Sevnica pa ni obänskega pred- pisa, ki bi določat razmerje med "javnimi" in zasebnimi zdravniki. Skupno vsem trem občinam je predvsem dejstvo, da je prošenj zdravnikov za koncesije čeda- Ije več, kar se ujema z napovedmi ministra za zdravje Andreja Bručana, da bo pri- marno zdravstvo - razen urgence - v celoti zasebno. Novi prosilei dosegli odpravo omejitve Prelomno odločitev obänske- ga sveta Krško je "sprovoci- ralo" dejstvo, da ministrstvo za zdravje kljub obljubi mi- nistra Andreja Bručana še ni sprejelo mreže primarne- ga zdravstva v državi, s ka- tero bi določili, pod kakšnimi pogoji se podeljujejo konce- sije, pa tudi novi prosilci za koncesije, predvsem tisti, ki bi v primeru ugodno reše- ne vloge presegli lani spreje- to omejitev. Konkretno gre za ortodonta, otroškega zoboz- draynika in dve patronažni sestri, ki jim lanski sklep one- mogoča pridobitev koncesije, koncesijo pa želi tudi po en zdravnik v splošni medicini, pediatriji in zobozdravstvu za odrasle. Patronažni sestri Polonca Umek in Polonca Ra- dej sta zavoljo tega, pred- vsem pa dejstva, da se rok za prijavo na razpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje za sklepanje novih pogodb za izvajanje zdravstvene de- javnosti izteče 9. septembra, na krški občinski svet naslovi- li pobudo za ponovno preu- čitev omenjene omejitve. V občini Krško je bilo do sedaj sicer pet zasebnikov v splošni medicini, pet v patronaži, po dva v zobozdravstvu za odra- sle in za otroke ter po eden v ortodontski, ginekološki in fi- zioterapevtski dejavnosti. Vodja oddelka za družbe- ne dejavnosti na Občini Kr- ško Jadranka Gabrič pravi, da je nesmiselno ob vsaki novi prošnji za koncesijo spraševa- ti občinski svet, do katerega odstotka zasebnih zdravnikov v dejavnosti še lahko "popu- stijo". Ob tem poudarja, da se bo še naprej o vsaki kon: kretni vlogi za koncesijo upoš- tevalo stališče Zdravstvenega doma Krško, na koncu pa tudi soglasje ministrstva za zdrav- je, tako da še vedno obstaja možnost, da se kakšna konce- sija ne podeli. Direktor krške- ga Zdravstvenega doma Ru- dolf Ladika prav tako meni, da je bolj kot "procentualna" omejitev pomembno upošte- vanje ostalih pogojev za pri- dobitev koncesije. V skladu z njimi morajo koncesionar- ji še naprej uporabljati pros- tore in opremo Zdravstvenega doma in za ta namen plače- vati ustrezno najemnino ter sodelovati pri nujni medicin- ski pomoči, dežurni službi, zdravstveno-vzgojnih in pre- ventivnih programih. Čedalje več jih želi "na svoje" Brežiški občinski svet je pro- gram podeljevanja koncesij v zdravstvu sprejel leta 2003, s katerim je prav tako določil 50-odstotno mejo v posamez- ni dejavnosti. Doslej so pode- lili tri koncesije v splošni me- dicini, štiri v zobozdravstvu (kar je več kot polovica vseh v dejavnosti) ter po eno v pe- diatriji in patronaži. Po bese- dah vodje oddelka za druž- bene dejavnosti na Občini Brežice Anice Hribar trenut- no rešujejo po dve prošnji za koncesijo v splošni medicini in v patronaži, ki bosta najbrž ugodno rešeni, saj je "v kvo- ti" zanju še prostor, prošnjo za koncesijo v zobozdravstvu pa bodo zaradi že prekorače- ne omejitve najbri morali za- vrniti. 0 odpravi omejitve pa na Občini zaenkrat še ne raz- mišljajo, pravi Hribarjeva. V sevniški občini občinskega predpisa, ki bi določal, kolik- šen delež zdravnikov je lahko zasebnih, nimajo, zato proš- nje za koncesije rešujejo v soglasju s sevniškim Zdrav- stvenim domom, pravi vodja oddelka za družbene dejav- nosti na Občini Sevnica Dar- ja Lekše. Pri tem postavlja- jo podobne pogoje kot v krški občini (opravljanje dejav- nosti v javnem zavodu, so- delovanje pri dežurni služ- bi, nujni medicinski pomoči in podobno). Skupaj z novimi koncesionarji bo v kratkem v zasebništvu pet zobozdrav- nikov (v okviru Zdravstvene- ga doma Sevnica ostane le še eden), trije zdravniki splošne medicine, dve patronažni se- stri in ena fizioterapevtka.V zadnjih mesecih beležijo po- rast vlog za koncesije, letos so, denimo, podelili dve v zo- bozdravstvu in dve v patro- naži, rešujejo pa še eno vlo- go za koncesijo na področju splošne medicine. Uskladiti zasebno in javno Cilj ministra Bručan, da se primarno zdravstvo z izje- mo nujne medicinske pomi- či v celoti privatizira, se tako polagoma, a nezadržno ures- ničuje tudi v Posavju. 0 po- zitivnih in negativnih vidi- kih tega trenda je bilo in bo še veliko povedanega. Direk- tor Zdravstvenega doma Kr- ško Rudolf Ladika poudarja, da bolniki ne bi smeli čuti- ti razlike med javnim in za- sebnim zdravnikom, zdrav- stvene domove pa se mu zdi pomembno ohraniti zato, da imamo vse zdravstvene sto- ritve in kvalitetno oskrbo na enem mestu. Glavna medicin- ska sestra v sevniškem Zdrav- stvenem domu Vladka Tomšič pa opozarja na nujnost koor- dinacije med zasebnim in jav- nim zdravstvom, saj se sicer lahko zgodi, da nam zobobo- la v petek popoldne, denimo, ne bo imel kdo pozdraviti. Peter Pavlovič Vladka Tomšič, glavna medicinska sestra v sevniškem Zdravstvenem domu Dr. Rudolf Ladika, direktor Zdravstvenega doma Krško V kontekst razprave o javnem in zasebnem zdravstvu sodi tudi lekarniška dejavnost. V občini Brežice smatrajo, da javna Lekarna Brežice z izpostavami na Bizeljskem, v Ter- mah Čatež in v Trnju zadostno pokriva področje občine, zato koncesij zasebnikom ne nameravajo podeljevati. V kr- ški občini ima javna Lekarna Krško izpostavo tudi v Kosta- njevici na Krki, na Senovem je izpostava javne Lekarne Sev- nica, na Vidmu pa zasebna lekarna, s ämer je obcina prav tako zadostno pokrita. Podobno je v občini Sevnica, kjer ima Lekarna Sevnica izpostavo na Krmelju, v Sevnici pa de- luje tudi zasebna lekarna. IHFORMACUSKO NKlift NKNUINt POSAVJE into ANKETA Da se_bo zdravstvo vsaj na primarni ravni v celoti priva- tiziralo, je vse bolj odtno dejstvo. Kaj o tem menijo Po- savke in Posavci ter kakšne so njihove izkušnje z zdrav- niki - zasebniki? Marija Župevc iz Krškega: "Preprosto povedano lahko povem iz svojih izkušenj, če imaš denar, prides do katere- ga koli zdravnika. Jaz imam težave z nogami in v kolikor bi šla na pregled kot samoplač- nik, bi bila na vrsti že nastednji dan, z napo- tnico pa bom morala čakati pol leta, in to ne glede na to, da plačujem dodatno zdravstve- no zavarovanje. In takšne čakalne dobe so pri kakšnih hujših boleznih lahko tudi usodne. Si- cer imam za osebnega zdravnika izbranega zasebnega zdravnika in sem zadovoljna." Smilja Radi iz Sevnice »S privatizacijo zdravstva se ne strinjam. Če se že mora privatizirati, se naj največ do tretjine. Privatizacija v večjem obsegu bi na- mreč privedla do tega, da socialno ogrpže- ni ter brezposelni dejansko ne bi imeli toliko možnosti uporabe hitrih in kvalitetnih zdrav- stvenih storitev. Kajti za zasebno zdravljenje je potrebno imeti denar. Sama sem bila že pri ----------—¦------------ zasebnem zobozdravniku, vendar sem tarn morala plačati prav vse zobozdravstvene storitve, zato to zame predstavlja samo alternativo, ki se je bom poslužila le v redkih, iz- jemnih primerih.« Marica Založntk 080 13 43 F: 07 J4 6o 322, E: prodaja@trimo.si, I: www.trimo.si, www.trimoform.com f 50 letna življenjska doba Praznik Krajevne skupnosti Gora Nove pridobitve za vse generacije Krajanke in krajani Krajevne skupnosti Gora, ki je bila ob nedavnem neurju med najbolj prizadetimi kraji v Posavju, saj jim je dobesedno odneslo glavno cestno po- vezavo z občinskim središčem, so z nekaj pridobitvami v kraju obeležili praznik krajevne skupnosti. Tako so na osrednji krajevni prireditvi slovesno predali v upo- rabo novozgrajeno športno igrišče ter prizidek večnamenskega doma, teden dni kasneje pa so na skakalnici v Spodnjih Dulah potekali tradicionalni skoki na umet- ni skakalnici. Nekdanji zaselek Gora pri Sv. Lovrencu, katerega prvo pis- no omembo zasledimo že leta 1290, je bil po drugi svetovni vojni preimenovan v naselje Gora, in je na 432 m nadmor- ske višine tudi središče istoi- menovane krajevne skupnosti, ki jo poleg naselja Gora tvo- rijo še zaselki Strmo Rebro, Straža pri Krškem, Dunaj, Se- nožete, Gunte, Cesta, Čretež, Spodnje Dule, Golek in Osre- dek. Po zadnjem popisu pre- bivalstva v letu 2002 v Krajev- ni skupnosti Gora živi skupno okoli 470 prebivalcev, ti >pa svoj krajevni praznik obele- žujejo ob svetem Lovrencu, ki goduje 10. avgusta in po kate- rem nosi ime tudi tamkajšnja cerkev, ki je sploh ena naj- starejših v občini Krško. V ro- manskem slogu je bila z glav- nim oltarjem zgrajena že v 17. stoletju, potem pa dogra- jena s stranskima oltarjema v 18., pravzaprav pa je bila pre- nove deležna v vsakem stolet- ju in tudi danes, ko so krajani poprijeli za delo in jo lansko jesen na novo prekrili, trenut- no pa potekajo dela na njeni osnovni ojačitvi, na obnovi te- meljev. Vendar pa to ni edina ne poso- dobitev ne pridobitev v kraju. Na osrednji prireditvi ob kra- jevnem prazniku so namreč odprli kar dve, in sicer sport- no igrišče in prizidek večna- menskega doma, kjer bodo dobili pogoje za delo tam- kajšnje Prosto- voljno gasilsko društvo in vr- sto aktivnih, v kraju in krajev- ni skupnosti delujočih dru- štev. Zato tudi ni zanemar- Ijiv podatek, da so krajan- ke in krajani za dvig kako- vosti življenja ne le prispevali svoja sredstva, temveč tudi po- prijeli za delo in samo pri ob- novi oziroma dograditvi več- namenskega doma vložili pre- ko 3.500 ur prostovoljnega dela, na Krajevni skupnosti pa so v investicijo vložili prav- zaprav tudi ves svoj krajevni proračun oziroma sredstva, ki jih prejme od Občine Krško za delovanje. Zaključek del na izgradnji športnega igrišča pa za pre- življanje prostega časa kaj- pak najbolj čakajo mladi, slu- žilo pa bo tudi za rekreacijo vseh generacij in za skupna druženja na prostem. Tudi ta investicija je potekala kar pet let, potrebno pa bo, še pravi predsednik Sveta KS Gora Loj- ze Kerin, marsikaj postoriti, v prvi vrsti slednjega ograditi z ograjo. Novi pridobitvi sta ob kulturnem programu, ki so ga oblikovali članice in člani Kul- turnega društva Sveti Lovrenc Gora, Vokalna skupina Valva- sor Krško, vokalni tercet Mo- nika, Andreja in Aleksandra ter Harmonikarski orkester iz Podbočja, predala v uporabo predsednik Krajevne skupno- sti in podžupanja Občine Kr- ško Ana Nuša Somrak. Vsi skupaj pa so se v nadaljeva- nju, dokler prireditve v po- znih večernih urah ni zmotil dež, poveselili ob zvokih an- sambla Kresničke. Vendar pa krajevnega praz- nika še niso zaključili, saj so teden dni kasneje na umet- ni skakalnici v Spodnjih Du- lah potekali še smučarski sko- ki za pokal Krajevne skupnosti Gora, zatem pa v vznožju ska- kalnice še zabavne kmečke igre, na katerih so se pomeri- li predstavniki vseh vasi v kra- jevni skupnosti, pa tudi iz so- sednjih krajevnih skupnosti. Bojana Mavsar Večnamenski dom na Gori Predsednik KS Gora Lojze Kerin in krška podžupanja Ana Nuša Somrak med otvoritvijo ;gr/ščo____________________ Prvi, a ne zadnji »muzgafest« Vaščani Velikega Mraševega v krajevni skupnosti Podbočje so se 2. septembra zbrali na prvem srečanju vaščanov, t.i. "muz- gafestu" (Muzga je nekdanje močvirje pod vasjo in tako re- koč drugo ime za kraj). Pri vaškem domu se je zbralo okoli 100 »Muzgarjev«, ki so jih celo noč zabavali številni vaški muzi- kantje in pevci. Vaščani so se spomnili tudi na okrogel ju- bilej vaške- ga mežnarja in zvonarja Raj- ka Jurečiča, se mu zahvali- li ter ga prese- netili z darilom. Organizator- ji srečanja so si zadali cilj, da "muza- fest" postane vsakoletna tra- dicionalna pri- reditev. P.P. Jubilant Rajko Jurečič (desno) z novim klobukom - darilom sovaščanov_________ Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 IZ NAŠIH KRAJEV H Drugo srečanje Pokrajinske zveze društev upokojencev v Brežicah Posavski upokojenci že premagali občinske meje "Nič ni lepšega kot prija- teljstvo, ki nas povezu- je ter bogati jesen našega življenja", pravijo po- savski upokojenci, ki so se 27. avgusta sestali na svojem drugem srečanju. V pred tremi leti ustanov- Ijeno pokrajinsko zvezo je vključenih trinajst dru- štev upokojencev iz po- savskih občin s skupno preko osem tisoč člani. Potem, ko se pred tremi leti v posavskih društvih upo- kojencev strnili vrste in se povezali v pokrajinsko zve- zo društev upokojencev Po- savja, so v lanskem letu na zadnjo soboto v mesecu av- gustu v Krškem organizira- li prvo pokrajinsko srečanje, ob letu pa drugo, ki je še ob večjem številu, kar s pre- ko tisoč udeleženci, poteka- lo 27. avgusta v Brežicah. Po besedah Ane Pajič, predsed- nice Pokrajinske zveze DU Posavja, je prav letno sre- čanje najbolj množično ob- iskana prireditev, ki jo v zve- zi organizirajo, poleg tega pa je med posavskimi upokojen- ci med najbolj razširjenimi udejstvovanji pohodništvo in športne dejavnosti, pa tudi zborovsko petje, kar so na srečanju tudi dokazali pevke in pevci zborov DU z Rake, Sevnice in Brežic, da so ne glede na leta še kako okret- ni, pa tudi Folkloma sküpina DU z Razborja pod Lisco. Gostitelj in pokrovitelj sre- čanja je bila tokrat Občina Brežice, slavnostni govornik pa župan Ivan Molan, ki je med drugim poudaril, da so upokojene generacije častno opravile delo: "Veliko vas je, ki ste nepo- grešljiva pomoč svojim otro- kom. Vključujete se v Uni- verzo za tretje življenjsko obdobje, kjer si pYidobi- vate nova znanja, da osta- jate v pretoku s sodobnim časom. Srečujemo vas v kul- turnih, športnih in huma- nitarnih društvih, v katerih niste samo nosilci dejavno- sti, ampak pogosto prevza- mete tudi vodstvene funkci- je. Najdemo vas v podjetjih kot cenjene svetovalce, pa tudi med občinskimi svetniki in poslanci, kar pomeni, da vsaka družba v vsakem času potrebuje tako mladost, sve- žino in energijo, kot tudi iz- kušnje in modrost srednjih let. To zavedanje in sožitje ni le pošteno do starejših, ki ste v svojem času gradili in ustvarjali kar sedanje ge- neracije nadgrajuje, temveč gre tudi za zdrave medseboj- ne odnose in prepotrebno medgeneracijsko solidarnost in korist vseh." Prisotne so med drugim po- zdravili in se pridružili do- brim željam tudi župan ob- čine Sevnica Kristijan Jane in krški župan Franc Bogovič ter gospodarski minister An- drej Vizjak, v imenu Društva izgnancev Slovenije je spre- govorila Jožica Stezinar, Anka Tominšek kot pred- stavnica Skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko za- varovanje ter Janez Kranjc iz Sevnice, clan Upravne- ga odbora Pokrajinske zveze DU Posavje in član UO Zve- ze Društev upokojencev Slo- venije. Slednji je v svojem govoru opozoril tudi na probleme, s katerimi se soočajo upo- kojenci: "Še naprej si bomo prizade- vali in nasprotovali vsem re- formam, ki bi nam kratile pravico do pokojnin, ki smo jih pridobili s poštenim de- lom. Prizadevali si bomo za vdovske pokojnine, ki naj bi jih vdoveli upokojenci preje- mali me glede na višino last- nih pokojnin, kar je usta- Ijena praksa v državah EU. Pomemben je tudi problem zdravstvenega zavarovanja. Nedopustno in nehumano -je namreč, da zavarovalnice prevzemajo vlogo medicin- ske stroke in si dovolijo odlo- čati o tern, kdo je upravičen do zdravljenja z zdravimi zdravili in kdo ne." Ob tern pa je Kranjc izrazil tudi ogor- čenje nad nerazumljivo ce- novno politiko domačih pro- izvajalcev zdravil. Slednja ne le da so ne glede na enak učinek zdravljenja cenov- no različne od istega proiz- vajalca, temveč so ta nepri- merno, tudi za enkrat dražja kot v tujini. Kranjc pa je izrazil zadovolj- stvo, da so se posavski upo- kojenci kot prvi v Sloveniji povezali v pokrajinsko zve- zo, pri tern pa tako kot pri vrsto drugih aktivnostih pre- jeli podporo treh občinah in njihovih vodstev. Sicer pa so poleg omenjenih nasto- pajočih pevskih zborov na drugem srečanju članov Po- krajinske zveze društev upo- kojencev Posavje kulturni program oblikovali še člani Kultumega društva iz Bre- stanice, Trio Planika in Tam- buraški orkester iz Artič, po uradnem delu pa ansambel Jerneja Kolarja. Bojana Mavsar Predsednica Zveze DU Posavja Ana Pajič Upokojence je pritegnil pester kulturni program. Folklorna skupina DU z Razborja pod Lisco Pevke in pevci DU Sevnica Orgle pojejo kot pred desetletji V cerkvi svetega Križa v Podbočju so poleti obnovili 96 let stare orgle, izdelane v delavnici bratov Mayer v avstrijskem Feldkirchu. Že večkrat popravljene orgle so končno dočakale prvo temeljito obnovo, ki je stala več kot pet milijonov tolarjev. Kot zatrjujeta župnik France Novak in organist Franci Černelič, so orgle ob- novljene tako kvalitetno in strokovno, da bodo igrale vsaj naslednjih 50 let. 24. maja leta 1909 posveče- ne orgle - cer- kev je bila zgra- jena leto prej so že pošteno pe- šale, pravi dol- goletni podboški organist Franci Černelič. Z žup- nikom Francetom Novakom sta se med dilemo, ali orgle obnoviti ali jih zamenjati, na podlagi strokov- nih mnenj, med drugim tudi ško- fijske komisije za orglarstvo, od- ločila za obno- vo. "Nenazadnje tako dobro ohra- njenih Mayerje- vih orgel v naši okolici ni veliko. V Kostanjevici in v Šentjerneju so jih že vrgli ven, na Raki in v Leskovcu so v bolj slabem stanju. Tako je prevla- dalo mnenje, da se jih splača ohraniti kot zgodovinsko glas- bilo," pravi Čemelič. Za obnovo omare sta Novak in Černelič izbrala restavrator- ja Francija Kavčiča iz Šentjo- šta nad Horjulom, ki je orglam povrnil nekdanji sijaj, same orgle pa je obnovil orglarski mojster Marjan Bukovsek iz okolice Medvod. Očistil je vseh 1700 piščali (najkrajša je dol- ga le dva centimetra, najdalj- ša pa kar pet metrov), lesene je zašcitil pred črvi, zamenjal dotrajan meh in mesičke in or- gle na koncu še uglasil. 13. ju- nija razstavljene orgle so prvič zapele že 30. julija, t. i. "ko- lavdacijo" (prevzem) so opra- vili 26. avgusta. "Njihov glas je takšen kot pred desetlet- ji in zagotovljeno je bilo, da bodo brez večjih popravil ig- rale vsaj 50 let," pravi Novak. Obnovljene orgle, ponos "kri- ževske" cerkve, bo 27. novem- bra blagoslovil ljubljanski nad- škof Alojz Uran. P. Pavlovič Mojster Bukovšek med čiščenjem piščali_______________________ Organist Černelič in župnik Novak sta vodila in nadzirala obnovo orgel.______________________________________ Paš KREDIT Od 16. avgusta do 31. oktobra 2005 Jtstnskl krtdlt Tudi za tlstt, kl nimajo odprttga oscbntga računa pri SKB bankl. Podrobn*ji# Infornwdj» In informativn» iw«eun» lahko dobit» v vtch poslovalnicah SKB bank« «II na jpl»tn»m n*i!ovu www.tkb.ntt ' Ci Vabilok sodelovanju Posavski obzornik spremija dogajanje v vseh treh posavskih ' obdnah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obvešcajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 Posavski štrikeraj piše: Amalija Molan ARGUMENTI Tale avgustovska ploha je pa res udarila po našem koncu. I Kaj takega še jaz ne pomnim, čeprav imam že preko šest- deset khžev in tudi vode sem vajena že od malega, saj smo v Vrbini že velikokrat plava- li. Enkrat so si nekateh naj- bolj zaskrbljeni po gorcah na Libni kadi za prašiče pripra- vili, za primer, če bi jih äs- to zalilo. Hudo je to, hudo. A slišim, da je še dobrih ljudi, ki v po- seben sklad za pomoč naka- zujejo. Tudi krški in sevniški politiki so sklenili pomagati, a so žrtve v naši najbolj se- verni občini spet krajšo po- tegnile, saj je sejnina krških svetnikov vsaj veliko več- ja, kot je sevniška, nesre- ča pa je menda nekaj manj- ša. Naš poštar Kor I pravi, da je ta nesreča za nekatere do- brodošla, ker imajo zdaj in še za nekaj let naprej dela, ko je toliko plazov, da so jih ko- maj prešteli. Jaz pa ne mo- rem verjeti, da bi kdo na tuji nesreči služil; je pa tudi sre- ča, da imamo strokovnjake, ki nas lahko rešijo take nad- loge. Zamislite si, da bi mo- rali čakati samo na Novomeš- čane in, bosnedaj, kakšne Ljubljančane. To bi šlo poča- si in da o cenah ne govorim. lato sem Korlu zabičala, naj mi o teh rečeh raje nikar več ne pravi. Ne le izkazana solidarnost in 1 pomoč, še nekaj dobrega je | prineslo to neurje. Vsaj za mesec dni je odložilo izbruhe političnih strasti tako med strankami kot med obänami. Čitam o tern, kaj mislijo ne- kateri v Brežicah in Krškem, kje naj bo takšno in drugač- no središče Posavja. Ampak jaz pravim, zakaj je naš na- rod preživel skozi stoletja? Zaradi kulture. In kdo je dal Slovencem več pomembnih mož, če ne Krško! Spomnite se samo Bohoriča in Dalmati- na, pa Valvasorja, ki je ph- šel sem res samo umret, a iz- bral je Krško! In danes? Kaj bi bila Ljubljana brez Cankarje- vega doma? Kakšno pa bi bila pokrajinska prestolnica brez spodobnega kulturnega hra- ma, vas vprašam. In te$a ima za zdaj samo Krško. Saj ne, da mi Brežice niso všeč. Tudi tarn imajo svoje argumente, ja. Nasa ta mla- da ne more prehvaliti, kako so jo maltretirali vgimnaziji, dajoje komaj zvozila, a zdaj ji v Ljubljani to prav pride. I Jaz grem po sobotnih naku- ; pih še vedno raje dol, saj je \ na tržnici bolj živahno kot v \ Krškem. Nekateri pa našteva- j jo tudi carino in mejo. Lepo \ vas prosim, zgradi beguncev j in tihotapcev naj bi imeli se- dei pokrajine? Zelo zanimiv argument sem \ slišala šele pred kratkim. • Kako bodo Brežice mestna j občina in sedež Cesarkoli, \ če še hotela nimajo, je te- j kla debQta v bifeju Pri vise- j čem lulčku. Sevnica ima vsaj j pol hotela, Brežičani pa so \ ga raje predelali za dacar- je in bankirje, kot da ti ne bi mogli najti kaj drugega, je \ bilo slišati od šanka, ko sva \ z nekdanjo sodelavko Ani- I co srebali jutranjo kavico. ; Ko sem včeraj zjutraj o tern \ povprašala vedno najbolj ob- \ veščenega Korla, se je naj- \ prej skrivnostno nasmehnil, | nato pa dejal: \ »Seveda, Amalija, prevagali j bodo posebni pogoji.« j «Kakšni le? Kaj pa bolnišnica, j pa srednje sole in celo civilno j letališče naj bi imeli!?" "Verjemi, to Brežicam dosta- tusa mestne občine ne bo po- \ magalo. Zakaj pa misliš, da v j Krškem kar naenkrat tako hi- j tijo prenavljati hotel?" j »Menda ne boš rekel, da bo j to odločilni pogoj?« \ «Ja, odloälni pogoj ne bo me- stni hotel sam po sebi, pal pa njegova posebna ponud- \ ba z mednarodnim artistič- nim programom ...« \ »Ne nori, Korl,« sem dejala, \ »same neumnosti ti gredo po glavi...« »Ti veš, Malči, da sem bit, ; preden sem gulil tole kolo in torbo, sedemnajst let na ladji in zato vem, kako po- membne so take inštitucije , za politike in poslovneže,« ni hotel odnehati Korl. »Tarn poteka mednarodna izmenja- \ va izkušenj in vzpostavlja- , jo se medsebojni odnosi kot nikjer drugje. In to bo potre- j bovala naša pokrajina...« j »Ne morem verjeti!" »He, he, Mala, kar verje- mi. Kaj več o tern bi ti lah- ko povedali tudi nekateri po- membni Brežičani, čeprav bi stavil, da tega seveda bolj iz svojega lokalpatrotizma kot iz strahu pred boljšimi pol- j ovicami za nič na svetu ne bi j priznali!« j Skušala sem ga prekiniti, a I ni in ni šlo. Šele, ko sem mu j ponudila pivo, se je nekoli- I ko ohladil in se še dolgo za- J dovoljno muzal kot otrok, ki j izda komaj zaupano mu skriv- \ nost. Sama pa sem si mislila: \ Glej ga, zlomka, morda pa bo \ res kaj na tern! Pri moških ni- | koli ne veš, saj imajo v politi- ki še vedno glavno besedo! Vas lepo pozdravljam do pri- hodnjič! Vaša Amalija - Malä. Odprli Slomškovo knjigarno V drugi polovici avgusta je Slomškova družba iz Mari- bora na Cesti krških žrtev 35 v Krškem odprla Slom- škovo knjigarno. Gre za hčerinsko knjigarno Mari- borske Slomškove knjigar- ne oziroma sploh za drugo knjigarno Slomškove druž- be. Po besedah direktorja družbe Branka Umeka že- lijo s svojo ponudbo, pred- vsem s cerkveno vsebino, zapolniti na tern področju praznino na območju med Celjem in Ljubljano. Poleg programa cerkvene litera- ture in darilnega programa za različne priložnosti, kot so.denimo krst, obhajilo, birma, poroka in podobno, pa je v knjigarni kotiček z liturgičnimi predmeti tudi za bogoslužje, od kelihov, križev do mašnih plaščev. Nove prostore je blago- slovil mariborski pomožni škof dr. Anton Stres. B.M. Krški župnik Ivan Lovše, cerkljanski župnik mag. Simon Onušič, Janko Ivančič, kaplan v Sevnici, in pater Roman Motoren Sršeni pri Sršenovih Tole velikansko sršenje gnezdo smo ujeli v objektiv v Starem Gra- du. le samo po sebi zanimivo do- movanje sršenov, visoko vsaj 30 centimetrov in s premerom do- brih 20 centimetrov, zbudi še več- jo pozornost, če povemo, pod či- gavo streho so ga nevarne žuželke zgradile - pod streho Sršenovih! France Sršen z družino se je v Stan" Grad pred poldrugim dese- tletjem priselil iz Krškega, za za- nimiv priimek pa pove, da izvira iz ljubljanskega Barja. Mesec dni ra- stoče sršenje gnezdo, ki si ga je v tern času ogledalo veliko radoved- nežev, bo France pustil še nekaj dni, da si ga ogledajo še sorodniki iz Nemčije, ki prihajajo na obisk, nato pa si bodo sršeni zavoljo var- nosti domačih in predvsem otrok morali poiskati dom drugje. P.P. ^^ V Ribiči okronali Jožeta Spileka Brežiški ribiči so pri ribniku v Prilipah pripravili ribiško tek- movanje za naslov carja ribi- ške družine. Petdeset ribičev se je štiri ure spopadalo z ribi- ško srečo, na koncu pa se je iz- kazalq, da je imel največ sreče Jože Spilek, ki je ulovil 4.400 gramov rib in si priboril naslov carja ribiške družine za leto 2005. Okronal ga je brežiški žu- pan Ivan Molan. Drugo mesto si je z ulovom 1.200 gramov rib priboril Igor Škofljanec, tret- ji pa je bil Vili Štangel, ki je iz ribnika potegnil 800 gramov rib. Na pikniku, ki se ga je ude- ležilo veliko število obiskoval- cev, so spekli več kot pol tone rib, za zabavo pa je poskrbel ansambel Hervol. M.V. Ob zmagovalni trojki Špilek, Škofljanec in Stange! brežiški župan Ivan Molan in člani vodtsva RD Breiice: na skrajni tevi Tone Kranjc, na desni pa Darko Leskovec in predsednik druzine Mohor Slatner.___________(Foto: M.V.) Društvo gluhih in naglušnih Posavja Vez med (ne)slišnostjo Društvo gluhih in naglušnih Posavja je zadnjo avgustovsko nedeljo na turistični kmetiji Vrtovšek za svoje člane organiziralo srečanje s piknikom v naravi. Trenut- no je v društvu, ki je bilo ustanovljeno že spomladi leta 1962 in ki deluje za ob- močje vseh treh posavskih občin, včlanjenih okoli 470 oseb. Po besedah surgo-logopedi- nje in sekretarke posavskega društva Vlaste Moškon poleg družabnih srečanj, kakršno je potekalo tudi 28. avgusta, v društvu za svoje Clane izva- jajo posebne socialne pro- grame. Ti temeljijo na spe- cifiki gluhote in naglušnosti, saj se osebe sporazumeva- jo na prilagojen način komu- nikacije, bodisi z oddtava- njem z ustnic ali kretnjami, naglušne osebe pa s pomoč- jo tehničnih pripomočkov, to je slušnih aparatov. Medtem ko je gluhota lahko tudi po- dedovana ali ta nastane kot posledica poškodb ob roj- stvu, različnih otroških bo- lezni ali poškodb možganov, škodljive učinke naj bi ime- la tudi določena zdravila, na- glušnosti botrujejo različne delovne poškodbe, največ- krat hrup. Oslabelost sluha je lahko posledica nepravilnega potapljanja, pogosto je tudi starostni pojav. Osnovno de- lovanje društva in posebni so- cialni programi so namenjeni odraslim gluhim in naglušnim osebam, vendar pa se v dru- štvo, kakor pravi Moškonova, vključujejo tudi starši gluhih in naglušnih otrok, ki sicer v času šolanja obiskujejo inte- griran pouk v osnovnih šolah ali pa so vključeni v Zavode za korekcijo sluha in govora v Ljubljani, Mariboru ali Porto- rožu. Po šolanju otroci pravi- loma postanejo člani društva, ki deluje na njihovem območ- ju, staršem otrok pa je dana moznost, da se ie tekom nji- hovega odraščanja uvedejo v delovanje društva in so ne le pomoč svojim otrokom, tem- več se na ta način poleg dru- štvene dejavnosti seznanja- jo tudi z različnimi novostmi na tem področju. V društvu, ki ima sedež v večstanovanj- skem objektu na Cesti 4. ju- lija 66 v Krškem, a že vodi- jo aktivnosti, da bi pridobili za delovanje društva večje in ustreznejše prostore, iz- vajajo tako skupinska sreča- nja, ki potekajo vsako sredo, kot tudi individualna svetova- nja članom. Poleg že omenje- nih rednih druženj članic in članov ter posebnih in sku- pinskih praznovanj ob različ- nih priložnostih ter praznikih, organizirajo tudi predavanja in okrogle mize, poseben pro- gram, ki ga izvaja krško ozi- roma posavsko društvo kot eno od šestih med dvanajsti- mi delujočimi društvi v Slo- veniji, pa je tudi nacionalni program. Gre za psiho-soci- alno pomoč gluhim in nagluš- nim ostarelim osebam, ki ži- vijo dislocirano od sedeža društva, in se zaradi bolezni ali drugih razlogov skupinskih ter individualnih svetovanj v društvu ne udeležujejo. Ob tem je Moškonova tudi opo- zorila, da tako v posavskem kot po ostalih društvih ugo- tavljajo, da se položaj glu- hih in naglušnih oseb po- slabšuje iz leta v leto, saj te osebe zaradi svoje informa- cijske izoliranosti ne le tež- je pridobijo izobrazbo, tem- več tudi zaposlitev, zaradi česar je eksistenčno ogrože- nih vse več članov in njihovih družin. Že čez nekaj dni, 10. septembra, bo v Kopru pote- kala osrednja prireditev ob mednarodnem dnevu gluhih, ki se je bodo v velikem števi- lu udeležili tudi člani posav- skega društva. Bojana Mavsar Vlasta Moškon Folklora brez meja Potem ko so se v okviru letoš- njega Poletja na gradu Rajhen- burg zvrstili različni koncerti ter driavno prvenstvo harmo- nikark, v petek pa še zadnji koncert glasbene skupine Pate- tico, se je potetno kulturno do- gajanje na gradu v soboto za- ključilo s prireditvijo Folklora brez meja. V organizaciji krškega sklada za kulturne dejavnosti sta se na rajhenburškem gradu predsta- vili gostujoča hrvaška folklor- na skupina Kulturnega društva Rudar iz Glogovca ter domača Folklorna skupina DKD Seno- vo. V septembru pa krški sklad za kulturne dejavnosti na raj- henburškem gradu napoveduje koncert Iztoka Mlakarja. L.P. Kreart nadaljuje poslanstvo V Trubarjevem domu upoko- jencev na Loki pri Zidanem mostu so zadnji četrtek v av- gustu odprli 8. likovno-glas- beno prireditev kreArt Loka 05, v okviru katere so zve- čer naj prej odprli razstavo del udeležencev lanskega, 7. srečanja. Svoja dela so razstavili naslednji avtorji: Miha Artnak, Tihomir Bregar, Kristina Jeič, Anja Jerčič, Alenka Kosem, Andrej Perko, Samo Perpar, Mateja Podme- nik, Vesna Stankovič Azadi, Janez Suhadolc, Nataša Taj- nik, Barbara Tavčar, Iztok Zupan, Bori Zupančič, Alojz F. Zorman, Dušan Merklin in Simon Sernec. O sodelujo- čih avtorjih in njihovih de- lih ter o poslanstvu priredit- ve sta govorila eden izmed inciatorjev kreArta Simon Sernec (na sliki spredaj) in znani arhitekt in oblikovalec Janez Suhadolc, z glasbeni- mi improvizacijami na sak- sofonu pa je otvoritev po- pestril italijanski glasbenik Emanuele Cisi. Organizator- ji iz KUD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu so v okvi- ru te tradicionalne priredit- ve pripravili tudi dva glasbe- na koncerta na Loki in večer glasbene poezije, šansona in teatra na Razborju. S.M. Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 POSAVSKA PANORAMA Q Viteške igre na gradu Sevnica Odpluli stoletja nazaj Zadnjo soboto v avgustu so se na sevniškem gradu že tretjič zapored zvrstile viteške igre. Zdelo se je, da bo vreme zopet zagodlo organizatorjem, a na srečo so dež- ne kaplje kmalu ponehale in tako le mato zamaknile po- tek prireditve. V sobotnem popoldnevu je nekaj sto ob- iskovalcev odpluto stoletja nazaj in radovedno opazovalo grajsko gospodo, viteze ter srednjeveške čarovnije. Na viteških igrah sta tudi le- tos nastopili igratski skupini Društva Trg Sevnica in Viteza Gašperja Lambergarja z Go- renjske. Slednja je prikazala turnir vitezov, ki so se bori- li za meč sevniškega graščaka Inocenca Moscona, popoldan- ske urice pa so popestrili tudi s srednjeveškimi plesi. Svoje delo je predstavil grajski ti- skar »Mojster Janez«, pokaza- množico obsodil čarovnico, ji poskusil odsekati glavo z giljo- tino in jo na koncu zažgal. Obiskovalci so si krajšali čas z ogledom srednjeveške trž- nice, preizkusili so se lahko v raznih igrah, npr. lokostrel- stvu, iskanju zaklada, zabija- nju žebljev, metanju konjske podkve in pitju piva. Otroci so se zabavali v srednjeveškem Lokostrelska sola la se je »Rajhenburška gospo- da« iz Brestanice, pozornost najmlajših pa je najbolje uspelo pritegniti srednjeve- škemu čarovniku »Mr. Satur- nu«, ki je poleg čaranja in prikaza zanimivih trikov pred vrtcu, malce vraževerni pa so obiskali vedeževalko. Zaklju- ček viteških iger so popestri- le še Krjavljeve dogodivščine v Obrščakovi gostilni. Tanja Grabrijan Večeri glasbe v parku V organizaciji krške Območne izpostave Javnega sklada za kultume dejavnosti so se zvrstili že trije od štirih poletnih večerov glasbe v parku v starem mestnem jedru Krškega. V sredo, 24. avgusta, je kot prva nastopila brežiška glasbena zasedba Big surfing Elephanto (na sliki). Rock zasedba delu- je dobro leto in pol, ljubitelji glasbe iz domačih logov pa jo nedvomno poznajo po tern, da je v lanskem letu zmagala na izboru pesmi za Rock Otočec. Zasedbo, ki je odprla poletne večere v parku, poleg vokalistke Anje Pinterič, ki je s svo- jim temperamentom in izvajanjem navdušila obiskovalce, sestavljajo še Miha Koretič kitara, Dejan Jerončič kla- viature, Mario Martinovič bas in Enus Kugler - bobni. Za- dnjo sredo v avgustu je sredin večer z nastopom popestril kantavtor Peter Dirnbek s spremljevalno zasedbo Vox Po- luli, prvo sredo v mesecu septembru pa zasedba Jazz Quar- tet. Poletne večere z glasbo pa bo 14.septembra pod taktir- ko Dejana Žnideršiča zaokrožil Plesni orkester Krško. B.M. R A D I O K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O| Srednjeveški pies Srednjeveški vrtec Skok na Lisco 2005 Zadnjo avgustovsko nedeljo je Kolesarsko društvo Sevnica organiziralo že 14. tradicionalno rekreativ- no gorsko kolesarsko dirko. Deževnega vzpona na 947 m visoko Lisco se je udeležilo 66 kolesarjev, od tega 12 iz Posavja. Kolesarji so startali na Glavnem trgu v Sevnici. Po desetih km zaprte vožnje mimo HE Boštanj, po poškodovani cesti od plazov in neurja na Orehovem, se je na Bregu, pri odce- pu za Okroglice, pričela dirka po 9,3 km dolgi progi, z višin- sko razliko 700 m. Vreme je žal krojilo usodo letošnje dirke, a kljub temu so udeleženci prišli na cilj, prejeli priznanja, pokale in praktične nagrade sponzorjev, osebje Tončkovega doma pa je poskrbelo za dobro počutje. Najhitrejši je bil Mi ran Cvet iz Hrastnika (29:16), ki phpada skupini nad 33 let. Absolutno najhitrejši tekmovalec do 33 let je bil Dejan Vračič iz Maribora (30:42). Najhitrejši Po- savec je bil Sebastjan Gregoršanec iz Krškega (33:23), iz- med štirih Sevničanov pa je najhitreje prispel na cilj Bojan Resnik (47:52}. Najmlajši udeleženec nedeljske dirke je bil 15-letni Blaž Znidaršič iz Velenja (35:05), najstarejši pa 71- letni Milan Novak iz Novega mesta (56:57). Najštevilčnejša ekipa je prišla iz KD Hrastnik, in sicer sedem članov, metlo pa je tokrat dobil Štefan Polenšak iz Maribora (1:09:16). Tanja Grabrijan Start kolesarske dirke na Glavnem trgu v Sevnici. Da je poletje odšlo, še preden smo se ga lahko dobro nauzili, priča tudi gornja fotografija iz rekreacijskega centra ob Krki. Laboda, edina obiskovalca, sta se nemoteno zadovoljna sprehajala med sportnimi rekviziti. Foto: P. Brenčič._____________________________________ V Sevnici še danes ostajajo zvesti tradiciji in vsako prvo soboto v mesecu za poslovno zgradbo HTC organizirajo tradicionalni sejem z raznovrstno ponudbo izdelkov. Tako je bilo tudi minulo soboto.______________Foto: Sv. Mavsar V nakupovalnem centru podjetja Era, ki stoji ob vhodu v bliinji Samobor, so pred dnevi praznovali prvo leto poslovanja. Poskrbeli so za bogat glasbeni in zabavni program, posebej pa so stevilne obiskovalce razveselili s tisoč baloni, od katerih je vsak phnesel nagrado. Številna presenecenja so čakala zlasti otroke.______Foto: P. Brenčič www.posavje.info informacijsko središče pokrajine Posavje vabi k sodelovanju DOPISNIKE / POROČEVALCE z območja Krmelja, Tržišca in Šentjanža PRUAVE s kratkim življenjepisom in opisom morebitnih novinarskih oziroma dopisniških izkušenj pošljite obvezno po elektronski pošti na naslov: info@Dosavie.info. VABUENI! jfl IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 Katastrofalne posledice neurja v občini Krško Neurje, ki se je razbesnelo v noči na 21. avgust, je v Posavju pustilo pravo razdejanje. Vse od takrat v obči- ni Krško poteka sanacija posledic, ki jih je prizadejala ujma. Občina je zbrata 360 prijav o škodi na kmetijskih zemljiščih, 200 prijav o škodi na stanovanjskih objektth in 250 prijav poškodb infrastrukture. Škodo je vse do 1. septembra na terenu beležila Komisija za popis in oceno škode in podatke že posredovala Upravi RS za za- ščito in reševanje, kjer jih bo pregledala državna revizijska komisija. V času po nesreči je podjetje Grading iz Maribora izdelalo tudi geotehnično mnenje o pogojih sanacije 23 zemeljskih plazov, biotehnične razsikave te- rena pa se se nadaljujejo. Skoraj vsakodnevno se je pri županu Francu Bogoviču se- stajala tudi koordinacijska skupina s predstavnikoma ob- činskega štaba CZ in Komisi- je za oceno škode ter koordi- natorjem tehnično reševalnih enot in se seznanjala s sta- njem in potrebami na terenu ter načrtovala ukrepe za ure- ditev razmer. Popolnoma uničenih ali po- škodovanih je več kot 300 km cest, uničeni so mostovi, tako da bo sanacija škode na stanovanjskih objektih in in- frastrukturi potekala več let. Še posebej zahtevne bodo sa- nacije velikih ptazov. Števil- ne od teh bo potrebno sani- rati pred bližajočo se zimo, da se zagotovi varno biva- nje najbolj ogroženim druži- nam in varno prevoznost cest v zimskih razmerah. Po oceni Komisije za oce- no škod po naravnih in dru- gih nesrečah škoda na cestni infrastrukturi trenutno zna- ša nekaj več kot 1,2 milijar- di slovenskih tolarjev, Skoda na vodovodni infrastruktu- ri presega 110 milijonov, na kmetijskih površinah škodo ocenjujejo na milijardo 150 milijonov, strošek na stano- vanjskih in gospodarskih ob- jektih pa znaša nekaj čez 80 milijonov SIT. Posledice ujme bodo zahte- vale občutno prestrukturira- nje občinskega proračuna. Občinski svet občine Krško je v četrtek, 1. 9. 2005, na 6. izredni seji pohvalil aktivnost vseh udeležencev odpravlja- nja posledic neurja in s svo- jimi sklepi potrdil odločenost Občine Krško, da pospešeno odpravlja posledice neurja v jesenskem času in zagotovi čim večjo varnost stanovanj- skih objektov in varno pre- voznost cest v zimskih raz- merah. Občinski svetniki, ki so se so- glasno odpovedali enomeseč- ni sejnini, ki bo namenjena za odpravo posledic v neu- rju najbolj prizadetih družin, so odločili o prerazporeditvi 252.400.000,00 SIT. 180 mili- jonov bo namenjenih porav- navi intervencijskih stroškov, ki so nastali z aktiviranjem sil za zaščito in reševanje (Civilna zaščita, Prostovolj- na gasilska društva, Poklicna gasilska enota, tehnično re-' ševalna enota Kostaka). S preostalim denarjem pa se bodo sanirali nujni plazo- vi in usadi na lokalnih in jav- nih poteh, in sicer: sanacija plazov raa Dunaju, delna sa- nacija plazu Košenina na Sre- miču, sanacija plazu Turk - Rožno, sanacija ceste Senovo - Poreber, sanacija plazov Li- kov vrh - Košeni vrh. Navedene ukrepe bo mož- no izvesti na podlagi doseda- njih izkušenj ter v prisotnosti geolo- ga, ker so ti plazo- vi plitvejši in tudi manj zahtevni. Za zahtevnejše pla- zove so potrebne geotehnične raz- iskave, izdelava PZI tehnične do- kumentacije in iz- vedba sanacij na lokalnih in javnih poteh ter stano- vanjskih in gospo- darskih objektih. Med sanacijskimi ukrepi, ki sledijo, je potrebna tudi gradnja mostov za zagotovitev dosto- _______ pov do nekaterih stanovanjskih objektov. Na odsekih, ki zaradi zahtevno- sti in zaradi finančnih zmog- Ijivosti ne bodo sanirani v le- tošnjem letu, je potrebno zagotoviti ustrezno prometno signalizacijo in zavarovanje za preprečitev nesreč in na- daljnje škode; dodatna sred- stva pa je potrebno zagotovi- ti tudi krajevnim skupnostim za vzdrževanje javnih poti, ki so v rabi posameznih krajev- nih skupnosti. Glede na razsežnost škode in višino finančnih sredstev, po- trebnih za sanacijo, Občina Krško upravičeno pričakuje pomoč Vlade RS. Dan po ne- urju sta si razdejanje v obči- nah Krško in Sevnica ogledala minister za okolje in pros- tor dr. Janez Podobnik in mi- nister za obrambo Karel Er- javec. Podobnik je zagotovil, da bo "njegovo ministrstvo skupaj z občinama pripra- vilo predlog prvega delne- ga programa odprave posle- dic škode do 20. 9. 2005, ki bo vključeval dela, potreb- na za izvedbo nujnih zava- rovalnih ukrepov za prepre- čitev širjenja nastale škode, ter dela, potrebna za zago- tovitev osnovnih pogojev za življenje in delo na prizadetem ob- močju. »Iz izkušenj tistih, ki jih je elemen- tarna nesreča pri- zadela v preteklo- sti, se upravičeno bojimo, da bo pri- dobljenih sredstev bistveno manj, kot jih bomo potrebo- vali, običajno pa se pridobi pomoč države zelo poča- si. Vsi vemo, da naši občani priča- kujejo sanacijo v čim krajšem mož- nem času, zato iz delnega programa odprave posledic škode pričakuje- mo čim več držav- nih sredstev, saj bomo le tako lahko učinkovito in čim hitre- je izpeljali načrt prepotreb- ne sanacije. Ne moremo mimo dejstva, da se je med mnogimi službami in občani pri odpravi posle- dic neurja pokazala vsestran- ska solidarnost, za katero smo resnično hvaležni in brez katere bi stanje počasneje vodilo k normalnemu. Da je v slogi moč, se je pokazalo že v preteklosti, ko je narava že pokazala svojo nepredvid- Ijivo in rušilno moč. Vsi se še spomnimo katastrofalnih po- tresov v Posočju, požara v OŠ Podzemelj, plazu Pod Man- gartom in nedavnega neurja v naši sosednji občini Kozje; tragedij, ki so negativno po- segle v življenje in prihod- nost prizadetih prebivalcev. Izkazana pomoč v tovrstnih življenjskih stiskah je znak zdrave družbe, ki temelji na občutljivosti do sočloveka. Tudi v Občini Krško ne bomo zmogli brez pomoči od dru- god popraviti in omiliti posle- dic te velike naravne nesre- če. Zato smo skupaj z Občino Sevnica za pomoč prosili vse slovenske občine in okrog 70 uspešnih slovenskih podje- - tij. V trenutku, ko tudi mi potrebujemo roko pomoči, smo odprli tekoči račun (št.: 01254-6000000140), na kate- rem s pomočjo akcije, ki po- teka v okviru Radia Slovenija, Val-a 202, Centra za socialno delo in Rdečega križa, zbira- mo denar za pomoč v neurju najbolj prizadetim družinam. Verjamemo namreč, da nam bo le z združenimi močmi uspelo Ijudem povrniti upa- nje ter omogočiti normalno odvijanje vsakdanjega živ- Ijenja v našem okolju,« pra- vi župan Bogovič. Foto: Stab CZ Neprevozna cesta iz Krške$a na Goto Na Roinem je plaz zasul domaäjo Turk.______ ¦™m i ----1 n .....^- Plazovi so na Dunaju od sveta odrezali pet stanovanjskih hiš. Zaradi močnih padavin in plazov je samo na območju Stare vasi pri Krskem voda zalila okrog 40 hiš._______________________________ Hhvala *W-^II^^-Pll«*^||jjp Občina Krško se iskreno zahvaljuje za vse oblike pomoči iz- kazane po neürju 21. avgusta. Zahvaljujemo se za vsako plemenito dejanje, ki nam bo v pomoč pri odpravi katastro- falnih posledic. Te so negativno in korenito posegle v življe- nje in prihodnost prizadetih prebivalcev. Brez humanitarne razsežnosti, brez solidarnosti drugih bi Občina Krško sama ne zmogla popraviti oz. omiliti razdeja- nja te avgustovske noči. Hvala reševalnim endtam in vsem ostalim strokovnim služ- bam za odlično intervencijo, hvala prostovoljcem za nese- bično sodelovanje, hvala medijem za poročanje in pomoč pri obveščanju ter zbiranju sredstev pomoči, hvala vsem, ki ste ali še boste nakazali sredstva na naš tekoči račun: (št.: 01254-6000000140) za pomoč najbolj prizadetim družinam. Do 5. septembra 2005 se je na računu za pomoč v neurju najbolj prizadetim družinam zbralo 6.092.500,00 SIT, a ver- jamemo, da znesek še ni dokončen, saj je račun še vedno odprt. Prepričani smo, da je vaše razumevanje in sodelova- nje v solidarnostni akciji, mnogo več kot sredstvo material- ne pomoči, je dejanje, ki prizadetim Ijudem sporoča, da v stiski niso sami. Hvala za roko pomoči, ki jo z vašim prispevkom podajate v času, ko si prizadevamo ponovno vzpostaviti odvijanje vsak- danjega življenja v našem okolju. Franc Bogovic, iupan Za pomoč pri odpravi posledic neurja se je župan zahvalil na sprejemu Za vsestransko pripravljenost za pomoč pri odpravi posle- dic neurja, se je župan Franc Bogovič v sredo, 7. septem- bra 2005 v prostorih Občne Krško, zahvalil na sprejemu, kjer se je srečal s predstavniki Uprave RS za zaščito in re- ševanje, Štaba civilne zaščite Občine Krško, Regijskega šta- ba civilne zaščite, Poklicne gasilske enote Krško, prosto- voljnih gasilskih društev, Tehnično reševalnih enot podjetja Kostak in njihovimi kooperanti, s predstavniki v neurju naj- bolj prizadetih Krajevnih skupnosti občine Krško, s Komisi- jo za popis in oceno škode, novinarji in ostalimi prostovolj- ci, ki so na različne načine sodelovali pri odpravi posledic naravne nesreče. Kot je povedal župan, so enote, organizirane v sistem Civil- ne zaščite občine Krško, z interventnimi ukrepi normalizi- rale posledice katastrofe na infrastrukturi, stanovanjskih in gospodarskih objektih ter na kmetijskih zemljiščih. Pohva- lil je njihovo dobro organiziranost, veliko zagnanost in od- govornost ter se zahvalil za pravočasno, dobro, ucinkoyito in hitro akcijo ter za solidarnost ljudi. Na sprejemu je Viktor Rihtar, direktor zavarovalnice Tri- glav, območne enote Krško, v imenu zavarovalnice Gasil- ski zvezi Krško izročil vrednostni bon v višini 500.000,00 SIT za zmanjšanje posledic po naravni katastrofi. Gesta Zava- rovalnice Triglav je hkrati tudi priznanje za delo in dobro organiziranost obdnske gasilske zveze. Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA ffl Izredna seja Občinskega sveta občine Sevnica in ocena škode po neurju V sredo, 31. avgusta 2005, je bila 4. izredna seja Občinskega sveta Občine Sevnica. Poročilo o delni oceni škode po neurju so obravnavali tudi svetniki, ki so si ogledali filmski material o naravni nesreči, ki nas je prizadela. Neurje je občini povzroči- lo za preko 3 milijarde SIT škode na poplavljenih objektih, ce- stah, zaradi posledic plazov, ki ogrožajo objekte in kme- tijske površine, na vodoto- kih in komunalni infrastruktu- ri. Svetniki so izrazili zahvato vsem, ki so sodelovali pri od- pravi posledic, in pričakujejo tudi čimprejšnjo pomoč drža- ve. V nadaljevanju so se stri- njali tudi s predlogom župana Kristijana Janca o prerazpo- reditvi sredstev in nekate- --------------------"-----------~~----- rih proračunskih postavkah za oblikovanje namenske postavke za sanacijo škode, nasta- le na infrastrukturi, saj je potrebno ukrepati hitro in učinkovi- to, izvajalci pa morajo čimprej dobiti plačilo za delo v izred- nih razmerah, zato ne moremo čakati na odločitev države za dodelitev pomoči. Tako bo začetne obveznosti nase prevzela Občina in letosžal ne bodo izvedeni vsi projekti, načrtovani z letošnjim proračunu. Občini so bila s sklepom Vlade dodelje- na interventna sredstva v višini 20 mio SIT, ki pa jih še vedno ni prejela. Je pa veliko razumevanja za nesrečo pri številnih ljudeh in podjetjih, ki so do sedaj na poseben transakcijski ra- čun, z nazivom Občina Sevnica - pomoč ob neurju, številka 01310-6000000112, že nakazali okrog 9 mio SIT sredstev, ki jih bo najbolj prizadetim razdelila komisija, ki jo je potrdil ob- činski svet. Občinske komisije za ocenjevanje in popis škode po neurju so 2. septembra 2005 zaključile popis škode. Poročilo je bilo pre- dano Izpostavi uprave za obrambo Krško, ki bo nadaljevala na- slednje postopke. Dokončni popis škode znaša 2,8 mrd SIT, od tega na lokalnih cestah 1 mrd SIT, na javnih poteh 571 mio SIT, na dovoznih poteh 72 mio SIT, na gozdnih cestah 71 mio SIT na plazovih na kmetijskih površinah 710 mio SIT, na objektih in osnovnih sredstvih 291 mio SIT, na plazovih pri objektih 72 mio SIT in objektih komunale 25 mio SIT. V popis ni vključena Sko- da na objektih v lasti države, kot so vodotoki, driavne ceste in železniško omrežje. Na terenu so se pospešeno odpravljale po- sledice neurja predvsem na cestni infrastrukturi. Intervencij- ski ukrepi so bili izvedeni tudi na nekaterih plazovih, ki ogro- žajo stanovanjske hiše in na cestiščih, ki so jih odnesli plazovi. Vzpostavljena je prevoznost vseh cest v občini, tako da se je ob začetku šolskega leta odvijal tudi prevoz učencev v sole. Posledice neurja so pospešeno odpravljali tudi vodarji z ureja- njem vodotokov. V naslednjih dneh se bo na podlagi prvih ocen pristopilo k načrtni sanaciji nekaterih plazov, ki bo zahtevala predhodno pridobitev projektne dokumentacije. Upamo, da bo postopek verifikacije škode s strani pristojnih driavnih usta- nov kmalu zaključen in da bodo oškodovanci skladno s sklepom kmalu deležni pomoči. Občinski svet je podal mnenje k predlogu državnega lokacij- skega načrta za daljnovod 2400 KV Beričevo - Krško. Trasa na območju občine Sevnica je usklajena, razen na delu območja naselij Zgornje Vodale in Jeperjek, kjer naj se upošteva pri- pombe krajanov, ki se skupaj z občino že dalj časa prizadevajo za premik trase na severno stran naselja. Njihovo prizadeva- nja je podprl tudi Občinski svet in izdal pozitivno soglasje pod pogojem, da se bo upoštevala zahteva po prestavitvi trase na Zgornjih Vodalah. Župan občine Sevmca Khstijan Jane se bo v četrtek, 8. septembra, ob 19. uri na srečanju v Kulturni dvorani Gasilske$a doma Sevnica zahvalil gasilcem kot glavnim nosilcem reševanja premoženja in odprave posledic avgustovskega neurja za njihov prispevek pri normalizaciji razmer. Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje Občina Sevnica je prejela dopis Direkcije Republike Slove- nije za ceste. Ta obvešča vse tiste, ki imajo ali namerava- jo postaviti reklamne panoje in druga obvestila ob državnih cestah, da bo Direkcija v letošnjem letu pričela s postopki za odstranjevanje ali legalizacijo objektov za obveščanje in oglaševanje (reklamni in usmerjevalni panoji). Ukrepi se iz- vajajo zaradi izboljšanja prometne varnostni in urejenosti državnih cest. Določila o postavitvi objektov za obveščanje in oglaševanje urejata Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, St. 29/97, 18/ 01, 50/02) in Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, St. 46/00). Predpisi določajo, da se gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov in postavljanje kakršnih koli drugih objektov in na- prav v varovalnem pasu državne cesta dovoljerii le s soglas- jem Direkcije Republike Slovenije za ceste. Direkcija izda pozitivno soglasje, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in pro- meta na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja pro- meta ter varovanja njenega videza. Stranka mora pred posegom poleg soglasja pristojne občine pridobiti tudi soglasje Direkcije RS za ceste. Če takega so- glasja stranka nima, ali če od Direkcije prejme sklep o za- vrnitvi vloge, reklamne table ne sme postaviti, ne glede na to, da ima pozitivno soglasje pristojne občine. Direkcija v razpravah s strankami ugotavlja, da nekatere razpolagajo z odločbo, soglasjem ali dovoljenjem, ki jim jo na vlogo izda obdnska uprava, kar pa glede na povedano, ni dovolj. Ob prejemu opozorilnega dopisa s strani Direkcije po odstranit- vi zaradi tega prihaja do slabe volje in razburjanj. Predpisi določajo pravne pogoje za postavitve tovrstnih ob- jektov in podrobnosti na tern mestu ne bomo navajali. Še enkrat poudarjamo, da so odločbe o postavitvi, ki jih izda Občina, brez soglasja Direkcije RS za ceste, izpodbit- ne, z njihove strani pa bo podan tudi predlog za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici. Vsake postavitve objektov za obveščanje in oglaševanje, ki bodo izvedene v nasprotju z navedenim, bo Direkcija sma- trala kot nelegalno. V primerih, ko bo postavitev izvedena v nasprotju z določili veljavnih predpisov, kar pomeni, da Di- rekcija kot upravljalec ceste ne more izdati soglasja za po- stavitev, se bo pričel postopek odstranitve. V primeru, ko bo ugotovljeno, da je postavljeni objekt mogoče legalizira- ti, ker je postavljen v območju, ki ga veljavni predpisi do- puščajo in s postavitvijo ni zmanjšana prometna varnost na takem odseku ceste, bodo lastniku s strani Direkcije posre- dovana navodila za pridobitev njihovega soglasja. V skladu z zakonodajo bo potrebno postavljati tudi turistič- no in drugo obvestilno signalizacijo. Direkcija RS za ceste je obvestilo poslala v pričakovanju po- zitivnega koraka pri urejanju stanja driavnih cest, s kateri- mi želi izboljšati prometno varnost in zagotoviti njihov ure- jen izgled. Obdna Sevnica predlaga vsem, ki se jih tovrstna problema- tika dotika, da spoštujete predpise in strpno rešujete seda- nje stanje. Na podlagi 7. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, St. 39/99, 91/00, 102/00 in 65/03) in 17. čle- na Odioka o priznanjih Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 44/04 in 78/05) objavlja Odbor za priznanja pri Občinskem svetu Obcine Sevnica R A Z P I S ZAZBIRANJEPREDLOGOV ZA DOBITNIKE PRIZNANJ OBCINE SEVNICA ZA LETO 2005 1. člen Občina Sevnica ob prazniku občine, 12. novembru, podelju- je priznanja občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, klubom, združenjem, drugim organi- zacijam in skupinam, ki pomembno prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, razvoju in ugledu Občine Sevnica na področju gospodarstva, kultu- j re, športa, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, zaščite in ! reševanja, ekologije, znanosti in drugih področjih človeko- ve ustvarjalnosti. 2. člen Priznanja razvrščena od najvišjega do najnižjega ranga so naslednja: • Naziv Častni občan Občine Sevnica • Grb Občine Sevnica • Zlata plaketa Občine Sevnica • Srebrna plaketa Obcine Sevnica Vsako leto se lahko podeli največ en grb Obcine Sevnica, največ tri Zlate plakete Občine Sevnica in največ pet Sre- brnih plaket Občine Sevnica. 3. člen Naziv Častni občan Občine Sevnica je lahko podeljen po- samezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posa- ' meznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu Občine. Grb Občine Sevnica se praviloma podeljuje podjetjem, za- vodom, društvom, klubom, združenjem, drugim organizaci- jam in skupinam. 4. člen Predlog za podelitev priznanja lahko podajo občani, pod- jetja, zavodi, društva, združenja, druge organizacije in skupine, organi lokalne skupnosti. 5. člen Predlog za dobitnika priznanja mora vsebovati: j 1. ime in priimek oziroma naziv predlagatelja | 2. ime in priimek oziroma naziv predlaganega kandidata za dobitnika priznanja z njegovimi osebnimi podatki 3. obrazložitev predloga 4. vrsto predlaganega priznanja Če je za dobitnika priznanja Občine Sevnica kot kandidat predlagan posameznik, je v skladu z 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, St. 86/04) obvezno priložiti pisno izjavo kandidata posameznika - o osebni privolitvi v obdelovanje njegovih osebnih podatkov in sez- nanitvi, da bodo osebni podatki obdelovani za potrebe in v postopku kandidiranja in podelitve priznanj Občine Sevnica kot ga določa odlok o priznanjih Občine Sevnica obrazec P. Obrazec je na voljo na sedežu občine v sprejemni pisarni in na spletni strani www.obcina-sevnica.si. 6. člen Predloge za podelitev priznanja bo obravnaval odbor za pri- znanja po zaključku razpisa. 0 podelitvi priznanj Občine Sevnica s sklepom odloči občin- ski svet na predlog odbora za priznanja. Priznanja podeljuje župan Občine Sevnica ali od njega po- oblaščena oseba praviloma ob prazniku občine. 7. člen ! Predlog za dobitnika priznanja Občine Sevnica v letu 2005 lahko pošljete do vključno 30. septembra 2005 na naslov: OBČINA SEVNICA Odbor za priznanja Glavnitrg19a 8290 SEVNICA Predlogi, ki bodo prispeli po tern roku, ne bodo obravna- vani. Številka: 09003-0007/2005 Datum: 24. 08. 2005 ODBOR ZA PRIZNANJA i naročtna objava E ŠPORT Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 Nina Mandl, triatlonka in plavalka Na olimpijado v športu jeklenih Kdor vsaj občasno pokuka na športne strani našega časopisa, mu ime Nina Mandl ni tuje, saj smo že velikokrat poročali o tem, kako ta 15-letna Krčanka suvereno premaguje svoje vrstnice, pa tudi starejše tekmovalke, v triatlonu, akvatlonu in duatlonu, poleg tega pa je uspešna tudi kot plavalka. Ob državnih in pokalnih kadet- skih naslovih v Sloveniji kot največji uspeh izpostavlja lansko in letošnje drugo mesto na znamenitem Ironkid akvatlonu v Avstriji, ki poteka dan pred kvalifikacijami za najbolj znano thatlonsko tekmo Ironman na Hava- jih. Na slednji bi se nekoč rada poskusila tudi simpatična Nina. Kaj bi rekla zase, si plavalka ali triatlonka? Najprej sem začela s plava- njem. Splavala sem že s tremi leti, v prvem razredu osnov- ne sole pa so me povabili v Plavalni klub Celulozar, kjer sem začela trenirati. S tria- tlonom pa se ukvarjam za- dnji dve leti. Na pobudo oče- ta sem se udeležila svojega prvega akvatlona v Ljubljani in na njem presegla svoja pri- čakovanja, na svojem drugem akvatlonu na Ptuju sem spet zmagala in prehitela celo vse fante. Nato smo z družino ku- pili mojo prvo "specialko" in sem se preizkusila še na dua- tlonu v Ribnici ter spet zma- gala, kar je bil nov zagon za nadaljevanje v tem športu. Tako sem začela trenirati tudi tek in kolesarstvo ter se ude- leževati raznih tekmovanj. Najbrž je naporno trenira- ti kar tri spotte - plavanje, kolesarstvo in tek. Kako to poteka? Plavanje treniram še vedno pri Plavalnem klubu Celulo- zar, tečem in kolesarim pa pri Multisport klubu, kjer me trenirata ati in mami (Darko Mandl in Suzana Pečarič, op. p.). Plavanje treniram šest- krat tedensko, tek petkrat na teden, kolesarim pa trikrat do štirikrat tedensko. Čeprav je treningov veliko, se jih da vse razporediti. V katerem delu triatlona imaš še največ rezerve, kje lahko še napreduješ? Po moje pri kolesarjenju, pa tudi pri teku imam še rezer- ve. Pri plavanju sicer nimam težav, pa tudi tu še napre- dujem. Zanimivo se mi zdi, da krški triatlonci tako rekoč vsi iz- hajate iz plavalskih vrst... Če hočeš biti dober v triatlo- nu, moraš biti dober plava- lec. Čeprav je najkrajši del triatlona, je plavanje naj- pomembnejše. Poleg tega se kasneje ne moreš naučiti tako dobro plavati, kot če začneš trenirati že kot otrok, saj je zelo pomebna tehnika plava- nja. Lažje se naučiš hitro ko- lesariti in tea. I maš kljub triatlonski karie- ri ambicije tudi še v plava- nju? Nenazadnje si bila na zadnjem državnem prven- stvu za mladince kar trikrat v finalu. Do kod sicer sežejo tvoji športni cilji? Tudi v plavanju bi rada prišla v reprezentanco, v duatlonu in triatlonu sem že kadetska reprezentatka. V triatlonu bi se rada naslednje leto čim bolje uvrstila na evropskem mladinskem prvenstvu. Tako kot vsak športnik si želim tudi jaz na olimpijske igre, rada pa bi se enkrat preizku- sila tudi na slovitem triatlonu Ironman na Havajih. Na kakšnih razdaljah tekmu- ješ trenutno? Zdaj tekmujem v super sprint triatlonu, ki vsebuje 300 do 400 metrov plavanja, od osem do 12 kilometrov kole- sarjenja in dva do tri kilome- tre teka, ter v sprint triatlo- nu, kar pomeni 750 metrov plavanja, 20 kilometrov ko- lesarjenja in pet kilometrov teka. Kasneje bom prišla tudi do olimpijskega triatlona, kjer se plava 1500 metrov, kolesari 40 kilometrov in teče deset kilometrov. Kako pa usklajuješ solo in trening? Pa prosti čas, kako ga izkoristiš? Doslej sem to uspešno uskla- jevala, saj sem bila vseh osem let osnovne sole odlič- njakinja. Če sem kdaj manj- kala zaradi tekem, so mi ve- liko pomagali sošolci, pomaga pa mi tudi status športni- ka. Zdaj nadaljujem šolanje na Gimnaziji Brežice, kjer si prav tako želim biti zelo uspešna. Prostega časa imam zelo malo, ko ga pa najdem, rada vzamem v roke kakš- no knjigo, poslušam glas- bo - končala sem tudi nižjo glasbeno šolo, učila -sem se klavirja - , plešem, surf am po internetu, grem v kino... Peter Pavlovič Teraževa najhitreje čez zapreke Med atleti AK Sevnica, ki so nastopili v Mariboru na atlet- skem mitingu v okviru ekipnega državnega prvenstva za mladince, se je najbolj izkazala Maja Teraž z zmago na 2000 m z zaprekami. Lucijan Sinkovič je bil tretji na 800 m, Miha Povšič šesti na 2000 m z zaprekami, Tadej Mirt pa sed- mi na 1500 m. Štirje sevničani so nastopili še v Celju na at- letskem pokalu Slovenije zä pionirje (letnik 1990 in mlajši). Najboljšo uvrstitev je v teku na 2000 m dosegel Vid Zevnik z drugim mestom, v isti discipline je bil Miha Povšič osmi. V teku na 1000 m je bil Lucijan Sinkovič četrti, v skoku v da- Ijino pa Jan Skrinjar sedmi. Krško še brez poraza Tudi po četrtem krogu druge slovenske nogometne lige krški nogometaši ne poznajo poraza. Z gostovanja v Ivančni Gori- ci pri tamkajšnjem Livarju v tretjem krogu 2. SNL so se vrni- li s tremi točkami za zmago s kar 4:1, ki so si jo po zaostanku priborili z goli mladega Mihe Dmovška v 78. in v 80, minuti (to sta njegova prvenca v članski drugi ligi), Hrvata Marka Lukači- ča v 81. in Antonija Brdika v 89. minuti. V četrtem krogu pa so se doma občutno oslabljeni zaradi poškodb in kartonov z eki- po Zagorja razšli brez zadetkov in ob dveh zmagah zabeležili drug neodločen rezultat. V štirih tekmah so tako osvojili osem točk in so na lestvici na visokem tretjem mestu, pred njmi sta le Aluminij in Dravinja. Krško srečen kraj za nogometašice Krški Stadion Matije Gubca je zadnjo nedeljo v avgustu gostil tekmo ženskih nogometnih reprezentanc Slovenije in Bosne in Hercegovine v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2007 na Kitajskem. Naše reprezentantke so dolgo lomile odpor gostij in ga z goloma Milenkovičeve v 70. in Vajčeve v 75. mi- nuti tudi zlomile ter si prislužile prve tri točke. V nadaljevanju kvalifikacij bodo Slovenke igrale še z reprezentancama Hrva- ške in Malte, napredovanje v nadaljevanje kvalifikacij pa pri- naša le zmaga v skupini. posuvie INFORMAOMO SREDIŠČE POKRAJIME WHAVJE inio Memorialni pokal Alojza Brezovška v Ljubljano Na sedmem strelskem memorialu Alojza Brezovška, ki je v so- boto potekal na strelišču Zakel na Senovem, je v ekipni tekmi zmagala ekipa SCL Ljubljana. Med posavskimi ekipami je bila najboljša prva ekipa CPS Posavje v postavi Dušan Levičar, Mi- roslav Podpadec in Jože Kodrič, ki je bila četrta, prva ekipa PPS Posavje (Damijan Pirs, Janko Božič in Marjan Brinovec) je bila sedma, druga ekipa PPS Posavje (Vladimir Francetič, An- ton Baškovč in Tadeja Brinovec) deseta, druga ekipa CPS Po- savje (Janez Kodrič, Maksimiljan Mežek in Alojz Klančišar) pa 12. Posamično je bil v odprti skupini Dušan Levičar tretji, med deseterico so se v skupini standard uvrstili Miroslav Podpadec kot peti, Damijan Pirs kot sedmi, Janko Božič kot osmi in Mar- jan Ceplak kot deveti, ki je zmagal v podskupini seniorjev. Nina in Nina državni prvakinji Tekmovalci Multisport kluba Krško so v soboto blesteli na Blej- skem jezeru, kjer je potekalo ekipno državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu, posamično državno prvenstvo v super sprint triatlonu za kadete in mlajše mladince ter finale sloven- skega pokala v triatlonu. V super sprint triatlonu je Nina Mandl postala državna prvakinja med kadetinjami, Nina Andrijaše- vič pa med mlajšimi mladinkami, kjer je Sara Možic pristala na odličnem tretjem mestu. Jam Kovačič je zmagal med čla- ni, Rok Vegelj je bil 14., Dolores Žičkar pa je bila druga med mladinkami. Jelerjeva uspešna v Italiji Tri članice KBŠ Rajhenburg, Marija Jeler ter Jasmina in Danije- la Grilc, so se konec avgusta kot članice slovenske reprezentan- ce v Italiji udeležile mednarodnega karate tumirja. Jelerjeva je v osmih bojih svoje nasprotnice zadela kar 31-krat, naspro- tnice pa nje niso zadele niti enkrat in je po sodniški odločitvi in podaljšku izgubila le proti aktualni evropski članski prvakinji iz Italije. Marija je tako je zmagala pri kadetinjah in bila tretja pri članicah. Pri članicah je bila Danijela Grilc sedma. Na Bohorju tudi kolesarska knjiga Ker je Bohor v zadnjih letih, letos pa še posebej, postal cenje- na kolesarska trofeja in se večkrat zgodi, da je pri koči več ko- Strelci v akciji Marija Jeler na najvišji stopnički zmagovalnega odra Pryi kolesarji, ki so se vpisali v kolesarsko knjigo na Bohorju Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 MLADI ffl lesarjev kot planincev, sta rekreativna kolesarja Mitja DeGle- ria in Iztok Radej prišla na idejo, da tudi koles'arji in kolesarke tako kot planinci potrebujejo knjigo, kamor bodo beležili svo- je rezultate. Prvi so se vanjo vpisali kolesarji, ki so se v sobo- to odpravili na Bohor izpred bazena na Senovem in po približ- no uri kolesarjenja po strmih bohorskih ovinkih prispeli na vrh. Vzpon na Bohor je za kolesarja enakopraven vzponu na Vršič, nekateri pa celo pravijo, da je za Bohor potrebno še več moči in vzdržljivosti, saj je višinska razlika med bazenom na Seno- vem in kočo na Bohorju približno 700 metrov. Velika nagrada Žagarju, pokal Zavarovalnice Triglav na Poljsko Na spidvej dir- ki 2. septembra na štadionu Ma- tije Gubca v Kr- škem je veli- ko nagrado Avto moto društva Kr- ško osvojil naj- boljši slovenski spidvejist Matej Žagar, ki ga na težki in razmo- čeni progi nihče ni uspel prema- gati. Za njim sta se uvrstila Polja- ka Grzegorz Wat- lasek in Slavomir Drabik, Jernej Kolenko je bil osmi, ^ domačin Denis Štojs 15., Ateš Kraljič pa 17. Dirka za po- kal Zavarovalni- ce Triglav našim ni prinesla sreče. V prvi polfinalni vožnji je Žagarju odtrgalo verigo, v drugi je padel tudi Kolenko, pokal pa je tako odšel na Poljsko, sai je zmagal Wallasek pred rojakom Drabi- kom in Ruudom iz Svedske. Britanec Lee Richardson, nedav- no drugi na Grand Prix dirki, ni imel svojega dne in je bil šele peti. Organizatorji so imeli nekaj težav zaradi slabega vreme- na, zato tudi gledalcev ni bilo ravno veliko, predstavili pa so se vozniki iz osmih držav. ^^^^^i^l^^MM-1..«—,—-a*.. -¦—nm.i»,MiiiiiiinwiiiMMi¦rmiiinnniiiiiimiiajaanilinimir ¦ ¦!M Matej Žagar je osvojil veliko nay ado AMDKrško..._______________________ Matej Žagar bo sicer v soboto v italijanskem Lonigu kot povab- Ijenec nastopil na letošnji zadnji Grand Prix dirki. Želi si uvr- stitve v finale, kar bi bil še en korak bližje povabilu v Grand Prix serijo naslednje leto. Po dolgih letih spet kegljaško tekmovanje v Krškem Kegljaški klub Krško bo konec tedna na kegljišču hotela Sre- mič v Krškem pripravil dva kegljaška turnirja. V soboto, 10.9. ob 10. uri, se bodo na turnirju pomerile moške ekipe Novega mesta, Šoštanja, Rudnika Hrastnik, Sineta Hrastnik in Krškega, v nedeljo, 11.9. ob 9. uri, pa bodo nastopile še ženske ekipe Trebnjega, Novega mesta, Soštanja in Bele krajine. Ljubitelji kegljanja si bodo tako po kar nekaj letih premora spet lahko ogledali kegljaško tekmo v Krškem. ... v dirki za pokal ZT, v kateri se na stezi pomeri šest voznikov, pa ni imel sreče. VA* VAM * VfiSV V pusms re case za otroke, miadinc in odr&tlt Plesni vrtcc Orientalski pies Druxabni pies Hip Hop Standardni in latinsko Breakdance ameriški plesi jaiz step INFORMACIJE IN VPIS: 07/49 05 065, 041/935 342 «^ww;lukec.net Zaplešite z osvajalci medalj z državnih in svetovnih prvanstev!I/ ObzofniK Časopis za pokrajino Posavje Nastednja številka bo izšta 8. septembra 2005 10 let DZMP Krško Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je med 2. in 3. septembrom na Trški Gori pripravilo Luksuz festival poceni filma, s katerim želijo prikazati kratko- metražno in nizkoproračunsko produkcijo domačih in tujih avtorskih, eksperimentalnih, alternativnih, akti- vističnih filmov in videov, hkrati pa obeležili tudi de- set let delovanja društva. Društvo zavezni- kov mehkega pri- stanka je usta- novila skupina mladih ljudi leta 1995. "Kot odziv na pomanjkanje kulturnega doga- janja za mlade in splošno neobčut- Ijivost za stisko drugih, " pravijo. V desetih letih so ________________uspešno izpeljali številne projekte s področij mladinske kulture, sodobnih umetnosti, neformal- nega izobraževanja, informiranja, svetovanja, ekologije, soci- ale in humanitarnih dejavnosti. Organizirali so številne koncer- te, gledališke predstave, razstave in performanse, sodelujejo s številnimi sorodnimi, predvsem mladinsko kulturnimi organiza- cijami v Sloveniji in tudi v sosednjih državah. Že ves čas se soočajo s problemom pomanjkanja ustreznih prostorov. V letu 1998 jim je na Cesti 4. julija v Krškem uspelo pridobiti klubske prostore, v katerih so s prostovoljnim delom in pomočjo donatorjev ter sponzorjev uredili in opremili vadni- co za bende, fototemnico, javno dostopno internet in info toč- ko, galerijo, kino "dvoranico" ter DTP&video studio. Z video produkcijo so začeli že v letu 1997. "Sodimo med pi- onirje demokratizacije filma kot medija in umetniškega sred- stva v Sloveniji, s čimer smo pripomogli k uveljavljanju neod- visnega filma. Krško je po zaslugi društva postalo pomembna učilnica za mlade video ustvarjalce ter produkcijski center za nove generacije režiserjev in novinarjev s kamero," še poudar- jajo v društvu, ki ga vodita Dženi Rostohar in Tom Gomizelj. V letu 2001 je steklo intenzivno izobraževanje na področju fil- ma in videa. Pripravili so seminarja Sam svoj film in Klubska vi- deoprodukcija, v katerih je sodelovalo preko 30 slušateljev in sta potekala več mesecev, ob tern pa so posneli tudi več krat- kih igranih in dokumentarnih filmov. Izobraževanja so kasne- je potekala v okviru različnih projektov: Mladinska televizija, seminar Gverila produkcija, Media without borders, Youth Te- levision goes international, Crossvideo ... Že tradicionalne so postale delavnice dokumentarnega filma, na katerih društvo gosti priznane režiserje. Rezultat dela je tudi Luksuz festival poceni filma, na katerem so si obiskovalci lahko ogledali tudi filme mladih domačih avtorjev. L.P. Bogata ponudba mladinskih centrov Mladinski center Brežice vabi k sooblikovanju kulturnega pro- grama centra. Zelo veseli bodo vseh predlogov za gledališke in plesne predstave, ustvarjalne in izobraževalne delavnice, fo- tografske, likovne in multimedijske razstave, potopisna preda- vanja in literame večere. Izdali so tudi dva kataloga z naslovo- ma Kaj je dobro vedeti, preden se odpravite na pot ter Delo v tujini, oba pa je pripravila Mateja Gerjevič. Septembra bodo v brežiškem MC-ju začeli s 40-umim začetnim tečajem španšči- ne, ki ga bo vodila prostovoljka iz Španije Laura Garcia Perez, ter s 50-urnim nadaljevalnim tečajem nemščine, ki ga bo vo- dila prof. Katarina Lapuh. Prijave za oba tečaja zbirajo do 12. septembra na telefonu 07/4990070, na elektronskem naslovu mc-brezice@siol.net in osebno v pisarni MC Brežice. Razpisuje- jo tudi fotografsko-likovni natečaj na temo »MC Brežice - gle- dam te iz parka«. Dela bodo zbirali od 11. do 24. septembra, rezultati natečaja pa bodo znani 10. oktobra. V Mladinskem centru Krško odpirajo nov klub Cebel'nak, pri- pravili pa so tudi obilico tečajev: 30-urna tečaja nemšcine (mentorica Katarina Lapuh) in angleščine (Mihaela Mrvoš) za otroke, 30-urni začetni tečaj francoščine, 25-urni konverzacij- ski tečaj angleščine (Mihaela Mrvoš), 10-urni tečaj osnov glas- bene teorije (Peter Urek), 15-urni tečaj risanja (Uroš Srpčič), hip-hop galerijo (Karmen Ančimer), brezplačne multimedijske delavnice, delavnico osnov izdelovanja spletnih strani ter na- daljevalni tečaj studijskega tonskega dela. Za informacije in prijave sta na voljo e-posta info@mc-krsko.si in telefon 07/ 4882287. Nudijo tudi brezplačno učno pomoč ter inštruktor- je in varuške. P.P. DZMP-jevci na Luksuz festivalu poceni filma na Trski Gori (foto: DZMP Krško) Akcija Posavskega obzornika - Športnik Posavja 2005 Z novo sezono tudi vse več predlogov Pred vami je že četrti krog glasovanja v akciji Športnik Posavja 2005. Počitniški čas res ni najprimernejši za za- četek tovrstnih akcij, vendar smo v uredništvu lahko zadovoljni, saj se je akcija že lepo prijela, iz kroga v krog pa dobivamo vse več gtasovnic, vse zanimivejša je tudi lista vaših predlogov. Odločili smo se, da objavimo ne- kaj imen posavskih športnic in športnikov, ki so med prvimi prejeli vašo podporo. V konkurenci posameznikov trenutno vodi znani brežiški atlet in udeleženec nedavnega svetovnega prvenstva v atletiki Jure Rovan, glasove pa so dobi- li še atleti Boris Veber, Primož Kozmus in Rpk Deržanič, kole- sar Dušan Vodlan, ju-jitsu borec Dejan Kink ter karateista Mar- ko Stopar in Denis Orač, prispeli pa so tudi predlogi za plavalca Jerneja Omerzela. V konkuren- ci posavskih športnic vodi pla- valka in triatlonka Nina Mandl, glasove pa so dobile tudi Mate- ja Drobnič, judoistka Tina Ku- kec, strelka Vesna Kržan ter atletinji Maja Petan in Janja Budna. Med ekipami posamičnih špor- tov vodi po glasovih bralk in bralcev plesni par Amadeja Plevel in Luka Vodlan, glaso- ve ste namenili tudi Atletske- mu klubu FIT Brežice, DBV Katana Globo- ko, Judo klubu Krmelj, Kara- te klubu Sevni- ca, Atletskemu klubu Sevni- ca in še neka- terim. V ekip- nih kolektivnih športih sta ize- načena po gla- sovih ženska rokometna eki- pa Europrodukt in RK Atom Kr- ško, glasove pa so si prislužili tudi in Nogomet- ni klub Krško ter še nekaj dru- gih ekip. Toliko o naši akciji za zdaj. Naj povemo, da nihče izmed kandi- datov nima tolikšne prednosti, da ga ne bi bilo mogoče ujeti že v nekaj kolih glasovanja, do konca pa je še kar devet kro- gov in več kot dovolj prilož- nosti za nove predloge. Vese- li nas, da pred- lagani športniki in športnice za našo akcijo pri- hajajo iz vseh treh posavskih občin in da so tudi po pano- gah predlogi kar pestri. Seveda pogrešamo še veliko športov, v katerih dosegajo naši klub, eki- pe in posamezniki odmevne re- zultate, kot so šah, speedway, košarka in mnog drugi. Bralke in brake, ljubitelje športa v Posavju, vaš še več- ji odziv pričakujemo sedaj, ko so se v klubih in društvih začele aktivnosti v novi sezoni. Odloci- li smo se tudi, da bomo v mese- cu septembru opravili žrebanje nagrad za več kol skupaj, tako bomo razdelili kar dvajset lepih nagrad, med katerimi so še po- sebej zanimivi darilni boni Krke Zdravilišč. Žrebanje bomo tudi posneli in predvajali v pro- gramu TV Krško, nagrajence pa objavili na videostraneh. Vab- Ijeni k sodelovanju! Uredništvo. eDDa ŠPGRTNIK PDSAVJA studio DOS "Športnik Posavja 2005" NAGRADE ZA SODELOVANJE Med prispelimi glasovnicami bomo vsakič izžrebali pet dobit- nikov nagrad. Tokrat bomo raz- delili naslednje nagrade: | 1. Bon Krke Zdravilišča vvrednosti 15.000 SIT 2. Bon Krke Zdravilišča vvrednosti 10.000 SIT 3. Bon Krke Zdravilišča v vrednosti 5.000 SIT 4. Knjižna nagrada Založbe Neviodunum 5. Kapa z znakom Posavskega obzornika Vhbljeni k sodelovanju! , J 3 Balnea* WELLNESS CENTER IB PROSTI ČAS Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 tilO-PUSta* HOViC* Naslov nove rubrike si lahko razlagate na več načinov, ideja pa se je že pred leti utrnila našemu uredniku, kije od leta 1993 do 2000 urejal krško-kostanjeviške Pustne novice: Zakaj bi tovrstno šaljivo in satirično gradivo objavljali samo pozimi, »za pusta«, zakaj si ne bi vedrega branja privoščili tudi poleti, v času do-pusta? Seve- da so prispevki za to rubriko lahko nekoliko zašiljeni, nikakor pa osebno žaljivi, torej morajo biti še nekako »dopustni«. Tudi vas, drage bralke in braki, vabimo k sodelovanju s podobnimi, čim bolj duhovitimi in na resničnih doživetjih temelječimi prispevki, ki so se zgodili v Posavju ali pa našim Ijudem kjerkoli drugje. Pri- spevke podpišite in dodajte vaš naslov, mi pa bomo objavili samo začetnici imena in priimka ali vaš psevdonim. Najboljšo anekdo- to ali drug prispevek po izbiri uredništva bomo nagradili z maji- cami in kapami ali knjižno nagrado. Naš naslov: Posavski obzor- nik, p.p. 288, 8270 Krško. Taki z brado, a ne še čisto sivo ... HITRA POSTREŽBA Prijateljici sta se dobili v imenitni krški restavraciji in naročili pi- jačo. Pogovarjali sta se že najmanj pol ure, popili, kar je büo v kozardh, in ker sta se jima grli ponovno osušili, sta se začeli ozi- rati za natakarjem, da bi naročili. Natakar je imel sicer v drugem delu lokala, kolikor sta lahko videli, še eno stranko, vendar ves ta čas ni prišel niti enkrat izza šanka vprašat, če bi še kaj popili, čeprav sta bila njuna kozarca že dolgo prazna. Ker pa se jima ta nevšečnost ni zgodila prvič, si je ena izmed njiju tokrat sklenila pomagati s čudežno napravico. Stekel je naslednji razgovor: - Halo, restavracija! - Prosim, restavracija Križišče tukaj. Želite? - S prijateljico sva žejni, nekaj bi še popili ... - Seveda, gospa, ni problema ... - A bi naju lahko postregli? - Seveda, kar pridite, saj imamo odprto še do desetih ... - Ampak, gospodič. Nama se res ne da hoditi k vam ... - Joj, žal mi je, gospa, ampak pijače ne dostavtjamo na dom.. - Hej, čujte, zdaj mi je pa zadosti. Medve sva namreč že več kot eno uro tu pri vas, za vogalom! PREGOVOR Kar se regije Posavje tiče, vse kaže, da bo šlo po tistem: kjer se prepirata dva (Brežice in Krško), tretji (Novo mesto) dobi- ček ima! ZGLEDI VLEČEJO Posavci so vse boljši v trapu. Ni čudno, ko pa se športniki lah- ko vse bolj zgledujejo po traparijah svojih političnih predstav- nikov... JAJČNO - KURJA Andreju je mama za večerjo spekla jajca, naslednji dan pa le malo spremenjeno jajčno kosilo. - Se ti ne zdi, mama, da mi že perje odganja, pa perutničke tudi?... - Jaz pa ti bom eno primazala, da boš dobil še kljun! MASKE V Krškem so dobili omejeno število plinskih mask za osebno za- ščito v primeru zastrupitve zraka. Najprej so jih odgovorni po- nudili ravnateljem šol, ki naj bi jih naročili za šolarje. Ko je te- kla beseda o tem, kako bi jih porazdelili po šolah, je nekdo v šali pripomnil: - Na podeželju zaščitnih mask itak ne potrebujejo, ker imajo v pnmerjavi s Krčani čist zrak. - Če pa bi mogli, bi nam še to vzeli! je grenko pribil eden od pri- sotnih. Ni statusa? Ni oanike. Sodeluj v nagradni igii in se poteguj za lepe nagrade! Kafco «• hiMm^* Vnjtmntn pakat n*m«oj«n mladini? i) V»|cmna2tfr»jf b) VMjcmuMbdl O Vujcmruri^kw Scdriufrt kMe: • prako um poHji iiko pr«S odoovorom » obNki VM OKA na 2t2> M trenirata ati in mami (Darko Mandl in Suzana Pečarič, op. p.). Plavanje treniram šest- krat tedensko, tek petkrat na teden, kolesarim pa trikrat do štirikrat tedensko. Čeprav je treningov veliko, se jih da vse razporediti. V katerem delu triatlona imaš še največ rezerve, kje lahko še napreduješ? Po moje pri kolesarjenju, pa tudi pri teku imam še rezer- ve. Pri plavanju sicer nimam težav, pa tudi tu še napre- dujem. Zanimivo se mi zdi, da krški triatlonci tako rekoč vsi iz- hajate iz plavalskih vrst... Če hočeš biti dober v triatlo- triatlonu, ki vsebuje 300 do 400 metrov plavanja, od osem do 12 kilometrov kole- sarjenja in dva do tri kilome- tre teka, ter v sprint triatlo- nu, kar pomeni 750 metrov plavanja, 20 kilometrov ko- lesarjenja in pet kilometrov teka. Kasneje bom prišla tudi do olimpijskega triatlona, kjer se plava 1500 metrov, kolesari 40 kilometrov in teče deset kilometrov. Kako pa usklajuješ solo in trening? Pa prosti čas, kako ga izkoristiš? Doslej sem to uspešno uskla- jevala, saj sem bila vseh osem let qsnovne sole odlič- njakinja. Če sem kdaj manj- NAGRAPNA KRIŽANKA TRGOVINA AS Krško-Sevnica-Brežice \uirusm MlMltf Kvalitclua športna in elcganfna oblačiht 7i\ /enske in nioške. Geslo križanke pošljite do 19. septembra 2005 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Kr- ško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševald s pra- vilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike na- slednjih nagrad, ki jih podarja trgovina AS: 1. bon v vrednosti 5.000,00 SIT 2. bon v vrednosti 3.000,00 SIT 3. bon v vrednosti 2.000,00 SIT Nagrajenci 94/95. stevilke: 1. Mateja Zupančič, Sp. Stari Grad 56, 8270 Krško 2. Metka Slatner,Veliki Ka- men 29, 8282 Koprivnica 3. Jožefa Špaj, Cankarjeva 13, 8290 Sevnica Geslo 94/95. stevilke: TA STARA KRŠKA - PA ŠE VEDNO NAJBOLJŠA OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA KLOBUČARSTVO ŠIVANJE ZASČITNIH SREOSTEV IN POKRIVAL ci pri lamKajsnjem Livaiju v ue li s tremi točkami za zmago s ka priborili z goli mladega Mihe Dm. sta njegova prvenca v članski drj ča v 81. in Antonija Brdika v 89. j se doma občutno oslabljeni zarjj po Zagorja razšli brez zadetkov" drug neodločen rezultat. V štirih, točk in so na lestvici na visokem' le Aluminij in Dravinja. Krško srečen kraj za r Krški Stadion Matije Gubca je z? tekmo ženskih nogometnih repre Hercegovine v okviru kvalifikaci 2007 na Kitajskem. Naše repreze gostij in ga z goloma Milenkovia nuti tudi zlomile ter si prislužile kvalifikacij bodo Slovenke igrale ške in Malte, napredovanje v nai naša le zmaga v skupini. ; ^1 - ŽAGAN LES IN OPAŽ ^M ^m - TONDACH strešne opeke ^H ^L - TIM fasade demit ^^k ^A -CEMENT 50kg, 1.190,00 SIT ^M ^B ¦ VODOVOD, CENTRALNE ^M ^PaRMATURNE MREŽE 9/6, 7 j90SIT^B Kupljeno blago vam na vašo željo tudi dostavimo. • novo3radnje - 3radbeni servis ., ¦ ^ • izvedbe na ključ W0\ - fasade - zunanja ureditev - ostala gradbena dela /Artiče 10a/ 8253 Artiče Tel./Fax: 07/49 56 909 asm: 070 464 955 IIS BREŽKE tl^o, - izdelava hidravli^nili ceyi 1 - prodaja in serVis motornih kosOay^^ig in skropilnicX POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 OBVESTILA, PISMA ffl KRSKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, IzposojevaliSče VIDI.M, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojcvališče KOSTAN]F VICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 alvasorjeva Iknjižnica Krško ¦ Pridite v knjižnico! Poletje se poslavlja, v jutranjih meglicah že slutimo jesen. Tudi v knjižnici se je z začetkom šolskega leta zaključil počitniški utrip. Računalniki z dostopom do interneta niso več neprenehoma zasedeni (poleti smo na e-točki zabeleži- li skoraj 1700 uporabnikov), želje po bolj nezahtevnem bra- nju so zamenjali seznami knjig za obvezno branje, čas od- prtosti knjižnice se je podaljšal. Vabimo vas v knjižnico in v naša izposojevališča. Knjižnica v Krškem je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 8. do 16. ure in vsako sobo- to od 8. do 13.. Na Vidmu si lahko izposojate gradivo v to- rek in četrtek popoldne med 15. in 18. uro. Tudi v Kostanje- vici na Krki je knjižnica odprta ob torkih in četrtkih med 12. in 18. uro. Izposojevališče na Senovem še posebej radi obis- kujejo osnovnošolci. Tarn je odprto ob ponedeljkih in četr- tkih med 12. in 18. uro. 81 ur na teden lahko izbirate med več kot 115.000 knjiga- mi, 2800 filmi, 1800 glasbenimi zgoščenkami, 300 poučnimi CD-romi, preko 200 časopisi in revijami. Na razpolago vam je 10 računalnikov z dostopom do interneta in vesolja infor- maeij. Knjižnica je s kombinaeijo tradicionalnih in sodobnih virov vse pomembnejša točka v lokalni skupnosti. Knjiga pa je bila in bo za človeka čisto posebna prijateljica, ki lahko da veliko dobrega, če le beremo. Popočitniški September je za marsikoga čas za nove začet- ke. Mogoče je to tudi vpis v knjižnico ... Alenka Žugič Jakovina Zahvala Enaintridesetega julija 2005 nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, svak, tast, dedek in stric OLAF LOVRENČIČ iz Krškega Kot zadnji list z drevesa pade, tako si tudi Ti odšel od nas. Zelo težko razumemo, da tebe več med nami ni. Njegova ljubezen, vera, upanje, strpnost in dobrota osta- jajo z nami. Vaše iskreno prijateljstvo, stisk roke ob slo- vesu, podpora in sočustvovanje nam pomagajo skozi tež- ke trenutke. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za yso pomoč in izrečeno sožalje. Za zdravniško oskrbo se zahvaljujemo vsemu zdravstvene- mu osebju Zdravstvenega doma Krško, Bolnišnici Novo me- sto in Brežice ter Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Hvala gospodu župniku Jožetu Vogrinu in gospodu kaplanu Robertu Smodišu za miren, slovesen pogrebni obred in lep poslovilni govor. Hvala tudi častnim sestram, ki so se ga spominjale v molit- vi in zanj darovale sveto mašo. Hvala vsem, ki ste mojega moža bodrili in ga obiskovali v času bolezni, pa tudi vsem tistim, ki ga zdaj, ko je v več- nosti, ohranjate v spoštljivem spominu in se ga spominja- te v molitvah. Žena Ana, sin Peter z ieno Ireno in vnuk David NEV1ODVNVM Zavod Vrbov Log v soorganizaciji s Slovenskim društvom za proučevanje in varstvo netopirjev vabi ob »Evropski nod netopirjev« na »Netopirski večer pred Ajdovsko jamo«, ki bo v petek, 9. septembra 2005, z začetkom ob 19.00 uri. Program: 19.00 Zanimivosti iz življenja netopirjev in njihov pomen za človeka, predavanje, Hram Vrbovega Loga, Brezovska Gora 19, p. Leskovec pri Krškem 20.00 Sprehod po Podjami in poslušanje netopirjev pred Ajdovsko jamo Informacije in prijave: Zavod Vrbov Log, tel.: 07 49 13 505, info@vrbov-log.org Brezplačen izvod Po- savskega obzornika si lahko naročite tudi vi! Posavski obzornik bo s poštno distil- bucijo dostavljen v vsak dom v obči- nah Brežice, Krško in Sevnica. Če ne živite v posavskih občinah in želite prejemati Posavski obzornik na vaš naslov, izpolnite spodnjo na- ročilnico in nam jo pošljite po faxu ali pošti in si zagotovite vsako šte- vilko Posavskega obzornika vsakih 14dni. NAROČILNICA VELJA LE ZA TISTE, KI NE ŽIVITE V POSAVJU! Posavski obzornik si lahko naroči- te tudi na delovno mesto v ali iz- ven Posavja. Po prejemu vaše naročilnice vam bomo izstavili račun za stroške po- šiljanja. I C I K T R E B N J E v sodetovanju s Šolskim centrom NM in CDI UNIVERZUM Ljubljana v šolskem letu 2005/ 06 vabi k vpisu v: • OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE - program je brezplačen • SREDNJEŠOLSKE PROGRAME (administrator, trgovec, kuhar, natakar, cvetličar, vrtnar, bolničar-negovalec, voznik, predšolska vzgoja, turistični tehnik, ekonomski tehnik (SSI, PTI), gostinski tehnik, gostinsko- turistični tehnik, strojni tehnik, vrtnarski tehnik) . TEČAJE . DODIPLOMSKI ŠTUDIJ YISOKE POSLOVNE SOLE EF Ljubljana j^,^^^^ Informacije in prijave: CIK TREBNJE, Kidričeva 2, Trebnje; www.ciktrebnje.si; 8 07/34 82 103, 34 82 100 od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure ZAPOSLITEV nudijo delodajalci. 93% podjetij ima največ 9 zaposlenih, povprečje za vsa podjetja v RS pa je 6 KOMERCIALIST je po prijavah ponudb za stalno zaposlitev (za voznikom, prodajalcem in natakarjem) 4. najbolj iskan kader leta 2004 v Sloveniji http://www.ess.gov.si/slo/Predstavitev/LetnaPorocila/ lp04/Slovenija/slo/TabelPregled/Tabl0.htm http://www.vs-kombre.kk.edus.si VIŠJA STROKOVNA SOLA BREŽICE vpisuje do 10.10.2005, tel. 4992 562 NAROČILNICA Ime (naziv organizacije) Priimek Naslov Št. pošte in kraj ________ Davčna št. (izpolnijo pravne osebe) _ Spodaj podpisani naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite): a) 6 mesecev (stroški pošiljanja 1.650,00 SIT) b) 1 leto (stroški pošiljanja 3.210,00 SIT) in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po preje- mu računa. Podpis naročnika: Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Krško ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: neviodunum@volja.net. ObzorniK KAM V POSAVJU? Prireditve med 8. in 22. septembrom Četrtek, 8.9. • ob 17. uri, planinsko srečanje ob 100-letnici PD Lisca Sevnica in 110-letnici izhajanja Planinskega vestnika, ob razgledni tabli na Lisci • ob 19. uri, odprtje razstave del iz vinske trte Rudija Amerška ter slikarske razstave Irene Ameršek, grad Sevnica. Petek, 9.9. • ob 19. uri, muzikel Kraljična na zrnu graha, nastopajo učitelji in učenci OŠ Sevnica, grad Sevnica • ob 19. uri, netopirski večer pred Ajdovsko jamo • ob 19. uri, otvoritev Cebeln'aka, Mladinski center Krško Sobota, 10.9. • Športno društvo Muha bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. 9. na ŠRC Grič, pripravilo adrenalinski vikend. Pripravljajo tekmovanje v odbojki, igre brez meja, turnir v paintballu in driavno prvenstvo v 4 X (sou cross) - četveroboju gosrkih kolesarjev na umetni progi. • ob 20. uri, Anini glasbeni večeri: instrumentalna skupina KUD Stadion, cerkev svete Ane v Leskovcu pri Krškem • ob 14. uri, športni dan KS Boštanj: nogomet, streetball, badminton, odbojka, TVD Partizan Boštanj • ob 21. uri, koncert skupine Skalp, Mladinski center Krško Nedelja, 11.9. • ob 14. uri, nedeljsko popoldne z gledališko predstavo, koncerti in glasbenimi nastopi, fotografsko in likovno razstavo, otroškimi delavnicami,... park pri Mladinskem centru Brežice. • ob 15. uri, koncert in srečanje ljubiteljev slovenske ljudske glasbe Preska 2005, na Preski na dvorišču kmetije Hrovat Ponedeljek, 12.9. • ob 18. uri, brezplačna predavanja Mateje Petric za starše, Lekos Galerija Ana v Sevnici Torek, 13.9. • ob 18. uri, brezplačna predavanja Mateje Petric za starie, dvorana Območne obrtne zbornice v Krškem Sreda, 14.9. • ob 19. uri, Poletni večeri glasbe v parku: koncert Plesnega orkestra Krško pod vodstvom Dejana Žnideršiča, park v starem Krškem Četrtek, 15.9. • ob 18. uri, brezplačna predavanja Mateje Petric za starše, dvorana Območne obrtne zbornice v Brežicah Petek, 16.9. • odprtje razstave Tanje Špenko z naslovom Nove razsežnosti, nekdanja samostanska cerkev Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki Sobota, 17.9. • ob 9. uri, paintball turnir petčlanskih ekip, strelišče nad Radno petčlanskih ekip. • ob 17. uri, večer s Francem Miheličem in drugimi glasbenimi gosti, DUO Impoljca • ob 20. uri, punk rock fešta, klub MC Brežice Nedelja, 18.9. • popoldne, razstava raznovrstnih buč, pokušina jedi iz buč, nastop Blanških vinogradnikov, DUO Impoljca Ponedeljek, 19.9. • od 9. do 12. ure, dnevi odprtih vrat, DUO Impoljca ObzürüKK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji števil- ki je 16. September. Za toč- nost podatkov v naročenih ru- brikah in prilogab odgovarja- jo njihovi uredniki. n$k Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 22. septembra. NEVIODVNVM E ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - številka 96, četrtek, 8. 9. 2005 Veseli zaključek ligaškega tekmovanja v Brežicah Svetniki zmagali Pritličje nekdaj po vsem Posavju in vse do Zagreba slavne brežiške blagovnice sicer že nekaj mesecev samuje, zato pa je bolj živahno v sosednji restavra- ciji in pogosto tudi na prostoru pred njo. Tako je bilo tudi v soboto popoldne, ko se je tarn odvijal zaključ- ni del nenavadnega športnega tekmovanja - Štrik liga Posavja 2005. Brežiški podjetnik in done- davna obdnski svetnik Sta- ne Stefanie poskuša na razne načine pritegniti goste v lokal na sicer izjemno dostopni lo- kaciji. Ob standardni ponudbi porok, sedmin in drugih zabav za zaključene družbe Stefa- nie uspešno krmari med raz- ličnimi političnimi in poslov- nimi usmeritvami ter vešče prireja tako najpomembnejše strankarske sestanke skoraj vseh občinskih odborov kot tudi vrhunce volilnih in drugih političnih prireditev. Spomni- mo se samo različnih politič- nih tribun in padalskega sko- ka poslanskega kandidata in sedanjega gospodarskega mi- nistra Vizjaka, ki ga je za Šte- faničevo mizo sprejel sam se- danji predsednik vlade Janez Janša. Rekorden obisk so na tem prizorišču pred štirinaj- stimi dnevi zabeležili s sre- čanjem upokojencev, ki se jih je pod velikim, a še premajh- nim šotorom zbralo preko ti- soč, pred njegovim vhodom pa so na ognju vrteli prav- catega vola. Dobra, čeprav s strani Brežičanov še ne pov- sem sprejeta je bila tudi ide- ja s »Fejst avgustom«, kakor so poimenovali dva zabavna večera ob izteku meseca. Uspešen zaključek letošnje Štrik lige Zaradi velikega parkirišča in primerne lokacije so tu po- gosto celo športne priredit- ve, spomnimo se samo kole- sarskih maratonov v okviru brežiškega športnega viken- da. Prvo septembrsko sobotno popoldne pa je terasa Štefa- ničeve restavracije gostila ne- koliko nenavadno prireditev - zaključek tako imenovane posavske Štrik lige. Pod tern imenom je namreč letos pr- vič potekalo tekmovanje v eni najstarejših športnih disciplin na svetu - vlečenju vrvi. Tekmovanje so letos prvič organizirali Mladi z Velikega Obreža, pravzaprav na po- budo njihovega člana Mira DeržiČa. Nekatere ekipe iz tega dela Posavja so se na- mreč že prejšnja leta ude- leževale tekmovanj na Hr- vaškem, kjer pa se je vedno znova dogajalo, da pretežno mlade in predvsem veliko laž- je ekipe niso imele nobenih možnosti za opaznejši uspeh. Zato je Deržič predlagal, da bi skupno težo osmih tekmo- valcev omejili na 800 kilogra- mov in tako bistveno izenači- li možnosti. In res, pod takšnimi pravili so se v okviru Štrik lige Posav- ja 2005 v štirih kolih pomeri- le štiri ekipe: Prekopa, Veli- ki Obrež, Društvo ljubiteljev podeželja - Svetniki in Mla- dinsko društvo Krokar z Je- senic na Dolenjskem. Slednji so na brežiškem zaključku si- cer manjkali, morda tudi za- radi majhnih možnosti, da bi izboljšali skupni rezultat. Če- prav so se razmerja moči od kola do kola spreminjala in ni bila nobena izmed ekip ne- premagljiva, so si Svetniki od meseca junija do zadnje- ¦ ga kola v Brežicah namreč že nabrali toliko prednosti, da jim sobotni zaključek ni mo- gel preprečiti zmage. Kot je zadovoljno povedal kapetan Ivan Črpič, so njihovi junaki nabirali kondicijo tudi v nrcer- jenju moči s traktorjem, na tekmi v Brežicah pa so ime- li tudi največ navijačev, saj njihovo društvo šteje preko 50 članov. Tekmovanje si je ogledal tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je povedal, da Občina Bre- žice podpira take prireditve zaradi druženja svojih obča- nov in priložnosti, da se ob njih stkejo različne, morda tudi poslovne vezi. Logistično je k izvedbi lige pripomogel tudi brežiški mladinski cen-, ter, natančneje njegova di- rektorica Patricija Cular, ki je vestno zapisovala rezulta- te dvobojev. S »štrikom« na olimpijado Kot smo lahko videli po pri- jateljskih merjenjih moči s hrvaško ekipo Matulj, ki je prišla v Brežice naravnost s hrvaškega državnega prven- stva, na katerem je osvojtla 3. mesto, so zmagovalci Štrik lige pravi »lahkokategorni- ki« in ne bi imeli najmanj- ših možnosti, če bi bilo vleče- nje vrvi še vedno olimpijska panoga. Ja, prav ste prebra- li, ekipno vlečenje vrvi s po osmimi člani je bilo kar šest- krat zapored del olimpijskega športnega programa. Zadnjič so si leta 1920 olimpijsko zla- to privlekli Angleži, ki so v fi- nalni borbi v Antwerpnu čez črto potegnili ekipo Nizozem- ske. Okoli leta 1900 je bil to eden najpopularnejših špor- tov sploh. Tudi Slovenci se lahko pohvalimo z vrhunski- mi rezultati v tej disciplini, saj so bile naše ekipe že več- krat svetovni prvaki. Ker je, kot smo videli, vle- čenje vrvi že bilo olimpij- ska disciplina, tekmovalcem Štrik lige tako kot športnikom v na desetine drugih športov po svetu vseeno ostaja ne- kaj upanja, da pojdejo nekoč tudi oni na olimpijske igre - kot njihova rojaka Kozmus in Rovan, četudi samo v lažji, 800-kilogramski kategoriji. In da jih bodo njihovi navduše- ni navijači ob povratku mor- da lahko sprejeli in pozdravi- li prav na tem prizorišču pred Štefaničevo restavracijo. Do takrat pa jim ostaneta pred- vsem zabava in druženje. Bojana Mavsar Pobudnik tekmovanja Miro Deriič Jani Abram iz Prekope v vlogi sodnika Zmagovalci letošnje lige v akciji Cast krške občine rešujejo fantje iz Prekope Tretji na hrvaškem prvenstvu - ekipa Matulj Ivan Črpič, kapetan ekipe Svetniki izkusem »striKarji« z Velikega Obreža weishau pt gorilniki in ogrevalni sistemi Ml USTVARJAMO TOPLOTO Weishauptov infomobil predstavlja najnovejše ogrevalne sisteme in komponente za ogrevanje individualnih ali večdružinskih objektov. Infomobil bo med 9. in 18. uro v četrtek, 15. septembra, v Brežicah, na parkirišču nakupovalnega centra INTERMARKET ter v petek, 16. septembra, v Krškem, na parkirišču Prodajnega centra TA-BU. TOPLO VABUENI! www.weishaupt.si