V nedeljo vsi m Operne? kje.r bomo v Mreedok na TABORU OSVOBODILNE * PRIMORSKI DNEYNIK STS _______GLASILO OSVOBODILNE FRpjjTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE U § t HIl © V 11 V © OF! UoV - Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din TRST četrtek 21. aprila 1949 *SZX‘ZZl’%&! stev. 94 (1184) P^vi dan dela svetovnega kongresa pristaiev miru v Parizu ei Glavne točke kongresa: 1. obsodba tekmovanja v oboroževanju; 2. naloge združenih narodov za obrambo miru; 3. obsodba vojne propagande; 4. spoštovanje suverenosti in neodvisnosti narodov; 5. gospodarski odnosi med državami; 6. udeležba žena v gibanju za mir; 7. združitev vseh pristašev miru 20. — Svetovni kongres nnlf miru se & začel ob 10-40 Y Pfedsedstvom Joliota Curie. Co-P . i dvorani so napisi v fran-ni CU1-’ rP^n*> angleščini, španšči-^ *n italijanščini: «Enotnost v bor-(-Oh3 m*r “»vetejia dolžnost«; i'r‘dov)>n'Da miru nidoSa vseh na- liair ^ S° ob burnem pozdrav-, vstopili v dvorano člani pri-Cn - a.lneg3 odbora, ki so: Joliot tj„nf in Aragon (Francija), Marna i ndci;sen Nexo (Danska), Ber-p . 'Velika Britanija), Guy de tsson in gospa Cotton (Francije,. ^leksander Fadejev. (ZSSR), rt 0, 0 Jo (Kitajska), general d, ,.®nas (Mehika), Pietro Nenni a tja), Pritt (Velika Britanija), gge (ZDA) in Louis Saillant Francija). Predsednik Frederic Joliot Curie imlme* otvor‘tveni govor in je v zdr ni-i Pr'pravlj3lnega odbora po-2rirav!. delegate. Posebno je po-n aPredstavnike demokratič-ie ?ita^ske’ republikanske Spani-in' r raokl'atične Grčije, Vietnama indonezijske republike. ^Obsodil je nato francosko vlado, Za If j0016)''3 število potnih listov s e'egate, in Pripomnil: Gotov Pan’ ne boste zaradi tega posto-stv ]a obtoževali francoskega ljud-da h smo borbo z gotovostjo, Zbr i°ni° zma?ai*, ker smo močni, tien * Sm° se tp' da vsilimo mir k]06111 Vojne' ^urie )e nato go-te 1 0 borbi narodov; proti fašizmu Poudaril, da narodi, ki so med mir pt0lik° trpeli> zahtevajo sedaj Sre' udaril P', da so na tem konta 2astopani vsi socialni sloji. grp *unSres je nadaljevanje kon-v Wroclawu in Budimpešti. Sik0 i® Joliot Curie navedel Ha .ne nat°Se, ki jih bodo preučili v nK°n8-esu: obsodba tekmovanja nar orožeVanju; naloge Združenih V0jn ov za obrambo miru; obsodba Vere6 pr°Pagande; spoštovanje su-nosli in neodvisnosti narodov; Pdel°-h1Ski °dnosi med državami; Ziruso žena v gibanju za mir; 6ravj' ,y vseb pristašev miru. Raz-bodo tudi o vprašanjih za l°Hial kulture, o vprašanjih ko-He v u'h v°in ter o nalogah mladi-j borbi za mir. litj^J01 Curie je nato obsodil pomade °b°roževanja, ki jo vodijo ter j p°bPisnice atlantskega pakta, Predst opozoril na nevarnost, ki jo biten, -a amei'iška gospodarska Sodij CriCiia v zahodni Evropi. Ob-atodisu6 nion°Pol ZDA nad viri krediti eners‘ie- Primerjal je nato za 0u 2? kulturna dela z onimi je ena°r°^eVan'ie ter P°udaril, da aimpsk- naivečjih zablod znanosti Uje j.*4 bomba in njeno uporablja-dii množično uničevanje. Obso-sk°Van"u^nost v znanstvenih razi-Zllanstv ■ ter izjuvil, da morajo aBaraV,eniki. zaskrbljeni nad stv®nik° ,npbovih odkritij. Znan-Cuvje * bočejo, je poudaril Joliot °stane ane se znanost stavi in da *“°v0rn;u s*uzbi ljustva. Končno je - “k poudari! "fistajp- bt Se ir_,miru: preprečiti da so naloge vojno Sc •• VDJ1K 1,'eVanipUPlavl'’a; preprečiti nada-biir, t0 _s''ci3njih vojn in zgraditi biti nar E0 nQše naloge. Posamezne-biegoče * Uli Posamezni osebi ni r,Zava‘ovati se proti vojni, tahkr Pna akc'ia vseb narodov z‘Vamo v PriP°mogla k uspehu. Po tireDl.„Se, postene. naj se borijo *'a®* silp Cv!ev v°ine- Zavedajoč se v Preori,, 110 nadaljevali borbo t"o „ 3nju’ da bomo zmagali. ProtoV Jo|io'a Curie so preči-n° reso*ucijo, ki JO je es°luciii 'an<'oska delegacija. V P*®Povcdi btotestira kongres proti ^atoin s:stopa v Francijo 37 de-oljsk® Rr.VJetSk° zveze- Kitajske, dzar5ke' Romunije, Bolgarije, Ma- » Vije' Csu' Albani-Grčiie’ ,^VStlije in demnkra-11 bodo iL. ' del,egati 50 v Pragi FREDERIC JOUOT CURIE ski pakt, ki je prvo dejanje protisovjetske politike. Nenni je nato opozoril na grožnje, ki jih vsebujeta tretji in četrti člen atlantskega pakta, in dejal: tretji člen začenja tekmovanje v oboroževanju in vodi neizbežno do vojne. Četrti člen predstavlja zmago enega najbolj osovraženih načel, t. j. vmešavanje v, notranje zadeve drugih držav.. Navedel je nato primer Grčiji in Italije, ki sta žrtev ameriške intervencije, in nadaljeval: Preprečiti je treba dve grožnji: tekmovanje v oboroževanju in zatretje demokratičnih sil v notranjosti držav. Najboljše orožje je enotnost narodov; enotnost v notranjosti vsake države, da bo možno iz atlantskega pakta napraviti le kos papirja. Na koncu je Nenni predlagal ustanovitev stalnega sv.eta, ki naj bo odgovor narodov vladam podpisnicam atlantskega pakta, ki so se obvezale ustanoviti svet za izvajanje pakta. Po Nennijevem govoru so navzoči delegati z navdušenjem pozdravili prihod ameriškega pevca črnca Paula Robesona. Drugi govornik je bil Iyes Farge, predsednik borcev za svobodo, ki je obsodil francosko politiko na Madagaskarju in v Indokini. Poudaril je, da je na sto tisoče borcev za mir in svobodo podpisalo pismo Trumanu, v katerem je rečeno: Odrekamo naši vladi pravico do podpisa atlantskega pakta. Zaključil je, da bo enotnost svetovnih miroljubnih sil lahko zajamčila ravice narodov z mobilizacijo vseh, ki ljubijo mir in svobodo. Po prečitanju solidarnostnih brzojavk, ki sta jih kongresu poslala mehikanski kardinal Cardena in ameriški laburistični voditelj Con-nallv, je bila seja prekinjena za pol ure. Govoril je nato črne Paul Robesen, ki je med drugim dejal: Obsojamo politiko vlade ZDA, ki sliši Hitlerjevi in Goebbeisovi politiki. Hočemo mir in svobodo in borili se bomo zanje skupno s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije kakor tudi z demokratično Kitajsko in Indonezijo. Nato je Robešon ob spremljanju klavirja zapel nekaj pesmi y angleščini in ruščini. Prečitali so naio brzojavko kitajske delegacije iz Prage in zasedanje odložili na jutri zjutraj. Predsedoval bo Pietro Nenni. Ci-tali bodo poročila Ziliiacusa, Eu-genie Cotton in Fadejeva. Vzporedno s pariškim kongresom se je danes ob 10. začel tudi v Pragi kongres pristašev miru, ki so se ga udeležili oni delegati, ki jim francoska vlada ni dovolila prihoda v Francijo. Danes sta govorila praški župan Vacek in minister za informacije Kopecky, ki sta obsodila imperialistične vojne hujskače. Prihodnje zasedanje kongresa bo v petek zjutraj, zato da pride do bolj neposrednih stikoy med obema kongresoma. Uradno glasilo sovjetske vojaške uprave v Berlinu «Taegliche Rundschau« poroča, da bodo nocoj na sovjetskem področju ob meji z britanskim področjem, prižgali velike kresove, da proslavijo začetek svetovnega kongresa pristašev miru v Parizu. N/, ta način bo prebivalstvo zahodnih področij pozvano, naj se bori za mir skupno s prebivalstvom Vzhodne Nemčije. Opoldne so v vsej deželi Sachsen-Anhalt, ki tudi meji z britanskim področjem, zvonili zvonovi vseh cerkva četrt ure za svetovni mir. V tovarnah so delavci med pol-danskim odmorom poslušali govore o kongresu miru. V Berlinu sta sedež nemške gospodarske delegacije sovjetskega sektorja in sedež sveta nemškega ljudstva okrašena z zastavami weimarske republike in Z rdečimi zastavami. V uvodniku piše «Taegliche Rundschau«, da se imperialistični magnati tresejo od strahu pred močnim miroljubnim gibanjem, ki ga predstavlja pariški kongres. Komentator moskovskega radia je danes izjavil, da se zdi, da je Pariz postal središče vojnih hujskačev. Skupina reakcionarjev namerava namreč ob koncu tega me- Odgovor na podlo igro huomiaiangovih predstavnikov Oienzšva pri Nankingu proti nBGšotiBMstičnsBnpoložajem Kuomintangova vlada se pripravlja na beg v Kanton -Za ameriške imperialiste je Kitajska za vedno izgubljena lJOGo h., so v rrasi '°n§reSa. ‘evno obveščeni o delu cpVQr« °vo°dfte?Skem /asertanm je itin Pietro 'J Ualipmsk® delega-*)anski kl ie izjavil, da še'6’ k' so vIS- Preds,avliajo č . na glavne dow° n*daUev ■ načn' ki lo' ln Se in k- , ap-,e Trumanove njif°dr*iuje zahoS61 na dva dela iniripH , Evropo a"'c-p?riahzmu, ter bruselj- NANKING, 20. — Neka visoka osebnost iz nacionalističnih vojaških krogov je izjavila, da je osvobodilna vojska pričela -ofenzivo proti nacionalističnim položajem na odseku pri Nankingu in zlasti proti mostišču Kjangpo, na severnem bregu Jangceja ter 10 km juž-no-zapadno od Nankinga. Pozneje je nacionalistični glavni štab sporočil, da je osvobodilna vojska napadla Uakijing, ki leži na zapad-nem robu Fukeuja, nacionalističnega mostišča na desnem bregu Jangceja nasproti Nankinga. V Nankin-kingu se močno sliši topovstvo streljanje, ki je sicer proti večeru znatno pojenjalo. Nacionalisti so mnenja, da je osvobodilna vojska skoncentrirala največ svojih sil med Wuhuiem in Ankingcm. Zlasti je ogrožen del Jangcea severno od Ankinga, kjer je reka razmeroma ozka. Ofenziva se je pričela kako uro po sporočilu, da je nacionalistična vlada odbila komunistični ultima-tum. Na nank inskem letališču so pripravljena številna transportna letala, da preneso v Kanton člane nacionalistične vlade, če b; vlada odločila, da se zai-adi pritiska kitajske narodno-osvobodilne vojske prestolnica evakuira. In zdi se, da se bo to zgodilo že nocoj. Danes sta dve osebi izmed nacionalistov odpotovali v Kanton in v Cikeu, kjer nameravata poskusiti še poslednji napor za združitev vseh struj v nacionalističnem taboru, da bi skušali preprečiti demokratični vojskj prehod čez Jangce. V Cikeu. to se pravj h Cangkaj- l koneresa sindikatov SZ MOSKVA, 20. — V Kremlju -ce je pričel včeraj popoldne deseti kongres sindikatov Sovjetske zveze (prvi po vojni), ki se ga udeležuje 1200 delegatov. Pri otvoritveni seji je kongres izvolil častno predsedstvo, v katerem so vsi člani politbirojev sovjetskih komunističnih partij. Po dolgotrajnih vzklikih ge-neralisimu Stalinu je kongres sprejel sledeči dnevni red: Poročila glavnega sveta, diskusija o sindikalnem statutu in volitve članov glavnega sveta ter verifikacijske komisije. Za tem je podal poročilo predsednik sindikalne zveze Vasilij Kuznecov. SANTIAGO (Čile), 20. — Pri potresnem sunku se je zrušila jetnis-nica v mestu Traiguen. Pri tem je bilo 40 mrtvih in 30 ranjenih. šku, je šel general Cangčung, minister brez listnice. Ta obisk je toliko bolj značilen, ker se v nan-kinških političnih krogih govori, da bi v primeru neuspeha pri pogajanjih med nacionalisti jn komunisti sedanji predsednik Licungjen bil naklonjen povratku Cangkaj-ška na oblast. Toda smatra se lahko že za gotovo, da so pogajanja že končana — brez uspeha. Kitajski nacionalistični predstavniki so pri teh pogajanjih igrali nad vse podlo igro, ko so se namreč med pogajanji s komunisti tajno posvetovali s Cangkajškom. Komunisti namreč niso pričeli pogajanj, ker ne bi mogli napredovati s svojo vojsko in kakor da imajo pred seboj enakovrednega partnerja, temveč zato, da skrajšajo vojno in tako prihranijo trpljenje ljudstvu. Nacionalisti so pokazali, da so pravi vojni zločinci. Kljub temu namreč, da dobro vedo, da je vsako upiranje pred demokratično vojsko obsojeno na neuspeh, vendar vztrajajo pri nadaljevanju vojne, pač samo zaradi tega, ker se kot vojni zločinci boje kazni ter mislijo, da bodo sebe rešili, če poženejo v smrt tisoče ljudi, ki nočejo vojne. Mnogi v kuomintangu so si sicer že na jasnem, da aktivnega odpora nacionalisti ne bedo mogli več nuditi, kajti vsaka nada na ameriško pomoč je propadla, odkar je Dean Acheson javno izjavil, da bi pomoč pomenila le podaljšanje državljanske vojne. Tega sicer a-meriški državni tajnik ni dejal v kakem popadku človekoljubja, temveč zgolj po trezni precenitvi položaja, ki je takšen, da je napredovanje demokratične vojske v vse ostale predele Kitajske le še vprašanje bližnje bodočnosti. Na današnji tiskovni konferenci je Acheson izjavil, da so ZDA od poraza Japonske dale Cangkajšku že 2 milijardi dolarjev, kljub temu pa ni to preprečilo poslabšanja položaja nacionalistične Kitajske in napredovanja osvobodilne vojske. Od teh dveh milijard odpade skoraj milijarda na vojaško pomoč, pri čemer niso všteti presežki vojnega materiala, ki jih je ameriška vojska odstopila. Agencija «Nova Kitajska« poroča, da se je včeraj obnovila poštna služba med Pekingom in inozemstvom. Danes zvečer je prišla uradna vest. da sta predstavnik nacionalistične Kitajske Licungjen in ministrski predsednik Hoiingčin v svojem odgovoru na zahteve komuni-stov prosila za takojšnje prenehanje ognja. Vlada je v omenjenem odgovoru izrazila upanje, da bodo komunisti upoštevali nacionalistični odgovor, da bi tako prišlo takoj do začasnega sporazuma glede prenehanja ognja. Delo odborov OZN LAKE SUCCESS, 20. — Na seji političnega odbora je avstralski delegat predlagal, naj skupščina imenuje komisijo, ki naj preuči celotno vprašanje bivših italijanskih kolonij. Popoldne je odbor razpravljal o poročilu odbora, ki je preučil zahteve organizacij afriškega prebivalstva, da se jim dovoli o^-azložiti njihovo stališče. Med včerajšnjem razpravljanjem o obsodbi kardinala Mindszentvja pred posebnim političnim odborom OZN je poljski delegat Dronojorv-ski poudaril nepristojnost OZN ter i pripomnil, da je proces proti kar- j dinalu Mindszentyju po mnenju samih zahodnih dopisnikov potekal i popolnoma normalno. Dalje je po- | udaril, da je bil kardinal obsojen zaradi navadnih zločinov. Nato je dejal, da je bil bolgarski pastor Georgi je v obsojen zaradi vojaškega, gospodarskega in političnega vohunstva. Danes so britanski, kanadski in avstralski delegat ponovili obtožbe ostalih delegatov ameriškega bloka. V kratkem bo politični odbor OZN začel razpravljanje o Španiji. Razpravljali bodo na podlagi resolucije, ki jo je predložila poljska vlada in s katero zahteva, naj skupščina potrdi obsodbo Francove Španije, ki jo je izrekla s svojo resolucijo leta 1946. Sovjetske antifašistične žene so poslale glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu brzojavko, s katero zahtevajo, naj glavna skupščina sprejme v španskem vprašanju odločitev, ki bo v skladu z voljo in željami vseh svobodoljubnih narodov, ki branijo mir in demokracijo Predsednik glavne skupščine E-vatt je poslal grški vladi brzojavko, s katero zahteva, naj razveljavi smrtno obsodbo proti dvema grškima sindikalnima predstavnikoma Vasiliju Elefteriadisu in Georgisu Dejnitriu. Jugoslovanski delegat Joža Vilfan je danes sporočil glavnemu tajniku OZN 19 primerov kršitve jugoslovanske meje po grških vojakih od 22. januarja do 28. marca t. 1. in tri primere, ko so grška letala letela nad jugoslovanskim ozemljem. Nota poudarja, da so te kršitve meje gotovo namerne in pripravljene. Njih namen je vzdrževati stalno napetost na grškn-ju-goslovanski meji, za kar pade vsa odgo lenost na grško vlado. BEOGRAD, 20, — Na kongresu sindikata jugoslovanskih rudarjev, ki se je pričel včeraj v Beogradu, je minister za rudnike Svetozar Vukmanovič v svojem govoru omenil tudi spor med Jugoslavijo in državami ljudske demokracije. Dejal je: «Ceprav je notranji spor v socia-lističnem taboru povzročil velike težave za izgraditev socializma v Jugoslaviji, pa je treba vsekakor dati tudi pozitivne rezultate za rešitev odnosov med socialističnimi državami. Po mojem mnenju, je nadaljeval minister, morajo postati ti rezultati vidni, če že ne sedaj pa vsaj v bližnji bodočnosti. Odnosi med socialističnimi državami se ne morejo oslanjati na diktat ene same partije, kakor se gospodarski odnosi med socialističnimi državami ne morejo oslanjati na kapitalistične oblike.« Kongresu jugoslovanskih rudarjev sta poslala pozdravne brzojavke tudi sindikata francoskih in italijanskih rudarjev. M Dfi seca organizirati «konferenco za obrambo človeških pravic«, ki naj bo nekaka nova izdaja poizkusa, ki je pred kratkim nesrečno propadel v New Yorku. Uradno je to pobudo dal Jean Paul Sartre in še kdo drugi z namenom, da napravijo protunanife-stacijo v zvezi s svetovnim kongresom pristašev miru. Pripomniti pa je treba, da bodo to »konferenco« vodili isti ameriški reakcionarji, ki še vedno pošiljajo svoje a: gente v Pariz, in da bo nosila pečat «Madg in USA«. Smrine oslenks prvsga sekretarja CK KPJ v BEOGRAD, 19- — Centralni komite KPJ' je sklenil, da bo dai 24. aprila prenesti smrtne ostanke Djure Djakoviča, borca od vsega početka in sekretarja CK KPJ iz začasnega groba pri Sv. Duhu v Sloveniji. Položili ga bodo v grobnico pod Kalemegdanom poleg smrtnih ostankov narodnih herojev Iva Milutinoviča in Iva Lole Ribarja. Dijakoviča je ujela policija v Zagrebu 20. aprila 1929. Po groznem mučenju so ga v težkem stanju peljali na jugoslovansko-av-strijsko mejo, kjer so ga 25. aprila ubili. Na drugem kongresu socialistične delavske stranice Jugoslavije (komunistov) v Vukovaru, v juniju 1. 1920, na katerem se je ta stranka preimenovala v Komunistično partij,) Jugoslavije in jp bil sprejet «Vukovarski program«, je bil izvošjen za člana centralnega komiteja in istega leta je postal poslanec takratne jugoslovanske ustavodajne skupščine. V juniju 1921 se je kot delegat KPJ udeležil zasedanja tretjega kongresa komunistične internacionale V Moskvi. Vodil je nepopustljivo borbo proti frakcionašem v partiji in za boljševizacijo partije. Admiral Alan Kirk novi poslanik ZDA v Moskvi WASH!NGTON, 20. — Admiiala Alana Kirka, poslanika ZDA v Bruslju, je predsednik Truman ime. noval za poslanika v Moskvi na mesto generala Bedella Smitha. KAIRO, 20. — Egiptovska vlada je sklenila, da bo izvozila v Jugoslavijo za 150 tisoč šterlingov bombaža v zameno za les. Švicarsko letala odletelo iz Kapra Švicarski konzul je izjavil, da je našel popolno razumevanje pri jugosio slovanskih oblasteh in VUJA za izročitev letala in odhod obeh letalcev Pred dnevi smo priobčili na tem mestu poročilo o prisilnem pristanku švicarskega letala v Kopru. Danes je dopisnik naše koprske podružnice govoril osebno z obema le-talcema, oziroma z letalcem Mittel-holzerjem Ernestom, trgovcem iz Zueriha, in njegovo zaročenko Kunz N. Oba sta švicarska državljana in sta nameravala preživeti velikonočne praznike v Benetkah. Letalec Mittelholzer je ravno štu-diral zemljevid za povratno vožnjo, pri čemer sta mu pomagala Švicar, ski konzul v Trstu g. Bonzanigo Emilio in tajnik konzulata, ko sem ga zaprosil za kratek razgovor. Letalec Mittelholzer -je srednje postave, star nekaj nad trideset let, zdrave zunanjosti, neprisiljenega vedenja in ima izraz pravega šport, nika. Tudi njegova zaročenka je prikupne zunanjosti, naravna, brez afektiranosti. Oba sta lepo zagorela in na vprašanje, če sta prinesla tak kolorit že iz Švice, sta veselo dejala, da sta v samih zadnjih dveh sončnih dneh. preživetih ob prekrasni obali pri Strunjanu, tako na-glo ogorela. «Q. Mittelholzer. predno prične-va z najinim intervjujem, samo majhno opombo: tržaški italijanski listi so pisali o vašem prisilnem pristanku zelo alarmantno in nekako tako, da je pripisati le naključni preudarnosti in dobremu čutu posameznikov, da vas jugoslovanske voj. ne cdinice niso skoro že obstreljevale in podobno « Letalec Mittelholzer in g. konzul Bonzanigo sta istočasno odgovorila: «Aber ja, das waren fantastische Berichte. — Seveda, to so bila fantastična poročila...»■ Nato je g. Mittelholzer pripovedoval: «Na veliki petek okoli poldne sva se z zaročenko dvignila na letališču v Locarnu in pristala kmalu za tem v Milanu, nato sva odletela dalje v Vicenzo. (Nadaljevanje na 3. strani) Poljska želi izvažati v žagata Nemčijo LONDON, 20. - Po!^skl pi slanik v Londonu Winiewicz je imel včeraj enourni razgovor z britanskim podtajnikom za gospodarska vpra-sanja v britanskem ■umenjem ministrstvu Thorpojn. Po razgov-.iru je izjavil novinarjem, da je Poljska vedno pripravljena dooaviti zapad-ni okupacijski coni Nemčije živila, les in kemične proizvede- Poudaril pa je, da je sklenitev za te potrebne pogodbe odvisna od politike ZDA, ki stavijo Poljski razne ovire pri izdaji dovoljenja za izvoz v Zapadno Nemčijo. Poljski poslanik je prosil Thorpj, naj posreduje pri ameriških oolastoh v pri-log Poljski. »Biti moramo potrpežljivi«. je izjavil Winiewicz; «ker zaupamo v možnost mirne rešitve vseh mednarodnih spornih vprašanj«. Nedeljski tabor OF in Vidalijevi razbijači Tri dni nato, ko so prečitali v »Primorskem dnevniku« obvestilo, da bo OF priredila v nedeljo 24. t. m. na Opčinah svoj tabor, na katerem bo naše ljudstvo proslavilo osmo obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, so Vidalijevi razbijači v svojem glasilu objavili, da bosta istega dne popoldne na Opčinah govorila oba glavna «leaderja» vseh sovražnikov nove Jugoslavije — Vidali in Malalan. Prav gotovo ni potrebno posebej poudarjati in razlagati, zakaj je Vidali izbral za svojo bodočo protijugoslovansko »tirado« ravno isti dan, isti kraj in isto uro, ko se bo vršil tabor Osvobodilne fronte. Vsakomur je bilo namreč takoj jasno, da hoče Vidali s svojimi razbijači izzivati in s to svojo najnovejšo potčzo dopolniti svoje razbijaške in provokatorske akcije, ki jih vrši že deset mesecev. Vidalijevi razbijači hočejo torej v nedeljo na vsak način poskušati z oviranjem proslave enega najsvetlejših datumov v zgodovini slovenskega naroda. Vidaliju in njegovim razbijačem namreč ni do nikakršne »teste della fraiellanza«, še manj pa do proslave ustanovitve Osvobodilne fronte. Saj njegovo desetmesečno početje najbolje dokazuje, da hoče likvidirati ne samo Osvobodilno fronto, temveč tudi Slcvansko-ita-lijansko antifašistično unijo, ki je konkreten izraz slov. - ital. bratstva in za katero izjavlja v svojem glasilu, da »nima jasne fizio-nomije« in »razumljive osebnosti«. Ker pa je ravno Osvobodilna fronta glavni steber Slovansko-italijanske antifašistične unije, je logično, da hoče Vidali likvidirati v prvi vrsti Osvobodilno fronto, na katere slavno borbeno tradicijo že deset mesecev pljuje. Toda razbiti OF mu ni uspelo doslej in mu tudi odslej ne bo! Osvobodilna lronta se kot glavni steber SIAU vedno bolj utrjuje in prav nedeljska proslava v Mrčedolu pri Opčinah bo ponovno dokazala, da se v enotnost in strnjenost našega ljudstva v Osvobodilni fronti zastonj zaganjajo vsi izzivači in sovražniki našega ljudstva in nove Jugoslavije od Santina do Vidalija ! ZATO POZIVAMO VSE DEMOKRATIČNE SLOVENCE IN ITALIJANE, DA SE ENOTNI IN STRNJENI UDELEŽIJO NEDELJ. SKEGA TABORA NA OPČINAH, DA BOMO NA TA NAČIN Z VELIČASTNO PROSLAVO USTANOVITVE NASE SLAVNE OF DOKAZALI VSEM IMPERIALISTOM, REAKCIONARJEM IN SE PRAV POSEBEJ VIDALIJU IN NJEGOVIM RAZBIJAČEM, DA HOČEMO S SVOJO BORBO DOSLEDNO IN ODLOČNO NADALJEVATI NA SLAVNIH TRADICIJAH PROTIFAŠISTIČNE IN PROTI IMPERIALISTIČNE BOR-BE, KI JO VODIMO POD SLAVNO ZASTAVO NASE OSVOBODILNE FRONTE! V nedelj o vsi v Mrčedol pri Opčinah na tabor Osvobodilne fronta l Se nekaj besed o invalidskem vprašanju O invalidskem vprašanju se je do danes že mnogo govorilo in pisalo; mnogo se o tem govori tudi doma, na ulici in 'kjer koli to nanese. Ker mnogi — in med njimi tudi nekaj neposredno prizadetih —nimajo še jasnih pojmov o celi zadevi in zato nehote in brez škodoželjnosti širijo netočne in neresnične govorice, želimo povedati še nekaj besed o tem vprašanju in pojasniti, v kolikor je mogoče, kako danes usa stvar stoji. Kakor je že znano posluje od lanskega leta v Kopru INVALIDSKA KOMISIJA, ki je prevzela nalogo, da dokončno reši vprašanje invalidov iz NOV J ter vdov in sirot padlih borcev, na STO-ju. ker se je rešitev tega perečega in bolečega problema predolgo zavlekla, so tovariši Invalidske komisije pristopili k delu z največjim elanom in požrtvovalnostjo, tako da so do danes dosegli že precejšen uspeh. To se mora odkrito priznati. Od vseh predloženih prošenj je do sedaj rešenih preko 85 odst.; prizadeti so o tem obveščeni in so tudi prejeli zadevne dokumente. Številne pritožbe se čujejo od vseh strani, ker se izplačilo nakazanih zneskov ne vrši redno, mnogi niso že dolgo časa prejeli invalidnine, nekateri celo nikdar. Večkrat smo že izčrpno obrazložili, kako se izplačila invalidnin, odnosno pokojnin vršijo. Vsem bi moralo že biti znano, da je denar, nakazan v te svrhe od vlade FLRJ, v Banca dTtalia v Trstu in da se ne more z njim razpolagati brez odobrenja pristojnih oblasti. Sele po velikem trudu je uspelo deblokirati nakazane zneske. Redna izplačila bi morala pričeti že prve dni tega meseca. Nameščenci Banca dTtalia pa že dolgo časa stav-kajo in tako moramo čakati, da stavka preneha. Od nerešenih prošenj čaka dober del rešitve, ker so bile kasno vložene ali pa niso bile opremljene z vsemi zahtevanimi dokumenti; nekatere prošnje in dokumenti pa niso prišli na pravo mesto. Zelo žalostna pa je ugotovitev, da se je v nekaterih primerih naletelo na nerazumevanje ravno pri prizadetih. ’ Nekateri se iz same nemarnosti nočejo zanimati, da bi si poskrbeli potrebne dokumente pri občinskih uradih, drugi pa so nasedli lažem in provokacijam brezvestnih dobro znanih političnih špekulantov, ki se ne sramujejo izkoriščati bedo in bol onih, ki so vse žrtvovali za svobodo.' samo da bi mogli tako nadaljevati s propagando proti Jugoslaviji in ljudskim oblastem. Prav gotovo ni v interesu teh ljudi, da se invalidsko vprašanje reši in si tega v svoji brezmejni hinavščini niti ne želijo, ker bi jim tako zmanjkal še eden od zadnjih argumentov, katerih se poslužujejo v svoji raz-bijaški protiljudski politiki. Hočemo navesti nekaj primerov, da bo vsem jasno, kako nesramno in zločinsko postopajo ti sovražniki ljudstva in kakšnih metod se poslužujejo za prevaro invalidov, ki iščejo svojo pravico. Invalid Strajn Josip iz Doline hšt. 130 je živel v Jugoslaviji in redno prejemal invalidnino; pred. kratkim se je vrnil k sorodnikom v Dolino, ne da bi prej uredil svoje zadeve glede načina izplačevanja podpore; tu sedaj ne 'prejema seveda ničesar in bi se zato moral javiti, kakor mu je bilo svetovano, pri Invalidski komisiji v Kopru, ki je edina, ki bi lahko stvar uredila. Tega do sedaj ni storil in noče storiti, ker ga je znani gospod Grgič prepričal, da «ga bodo v Kopru . .. usmrtili«. Osebno smo se napotili v Boršt, da bi na licu mesta pregledali nerešene prošnje in dali vsa potrebna pojasnila. Gospod Lovriha in njegovi pajdaši pa so s silo preprečili, da bi se sestanek invalidov vršil in da bi se tako pregledal položaj vsakega posameznega, ki jih je preko 30. Tudi tu seveda ti zaščitniki ljudstva odsvetujejo, da bi kdo šel' v Koper do Invalidske komisije, k; edina lahko stvar hitro in uspešno reši. Včeraj je «11 I.avoratore» objavit člančič, v katerem podlo blati in psuje tov. Armida Ukmarja, člana Invalidske komisije ter kvalificira Invalidsko komisijo za «fan. tomatično«. Med vrsticami pa seveda zopet prikazuje nogromno nevarnost, kateri bi se izpostavljali invalidi NOVJ ter vdove in sirote padlih borcev, ako b; šli v Koper. Mislimo, da smo dokazali, koliko je mar tem gospodom, da se invalidsko vprašanje reši, in kakšno pravico sploh imajo, da o invalidih govore. Ponovno pozivamo invalide NOVJ ter vdove in sirote padlih borcev, ki niso še vložili prošnje za priznanje invalidnine odnosno pokojnine, da se zglasijo pri Invalidski komisiji v Kopru; tu se tudi lahko pritožijo, če je bila pr.va rešitev prošnje neugodna in lahko izvedo, kako je z njihovo zadevo. Za nasvete in informacije se tudi lahko obrnejo do tajnika OF v Trstu, ul. R. Manna 29. ZVEZA PARTIZANOV STO-ja Tajništvo Tudi letošnja prvomajska proslava ho pokazala moč tržaških ljudskih množic, ki se borijo z a mir in proti hujskačem na novo vojno PRIMORSKI DNEVNIK TS3ŽAŠKI DNEVNIK Še deset dni nos loči od 1. maja V teh dneh bo treba še povečati napore, da bo velika manifestacija vsega delovnega ljudstva čim bolj uspela. Pokazati moramo našim sovražnikom, da smo združeni v mogočnem demokratičnem bloku. Povsod se telovadci in pevci pripravljajo v. mestu, predmestjih in po vaseh. Vsak dan se priglašajo novi v telovadne vrste in vsak dan raste zanimanje in navdušenje za prvomajski nastop. Tekmujmo za čim boljšo in lepšo izvedbol ... *s& 'r”1 4, Tržaški industriji grozi nova nevarnost Raznim tukajšnjim manjšim in srednjim tovarnam in podjetjem grozi likvidacija zaradi konkurence neke beneške tvrdke Zgrajen je nov plinohram Plinohram ACEGAT pri Broletu je pod streho. Včeraj dopoldne so na streho položili zadnjo jekleno ploščo. Prostornina novega plino-hrama znaša 40 tisoč kubičnih metrov. S tem bedo lahko nadomestili dosedanjega starega s prostornino 20 tisoč kubičnih metrov, ki je pa je že precej pokvarjen in bi ga bilo treba popraviti, ali bolje, izmenjati železno konstrukcijo. Pri tej priliki je podjetniški odbor povabil na zakusko vse delavce, ki so bili zaposleni pri gradnji plinohrama. Na žerjavu, ki moli kvišku na strehi novega objekta, so delavci izobesili delavsko in tržaško zastavo. Značilnosti novega plinohrama so sledeče. Osnovna ploskev ima obliko osemnajsterokotni-ka. ki je visok 51 metrov. Premer ima 34 metrov. Vsa višina pa je izpolnjena s 63 vrstami jeklenih plošč. Gradbeni material je prišel iz Italije. Monterska dela pa so izvršili delavci tukajšnjih ladjedelnic. , . Včerajšnja svečanost na prefekturi Včeraj dopoldne je predsednik cone dr. Ps.lutan pregledal upravno consko policijo. Svečanost se je vršila na dvorišču prefekture. Dr. Palutan je imel kraj-i nagovor na prisotne policijske agente. Skupno s polkovnikom Richardsonom je predsednik cone nato prisostvoval mimohodu novega policijskega zbora. Ameriški vojak utonil Do sedaj še niso našli trupla Lepo pomladansko vreme je v torek opoldne izvabilo skupino ameriških vojakov na morje. Vzeli so motorni čoln ameriške vojske in začeli s križarjenjem ob obaii od Bar-kovelj do Sesljana. Medtem ko se je skupina zabavala in sončila, je en Član posadke na lepem padel v morje in takoj izginil s površine med valovi. Coln so ostali njegovi prijatelji takoj ustavili ter takoj začeli iskati utopljenca. Vendar zaman. Vojak je imel namreč srčno napa-šo. Ko ga je prijel napad, je padel v morje, ne da bi se sploh zavedel in se skušal rešiti. Reševalna dela s strani vojakov in drugih specialistov so se nadaljevala nekaj ur, tereni žive v Trstu naši gospodar-1 vendar trupla še niso našli, kljub siti krogi, ki jih razen splošne kri- temu 5ccw55oc^«ooocčoEweS»(W vrtcih neprimerno dvignilo, če b: bilo za to vprašanje malo več razumevanja od strani vojaških oblasti. Tako pa dobivajo zastopniki slovenskih staršev od uprave slovenskih otroških vrtcev pri VU vedno iste odgovore: Nimamo primernih prostorov na razpolago. Dobile si prostore in mi vam bomo odprli slovenske otroške vrtce. Iz teh odgovorov pristojnih oblasti se naj col i« zrcali ves odnos, ki ga imajo do tega vprašanja ter zvračajo odgovornost za njihov obstoj na slovenske starše. Kdaj se je že slišalo v zgodovini šolske politike, da so morali starši sami iskati primerne prosto re za otvoritev šol, vrtcev, vzgajn-lišč itd. Toda slovenski straši so šli tudi preko tega. Imamo primere, ko so starši tudi dejansko dobili prostore. pa so jim isti ljudje pri vojaški upravi odgovorili, da ti prostori, v katerih so nastanjeni otroški vrtci ne ustrezajo vsem predpisom moderne šole. Namesto da bi pristojne oblasti priznale delovanje teh otroških vrtcev, pa se izgovarjajo na različne načine, ker jim enostavno ni do tega, da bi z uspehom delovali slovenski otroški vrtci, ki bi razbremenili starše pri vzgoji ter jim Mož jo je pretepel Včeraj ob pol dveh popoldne so s policijsko Emergenzo s policijske postaje v ul. Caprln pripeljali v bolnišnico 43-letno Kober Albino, poročeno Slejko, iz ul. del Agro 6. Omenjeni so na ambulanti glavne bolnišnice obvezali rane, ki jih je imela po obrazu. Koberjeva je povedala, da jo je njen 30-letni mož Karel pretepel v sporu, ki je nastal zaradi običajnih družinskih prilik. Prometna nesreča Včeiaj ob 13.20 se je taksi TSH 116 skupine Roma, katerega je vozil šofer Viktor Tenente iz Istrske uiice 37, na križišču ulice S. Ana-stasto z ul. Udine zaletel v angleški jeep 65 čete. Pri udarcu je bil avtomobil poškodovan, medtem ko človeških žrtev ni bilo. Nočni obiskovalci hiš na Elizijskih poljih pod ključem Občni zbor Aararneaa konzorcija. aRvsa-frp, poročil«. 3 3 1 vam nudi jutrišnji s Ob ^ svpči. CID iz ul. Herinet je v zadnjih petnajstih dneh spravil pod ključ nevarno to'-po tatov, ki se je specializirala za tatving v kleteh novo zgrajenih hiš na Elizijskih poljih. Časopisje je že drugega t. m. javilo vest, da je policija aretirala dva nevarna tiča, ki sta marsikaj že znesla iz omenjenega bloka stanovanjskih hiš. To sta bila 22-letni Karel Cimolino in 46-letni Karel Ferfolja, oba iz ljudskega prenočišča v ul. Gozzi. Na zaslišanju sta oba povedala, da sta le člen cele skupine tatov, ki si j« izbrala za delovno torišče Elizijsko polje, zaradi tega ker so tamkajšnje hiše bolj na samoti. Med drugim sta oba še povedula da so ukradeno blago prodajali naprej znancem v bližini železniške postaje Sv. Andreja. Pri tem da sta pomagala neki «Nino» in ((Luna« o katerih pa nista imela natančnejših podatkov. Ker je oddelek CID-a s policijske postaje v ul. Herinet imel o tem že neke podatke, je začel iskati sled za ostalo tolpo. Prvo, kar so ugotovili, je bilo, da sta »Nino« in «Luna» res dve osebi, ki sta sodelovala pri tatvinah. In res opoldne 14. t. m. je policija aretirala 39-letnega A-ieksandra Mozzija, tako imenovanega «Luna» iz. ul. Detle Mura 5, 30-letnega Hollingerja Mihaela ali «Nino» iz ul. Dej Cunicolt 2, 23-letnega Egidija Turka iz Spodnje Sv. Marije Magdalene 267 in končno še 22-letnega Maria Paniča tudi znanega pod imenom «Luna» iz ul. Vidah 7. Vsi ti so pri soočenju s prejšnjima dvema in no za lišanjlh priznali svoje grehe. Marca t, 1. so Tur-co, Cimolino, Ferfolja. Paniča in Hollinger ustanovili nekakšno družbo, katere posel so bile tatvine. Izdelali so tudi delovni načrt. Kot že omenjedo so si izbrali za svoje področje Elizijsko polje. Vsi aretiranci so priznali, da so iz kleti med svojimi številnimi obiski odnesli dve kolesi —• moško in žensko — dva vojačka usnjena suknjiča z notranje strani podložena z ovčjim kožuhom, dva kovčega polna obleke in perila, par mehkih škornjev, platneno avtomobilsko streho in flanelaste hlače. Razen kolesa so vse to blago izročili Mozziju. Ferfolji in Hollingerju, da bi prodali naprej. Škornje so prodali za sedem tisoč lir nekemu Željku Claiu, ki je sedaj že v Corn-nou. Ta čaka na proces pred vojaškim sodiščem, ker so niu pred časom našli samokres, za katerega pa ni imel nobenega dovoljenja. Nekaj ukradenega blaga je Mozzi prodal nekemu Pepiju v gostilni v ul. Udine za 12 tisoč lir, dalje neki branjevki s trga Ponterosso za tri tisoč lir in Se neki, Heleni Gar-bin z ul. Dlaz. za pet tisoč lir. Ra. zen dveh tisočev, ki si jih je obdržal Mozzi, so si ostali razdelili med seboj izkupiček. Natančna policijska preiskava pa zaenkrat še ni mogla izslediti ne Pepija, ne branjevke, pač pa Gar-binovo. Mozzi Hollinger Turco in Panič sedijo sedaj pri Jezuitih, kjer čakajo rja proces. Ostali pa so bili ovadeni sodišču zaradi neprevidnega nakupa, vendar so na za časni svobodi. Kolesar jo je podrl Včeraj cb 11 dopoldne je 26-let-ni Paladini Mario iz ul. Calvola 27 na vogalu ul. Milano z ul. Roma, ki se je peljal s kolesom, podrl 48-letno Jacobini Eleonoro iz ul. Rittmeyer 3. Ta je skušala prekoračiti cesto, ne da bi preje pogledala ali je cesta prosta. Pone-srečenko so prepeljali v bolnišnico, kier bo morala ostatj 5 do 15 dni. Jacobinijeva ima živčn; pretres in nekaj prask na glavi teina levi nogi. I Člane Agrarnega konzorcija va-I bitno na redni občni zbor, ki, bo-I v soboto 39. aprila. Prvo sklicanje ! je ob 9 in drugo ob 10. uri, oboje i na sedežu v Trstu ul. s. Nicolo 15. Predrednik: dr. Leone Bruner * !.«! * S tem popravljamo naš včerajšnji oglas: ((Redna glavna skupščina Kmetijske zadruge«, ki se mora pravilno glasiti, kot je zgoraj navedeno. Knjižna razstava Prosvetno društvo iz Nabrežine obvešča vse člane, da bo knjižna razstava v četrtek 21., petek 22. in v soboto 23. t. m. od 20 dalje. Hll RADIO TRST II. Četrtek 21. aprila 1949. 7.00: Koledar. 7.05: Jutran)a,,5!il8. ba. 7.15: Napoved časa, P°. r;a, 11.30: Iz opernega repf,1'.,.„5tet 12.00: Novi svet. 12.10: OrK» Fred Hartley. 12.45: Napoved<• ( poročila. 13.00: Simfonični ™ 13.30: Popoldanski koncert. ■ Poročila. 14.15: Dnevni pregle tovnega tiska. 14.2B: Citanje nega sporeda. 17.30: Plesna 18.00: Glasbeno predavanje. Komorna glasba. 19.00: Slove za Slovence. 19.15: Glasbene 19.45: Napoved časa. poročila--*'j. Operne uverture. 20.30: CloV Jj. priroda. 20.45: Znani ritmi,. n. Radijski oder, nato Večeru1 ----------J----------*----. 23D5- K j 23Jr sporno* nšČiU* cert. 22.45: Plesna glasba. 23.15- KRMO Na svoj1 16: Vpisovanje za počitniške kolonije Vpisovanje za počitniške kolonije otrok sprejema tov. Pertot Slavko. BRITANSKE OBOROŽENE SILE BODO V SOBOTO PROSLAVILE ((DAN SV. JURIJA« TRST, 19. (PR-BETFOR) — Britanske oborožene sile posadke Svobodnega tržaškega ozemlja bodo proslavile v soboto 23. aprila 1949 ((Dan-sv. Jurija« s parado, ki bo ob 10 na Velikem trgu. Parade se bodo udeležili oddelki sledečih edinic: britanske mornarice, mornariških strelcev, edinic britanske vojske tržaške posadke. Pri paradi bodo nadalje sodelo-| vale vojaške godbe sledečih edinic: mornariških strelcev, Kings Own Royal Regiment, Cameronians (škotskih strelcev). South Lancas-, hire Regiment (prostovoljci princa Nabrežino | waieškega), piščalarji prvega bata-I ljona Cameronias. «Knt! Br»' «Vesela vdova«. p®nJld, j. Mac v* Iiino v Dolini. 20 zemlji", prvi slovenski ^ ROSSETTI. 16.30: «Spre£lejte un> preteklost«. -jj i« EXCELSIOR. 16.30: «Dva -morn« deklica«. r iaIjjti FENICE. 16: «Leteči raketi«, u in Plnotto. FILODRAMMATICO. Azim«, Sabu. ITALIA. 15.30: ((Dogodivščine zilu«, Bing Crosbv, Bob HOP_Dana», ALABARDA. 15.30: «Ziva P°K k, ljubezenska zgodba, MtUy Paul Mueller. r C*' VIALE. 16: ((Prijatelj 5t. 1». ble, Mirna Loy. „n b1' IMPERO, 15 harjevi opereti, Maurice Chevalier. ,h„jj I* GARIBALDI. 15: «Smrt Fr" Scotland Yarda». Peter nne,-I< MASSIMO. 16: «Beli hudič«, Bach, Rossano Brazzi. ,i(.i I* NOVO CINE. 16: ((Prostovo Teksasa«, W. Boyd, G. Ha> ' tj#, £■ IDEALE. 16: ((Človek proti sn G. Robinson. . VENEZIA. 15: ((Tarzan in J. Lupino in Nino Martin', 8. ARMONIA. 15: ((Na otoku ^etč' Grable, G. Montgomery. C. n ODEON. 15; uPoriosna Kreol« K0jes»-KINO OB MORJU. 15: «Tat° ,'a„, MARCONI. 16: aPlamen gre' Stanwych. „ AZZUHHO. 15: «Saludos am‘eQ,ka», °' RADIO. 16: «Vohuri Iz Dama Sanders, V. Bruce. jzot)fe,'‘ BELVEDER3, 15.30: «Dfžeia cev«, Scott Randall. n^orjtl’,' ADUA. 18.30: ((Kaznjenci h«' jt«-VITTORIA. 16: «Tamara, nc oe», G Pečk- -*1" SAVONA. 15.30: ((Strast, Raines, E. O’ Brien. KINO doli predvaja do NEDELJE 24- S L O V E N S K vključno pR\'I t, m- .1 ,riL M Izid tekem v nedeljo 17. in ponedeljek 18. t. m.: Gallinaccio B -Tirolese 21-16; Corsi - Standard 17-21; Aquila A - Zol ILVA A 10-21; Bazovica - Gallinaccio A 10-21. Spored tekem za nedeljo 24. aprila. Semifinaie; na igrišču Cavalle-rizza ob 9: Standard - Gallinaccio B; ob 10.30: Gallinaccio A - Zol ILVA A. Finale: na istem igrišču ob 14.30: moštvo, ki je zgubilo v prvi skupini z moštvom, ki je zgubilo v drugi skupini. Ob 16 zmagovalci obeh moštev. Košarka Spored tekem za nedeljo 24. aprila. Za pokal dMattiassi«. Zenske. Na igrišču Zol ILVA ob 9: Magdalena - Flent; ob 11.30: Skorklja -Tomažič; na igrišču v Barkovljah ob 10: Barkovlje - Rinaldi; D$Z ES (počiva). Za ((Pomladanski pokal« Tržaškega ozemlja. Moški. Na igrišču v Miljah ob 11: Zol ILVA - Arzenal; na igrišču DSZ ES ob 10: Dijaško FD - Tovarna strojev; Tomažič (počiva). Za ((Pomladanski pokol« okrožne-ga prvenstva. Moški. Na igrišču v Barkovljah ob 11: Barriera - Vesna; ob 8.30: Rinaldi - Acegat; Skedenj (počiva). V četrtek 21. t. m. na igrišču DSZ ES ob 20.30: Sv. Alojz - DSZ ES. Finalne tekme za okrožno prvenstvo (moški). Na igrišču DSZ ES ob 11.30: ECA • Tomažič B; na igrišču Zol II,V A ob 10: Magdalena - Dijaško FD. Odbojka Vabilo na sejo. Odsek za odbojko vabi vse predstavnike ekip, da se udeleže šfcje, ki bo v petek 22 t. m. ob 19 na sedežu v ul. Cano-va 25, II. Šahovski turnir II, skupine Šahovski odsek ZDTV obvešča vse vpisnike za turnir, da bo danes 21. t. m. ob 19.30 v prostorih DSZ ES pričetek I. kola. Bodite točni I Začetek ob žil. v nedeljo P Majski ADEX V NE. EL JO 8 MAJ •j' priredi sADEN« 1 f : v Cerkno in Vo!**, Vpisovanje zaklj>-Jj' Informacije dobit EXPRESS». ul Telefon št. 29-243 do pri F. Sev ero 3t* DNE J5. MAJA »O lZt'L ...rtO v Ajdovščino. Vpisovanje do - • mntoma 5. maja, kot smo P v soboto. primorski dnevnik — 3 — GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 OB ZASEDANJU OBČINSKEGA SVETA Goriška občina skrbi premalo za Slovence l*oala občinska uprava bolj pobri-33 za slovenske potrebe. Čeprav >mam° zajamčene naše pravice v ‘‘ rovni pogodbi in državni ustavi, nifVen^ar ’ da te obveznosti prav ■ ne zanimajo občinske odbornike svetovalce in da so zanje deveta r,aa. Tako še dandanes nimamo 1 1 j!e(*u o kakšnem dvojezičnem i»avUanju o katerem koli uradu u občina pošilja svoje oglase tudi ■ cisto slovenske vasi samo v ita-‘‘ionskem jeziku. Pri raznih komi- *i iah °dgova m uradih prav tako nimamo rjajočega števila suojih za- 5l°Pnikov. Nuš kulturni raz ovira voj se tudi stalno . ‘n 2iasti nam delajo tezkoče slo 1>res,cr^‘ potrebnih šolskih pro-J*. kokor n. pr. za slovensko čo°- V kočniku, čeprav smo prepri-. 1' se taki prostori že zdav- . J našli, če bi šlo za kakšno i talinsko riiken ustanouo. Slovenski del go- dov brebiualstua se ne more za-nei £l s prazn‘m besedičenjem in ^njenimi obljubami. Zato pri-DFsQam° občinskim svetovalcem ■ da naj danes na zasedanju iurl,iS,Ce9a sveta Ponovno opozorijo tubana.‘n občinsko upravo, da smo ! mi tu in da čakamo na izpol-vezV cian‘^ obljub in prevzetih ob- V torek okrog poldne se je v vidu današnjega zasedanja občinskega sveta še enkrat sestal občinski ožji odbor k izredni seji, na kateri je podal najprej župan svoje poročilo. Kakor je znano, je sklenila UNRRA-CASAS na predlog občine, da bo zgradila na Rojcah 22 hiš (vsaka po 4 stanovanja), kjer naj bi našli svoj dom esuli. Občina bi morala prepustiti za gradnjo te begunske vasi okrog 22 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, kar bi odgovarjalo približno 000 kv.m za vsako poslopje. Zupan je izjavil, da gospodarske koristi svetujejo občini, da bi prepustila potrebno zemljišče brezplačno. O tem je že podrobno razpravljal občinski odbor na svojem zasedanju dne 11. marca. Gradbena komisija je svetovala, naj bi dali na razpolago Unrri-Casas del zemljišča na Rojcah in zato je občinski odbor odobil, da podari 22 tisoč kv. m tega občinskega zemljišča za zgradbo omenjenih 22 hiš, ki bodo tvorile jedro nove begunske vasi. Odločili so, da se izvrši zemlje-knjižni prepis in obenem se občina obvezuje, da bo na svoje stroške poskrbela za povezavo nove skupine hiš s cesto ter da bo napeljala vodo in luč, kakor je to predvideno v čl. 44 zakona o ljudskih gradnjah od 28. maja 1939. Nato je podal svoje poročilo dr. Grusovin, ki mu je v občinskem odboru poverjen odsek za gradnje. Podrobno je popisal zlasti koristi, ki jih je imela občina v zvezi z zakonskim osnutkom Tupini, o katerem se prav sedaj v Rimu razpravlja. P o Tupmijevem načrtu bi lahko gorička občina dobila v last 34 hiš z 204 stanovanji, ki jih je Unrra-Casas zgradila v Gorici in ki bodo kmalu izročene novim stanovalcem v uporabo. Da bi se to zgodilo, se mora občina obvezati, da bo zgradila na svoje stroške enako število hiš, ka bi stalo okrog 300 milijonov lir. Pri tem pa bi po zakonu za nove grad nje ljudskih hiš prispevala tudi država v znesku leVnih 1% celokupne ga stroška za dobo 35 let. Tako bi država prispevala letno 3 milijone ali v 35 letih 105 milijonov lir, kar bi zneslo približno 1/3 vseh stro Za učitelje suplente Opozarjamo vse tiste, ki bi radi I dobili službo kot začasni učitelji j ali suplenti. da morajo do 15. maja predložiti na pokrajinskem šol-I skem skrbništvu prošnjo na kol-kovanem papirju, opremljeno z vsemi potrebnimi dokumenti. Po-| drobnejša navodila lahko dobijo na sedežu šolskega skrbništva. škov. Ce bi bil ta predlog sprejet, bi dobilo mesto nadaljnjih 34 hiš in brezposelni zidarji in delavci delo ter zaslužek za nekaj mesecev Dr. Grusovin je mnenja, da bi na tak način skoraj v celoti rešili stanovanjsko krizo v gorički občini in bi se dal ta načrt izvesti v enem letu. Končno je odbor na predlog treh članov odobril nekatera dela za ul. Ascoli, kjer so številne hiše v takem stanju, da ne odgovarjajo o snovnim zdravstvenim predpisom za človeška prebivališča. Posebno velja to za hišo št. 27, je bila poškodovana od bombardiranja in v kateri še sedaj stanujejo številne družine, ki imajo skupno okrog 50 članov. Občinski odbor je sprejel resolucijo, v kateri svetuje čimprejšnjo izpraznitev poslopja in potrebo, da se tam stanujoče družine nastanijo po drugih, prlmernjših stanovanjih. Zborovanje obrtniškega združenja Na svojem sedežu v ul. MorelU bo imelo v nedeljo 24. t. m. svoje zborovanje društvo za vzajemo pomoč med obrtnikj. Odbor vabi vse člane k udele’žbi. Na zborovanju bodo razpravljali o naslednjih točkah dnevnega reda 1. poročilo predsrdnika; 2. blagajniško poročilo za leto 1948; 3. razno. Posebnih vabil ne bodo razpošiljali. Revizija šoferskih izkaznic Lastniki ((začasnih šoferskih izkaznic)), ki so zapadle 15. marca 1949, se morajo zglasiti pri pokrajinski komisiji za revizijo šo. ferskih izkaznic v ul. Oberdan in sicer 4. maja od 9. ure dalje, kjer bodo dobili redno dovoljenje za vožnjo. S seboj morajo prinesti zdravniško spričevalo. Tretji praznik v Štandrežu Običajno poznamo na goriškem samo dva velikonočna praznika, na nedeljo in ponedeljek. Ni pa tako v Štandrežu. kjer praznujejo tudi na torek po veliki noči. To je tradicionalni praznik Sv. Ivanca, ki pa so ga letos praznovali samo popoldne. Po navadi pridejo na ta dan v Standrež tud; Goričani in sosedje iz drugih bližnjih krajev. Mladina se je zavrtela v dvorani ob zvokih plesne godbe in je vsepovsod vladalo res praznično razpoloženje, ki ga je lepo vreme še povečalo. Namesto v Jugoslavijo v zapor Prejšnji dan se je odpravil 23-letni Cudin Anton iz Rivignana po cesti v bližini Krmina v smeri proti državni meji. Spotoma je srečal dva policijska stražnika, ki sta takoj začela sumiti, da namerava mladenič skrivaj preko meje v Jugoslavijo za delom in zaslužkom- Zato sta ga ustavila in mladenič je pri izp>'aševanju tudi priznal, da je bil tja namenjen. Zato so ga pridržali in moral je nadaljevati svojo pot v nasprotni smeri do krminskih zaporov, kjer bo počakal do obsodbe zaradi poskusa skrivnega prestopa meje. Prepouediiieio nam govoriti po sicuensKo Domačine v Jamljah so vojaki napadli, ker so £>ovorili med seboj v materinem jeziku V torek proti večeru je bilo zbranih v neki gostilni v Jamljah nekaj domačih fantov, ki so sedeli pri kozarcu vina. V tem je pripeljal v vas vojaški kamion, na katerem so bili vojaki polka «S. Marcos, ki so se pripeljali od Tržiča. Kamion se je ustavil pred hišo in trije oficirji ter podoficir so stopili v gostilniško sobo, kjer so sedeli štirje mladeniči, ki so se mirno pogovarjali med seboj tudi potem, ko so vstopili ti novi gostje. Vojaki so nekaj časa pošlušali slovensko govorico, potem pa je podčastnik pripomnil: «Ali se ne sramu je govoriti po slovensko?» Takoj nato je vstal in vzrojil: «Ce hočete govoriti po slovensko, pojdite preko meje. Tu je Italija in je treba govoriti samo po italijansko)). Njemu se je pridružil še eden izmed oficirjev. Ko so mladeniči odgovorili, da med seboj lahko govorijo po slovensko, ker imajo zato pravico, zlasti še, kar je to njihova materinščina, so se oni še bolj razkačili in eden izmed njih je surovo pometal po tleh steklenice in kozarce, ki so bili na mizi pred mladeniči. Da bi se ne zgodilo še kaj hujšega, so ti mimo vstali in od šli klicati orožnike. Orožnikom se ni nikamor mudilo in ko so končno prišli, so ua-šlj vojake pripravljene za odhod, medtem ko so nekateri bili še v gostilni in stali z brzostrelkami naperjenimi proti ljudjem, ki so med lem tam zbrali. Podčastnik je še v veži vpil in zmerjal »šča-ven, Nato so se vojaki med bojnim vklikanjem odpeljali nazaj Ptoti Tržiču. Orožniki so platonično ((zagotovili# domačinom, da med seboj lahko govorijo po slovensko in to je bila vsa njihova intervencija in «zaščita». Tukaj imamo zopet tipičen primer fašistične vzgoje v rasni mržnji, ki se zopet vedno bolj uveljavlja v naši državi tako v šoli, kakor pri vojakih in v javnem življenju na splošno. In tako se zgodi, da pride nekdo morda iz južne Italije, ki do včeraj še sploh ni vedel, da obstaja kakšna goriška pokrajina in podi drugam njene prebivalce, ki žive tu na svoji zemlji že 1300 let, ter jim pripoveduje govoriti po slovensko samo zato, ker je Italija pred 30 leti dobila te kraje kot vojni plen. Ce bi zmagal Mussolini, bi po tej logiki morali sedaj govoriti samo po italijansko ne samo v Ljubljani in Zagrebu, ampak celo tja do Stalingrada. Tako izzivalno in obenem zelo neumno početje vojakov je vzbudilo med prebivalstvom v Jamljah veliko ogorčenje in ljudstvo se še pozno v noč ni moglo pomiriti, ker je globoko občutilo žalitev in krivico, ki so mu jo z njim prizadejali. S takimi primeri kulture, gospodje, in s takim postopanjem ne boste imponiralt našemu ljudstvu in to tudi ne bo noben prispevek za splošno pomirjenje, o katerem je toliko besed, dejanja pa so baš nasprotna. Penicilin v prosti prodaji Visok; komisariat za zdravstvo je dovolil od 2. aprila dalje le. karnam. da smejo svobodno prodajat; kristalizirani penicilin. Za to zdravilo so bile določene naslednje cene. h katerim je treba prišteti še 3% splošnega poslovne, ga davka (IGE). Steklenička z 200.000 enotami stane 270 lir in steklenička z 500.000 enotami 650 lir. Steklenica z 1000.000 enotami pa se prodaja po 1.150 lir. ZAHVALA Sorodniki pokojnega Stanta Eri vina in sorodniki ter zaročenka Sušmelja Stanka se najlepše zahvaljujejo vsem članom civilne policije Tržaikega ozemlja, policijskim in civilnim oblastem v Gorici ter vsem prijateljem in znancem, ki so na kakršen koli način so-čustvoval; z njimi in izkazali poslednjo čast dragima pokojnikoma. IZPRED SODIŠČA Nep v begmshem laberišhi I S T R SKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . UUCA C. BATTISTI 30tia PRITI. • TEL. 70 Švicarsko lelalo odletela i; Komo (Nadaljevanje s 1. strani) TELOVADNI NASTOP ZA 1. MAJ mm . *h fV,'.\r.Mal svoje mnenje na glas. lti !>»?«. *. so bili: Anton Tesali' 3?-i..* ui', 23-letni Dean Mario ‘etn; W„u u.,... , j ISiuV* Scdnik Waltor Valco. oba dr. Luridiana na 2000 lir glo* Don,. *'var>a in Valca za-ujkanja dokazov. tštli"‘n0prnstil D>' Pomanjkanja U11R„0V. Sporazum z glasbenikom *«*n u Ute blet, , leta je sume- lc,*i 35 "*,1UzzL Lucijan iz ul. Mo- vzel šel v K erraro, »i —vi ci — - da bi tam >. sbsriena l1 ’ kot predsednik * Sen<'i;alno0mile.ia: Prišcl je tia . le ra,,..? ,skl,šnjo. Po pomoti se skušnja ne se je zato za 1)4 skušnjo. Vf4i du rine jrj tisti v*1** htU’ ki ie brikbipil nekemu orke-h* *° sP na P*««. Med tem Javljali , glasbenem domu pri->b n..az? generalno vaje in za- ^ka/^bnvali D.’ Zv«del lri'nU'm je tainik to služi Dlesite,’, nt z*pravil večer prihod voditelja. m. S PoJ[. ^nrten mu takoj dru-u; bzzi s l)dsl('vilnr) pismo. Ml-t)fr Prime , vrne v Gorico. k>v srd i„U, P*ro in spravi ves ?a gi* t,dPoiij. laZf’car«nje v pismo, «. Slobok* Malaguttiju, V njem v,.?e oseba i azi!i‘'|l z besedami: el brez Ponosa gbtti itvešhega M|1 j P181UO Z\ in brez čuta». Mii la. «orišl atico in mal° (,dpo. tena .o?.-8? n‘io. kjer se jr všila razprava Vso pa se jr i« nna naji'c“Bipričakovaniu knn-f,res pč umŠL r.’,aC,n' Mal«»utti glrsh ! toibo in ne-bpsede u hlnti Miehe;ViCrai vrŠila broti ... bčluzziju. e,]0 ^ sak emu s* bi oprostil žalji- ,futi, zaradi katerih se je moral PrinčI zdraviti skoraj 10 dni. Za-rhdl tega je pričel Pighini pred sodnijo, kjer so ga obsodili na 2 meseca zapora pogojno. Prečrno moko sta prodajala Ker sta v svojih trgovinah prodajala pšenično moko z večjim odstotkom otrobov, kakor je to predvideno po zakonu, sta prišla pred sodne oblasti 40-letni Medeot Fer-dirtand. šef delavske zadruge v ul. Petrarca in njegov kolega, ki načeluje delavski zadrugi pri Stra-žicah. Pri prvem so našli 188 kg te »nezakonite# moke in pri drugemu pa 80 kg. Obema so organi prehranjevalnega urada moko za-plenili in jih prijavili sodniji. Včeraj pa sla bila oba oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Oiinp in lireipuseliiost sta jo gnala v smrt Včeraj so pokopal; na glavnem mestnem pokopališču 24-letno Šuligoj Viktorijo, ki je pred dnevi napravila samomor v valovih Soče. Dekle je bila pred nekaj leti služkinja pri neki družini v centru Gorice, pozneje pa je postala blagajničarka pri kinu «Vittoria» na Travniku. Nekaj mesecev potem je pustila tudi to službo, ne vemo, če po lastnem nagibu, ali zaradi odpusta in je odšla v Trst, kjer je dobila delo kot pomožna bolničarka v neki vojaški bolnici. Iz Trsta je večkrat prihajala v Gorico, kjer je prenočevala v družini Papis v ul. Morelli 27. Ko je pred približno dvema mesecema zopet prišla v Gorico, jo je policija zaradi nekih svojih sumničenj aretirala in pridržala v zaporu deset dni. Ko se je končno izkazalo, da so sumnje neutemeljene, so jo zopet izpustili. Med tem časom in morda baš zaradi tega. ker jo je policija toliko časa pridržala, je izgubila delo v Trstu in tako je ostala sama ter brez. dela. Zato se je zopet vrnila v Gorico in nekaterim svojim znancem je dejala še dan pred svojim samomorom v Soči, da bo odšla v Švico, kjer da je dobila delo. Pretekli petek okrog 13. ure so jo videli nekateri ljudje, ko je šla proti Soči- Tri ure pozneje je ugledal neki mladenič, ki je s čolnom ribaril v reki. njeno truplo na rečnem dnu. Potegnili so jo na suho in pozneje so nekateri znanci ugotovili, da je to nesrečna Sull-ligoj Viktorija. Kdor je kdaj zahajat v telovadnice in sodeloval pri pripravah za velike telovadne nastope, dobro ve. da morajjb doprinesti vaditelji največji naptJT rSVno v te-levadni panogi prostih vaj. Orodni telovadci, zlasti tisti, ki so že dosegli precejšno višino izvežba-nosti, vadijo in trenirajo sami zase in njim običajno ni treba posebnih vaditeljev. Orodna telovadba in deloma tudi lahka atletika sta individualni telovadni panogi, kjer orodni telovadci in lahkoatleti iz lautne iniciative stremijo po spopolnitvi. samo mehanično premiknje rok, nog, hrbtov itd. Pri vsem je ražna še ena okol-nost: Nekoč sc nastopali telovadci in telovadke večinoma zase. Z drugo besebr, proste vaje niso bile kombinirane. Dalje s.ta se v prejšnih časih telovadec m telovadka pri izvajanju prostih vaj kretala samo okoli svoje osi. kjer sta stala, danes je premikanja skoro pri vsaki vaji običajno in telovadec ter telovadka se premikata zstran od svoje stojne baze in se vrneta šele ob zaključku vaje na svoje izhodišče. Ta način prostih vaj povzroči pestrost, prelivanje barv telovadnih krojev in barve kože, vaje same na sebi zelo poživi, toda ustvari težkeše, ker s to vrsto prostih vaj je izredno težko izuriti na tisoče oseb, ki se ob-vsaki sekundi stalno premikajo in nenehno telovadijo. Vse to postane še. teže, kadar nastopajo telovadči in telovadke istočasno v kombiniranih vajah. Danes proste vaje tudi niso več mpožina posameznih gibov, zg katere je lahko vsakdo prikrojil šti-ri-četrtinsko glasbo, temveč so pravi "Mletlt zlasti proste vaje telovadk, in vaje izvajpmo po najlepših glasbenih skladbah, da pride ja bolj do izraza simbolizirana misel, ki jo naj izrazijo telovadni gibi ter ritmika. Zato imajo ravno nastopi v prostih vajah največji pomen za merilo in presojo stopinje in kvalitete, ki so jih telovadci in telovadke že dosegle. Iz teh razlogov ne najdemo besed pohvale za vso voljo in ener- Obrtništvo ima važno mesto v našem gospodarstvu V i. trskih mestih in vaseh. imamo precej razvito obrt vseh strok, ki je dobila v našem gospodarskem razvoju važno mesto, ker je nujno povezana z mnogimi panogami gospodarstva, predvsem pa z gradbeno delavnostjo in trgovino. Ze na lanski gospodarski razstavi v Kopru smo mogli videti sposobnost in raznovrstnost tu-le obrti. V posebnem oddelku so bili prikazani mnogi predmeti, cd udobnega pohištva do okusne lesene igračke, od zapletenega parnega stroja db navadne podkve, ki so pričali o spretnih rcikah naših obrtnikov. Zastopana je biia tudi domača obrt Bujščine, ki izdeluje predmete, potrebne kmetom, kakor na primer volovske jarme, vprego, kotle in drugo. Naši gradbeniki nam morejo povedati, da to niso bili samo razstavni predmeti. Na številnih gradiliščih so se domači obrtniki, kovači, mizarji, kleparji, električarji in drugi zelo dobro uveljavili. O tem govori na primer novo gledališče y. Kopru. Vsa notranja P-prema, napeljave, montaže, okrasi so delo domačih obrnikov. Od starega teatra so ostali samo goli glavni zidovi. Vse ostalo je novo in je izdelano natančno ter okusno, kakor pritiče hramu kulture in u-metnosti. Gledališče v Kopru ni samo primer sposobnosti naših obrtnikov, temveč služi tudi kot primer razvojne možnosti, ki jo daje naš gradbeni in sploh gospodarski program naši cbrti. Sama večja gradbena dela zaposlujejo številne delavnice. To se opaža že po tem, da so nastale v Kopru. Izoli in Pira- Seveda sta ti dve telovadni panogi omejeni le bolj na posumez-nike in ne dajo običajno vtisa množičnega nastopa. Velikokrat so spravili po celi okraji dve do tri telovadni vrsti na orodju in še to največ na drogu in bradlji s priblino enoličnimi vajami. Nasprotno pa predstavljajo proste vaje množični nastop. Tu odloča množica in učinek je število ter skladnost v izvedbi vaj. Toda tu se pričenja težkoča.Predno dosežejo vaditelji, du prideta telovadec in telovadka do tega, kar gijo, ki jo doprinašajo tako telovadci in telovadke kakor tudi vaditelji, vse to samo zato, da pokažejo duh discipliniranosti, vedno pripravljenost izpolniti svojo dolžnost, kadar zahteva to interes skupnosti ter vskladiti duh s silo, ali kakor pravi filozof, ustvariti ravnovesje psiho fizičnega dualizma. V tem znamenju so bile .te dni nekake skušnje po sektorjih in sicer v Dekanih, Marezigah, Šmarjah. Sv Luciji, Izoli itd, na kate- ■A J. a A L ^ost fr,.. SV°'e sestre )’e branil vt C;W‘TU ie >me*a so-Princ,"T*1 °Pravka z s„ . ei onečastiti ki hotel Vol* 'jrača)., 1 b*krj pighini. ko hej' ■ Naslednie , 1 po ul- New Hll>?v^nnRa uf 1« nesram. '{'n brat 28 ul'!*' 7a ovratnik Pri,moiu Pi«h,ni Hug. Priamom dve dobri klo- KINO VERDI. 17: «Na gorah bom tvoja#, B. Grable. VITTORIA. 17: «Tisoč očes v nocis. G. Russel. . . CENTRALE. 17: «Vsi so bili njegovi sinovi#. E. Robinson. MODERNO. 17; aBratje Karamazo-ri», F. Giacchetti. EDEN. 17: ((Sokoli na Rumeni re ki#, F. Scott. imenujemo harmonijo sile, da dasta in vlijeta v proste vaje preciznost, sigurnost nastopa in eleganco v izvajanju gibov, prehodov. v korakanju, si morajo tako vaditelji, kot tudi telovadci in telovadke marsikdaj obr.sati pot s čela, ponoviti na stoi.nekrat posamezne člene vaj ali celo celotne vaje. Predtelov»dec zgubi, pljuča in glas. da vtisne vsem kretnjam in gibon ritem, brez katerega ni valovanja, vaja ne dobi izraza in vts nastop ostane rih so sodelovali telovadci in mladinci ter članice in mladinke. Nastopi so pokazali že dobro izvež-banost prostih vaj in prvomajni-ški nastop na tisoče mladih teles, bo gotovo zadivil vse gledalce. V nedeljo pa bodo skušnje telovadcev in telovadk obek okrajev ni sicer v Kopru in Bujah. Da dosežemo čim večji uspeh, cev in telovadk obeh okrajev in mladinki, pionirji, vsi v telovadnice, vsi v zbore 1 Tudi pred osvoboditvijo je biloi v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji dokaj zanimanja za šah. Največ' zaslug za propagando šaha je imel velemojster inž. Milan Vidmar, nestor slovenskih šahistov, ki je skoraj dosegel naslov svetovnega šahovskega prvaka. Toda protiljudska oblast ni po-svečala šahu dovolj brige, ker ji pri izkoriščanju delovnega ljudstva ni mogel prav nič koristiti. Zato se šah v predvojni Jugoslaviji le ni mogel prav razvili in prodreti med širpke ljudske množice. Igral se je po večini tako zvoni ekavarnlški šah» brez pravega teoretskega znanja in zgolj za zabavo. Le posamezniki, kol že omenjeni inž. Vidmar, so dosegli v šahu visoko stopnjo razvoja. Novi šahovski pokrel v JUgosla. viji pa je zajel najširše ljudske množice, zlasti mladino, in so jugoslovanski šuhisti v kratkem razdobju po osvoboditvi dosegli ec večkrat uspehe mednarodne važnosti. Predavanja in simultanke, šahovska literatura in organizirani kvalifikacijski, moštveni in brzopotezni turnirji so pripomočki, s katerimi se je tudi slovenski šah dvignil na zavidljivo stopnjo. V ponedeljek 25. aprila ob 20 bo odigral velemojster VASJA PIRC v Kopru v dvorani nad kavarno «Loggia» simultanko proti 50 šahistom iz Kopra, Izole in Pirana. Trije šah isti, po poklicu učitelji, so se prijavili celo iz daljne Bujščine. Pirc je šahist svetovnega slovesa. Rodil se je 19. decembra 1907 v Idriji. Mojstrski naslov si je liridobil že l- 1927 kot zmagovalec na narodnem turnirju šahovskih amaterjev v Karlovcu. Leta 192!) je prvič nastopil na mednarodnem mojstrskem turnirju, ki je bil tedaj v Rogaški Slatini. Skupaj ,z velemojstroma Maroczvjem in Ta. kaczem je dosegel 3. do 5. mesto za Rubinsteinom in Flohrom. Leta 1930 si je na mednarodnem turnirju v Slubjanskih Laznah osvojil drugo nagrado pred velemojstrom Flohrom L. 1931 je bil drugi na turnirju v Pragi, rtakar ga je velemojster Spielmann izzval k dvomatchu, ki se je končal z rezultatom 4 proti C. Se istega leta je dosegel najboljši uspeh na 4. deski na olimpiadi v Pragi. L- 1932 je bil tretji na mednarodnem turnirju v Sliaču in drugi na internacionalnem srečanju v Hastingsu. Na velemojstrskem turnirju v Ujpestu l. 1934 jc bil drugi in si je tako priboril naslov velemojstra. L. 1935 si je na državnem prvenstvu v Beogradu delil s Ko-stičem 1, in 2. nagrado. L. 1936 je bil prvi na turnirju v Novem Sadu in si je l. 1937 v Rogaški Slatini ponovno osvojil državno prvenstvo. Na svetovni olimpiadi v Nemčiji !• 1936 je bil v Mucnche-nu drugi za Keresom. Leta 1938 si je priboril največje zmage na ined-narodnih turnirjih: Prvi je bil v Lodžu, tretji v Nordvijku, prvi v Harzburgu m tretji v Hastingsu. Leta 1939 je bil zopet prvi na turnirju holandskih mojstrov v Rot terdamti in Haagu. L. 1945 si jc na prvem šampio-natu FLRJ v Novem Sadu osvojil 1. mesto, a na drugem šampionatu v Zagreb u 2. mesto. Leta 194 7 je zopet dosegel lep uspeh v mednarodni šahovski areni, ko sta si z 0'Kellyjem v Teplicah-Senovu de lila 1. in 2. mesto. V dneh 16.. 17. in 18. aprila se je vršil v Ljubljani mednarodni šahovski dvoboi med Švico in Ju goslavijo na 10 d-skah. Pirc je igral kot državni prvak na reprezentančni deski z najmočnejšim igralcem švicarskega moštva, obeh kolih je švicarskega prvaka premagal s suvereno, nadmočno igro. Končni rezultat tega zanimivega dvoboja jc bil 17 in pol točke proti 2 in pol v korist jugoslovanskih mojstrov. Rezultat pomeni nov sijajen uspeh jugoslovanskega šaha kot posledica stalne rasti in vsestranske podpore, ki jo šah uživa v ljudski državi. Velemojster Pirc je 11 poslednjem letu igral na prvih deskah tudi v mednarodnih srečanjih z Madžari, Cehi tn Avstrijci in redno porazil svoje nasprotnike. Tudi v teh dvobojih so jugoslovanski šahisli dosegli zmago. Vasja Pirc bo pred simultanko ob 18 uri v isti dvorani predaval o razvoju jugoslovanskega šaha po osvoboditvi. Kermavner Boris nu nove obrtniške delavnice, posebno mizarske, ker stare ne zmagujejo vseh naročil. Važno vlogo ima obrt tudi pri preskrbi prebivalstva. Trgovina nu-cii potrošnikom industrijske izdelke in polizdelke in opravlja s tem glavno funkcijo preskrbe. Naloga ibrti pa je, da mnoge predmete predeluje, da so sposobni za potrošnje, kakor na primer krojača, da kroji obleko, kovača, da podkuje konje in govedo, kleparja, da izdeluje iz pločevine vrče in druge. predmete za gospodinjstvo. Obrt ima tudi nalogo, da skrbi za popravila, da so predmeti več časa uporabni. Poleg tega dela obrt po posebnih potrebah in željah potrošnikov, kar pri industrijski izdelavi večkrat ni mogoče. Množice potrošnikov so nujno navezane na usluge obrtnikov in zaradi tega oblasti ni vseeno, kakžen odnos obstoji med njuni. Ljudska oblast mora paziti, da obrtnih; nc izkoriščajo svojih odjemalcev. Zaradi tega so bile določene cene z.a nekatere važnejše obrtniške storitve, pred tem pa so bili storjeni koraki, da dobijo obrtniki ves potrebni material po primernih ce nah, kakor les, železje, barve in drugo. Mestni in krajevni LO so postavili posebne organe, ki pazijo na pravilno razdelitev materiala. Med istrskimi obrtniki se vedno bolj širi misel po medsebojni povezavi iste stroke za smotrnejše izkoriščanje posameznih kapacitet in boljšo organizacijo dela. Med prebivalstvom je na primer veliko povpraševanje po pohištvu. Najbolj primerno bi bilo. da se posamezni mizarji te stroke povežejo v skup n jo obtožbo nad obvezno ujci* službo ter pozivajo vlado, da ne, čim ne bo več grozila v . bilo Sodelavcem poslaništva J ^tg. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna ZSdiJ lir. Cona B: 144, 414, i'Si. 1440 Jugollr: FLKJ: 55. 165, UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, til. nad. * Telefon St 93-80Z — UPRAVA: ULICA R. MANNA St- 29 — Telefonska Številka 6351. , ......---—.... u-,,, n. 11 i CC C11U k.c.1 Lfcili, i ju, (jiut.uu i . ■. ucunouid zn,u; m, o: »h, ivz. i«wj jugoiir: 1-1. H >• ’ aa. |ui't .rteva OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, teL 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, finaiično-pravnl 60, osmrtnice 70 lir | Postni tekoči račun za STO-ZVlJ: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, Ty® Izdata ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battistl 301/a - Tel. 70