četrtek 31. decembra 1896.
156. šterilka.
(t Trst«, ▼ tetrtek ajmtntf 4m% BI decembra 18*6.)
Tečaj XXI.
„■DINOIT1*
bfeja po trikrat n» tWea T |sattfa t«, danjih oh torkih,
in «obot»h. Zj«t»nje iiduj* it-
h»;is ob 6. uri zjutraj, ree«rno pa ob 7. ari rerer. — Obojno isdfeaje stftae:
H Jedfin m«Qbn . t. 1.—, iHTea Avatril« f. 1.5C tiL tri	. . ,	.	j i«
ta pol lata ...	\ \ • V-
LK W	, . . 1S._ .	f	j j _
NiroiDlRG Je plačevati napraj aa aafaika hraz priložena naročnine ta sprava aa azira.
Potaiaia^ti štsTiiko se dobivajo v aro-
dajftiuitub tobaka v Irntu po S uvi. izT«iD Tratu po % n»e.
EDINOST
Oglasi a« raiane po Urifn t potit«; » aaaloT« a dob«ll«i irkaaal aa pUftaj« prastar, kaltkor obsega navadnih vrtMe. PoaUna, osmrtnico in jame si^valo, Jo-tnaAi »glasi itd. ae rafinnf\jo po po-o^ki.
Vsi Aopiai naj se pošiljajo ir«dniktvn nlion Caierraa. it. 13. Vnako pioaso nora biti frankovano. k«r uofrankoTan« s« na sprejemajo. Rukopi-ti se ne vratio.
fprataino. reklamacije in Qgl««e «pre-mu nprmvniitvo nlion tfolin'j pis-oolo hit. S, II. nadut. Naročnino iu oglasa je pUčarati looo Trst. Odprto reklaran ,i|oiie so prosto poštnin«.
61
ko.
MNsmN J9 »M".
TT"^ BILO
na Jaifni narodni shod,
ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost"
v gostilni „Koniumne^a društva" ir Bojanu,
v petek, dne I. januvarija ob 3'la uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
3.	Eventuvelni predlogi.
Tržaški in okoličanski Slovenci! Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vase občine, in po tem takera za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo »iLdmost sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem Številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa teli in zahteva ljudstvo, _Odbor poUtidnega druStva ^dinostr
„Edinost" se prodaja ¥ Gorici
? tabakarni Josipa Schwarz, Via scuole, cena posamezne Številke 4 nvč.
^Vabilo m naročbo.
„Edinost" stopi z novim letom v svoj XXII. tečaj. V tej dobi se je razvila „Edinost« iz polu-mesečnika v list, ki izhaja po 6-krat na teden. Vsakako je to časten razvoj. A mi nočemo nikomur pripisovati posebne zasluge na tem razvoju, ker je bil naraven. S potrebami tržaških Slovencev je raslo tudi njih glasilo. Še je skeptikov in malodušnežev, ki menijo, da Slovenci nimamo ničesar iskati v Trstu; a le-te bi moral poučiti ravno razvoj našega lista, da se motijo. Trsi je važna pozicija za Slovenstvo. A mi, ki poznamo razmere, zastavljamo častno besedo, da so tudi dani vsi pogoji za ohranitev te pozicije. Kes so sedaj tu žalostne razmere, tužue razmere, ki so iztisnile poslancu Spinčiču ubupni vsklik: Umirajoči vas pozdravljajo! Kritično je res naše položenje, ali še smo tu, še živimo, še je možnost pred nami, da se rešimo sebi iu svojemu naroilu. Seveda treba neumornega, odločnega in — hitrega dela. Hitrega dela, pravimo, kajti sleherni trenotek nam sovražna sila trga kose od
PODLISTEK
SIK
Krivoscška gostilna.
Srbski spiaal Gjuro Jakaić; preložil a. B.
VII.
Tli leta pozneje — zopet je bilo v praznik sv. Ilije — je bila vaška gostilna polna kmetov. Tudi pop je bil med njimi, upadlega obraza, votlih očij, razmrsenih las, z raztrganim klobukom na glavi. Pijan je bil. Kmetje so se ga ogibali z grozo, le tlim pa tam se je kdo v pijanosti po-norčeval žiyim.
Znočilo se je. Nastala je ravno tako grozna noč, kakor pred tremi leti, ko je bila cerkev oropana. Nebo je bilo kakor da je zakrito s črno zaveso in skozi temo so se zvijali bliski in grom je bobnel. Kmetje so se že davno razkropili po svojih hišah, le pop je še ostal pri cincarju.
»No, prijatelj, ali ne greš domov ?•
„Cez noč ostanem pri tebi", je dejal pop. .Groza me je izza tiste noči«.
Tudi cincarja je bilo groza iu zato mu je
naše lasti. Hitrega dela treba, da ne bode prepozno.
Tega dela se je z vso zaresnostjo lotilo naše politične društvo »Edinost-, a neizogibno sredstvo mu je pri tem njega glasilo, naš list. Razsodnemu človeku ne treba praviti, da je delovanje političnih društev nemogoče brez sodelovanja javnih glasil in tako je nemogoča vsaka akcija za rešitev tržaškega slovenstva brez našega lista.
Naš list je torej neizogibna, krvava potreba. Obljub nočemo delati nikakih za bodočnost; le to moramo zatrditi, da ostanemo zvesti svojemu programu in svojemu uverjenju, da le v celokupnosti naroda slovenskega je reSitev nam tržaškim in Istrskim Slovanom in da narod naš mora iskati pomoči najprej v samem sebi, v svoji organizaciji, zasnovani v zmislu tesne vzajemnosti in bratske strpljivosti — a potem še le pri družili - ki so dobre volje I
Danes, ob zvršetku svojega XXI, tečaja, se obračamo zanpno do vseh onih :
ki so uverjeni, da je tržaško ozemlje prevažna pozicija za narod slovenski,
ki nam verjamejo, da si lahko ohranimo to pozicijo, ako zaresno hočemo, in
ki si pti volji podpirati uas na velikem delu za rešitev le pozicije:
ostanite nam zvesti 'prijatelji in somišljeniki in
bilo prav, da je hotel pop ostati pri njem čez noč. Sel je po liter žganja, ga postavil na mizo pred popa in potem prinesel kvarte.
„Zaigrava jedno ! Kdor zgobi, plača pijačo*; „Dobrott, je dejal pop, kateremu je bil všeč ta nasvet. Zvruil je čašo žganja in pričel mešati kvarte.
Pričela sta torej igrati, zuuaj pa je besnel vihar. Stekla v oknih so žveuketala in vrata so se jedva držala v tečajih.
„Kaka grozna noč, pope!* „Gruzua!" je odvrnil pop ter z votlim glasom pristavil: .Ravno taka, kakor tedaj!*
Kar se je okno razdrobilo in notri se je ulila jasna svetloba v najskrajneji kotiček. Kakor da se je odprlo nebo, je z njega padal ogenj in grom je bobnel z uepopisnim hruščem. Za hip mučna tišina — a že so svitli plameni udrli iz gostilne, kakor bi jo bil kdo zapahi na vseh štirih voglih. Zaspani, preplašeni gostilniški hlapci so planili ven. Sosednji kmetje so upili na pouioč. Tudi Raka z Milo je prišel na pogorišče. Najprej je vprašal,
skušajte, da nam v krogu svojih somišljenikov pri-dobite še druzih podpiratelj ev.
In tako naj naša vojska, jednega duha, rama ob rami, pogumno stopi v leto 1897., visoko držeča prapor, na katerem je zapisano geslo: Bog in narod!
Uredništvo in uprav ništvo 9Edinosti*.
Javni shod
polit, društva .Edinost" dne 20. decembra 1896. „pri lovcu"
(Zvršetek.)
Zborovalec E n e n k e I je spregovoril: Na-meroval sem daues govoriti o raznih stvareh. Govoriti sem hotel o naših šolah, omenjati sem mislil, kako zaničevan je tu Slovenec; poživljati sem vas hotel, vas Slovence, <la stisnete svoje vrste. Kajti, ako bodemo tuneli popeti se na višino svoje naloge, lahko rečemo in prorokujemo že sedaj, da S 1 o v a n i so oni lepi n a r o d, ki sejejel razcvitati kakor roža pomlad a n j a.
O tem sem vam hotel govoriti podrobneje. Ali nenadoma je došla žalost nad nas: znano vam je, kaj se je dogodilo v sv. Križu Kako je prišla ta grozna nesreča, tega ne vemo, gotovo pa je to jeduo, da treba tu resne preiskave. Kajti to vemo vsi, da je življenje dragocena stvar in da so bili oni, ki so zgubili svoje življenje, naše krvi. Naši so bili oni vrli ribiči. Kako so poginili ti možje, ali jih je res zalotila huda ura V Kdo ve to ? To pa vemo vsi, da onega dne vreme n i b i 1 o neugodno. Nesreča pa je tem veča, ker so ponesrečeni ostavili udov in sirot, Ubogi otročičil Jaz nočem dolžiti nikogar, prepuščam, da vprašate svoj razum in svoja srca!!
A uverjen sem, da vam ^aša srca govore istotako z ozirom na dogodek v sv. Križu, kakor govori meni moje srce. Rekel sem. da nočem dolžiti nikogar, da nočem trditi absolutno gotovostjo, da se ni dogodila nesreča, a istotako ne more trditi nikdo z absolutno gotovostjo, da se ni dogodil zločin. Možno je jedno in možno je drugo. A denimo, da se je dogodilo poslednje, kdo je v prvi vrsti poklican, da z«hteva zadoščenja ? Ali ne mi, ki smo krvni britja onih nesrečnikov?! Zatorej predlagam re-<olucji:
je-li še kilo v hiši. Osupli so se »p gledali — gostilničarja ni bilo med njimi.
Ruka je prodrl skozi goreča vrata v gostilniško sobo. Tik vrat je ležal pop, sežgan in črn kakor oglje, malo daljo, pri poči, pa cincar tudi mrtev.
Stiela ju je ubila.
Raka ju je izvlekel na cesto za pas iu z velikim naporom skozi kadeče se podrtine iu zrušene kupe kamenja. Kmetje su se guetli okrog njiju; radovedno so ogledovali mrliča, ju obračali na vse strani in majali z glavnini.
„Mrtva!* so rekli potem.
.Strela ju je ubila l-
A stari Milo MutibariČ sh je odkril in z jasnim, daleč segajočim glasom, ki je zvenel kakor glas trobente, je zaklical v zbrano množico:
,Bog je veliki To je sodba njegova!"
Množica pa je ponovila nehotč :
„Sodba, sodba!"
(Zvršetek.)
Ta zbrani volilci II. okraja prosimo slavne oblasti, da izvedejo najresnejo in oajiiatančnejo preiskavo o dogodku z ribici svetokrižkimi; in, ako dokaže preiskava, da je bilo krivcev na tem dogodka, da se kazuujejo isti po vsej strogosti zakona; slednjič prosijo volilci, da se hode primemo podpiralo one uboge vdove in sirote.
Svoj lepi govor je zaključil g"sp. Enenkel: Marsikaj bi vam še rad govoril, spoštovani gg. volilce, toda srce mi je dane« pretežko, da bi mogel govoriti na dalje. Ta guvor je bil vsprejet splošnim odobravanjem in istotako je lila soglasno vsprejeta predložena resolucija.
Za besedo se je oglasil zborovalec Ivan 6 e r d o 1: Slavni zbor ! Pregovor pravi, da nova metla rada pometa. Tako smo mislili tudi mi, ko smo izvolili g. Mauronerja svojim zastopnikom. Vedeli smo sicer, da je ta gospod nasprotnik narodnih teženj Slovencev, toda zgovorni agitatorji bo nas uverjali in uam slikali, kaj vse dosežemo v materijalnem pogledu, ako izvolimo Mauronerja. Iu res smo se udali in izvolili smo Mauronerja svojim zastopnikom, v trdui veri, da nam bo on pomagal na vse strani. Ako pa se danes vprašamo, kaj smo dosegli? — odgovoriti si moramo: nič! Ni jedna naša želja se ni izpoluila. Kje so obljube glede ceste v Rocolu ? Ta cesta je še vedno tako »široka*, da mora poveljnik kompanije vojakov, 1 ako ima srečati žensko z jerbasom na glavi, ko- : maudirati: Eiuzeln abfalleu (Hrupna veselost), a i ženska mora položiti svoj jerbas na obcestni zid. j (Pouovna veselost) Tako si morata pomagati žen- j ska in kompanija vojakov, da moreta srečno drug mimo druzega! (Smeh.) Iste težave so, ko ljudje vozijo seno ali kamenje. — Kje je nadalje obljuba radi duhovna pri Revoltelli P Tu bi morali imeti ! stalnega duhovna, ki bi izvrševal tudi posel uči- j telja. Nimamo ga, ker gospodje nočejo ničesar 1 žrtvovati za nas. — Tudi Lonjer iu Kjadin imata mnogo potreb, a nijedna želja se ni izpolnila ta- : mošujemu ljudstvu. Skušnja nas je torej poučila j temeljito, da moramo kreniti na druga pota ; britka skušnja natn pravi, da si moramo izbrati poštenega zastopnika, moža-narodnjaka! In jaz se obračam 2e danes do slavnega pol. društva „Edinost" s i prošnjo, da nam preskrbi taoega moža 1 (Ta govor priprostega domačina je napravil velik utis na zborovale«, U«i- »o j« videlo o vsaki besedi, da prihaja iz srca.)
Na to je spregovoril tajnik pol. društva J .Edinost". Makso C o t i č: Častiti zborovalci 1 Jaz nisem rodom okoličau. Ali dandanes, ko povsodi 1 velja načelo svuboduega gibauja širom sveta, ko Jjudje niso veo iako navezani ua svoj domači prag kakor v nekdanjih časih, ima človek svoja prava tam, kjer se pošteno preživlja bodisi delom svojega } daha ali pa svojih rok. Na ta način sem postal tudi jaz vaš soobčan v tem drugem okraju, pridobivši si tu malo posestvice. In ne le Kjadinc in vaš soobčan, ampak celo sosed sem veles^oštovanemu g. Peldu Mauronerju, vašemu sedanjemu zastop- j niku. (Veselost.) Menim torej, da smem govoriti tndi jaz besedico v imenu tega okraja.
Spoštovani zborovalci! Zagovarjajoči narodna prava okolicansKih Slovencev moramo često čuti ! vprašanje od uaspiotne strani: Kaj vam pa dajo slovenski svetovalci in poslanci? ! Čudno vprašanje, j Nič vam no dajo in pa — vse. To „vse* sicer ni ' ■nogo, ali kar je, to je. Da vam pojasnim svoje j misli, poseči mi je v današnji govor g. dra. Ry-bafa. Ta gospod je rekel namreč, da še le sedaj, ko so naši shodi jeli postajati neprijetni slavni mestni gospodi, se je spomnila ta gospdda, da so i oni prav za prav vaši pivi prijatelji m branitelji. Zdaj še le so jeli misliti na vas, naši shodi so jih prisilili na to. To je storila moč naših shodov, t Vidite, istotako |e v mestnem zboru. Malo, bore malo je, kar vam privošča večina v mestnem zboru bodisi v moralnem, bodisi v mateiijalnein pogleda ; malo vam privošča, ker vam ni prijateljica. Ali še tega malega bi vam ne dala, ako ne bi bilo v zbor u i c i one petorice u a S i h i slovenskih za>t» pmkov in ako n§ bi vedeli, da slovenska stranka pazno nadzoruje njih početje in da poroča okoličanom o vsem, kar se godi v nest nem zboru. Strah torej pred naio „agitacijo* je jedini, ki jih sili, da se spominjajo včasih tudi okoliee, a navzočnest peščice naših zastopniku? jih spominja neprestano na to .agitacijo". Trditi smem torej po vsej pravici, da
ima okolica zahvaliti le slovensko gibanje, ako dobi tu pa tam kako mrvico od italijanske gospode. Da m tega gibauja in da ui nobenega Slovenca v mestnem zboiu, uverjeni bodite, da bi se žiTa duša ne spom njala vaših potreb v mestnem zboru. Od kod naj bi jemali skrb za vas ?! Skrb za koga more prihajati le iz ljubezni. Ljubezni do vas pa je ni nikjer in zato pa tudi ne more biti skrbi za vas. Zato pa moramo skrbeti mi sami po svoji zavednosti in odločnosti, da bode v italijanski stranki nadomeščal strah, kar se zanemarja vsled nedostajanja ljubezni Strah italijanski go-»pddi pa naj prihaja iz krepkih pojavov narodnega življenja po tržaški okolici in vidni znaki tega krepkega življenja so — naši zastopniki 1
Tu imate torej odgovor, na prašanje: „Kaj vam dajo Slovenci ?■ Dajo vam — kakor sem že rekel — vse 1 ker morAIno silijo nasprotnike, da vam privoščijo ono malo, kar vam privoščajo. In da ni slovenskih zastopnikov v mestnem zboru, odpadlo bi še ono malo. Jasno je torej, da je slovenski zastopnik v našem mestnem in deželnem zboru velik dobrotnik okolice, tudi če ne odpre svojih ust, ampak da le sedi tam kakor živa priča vaše ekzistencije
Smatral sem za potrebno, da se vendar enkrat nekoliko spregovori o tistem smešnem pov* praševanju : Kaj vam dajo Slovenci ? I Nadejam se, da ste me razumeli, da moramo neprestano zahtevati svoja prava, ker le tako bodemo silili nasprotnike do spoštovanja. Mi ne zahtevamo ui-česar krivičnega, mi nočemo Italijanom kratiti uobeuega prava. Mi ne zahtevamo, da bi bili nad Italijani, a tudi pod njimi nočemo biti, ampak poleg njih hočemo živeti kakor jednakopravni državljani. To smemo zahtevati, ker nam avstrijski zakoni dajejo to pravo.
Spoštovani Kjadiuci in Rocolci 1 Dokazal sem vam, kako uujno potrebno je, da okolica pošilja v mestni zbor svoje može. O tem je uverjena vsa okolica, le naš II. okraj ima zastopnika drugo-rodca. Bratje, bližajo se volitve v mestni zbor in s tem prilika, da se tudi mi pridružimo ostalim bratom okoličanskim! Vsi današnji govorniki sovam klicali, da si izvolite svojega moža; temu klica pridružujem se tudi jaz kakor Kjadinc iz vsega srca svojega t (Burna pohvala.)
Predsednik Mandid: Jako značilno je, da čujemo ravno v tem okraju največ tožeb in pri-tožeb. Tako je bilo zadnjič v Rocolu, tako je danes tukaj. Ako Mauroner ni nič dosegel za vas, ko je vendar člen laške večine, je to gotovo znamenje, da u i hotel d o s e č i 1 On se sploh niti zanimal ni za vas, saj ga skoro nikdar ni bilo v sejo. To podkreplja le trditev g. Cotiča, da vas gospoda ne ljubijo in da nikdar ne dobite ničesar od njih, ako ne bodo prisiljeni v to. Kar se dostaje duhovnika tu pri Revoltelli, je stvar taka, da magistrat hoče po vsej sili trdega Italijaua, škofijski ordinarijat pa se po vsej pravici upira temu. In tako ste ostali brez duhovnika.
Zborovalec Anton Š k r k je želel pojasnila, kako bi bilo s capovilli, ako bi dobili okrajno glavarstvo ?
Na to je odgovoril dr. G r e g o r i n : Vaški načelniki ali capoville bi ostali kakor so sedaj, le njih moč bi bila močno pristrižena. To pa je glavna stvar. Mogoče pa, da bi pozneje potreba nanesla tako, da bi magistrat sam jel premišljati, da-li bi ne bilo bolje tudi zanj, da se dovoli okolici nekoliko več samostojnosti v gospodarskem pogledu. Saj je možnost tega izražena tudi v §. 6 mestnega statuta. Drugod po velikih občinah imajo posamične vasi svoje posebne upravne svčte. Kaj ta-cega bi se uvelo lahko tudi v tržaški okolici. Vsakako pa treba, da zadobi okolica nekoliko več samostojnosti vsaj v opravljanju svojih materijalnih potreb. (Pohvala.)
Dr. R j b & i : Na vseh shodih sem jaz predlagal resolucijo, ki ima ta namen, da pokažejo okoličani, da niso hlapci ali sužnji. — Vi morate stati za svojimi slovenskimi zastopniki. Poslednjim je dolžnost že po zakonu, da skrbe za svoje volilce. Hudo greši oni, ki ovira poslanca v vršenju te dolžnosti. Kei pa je večina mestnega zbora faktičuo onemogočila poslancu Goriupu vršiti označeno svojo dolžnost, dolžnost nain je vsem, da se potegnemo zanj kakor jeden mož! Oni so pogazili pravico in pravni čut, a mi ne smemo molčati k
temu, ampak braniti moramo krepko sebe in svoj ugled. Predlagam torej resolucijo :
„Javni shod dragega okraja „pri lovcu" protestuje odločno Eoper postopanje večine mestnega zbora proti bivsema poslanca, gosp. Ivana Cloriupu".
Zborovalec Fr. Ž i t k o je primerjal nekdanja čase se sedanjimi. Nekdaj so nas mestni gospodje nazivali „svoje otroke", danes nas imenujejo ščave. Dne 13. julija 1868 so pokale po Trstu puške in bilo je tudi žrtev. Okoličanski bataljon so odpravili in od takrat je zavladal v Trstu drug duh. Toda tudi mnogo onih, ki so nas tepli takrat, je zadela božja roka — daues so berači. Sicer vae nazivljajo tudi danes svoje otroke, kadar vas potrebujejo, sicer pa ste — sužnji. Zakljucujč je govornik toplo priporočal zborovalcem, naj bodo zložni med seboj. (Pohvala.)
Zborovalec H r v a t i n je predlagal, da se društvu .Edinost" izreče topla zahvala na neumornem trudu za blagor okoličanov. Ta predlog in resolucija Rybafeva sta se vsprejela soglasno in ob živio-klicih.
Na to je predsednik M a n d i <5 izrekel svojo zaključno besedo. Omenjal je, da se je na druzih shodih vsprejelo še drazih važnih resolucij, katerim bi gotovo pritrdil tudi današuji shod. Toda pozno je že in čas ne dopušča, da bi razpravljali o istih. Danes ste čuli mnogo pouka in nadejam se, da je pal na rodovitno zemljo. Mi vam za bodočega, zastopnika nočemo priporočati danes ne Petra ne Pavla; samo to vas prosimo, da si izberete poštenega moža. Ko si najdete tacega moža, volite ga zložno. Nasprotniki bodo gotovo skušali zopet, da bi vas slepili, toda ne slušajte jih 1
Spoštovani zborovalci 1 Sedaj pa obrnimo pogled svoj tja gori do jasnega prestola, kjer vlada v svoji modrosti naš premilostni vladar, ki želi in hoče, da bodo vsi narodi jednakopravni in — srečni! Vskliknite z mano: Živio cesar in kralj Fran Josipi.! Temu pozivu so se zborovalci navdušeno odzvali trikratnim živio-klicem.
S tem je bil dovršen ta znameniti shod.
PoIitiAke vesti.
V TRSTU, dne 80. decembra IBM.
Iz deželnih zborov. Deželni zbor goriški se je sestal v jedno samo sejo, da je dovolil začasni proračun. Tudi kranjski je imel jedno samo sejo. No, poleg proračunskega provizorija je ta deželni zbor vsprejel tudi predlog poslancev Majaroua, Žitnika in tovarišev: Deželnemu odbora se naroča, da o vprašanja zastran direktnih volitev v kmečkih občinah in primernega znižanja volilnega cenzusa potrebno poizve in o tem koj v prihodnji seji dež. zbora predloži primerne nasvete. — Tudi deželni zbor češki in silezij-s k i sta se izjavila za direktne volitve. — Tako vidimo, da na vseh straueh prodira spoznanje, da indirektne volitve značijo veliko krivico za prebivalstvo na deželi. Mi smo opetovano že dokazovali, da se z indirektnimi volitvami na nedopusten uačin ovira kmečko prebivalstvo v izvrševanja volilnega prava in da tem načiuom volitev iste nikoli ne morejo doseči svojega namena, da bi bile namreč pravi, pristni izraz javnega menenja. Zato pozdravljamo zadoščenjem te sklepe.
Jugoslovanski klnb. „Slovenec* piše: „Na podlagi sklepa slovenskih in hrvatskih državnih poslancev glede osnovanja jugoslovanske skupine v državnem zboru je povabil izvrševalni odbor narodne stranke osrednji volilni odbor kato-liške-narodne stranke v ta namen na razgovor. Osrednji volilni odbor naše stranke se je odzval povabilu in tako so se vršila med božičnimi pravniki taka posvetovanja med pooblaščenci obeh strank. Teh razgovorov se kot pooblaščenci udeležujejo gg. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. Fer-jančič, A. Kalan, dr. Tavčar, dr. Šusteršič in dr. Žitnik. — Rezultat teh dogovorov predloži osrednji volilni odbor katol.-nar. stranke tekom meseca ja-nuvarija shodu zaupnih mdž iz vse dežele v ko-nečno razsodbo oziroma potrditev. Želeti je torej, da si volilci vseh okrajev glede kandidatov do shoda zaupnih mož ohranijo svobodne roke.'
V Srbiji so dobili novo ministerstvo, kateremu bode predsedoval S i m 1 <5.
Iz romuuske zbornice poslaucov. V tej zbornici se vrši adresna razprava. Posl. Stuidzaje
povdarjal, ti« Romunska mora iskati zaslombe jedino le v Rusiji. TVmu nasproti je povdarjal minister za v nanje stvari, da je Romunska v najboljih odnošajih z Rusijo, da pa mora jednake odno-saje gojiti tudi do vseli drugih držav. Govornik se je spominjal obiskov cesarjaavstr. in kralja srbskega.
Razprava zoper morilce Stambulova. Za javnim tužiteljem so govorili branitelji. Branitelj T fek';evH, dr. Danev, je povdarjal, kako so oblasti storile vse možno, da zaslede resnico, a da se jim nikakor ni posrečilo najti neovržnih dokazov o krivnji Tufekčeva. — Vladanje Stambulovo da je bilo izredno strogo in vsled tega si je nakopal neštevilnih političkih nasprotnikov in ne malo osobnih sovražnikov. Ako bi se torej hotelo sklepati iz posamičnih ogorčenih izrazov, da je ta ali oni kriv, moralo bi se obdolžiti umora na tiROČe in tisoče oseb in, ako se hoče verojeti izjavam nekaterih svedokov, morala bi vsa policija sedeti na obiožni klopi, obtožena sokrivnje. Obtoženci Tufekčev, Gjorgjnv in Halev so došli med seboj v dotiko vsled makedonskega gibanja in agitacije, ki se je takrat pojavljala v Bolgarski; iz tega medsobnega občevanja pa se nikakor še ne da Bklepati na zaroto. Svoj govor je zaključil dr. Danev s povdarjanjem, da niti prijatelji pok. Stam-bulova ne verujojo, da bi bili obtoženci zares krivi; zahtevali pa so, da se kaznujejo mordlni provzročitelji umora, a mor&lnih provzročiteljev — oblasti niso dovele pred sodišče.
Položaj naVztoku. Berolinska „Vossische Ztg.* javlja iz Carjegagrada: Sultanov ukaz, s katerim je pomilostil Armence, je razburil Turke in ni niti najmanje zadovoljil Armencev. — Govori se, da so v Stambulu (turškem delu Carjegagrada) zasledili neko zaroto ter vsled tega zaprli kakih 600 oseb. Zarotniki da so nameravali razpršiti oba mosta, vodeča v Stambul, odstaviti sultana ter proglasiti vladarjem njega brata Rihad efendija.
Glasom iz Rima došlih vesti so tajili armenski revolucionarni odbori objavili evropskim državam, da se v kratkem dogodi strašen atentat, mnogo hujši nego je bil atentat na otomausko banko, to pa le tedaj, ako Turčija takoj ne prizna avtonomije armenskega naroda.
Različne veati.
Imenovanje. Finančni minister je imenoval višim komibarjem v področju finaučnega ravnateljstva tržaškega ministerijalnega koncipista Gustava L i p p e r t a .
Nadškof Sarajevski, dr. Stadler, je hudo bolan. Zdravniki nimajo nade, da ozdravi. Brzo-javuim potoni so prosili papeževega blagoslova bolniku.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda
v Trstu v al) i na koncert z igro, ki ga priredi v nedeljo dne 3. januvarja v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti" sč sodelovanjem tam-buraškega zbora .Tržaškega Sokola", .Slovanskega pevskega društva" in dramatičnih diletantov. Vspo-red; 1. a) Mil. pl. Farkaš, Junak iz Like, koračnica, b.) Kam. Mašek, Pri zibeljki, pesem, tamburaški zbor. 2. Nezakonska mati, zbor samospevom. 3. Deklamacija, gdč. N. Neth. 4. J. Katkič. Z bogom more, brafi solo z varijacijami. spremljeva-njem tauibuiaškega zbora. Solo gosp. Bogadi. 5. Hubad: Sloveuske narodne pesmi: a). Mi smo lovci, b) Je pa davi slanca pala, c) Škrjanček poje žvrgoli, iiiožki in mešani zbori. 6. Ch. Gounod — Fautasie o Faustu, za gosli iu klavir. Deset minut odmora. 7. Igra: Stari Ilija, igra s petjem v treh dejaujih. Dajanje: V vasi Zalogu. Čas: 1877. Tretje dejanj« se vrši osem mesecev po drugem. Začetek tuČuo ob uri. Vstopnina 1 krono — Sedeži 1. vrste (naslanjači) l krono, druge vrste 30 novčičev. K obilnej udeležbi uljudno vabi
Odbor.
Podružnica družbe sv. Cirila in Mstoda na Greti priredi dne 5. januvarja 1897. 1. veselico sodelovanjem si. tamburaškoga zbora „Tržaškega Sokola" in pevskega društva .Zarja*. Vspored priobčimo v današnjem večernem izdanju.
•Silvestrov večer". Danes pišemo 31. dan decembra 1896., zadnji dan leta. Nocoj se nam bode torej posloviti od tega leta. Ni bilo baš ugodno to leto, ali vsaj to si smemo privoščiti, da prebijemo zadnje njega trenutke v miruinzado-voljnosti. Ako smo že nevoljni na leto JB96., pa
glejmo, da pozdravimo njega naslednika pri boljem humorju. V ta namcu nas vabi vseli „Tržaški Sokol" v svoje prostore, da Sokolaši in Nesokolaši ukupno pozdravimo novega prišleca. V Sokolovi telovadnici je torej nocoj sestanek vseh onih, ki hote dobre vije stopiti v leto 1897.
Pevsko društvo •Adrija" v Barkovljah priredi dan^s, dne 31. t. m., v prostorih gostilne „Obrtnijskega društva* Silvestrov večer z jako zanimivim programom. Barkovljani 1 Sni-dite se, da končate staro leto v bratovski ljubezni ob zvokih narodnega petja in godbe, cer da si skupno voščite srečno novo leto! Ustopnina 20 nvč. Začetek ob 8 uri zvečer.
Za .Božićnico" je v kavarni Commercio daroval biljardist F. H. 60 nč., gč. Marica Nadlišek 4 Kr., ga. Gvozdanovič 4"30 m. sukna, pri igri v kavarni „Commercio* 1 Kr. 20 stot. Ga. Walburga Kariž je nabrala na Greti 5 Kr. 50 nč., katere so darovali: Iv. Bizjak 40 st. Fr. Pipan 60 st. Jak. Ferluga 10 st. Vek. Ferluga 80 st. Jos. Ferluga 30 st. Walb. Kariž 80 st. Elv. Kariž 20 st. Katar. Ferluga 40 st. V Trevnovi pušici v društveni krčmi v Rojanu 1 Kr. 50 st. H. Martelanc 40 st. Vsem darovateljem srčna hvala.
Za rodbine ponesrečenih Križanov nam je došlo nadaljnjih darov. Dotični izkaz priobčimo v današnjem večernem izdanju.
Italijanska propoved v Rojanu. Od do dne postaja jasneje, kako umetna, kako nasilna, kako i neuaravna je bila vsa agitacija za uvedenje italijanske prepovedi v Rojanu. Saj z došča že dejstvo, da so bile 3 četrtine prosilcev — Slovenci 1
—	V kolikor so bili prosilci Italijani, smo pa že , povedali, da isti stanujejo skoro izključno na j Belvederju da ne zahajajo — v kolikor sploh zahajajo — v rojansko, ampak v mestne cerkve. Sedaj pa smo izvedeli od povsem za jesl|ive strani, da jeden del teh italijanskih prosilcev niti ne spadajo v ž u p u i j o rojansko, ampak; pod cerkev sv. Antona novega in deloma v druge '
; mestne župnije! Tako so se torej nabirali podpisi .italijanskih" župljanov rojanskih ! Celo glasoviti pristaš laške stranke v Rojanu, znani učitelj Bo-nin, je nedavno v Kortati v Istri nastopno označil način nabiranja podpisov: .Jaz sera v stanu nabrati ua tisoče takih podpisov makari za turško propoved*. Ako povemo še, da je nekaj .prosilcev* pozueje preklicalo svoje podpise, naveli smo menda dovolj v označenje one prošnje.
Sicer pa se dozdeva nekaj, da slednjič vendar ne bode nič iz te prisrčne želje g. župnika Jurce, kajti minolo nedeljo je naznanil na leci, da .za sedaj" se še ne prično italijanske p r o p o v e d i, ker še ni dobil potrebnega odloka. Ta .za sedaj* utegne morda dobiti veljavo .sa vedno". Čudno pa se je zdelo Rojancem, da je gospod Jurca, ki je vendar sicer železno dosleden v poštevanju svojih .italijanskih* župljanov, kadar naznanja azne stvari z lece doli, to novico naznanil le s 1 o v e n s k i 1! Morda ni hotel užaliti svojih „italijanskih* župljanov.
Deželna podpora Pulfu. Deželni glavar istrski, dr. Campite^li in usesor Cleva obiskala sta včeraj puljske bolnišnice. Deželui glavar je izročil županu dr. R. /ziju svoto 2000 gl. kakor podporo iz deželnega zaklada za zdravstvene naredbe.
Odstopivši odvetnik Tukajšnji odvetnik dr. Anton Ferluga je piijavil odvetniški zbornici, da odstopi od odvetniških opravil Vsled te prijave je odvetniška zbornico zbrisala dr. Ferlugo iz listine s vitjih daoov.
Kužne'bolezni v tržaški občini. V tednu od 19. do 26. t. m. bilo je prijavljenih v področju mestue ttbčine tržaške: 19 slučajev ošpic, 2 si. kO'.ic, 2 nI. škrlatice, 22 si. d&vice, 8 si. leg&rjeve mrzlice in 1 si. pmodniške mrzlice. Umrlo je 5 oseb za dšpicami, 3 za d&vice in 2 za leg&rjevo mrzlic..
Legar (tifus) v Pulju. Stanje epidemije dne 28. t. m. : Meščanstvo : novih slučajev 14, ozdravilo 28, umrl 0, vkupno 662, od kojih 96 v bolnišnici <
—	Vojaštvo : novih "lučajev 5, ozdravilo 16, umrl O, vkumo 510.
Odbor podpornega druitva za slovenske vi-sokoiolce na Dunaju sestavil se je še pod pred-sednišr vom se laj Že ranjcega Ivana Navratila tako-le: Podpredsednik I. g. Jakob Pukl, c. kr. nadporočnik v r., posestnik, so lni tolmač bolg., srbo-hrv. in slovenščine; podpredsednik ti. g, dr.
Friderik Ploj, c. k. tajnik v finančnem minister-stvu, 2. borzni komisar; blagajnik I. veleč. gosp. Frančišek Jančar, monsignor, papeški komoroik, župnik nemškega viteškega reda; blagajnik II. g. dr. Antou Primožič, c. kr. gimn. profesor; tajnik I. Ivan Luzar, revident ravnateljstva južne železnice - tajnik II. g. dr. Matija Murko, c. kr. profesor na orijentalski akademiji, terezijanišču itd.; odborniki: vč. g. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Avguštineju, g. dr. Klement Seshun, dvorni in sodni od?etnik, g. dr. Franč. Simonič, c. kr. skriptor v vseučiliščni knjižici; pregledovalci: g. dr. Vladimir Globočnik, pl. So-rodolski, c. k. tajnik v finaučnem ministerstvu, g. Josip Premeru, c. kr. uradnik v ravnateljstvu poštne hranilnice, g. Žiga Sežun, c. k. likvidator; odbornikov namestniki: g. dr. Janko Pajk, c. kr. gimn. profesor, g. dr. Peter Laharnar, c. k. podtajnik v ministerstvu znotrajnih stvarij, gosp. dr. Janko Hočevar, odv. kandidat; pregledovalcev namestniki: g. dr. Matej Velca, c. k. nadkomisar v uradu poštne hranilnice, gosp. Anton Koželj, vzgojevalec, g. Peter Hlačar, uradnik sev. zah. železnice.
Podp. društvu za slov. visokošolce na Dunaju
so poslednja dva meseca darovali gg: preč. knez in škof Lavantinski, dr. Mihael Napotnik 10 gld., vč. dr. Jakob Gruden, župnik v p. v Ljubljani, 3 gld., veleč. Vid Janžekovič, kaplan v Cadramu, 1 gl. 50 n. Iz Brežic je poslal g. Janez Munda c. k. okr. živinozdravnik, 18 gld., katere so darovali gg.: dr. M. Schmirmaul c. k. okrožni zdravnik v Rajhenbergu 5, Jož. Sitter c. k. sod. pristav v Brežicah 3, Janez Munda c. k. okr. zivinozdravnik 2.50, dr. Gvido Srebrč odv 2 gld.; Jos. Šetinc, odv. konc., Andrej Levak posestnik, I. Agreš zas. uradnik, Lavoslav Sclnventner knjigotržec in Janez Vrabl dav. pristav, vsak po 1 gld. vsi v Brežicah. Miroslav Hans, v Krški vasi 50 n., V Slov. Bistrici je daroval dr. Urban Lemež odv. 3 gld. Na Dunaju so darovali gg.: veleč. Vekosl. Spiučič drž. posl. itd. 5, dr. Ivan Šusteršič drž. posl. itd. 5, Andrejka Jernej c. in k. mojster Nj. Vel. tel. straže 3, veleč. Franjo Jaučar mons. papežki komorni k župnik nemškega vit. reda 5, Jakob Brat* kovic c. k. prof. 3, dr. Jan Lenoch dvorni in sodni odv. 2, dr. Klem. Seshun dv. in sodni odv. 5, dr. M. Murko c. k. prof. v orijentalski akademiji itd. 3, Fr, Pečnik lekarničar 3, Leon Bouchal ban-kijer 6, Peter Hlačar uradnik sev. zap. želez. 3, Alojzij Kremžar nag. svetnik itd. 5, Lugar Ivau revideut juž. žel. ravnateljstva 5 gld. V Gradcu je daroval g. Fr. Hrašoveo c. k. okr. sodnik v p. 3 gid. Vsem imenovanim blagim darovalcem bodi iskrena zahvala 1 Nadaljne darove sprejema veleč, g. Franč. Jančar, mons. papežki komoruik, župnik nemškega viteškega reda, Dunaj, I Singerstrasse 7.
Ujet begun. Kakor smo že spornčili, ušla sta iz občinskega zapora v Kopru kaznenca Bosketič in ŽnidatsiČ, namenjena prisilni delavnici v Lju-bljaui, Bosketiča so prijeli včeraj v Trstu v ulici delle Beecherie, ko je prosjačil.
Mlad tat. Te dni «mo sporočili, dajelSletni Evgen Sauli, stanujoči v ulici della Guardia hšt. 15, ukradel svojemu očetu 500 gld. in pobegnil. Mladega tatu sta dva stražarja našla včeraj po-poludne polu zmrzlega, sedečega na travniku poleg ulice Giuliani. Odpeljala sta tatu na komisa-rijat. Tam e dečak priznal, da se je bal vzeti vseh 500 gld., ker se mu je to videlo preveč denarja, ampak da je vzel le 100 gld., 400 pa jih je skril na očetovem stanovanju v omot krp. Od teh 100 gld. da jih je 10 zapravil v mestu, ostalo pa je izročil 191etnemu vozniku Karlu Hrovatinu, ki ga je peljal danes v Koper, jutri v Boljune, potem v Dolino. Jedla in pila sta in trosila denar, dokler ga je bilo. Ko sta se vrnila v Trst, je izjavil Hrovatiu dečku, da denarja ni več, da naj gre torej skrivaj domov in naj prinese Še onih 400 gl. Tolažil ga je, češ, saj si še-le 13 let star, torej te ne morejo kaznovati 1 Ker pa se je deček bal ubogati ga, prepustil ga je njega usodi. Brezvestnega Hrovatina so zaprli.
Razpuiten shod brezvsrcev. Na Dunaju je bil na praznik sv. Štefana shod takozvanih „svobodno mislečih*. Tega shoda se je udeležbo kakih 100 oseb. Vladni komisar pa je razpustil zbor, ker je jeden govornikov surovo napadal katoliško Cerkev in nje obrede.
Carjeva velikodušnost. »Peterbirgskija Vjedo-mosti" javljajo: Car je podaril zdravniškemu društvu peterburgakemu izdatno svoto 460 tisoč rubljev in sijajno Tajčino palačo, da zgradi zdravišče za bolne na prsib. Ta ustanova bode posvečena spominu na carico Marijo Aleksandrovno.
Nesreča aa železnici. .Agencija Ren ter* javlja iz Atlante (država Georgija, severna Amerika) : Blizu železniške postaje Birminghana (država Ala-bama) skočil je vlak na visokem mostu iz tira ter se zvrnil v prepad. Kolikor se zua doslej, ubilo se je 117 potnikov.
Mriičeva zaušnica. List .Manuana", ki izhaja v mestu Corunna na Španjskem, pripoveduje ta-le dogodek: Pred par dnevi je opazil neki ribič v selu Beus blizu obrežja utopljenca, plavajočega v mogu. Urno je ribič izvlekel mrliča na kopno, kajti hotel mu je izprazniti žepe ter si prisvojiti denar in druge vrednosti, katere bi se utegnile nahajati v žepih utopljeučevih. Mrlič je imel otrplo desno roko stegneno od sebe, v tom ko se je levica tiščala trupla. Baš ko je ribič segnil v notranji žep utopljenčeve suknje, upognila se je bliskoma desnica mriičeva in roka je padla težko ribiču na lice. Ta nenadna zaušnica prestrašila je tatu do smrti. Planil je kvišku ter zdivjal domov. Ni se mogel več vzdržavati na nogah, moral je v posteljo. Naslednjega dne je umrl; vsled strahu zadela ga je kap na srcu. Stvar pa se da pojasniti povsem naravno : ko je tat segnil v žep utopljenčeve suknje, pritisnil je bržkone z drugo roko nehotč iu nevedoma mrliču na prsi in s tem stisnil otrple mišice, ki so — naravno — upognile roko utopljenčevo, in ista je po naključju zadela baš lice brezvestnega ribiča.
Nekaj o Časnikarstvu v Ameriki. Razširjenost in važnost časopisov v New-Yorku dokazuje vrednost in velikost veličastnih zgradeb, v katerih izhajajo dotični listi. Tako n. pr. je cenila davčna komisija za leto 1896. vrednost palač posamičnih list New-York Herald11 na 960 000 dolarjev, „N	Times" na 775.000, .Herald' 600.000,
'	' 'ost* na 550.000, „Tribune14 540.000,
f 1 i' Express« 600.000 in .Staatszeitung* 7 i >0 dolarjev. To bogastvo pa je umevno, ako se pomisli, kak6 znajo ameriški akreditovani listi izkoriščati reklamo. In to jim daje zlatih dohodkov! Pomislite: .Tribuna" v Cliicagu računi 130.000 frankov za oglas, jedeu stopec velik, nvrščeu tekom vsega leta; „Ne\v York Herald* za jednak oglas 182.000 frankov, „New York Tribune" pa niti ne vsprejme izpod 100.000 frankov nikakoršne reklame !
V razmerju s temi dohodki so odmerjene plače urednikom. New Yorški dnevniki imajo po 10 do 12 urednikov in vsak ima plačo 500 do 750 frankov na teden. Glavni urednik lista „Journal du Commerce* dobiva 105.000 frankov na leto, oni lista „Sun" 78.000 frankov, „Century Magazine" pa plačuje svojemu glavnemu uredniku .mizerijo" 65.000 frankov na leto. Povprečno izdajajo zgorej omenjeni glavni listi po 10 000 frankov na teden samo za brzojavke iz Evrope in ravno toliko za lastno svojo reklamo.
Mraz v Ameriki. I* New.Yorka brzojavljajo, da so imeli tam o Božiču do 20° mraza 1 Javui stražaiji so našli mnogo oseb otrplih in brez zavesti. Marsikomu bila je ziurzla koja roka ali noga ter jo je bilo treba odrezati. Na planem se nahaja mnogo zmrzlih ptičev in poginole divjačine
Koledar. Danes (31.): Silvester, papež ; Pavlina, mučenica. — Jutri (1. januvarja 179?.): Novo leto. Obrezovanje Gospoda. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 45 min., zatoni ob 4. uri 21 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4 stop., ob 2 pop. 7 5 stop. C.
Bombay 29. Zadnje dva dni je sbolelo 177 t Slovenščine in laščin« zmožnega oseb na kugi, umrlo pa jih je 130.	1	■	■
Najnovejše vesti.
Gradec 30. Deželui zbor je sprejel soglasno predlog za uvedenje direktnih volitev v kmečkih občinah. Zasedanje se je odložilo na to
Dunaj 30. Deželni zbor nižjeavstrijs i je vsprejel po daljši razpravi trimesečni budgetni provizorij in potem zakon, s katerim se pooblašča mesto duuajsko, da sme najeti posojilo 5 milijonov za gradnjo meBtne plinarne.
Peterburg 29 Danes se je na rusko-kitajski banki otvorilo podpisovanje dolnio za kit jsko vzhodno železnico, a se je mor lo kmalo zaključiti, ker je bila podpisana viša svota nego je potrebno.
Tr^ovlnik« briojavke In v i ■ ti.
Jt>naimp»ita. P*enica 1*10*011—*— —■— i •paalad 189S 8.41 do S42 Um isa »pomlad VS8 — IU t« »pomlad 6.S8—0.94. K oru »a /.a m&j-juni 1897. 3.92 8.94 PAoniAk ttova od 1» kil. f. 8 30 8 30 <>d 7® kiio. 8.50—8-65.. otl 80 kil. (. 8IS5—8*«0 od »1. kil. f. B'6S
S7I , od HS kit. for. —.--. J**moM fl'10—8'—
proso 5 85 6*10.
Pienica: Dobro ponudb« in lilno povpraševanje. — Trg ra«to£. Prodaja 60000 mot. »tot,: težke vrsti 10—15 nt., irodnje in lahke 15—40 nvč. dražjo. Po drugih Trstih žita malo povprnševnnja. Vreme: juko lepo.
Prafa, Nerafinirani sladkor tor. 1197, novembor-december 12'— neznansko bolj«.
Pruga. Centrifugal uori, potitnvljne v Trst * carino vred odpošiljate? precoj f. 88 75 33-— Conca^ 3425—-Četvorni aB'60*—• —.V glavah mo<Iu- 37— mlačno-Havre. Kara Santo« koou a* eri«u<> ti\ december H H 25 zh april 63.25.
Hamburg. HanloB gooil av«rtt<?e ->■ december 50.75 za
bo maro 1897. f. 51.75, »a septembar 52.50 i_
Dun^JakM borsa 3o. decembra ia6s
vče'rni danes
Državni dolg v napirju	. . 101.25 101.60
„ „ V srebru .... 101-45 101.80 Avstrijska renta r zlulu . . . 12*2.90 122.95 „ „ v kronali . . . 100.80 1G0.85
Kreditne akcije.......875 85 877.75
London lOLsr. , .	... 119.9*» 119.90
Napoleon' .... . . W.52'/t 9.531/,
murk 100 it i-.
11.74 »5.46
11 74 45.45
Čuda v ceno!
38 kosov za X gl. SO nč.
Nikdar več v življenju se ne ponudi ta redka prilika dobiti za samo 1 gld. 80 nč. sledeče krasne in koristne predmete: 1 krasno pozlačeno uro z lepo verižico na minute točno regulirano, ksr se jamči za jedno leto ; gumba za zapestnice iz zlata double z pstentovanim
zapi ralom ; parižko kartečico za zobe; žvepleničinco;
krasne žepno knjižico v platno vezano; elegantno parižko naprsno iglo za gospe, zadnja novost; krasno iglo za ovratnice z umetoimi briljanti ;
„ gumb za srajce z imit ranimi briljanti ; gumbe za ovratnike iz zlata double in patent zapiralom: jako eleganten prstan za gospode z umetnim kamenom; krasen žep za cigarete ; krasen ustnik za cigarete ; krasno žepno zrcalo z brušenim steklom ; 10 komadov linega papirja za pisma in 10 omotov.
Vse te predmete 36 kosov z uro vred prodajamo od sedaj naprej za samo 1 gld. 80 novč
Dobiva se dokler je v zalogi proti postnemu povzetju od pnrižke filijidke
F. Windisch v Krakovem
Krakovska cesta št. 49 /F.
NB. Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj.
vsprsjme odo. 2»p. Ofofiap #y&6f
v Trstu, ulica S. Spiridione 3.
Stenski koledar za 1.1897
Od već strani ae je naglašala potreba koledarja r slovenskom jeziku za rabo t pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 20 nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor Bi ga želi, naj ponije omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natanjčen naslov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št. 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad.
SI* občinstvu
naznanjam, da senu prevzela Slovencem jako dobro
poznano
krčmo v ulici Sorgente,
prej imenovano „Alla Vittoria"
J>a ustrežem častitim gostom na vse strani, preskrbela sem si dobrih, pristnih vin domačih, črnih in belili, kakor tudi dalmatinskih po zmernih cenah. Držim na razpolago vsaki čas različnih okusnih jedil napravljenih na mnogo načinov.
Priporočujć se p. n. občinstvu, da me blagovoli često počastiti se svojim obokom. Mežim se ndanostjo	Marija Modic.
I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastuo režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sera, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoalav Grebeno.
llustrnci|e m on ke na /.nhi^vniijt* dobiva se tak">j brezplačno in franko.
S početkom prihodnjega leta prične izhajati v Trstu v zalogi „Edinosti" prvi slovenski ženski list
,Slovenka'
Ta list prinašal bode našemu ženstvu razven koristnih, poučljivih in zabavnih spisov tudi spise o gospodinjstvu, o hiši, modi itd.; sploh bavil se bode z vsemi v ženske stroke spadajočimi predmeti. Ker je ta list važnega pomena za nas Slovence, priporočamo istega vsem, osobito pa našemu ženstvu, vabeči na obilo naroč-bo. List bode stal za naročnike „Edinosti" le 12 gld. — za druge naročnike pa 3 gld. — na leto. Rokopise je pošiljati uredništvu „Slovenke", naročnina pa
Upravništvu .Edinosti'.
Lastnik kensorcij lista .Edinost1*. Izdavatelj in
idnik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.

it'