SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
i jeden
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.,
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedicija ,v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlštvo je v SemeniSkih nllcah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 90.
V Ljubljani, v petek 20. aprila 1894.
Letnik; XXII
Državni zbor.
D u ua j, 19. aprila.
Budgetna razprava.
(Deveti in deseti dan.)
Večji del zadnjih dveh sej 16. in 18. t. m. veljal je razpravi gledd oglašanja domobrancev, ki je v zvezi s proračunom ministerstva za deželno brambo, o čemer ste že poročali.
Po končni besedi poročevalca dr. Prombera je bil najprej odklonjen predlog Pacakov, da naj se o predloženem načrtu prestopi na dnevni red, potem je bilo s 104 proti 52 glasovom sklenjeno, pričeti posebno razpravo, pri kateri se je oglasilo zopet mnogo govornikov. Govorili so namreč K a i s e r, Krauss. Kronavvetter in "\Velsers-h e i m b , ki je zavračal dr. Luegerja, potem pa tudi še naznanjal, da je pripravljen, dovoliti pokojnine in miloščine tudi vojaškim vdovam in sirotam, katere so bile dozdaj izvzete od dotične postave, ako obvelja v ta namen potrebni dostavek k dotičnemu zakonu; naša vlada je že pritrdila takemu dostavku, ogerska pa še ne.
Za njim je govoril še posl. Morre, za njim pa kot glavni protigovornik dr. Vašaty v prvi polovici češki, v drugi pa nemški. Zakon glede oglašanja domobrancev obveljal je potem po nasvetu vojnega odseka in je bil danes potrjen tudi v celoti.
Predno je bila končana včerajšnja seja, bilo je še nekoliko vrišča v zbornici. Oglasil se je namreč dr. L u e g e r, da bi stavil neki predlog v smislu § 58. opravilnega reda, ki poslancem daje pravico, od zbornice zahtevati pokaranje, ako je bil kdo izmed njih razžaljen med zborovanjem. Dr. Lueger je hotel tako pokaranje zahtevati za dr. Meugerja. Ali naposled se je premislil in je opustil ta predlog iz treh vzrokov, kakor je rekel: 1. Ker je ze gospod podpredsednik, dasi še le po njegovi naznanitvi, k redu poklical poslanca Mengerja; 2. ker noče zadrževati delovanja visoke zbornice z osebnimi prepiri in 3. ker se mu je povedalo, da je dr. Menger žid. (Dobroklici in ploskanje z rokami ua jedni, glasni ugovori na drugi strani.)
Predsednik baron Chlumeckj pokaral je dr. Luegerja, češ, da je preslepil predsedništvo, ker se je oglasil, da stavi neki predlog, pa ga ni stavil. Ako bi bil predsednik to prej vedel, bi mu ne bil dal besede.
Tudi dr. Menger se je oglasil, pa predsednik mu iz pričetka ni hotel dati besede; dal mu jo je še le potem, ko je poudarjal, da se je oglasil samo k dejanjskemu popravku. Nobena nečast bi zanj ne bila, rekel je Menger, če bi bil žid, ker je med židi stokrat več poštenih mož, kakor med njimi, ki na tak način napadajo Žide. Slučajno pa on ni žid, ampak potomec stare meščanske družine hebske, ki že od 17. stoletja sem stanuje v Hebu, kjer je oče njegov doma.
Predno se je danes pričelo nadaljevanje bud-getne debate, prešla je zopet dobra ura. ker je najprej stavil pol|ski poslanec Skarszevvski nujni predlog gledd državne podpore za mesto Sandec, ki je bilo od požara popolnoma uničeno, potem pa dr. Brzorad drugi nujni predlog, da naj volilni odsek v osmih dnevih poroča o mlariočeškem predlogu gledd splošne volilne pravice. Razven predlagatelja
govorili so o tej reči še baron Widmann kot načelnik volilnega odseka, dalje Pernerstorfer in dr. Kaizl. Pri glasovanju bila je nujnost Brzora-dovega predloga odklonjena, ki se bode torej obravnaval še le pozneje po določilih opravilnega reda, in pričela se ja razprava o proračunu ministerstva za deželno brambovstvo.
Prvi govornik je bil poslanec Kaiser, »a katerim je prišel na vrsto dalmatinski posl. Bian-kini, ki je govoril o domobranskem zakonu, pri katerem ni prišel na vrsto. Podpredsednik dr. Ka-t h r e i n ga je zaradi tega opominjal, da je ta reč že rešena in da naj ostane pri proračunu deželno-brambovskega ministerstva. Ali Biankini se je izgovarjal, da sme pri centralu govoriti o vseh vojaških zadevah in je nadaljeval razpravo o domobranskem zakonu, ne da bi ga bil dalje motil gospod podpredsednik. Za njim je govoril še graški poslanec Hofmann, in k?) to sklepam, češki govori mladočeški poslanci! dr.VSil.
Gimnazija v Celju.
(Govor poslanca gosp. Mihe Vošnjaka v drž. zboru dne 6. aprila 1894.)
Visoka zbornica! Dovoljeno mi bodi, da omenim dve važnejši stvari, ki ovladujeta sedanjo visoko zbornico in vso notranjo politiko pri nas, kakor lahko rečem. Velecenjeni gospodje bodete pač vedeli, da mislim koalicijo in pa volilno reformo.
Koalicija! Takoj včeraj, prvi dan budgetne debate, si cenjeni gospodje govorniki govorili o tej stvari. Posebno je skupino, kateri jaz pripadam, v tem oziru nekako poživljal cenjeni poslanec celjskega mesta. Gospod Poregger ne razume, kako da smo mi prišli v koalicijo in da se nam ni preprečil vstop v koalicijo. Da, kako sem jaz prišel s svojimi ožjimi somišljeniki v koalicijo? Cenjenemu gospodu bode morda znano, da smo mi, zlasti kar se tiče moje osebe, bili od vstopa v to visoko zbornico, to je od leta 1885, v klubu, kateremu na čelu je stal in stoii velecenjeni gosp. njega ekscelenca grof Hohen-wart. Ko je prišlo do prevrata strank vlani v oktobru, je klub konservativcev izjavil, da vstopi v koalicijo kot tak. Da so se slovenski poslanci v tem trenotku razdelili v dve frakciji, je razumljivo, kajti take ločitve vrše se v trenotkih, v katerih se ne more pregledati bodoči položaj parlamenta, in vsak del misli, da je zadel pravo. Sicer se je pa bila taka ločitev zgodila tudi tedaj, ko se je bil razbil veliki liberalni klub in se je jeden del bil izločil ter se organizoval kot skrajna stranka.
Tako smo prišli v koalicijo. Naravnost nismo vstopili, temveč ostali smo le zvesti konservativnemu klubu.
Moj častiti predgovornik, gospod prof. Suklje, je tudi to naglašal, poudarjal povod in glavni uzrok, kako da smo posredno prišli v koalicijo. Sklepi pa, ki se od več stranij izvajajo iz našega postopanje v koaliciji, in katere je zlasti izvajal gospod zastopnik celjskega mesta, po mojem mnenju niso pravi. Gospod poslauec celjskega mesta trdi, da smo se kot člani koalicije izueverili glavnemu načelu koalicije, ko smo prišli z narodnimi zahtevami, če tudi je namen koalicije, da v narodnem oziru za nekaj časa vse potibne.
Pred vsem se nam očita, da rušimo koalicijo s tem, da zahtevamo, da se premeni organizacija celjske gimnazije in da so poslanci naše frakcije s Kranjskega zahtevali obnovljenje gimnazije v Kranju.
Obnovljenje kranjske gimnazije je potrebno, ker je ljubljanska prenapoljena; torej to ni nobena koncesija, to učilišče je že bilo in je je prejšnja vlada odpravila, ker je tudi Slovencem hotela odščipniti jedno gimnazijo.
Druga točka, zaradi katere se nam očita, da rušimo koalicijo, je naša zahteva, da na celjski gimnaziji se osnujejo slovenske paralelke.
Prav veseli me, da je gospod zastopnik celjskega mesta govoril pred menoj. Sedaj lahko kon-štatujem. da je vprašanje celjske gimnazije še-le prav zmedel, dasi je trdil, da je je pojasnil. Gospodje, ki že 13 jasnosti v tej stvari, sedaj manj vedo, kakor so poprej. 2e to, da je sprva govoril ob osnovi dveh novih slovenskih gimnazij, s čimer je mislil obnovljenje gimnazije v Kranju in osnovd paralelk v Celju, bi utegnilo koga premotiti, da ne bi vedel, kaj mi prav za prav zahtevamo.
Rekel je, da koalijska misel ne dopušča, da se v nemškem mestu osuuje slovenska gimnazija.
Ali, gospoda moja, mari gre za kako slovensko učilišče? Mari se gre za to, da se kako oškoduje sedanja povsem nemška velika gimnazija? Nikakor ne! Nemška velika gimnazija ostane še zanaprej, kakor je bila doslej. Nemškemu živi ju v Celju in sploh na Dolenjem Štajerskem se ne bode nič škodovalo. Mi le to hočemo, da bodo slovenski učenci mogli iz ljudske šole naravnost iti v gimnazijo.
Pa poglejmo malo nazaj v zgodovino — rekel bi — te parlamentarne morske kače, osnove slovenskih paralelk v Celju.
Pred vsem mi je popraviti izraz slovenske pa-rarelke, kajti osnovale se bodo, kakor se je izjavila visoka vlada v budgetnem odseku, pararelke, ka-koršne so v Mariboru. Tam nimamo scenskih paralelk, temveč čisto nemške in dvojezične, v katerih se le štirje predmeti uče v slovenščini, in sicer vero-nauk, slovenščina, latinščina in matematika. Vsi drugi predmeti predavajo se v nemščini.
Rivno ta razdelitev se vpelje tudi v Celju. Naravnost nerazuml|ivo je, kako se sploh o slovenskih pararelkah govoriti more. To niso nobene slovenske pararelke, v najugodnejšem slučaju bi se mogle imenovati dvojezične. Gospod poslanec celjskega mesta je ugovarjal, da bi bila potrebna preosnova celjske gimnazije. Navajal je kot argument proti predgovor-niku profesorju Sukljeju, da se čudi, kako da more biti g. Šuklje za nastale troške za osnovo dveh uči-lišč, obnovljenje gimnazije v Kranju in osnovo slovenske nižje gimnazije v Celju, ko vendar poklada tako važnost na ravnotežje v državnem gospodarstvu. Ta argument pa vendar ne velja, če pomislimo, kako malo troškov bodo prizadjale slovenske paralelke v Celju, ko gre največ le za to, da se primerni profesorji postavijo tjekaj, ne da bi se njih število dosti pomnožilo, ki bodo zmožni, poučevati v obeh deželnih jezicih.
Nekaj let so že tako ondu paralelke. Troški bi se povekšali z osnovo slovenskih paralelk v Celju le za malo, po mojem mnenju še za 2000 gld. ne na leto, kar pač ni v nobeni primeri s pedagogič-nimi vspehi, ki so pričakovati. Jaz sem to stvar po-
Mv* U fVnVVvi.
prej imenoval morsko kačo. To ime tudi zaslužuje, kajti kakor se spominjam, sta se že v letih 1879 in 1880 v visoki zbornici sklenili resoluciji, da se osnujejo slovenske paralelke v Celju in Mariboru. Potem so se leto za letom sklepale resolucije, katere je tedaj Foregjjerjev list »Deutsche Wacht" imenoval: .Resolucije, po ceni kakrr robidnice."
In res, resolucije so bile tedaj brez vspeha. Pa mi smo od leta do leta pri budgetui debati označili svoje stališče in tako smo prišli do 1889. leta, katerega leta so se vendar le osnovale dvojezične paralelke v Mariboru na nižji gimnaziji. Iu zakaj v Mariboru, gospoda moja? Veliko bolj naravno in važno bi bilo, da so se osnovale v Celju. Jaz ne vem, ali hudobni jeziki so govorili, da so se paralelke osnovale v Mariboru, da se pokaže, da ne vspevajo.
Fakta pa kažejo, da so se te paralelke v Mariboru dobro obnesle. Jeseni so prestopili učenci iz četrtega razreda slovenskih paralelk v petega popolnoma nemškega, iu kakor se sliši, je vspeh izvrsten, kajti bilo je pet odlienjakov mej tistimi, ki so prišli iz slovenskih paralelk v čisto nemški peti razred velike gimnazije. To je nas nagibalo, da smo vlado opomnili, kaj je prejšnji učni minister obljubil, da se začno ustanovljati paralelke v Celju, ako se v Mariboru dobro obneso. Vspeh je izvrsten in minolo jesen bi se bile morale dotične paralelke v Celju osnovati.
To se pa ni zgodilo, zato smo pa vlado na to opomnili, ker smo bili prepričani, da zahtevanje tacih paralelk v Celju bi ne nasprotovalo načelom koalicije. Profesor Šuklje je že opozoril, kako drugače razumetajo odložitev političnih narodnih vprašanj na levi strani, h kateri pa ne spada gospod Foregger, ker sploh ni znauo, kam spada.
Osnova slovenskih paralelk že zaradi tega ne nasprotuje načelom koaliciie, ker sploh to ni nobeno .veliko" politično ali narodno vprašanje.
Vse kaj druzega je bilo, ko je včeraj predgo-vornik s Tridenskega omenil odločitev južne Tirolske, ker je veliko politično vprašanje. Veliko politično vprašanje pomenja češko državno pravo. Veliko politično vprašanje bi bilo, ko bi mi sprožili južno-slovansko vprašanje; ali vsaj zjedinjeuje vseh slovenskih pokrajin v jeden upraven okoliš. To bi bila velika politična vprašanja, katerih se koalicija ne sme dotikati.	(Dalje sledi.)
Občinske volitve v Pazinu.
Iz P a z i n a 18. aprila t. 1.
Naše volitve v upravni svet pazinske občine se zavlačujejo ad calendas graecas zaradi tega, Ker naš slavni vitez na vso moč hoče in želi dati šarenjakom občino v roke, katero ima narodna stranka uže 6 let v svojih rokah. Tem nameram slavnega viteza je na poti naš župan, ki ne da vsaki viteževi na-redbi obveljati; ampak na podlagi zakona in pravice išče, da se vse postavno izpolnjuje. Kakor je uže znano, je pred 6—7 leti zmagala pri volitvah v občinski upravni svet hrvatska narodna stranka v II. in III. razredu in pred 3 leti tudi še v I. razredu, ker so se v tem razredu Lahoni volitve zdržali. Vkljub temu pa so vložili protest proti volitvi, kateri pa ni obveljal, ker je kot okrajni glavar deloval človek nepristranski. Sedaj pa, ko so se razmere spremenile, namenili so zopet i naši Laboni pridobiti upravo pazinske občine v svoje roke. Kako naj to dosežejo? V kolikor niso sami znali, poučil jih je naš vitez. Ker hrvatska stranka v III. in II. razredu ima gotovo večino, mej tem le v I. razredu so gospodarji Lahoni, ni bilo izgleda Lahonom za večino ; da vendar zmagajo vsaj v III. razredu, kar čez noč so postali skoro vsi pazinski mestjani, ki so lahonske strauke, raznovrstni obrtniki in ko so bile volilne listine izpostavljene za reklamacije — reklamiralo je 66 pazinskih najnovejših obrtnikov svojo volilno pravico meneč, da bodo z manevrom precej uspeli. No namerili so se na trdo kost. Naš župan, ki si ne oa komandovati ne od Lahonov in ne od viteza Feketa, eventuvelno reklamacijonalna komisija, odbila je vse reklamacije teh obrtnikov kot nepostavne, posebno pa z ozirom na to, da se ima volilne liste sestavljati na podlagi plačanega davka za pretečeno leto. Ker pa sam davčni urad v svojem izkazu ni navedel ni jednega teh reklamantov, je tore| komisija popolnoma pravilno postopala. Vitez Schvvarz pa je podpiral rekiamante in zahteval njih uvrstitev v volilni list vkljub temu, da uiso piačali niti novčiča davka za svojo obrtnijo. Proti temu
odloku rekuriralo je županstvo na c. kr. namestuištvo in ker tudi poslednje ui ugodilo rekurzu, reklamiralo je isto na c. kr. ministerstvo, ki je deloma ugodilo rekurzu proti odloku okrajnega glavarstva s katerim je zahtevalo, da se dotični reklamanti imajo uvrstiti v volilno listino. Ministerstvo je tolmačilo stvar tako, da člen 17. volilnega reda ima poseben postopek iu kedor je prikrajšan v svoji pravici, naj reklamuje — c. k r. politična o b 1 a-stnija pa nima pravice popravljati volilne listine, ampak se omejiti na predložene reklame. — Proti odloku c. kr. ministerstva, vkolikor ni uvažilo rekurza iu in je potrdilo deloma odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Pazinu, vložili so trije volilci pritožbo na upravno sodnijo na Dunaju. Dokler poslednje ne reši pritožbe, je naprošeno okrajno glavarstvo ustaviti izvršitev volitve.
Kakor se torej vidi, Lahi bi na vso moč hoteli zasesti zopet občinsko hišo. Upam pa v božjo previdnost, v pravico in v narodno vstrajnost, da se jim namera ne posreči.
Kakor sem uže javil, je v soboto due 7. t. m. slavilo pazinsko društvo .Casino" 50 letnico obstanka. Te slavnosti udeležil se je tudi okrajni glavar vitez S c h w a r z ter je tudi imel govor, slaveč 1 a -honsko kulturo. Ker je vitez Schvvarz tudi član te kazine, se prav nič ne čudimo, da se je udeležil te slavnosti.
Družba .Lega Nazionale" nameravala je odpreti laško šolo v Kaščergi pri Pazinu. Deželni šolski svet ni tega dovolil, vtemeljujoč svoj odlok s tem, da dokler se ne ustanovi in ne odpre v istem mestu hrvatska šola — ne more dovoliti ustanovitve laške šole. Ker je sam deželni šolski svet uvidel ne-umestnost za otvoritev laške šole v tem okraju, si moremo misliti, da ga k temu niso naganjali baš netehtni razlogi.
Politični pregled.
J	V Lju bljani, 20. aprila.
Katoliška gimnazija v Lincu. Liberalni mestni zbor v Lincu dovolil 50.000 gld. za katoliško gimnazijo s pobojem, da bode gimnazija v Lincu in da bode imela pravco javnosti. Zastonj so liberalni listi' odgovarjali, da naj se ta znesek ne dovoli, in pri tem kazali na slabe mestne finančne razmere. Za dovolitev je glasovalo 24 mestnih odbornikov, proti dovolitvi pa le 7, pa še od teh 7 jih je 5 bilo za to, da se nekaj dovoli za to šolo, le znesek se jim je prevelik zdel. Načelno sta se le dva izrekla zoper vsako podporo in zoper osnovo katoliške gimnazije v Lincu. Seveda mestni zbor se je moral ozirati na želje prebivalstva, ker sicer bi se mestnim odbornikom utegnilo pripetiti kaj tacega, kakor se je liberalnim mestnim odbornikom v Sol-nogradu, kjer so letos pri dopolnilni volitvi izmej 13 kandidatov samo jednega, pa še tega z veliko težavo spravili v mestni zbor. Katoliški listi mislijo, da je znesek 50.000 gld. malo premaihen z ozirom na važnost tacega zavoda. Sklep mestnega zbora linškega pa nam kaže, kako liberalizem povsod pojema. V prejšnjih časih bi še misliti ne bilo moč, da bi zbor dovolil podporo katoliškemu zavodu.
Praški mestni zbor. Vprašanje o čeških napisih bode še dolgo vznemirjalo javno mnenje v Pragi. Nemški hišni posestniki so jeli na lastne stroške napravljati dvojezične in čisto nemške napise. Teh napisov jim nobeden zabraniti ne more. Ce občina dobi pravico, da napravi svoje napise, bodo pa po nekaterih hišah dvojni napisi, nemški, oziroma dvojezični, kot nekak protest proti sklepu mestnega zbora. V poslednji seji mestnega zbora so se o tem posvetovali in sklenili, da so ulična imena lastna imena, ki se ne smejo prevajati. Ta sklep pa pač ne bode oviral nemških posestnikov, da ne bi napravili nemških napisov. Potem je mestni zbor sklenil, da se dvoje ulice v Vaclavovem trgu imenujete Ditrichove in Jensteinove ulice. Mladočehi so ugovarjali proti poslednjemu imenu,- ker po njih mnenju nadškof Jenstein ni nič storil za Prago. Predlagali so, da naj se te ulice imenujejo Barakove ulice, po vredniku .Narodnih Listov", Baraku, ki je bil zaprt v Vaclovi kaznilnici. Večina je sklenila, da se ulica imenuje Jensteinova ulica, dasi so Mladočehi grozno ugovarjali in kričali.
Kossuthove demonstracije. Predvčeraj je ogerski minister notranjih stvarii odgovarjal na neko interpelacijo zastran postopanja policije ob Kossuthovih demonstracijah v Budimpešti. Minister
je obširno naslikal dogodke v Budimpešti. Zagovarjal je policijo, da je postavno postopala, ker so demonstrante rabili silo. Nad pedeset gospodarjev se je prišlo pritožit, da s6 jih prisilili razobesiti črne zastave, ker so jim pretili, da pobijejo drugače hišna okna, ali pa še hiše podero. Ker policija ni mogla zmagovati, so se morali poklicati vojaki na pomoč. Vojaštvo je prišlo še-le na klic policije. On je sam prosil, da se pošlje polk konjiče, ker konjiki ložje razganjajo brez prelivanja krvi, kakor pešci. Poslednji bi bili morali streljati. — Ta ministrov odgovor skrajni levici ni ugajal, ker je razkril, kako se je umetno napravljalo navdušenje za Kossutha. Zastave so se razobešale, da so se obvarovala okna. Obžalovati je pač le to, da ni policija preprečila tacih uasilstev, ker bi po Budimpešti bilo polovico manj črnih zastav. Seveda vlada se je tedaj bala zameriti skrajni levici, ker se o civilnem zakonu še ni glasovalo.
Gagarinova parobrodna družba. Par-niki te družbe se s Kaulbarsovih časov uiso ustavljali v nobenem bolgarskem pristanišču, da si se je osnovala, da pospešuje trgovino mej Rusijo, Rumunijo, Bolgarijo iu Srbijo. Večkrat so pač na skrivnem ti parniki kje se približali bolgarskemu obrežju in izkrcali kake agitatorje ali izložili puntarske oklice, ki so se potem razširjali po Bolgariji. Ta družba je vedno imela zveze z vladnimi nasprotniki v Bolgariji iu jih podpirala. Tudi je po njenem posredovanju vladnim nasprotnikom v Bolgariji prihajal iz Rusije denar. Zato se ne čudimo, da v Bolgariji nič posebno 6e ne vesele, da je nakrat ta družba sklenila, da se bodo ladije njene ustavljale tudi v Varui in Burgasu. Boje se v Sredcu, da je to v zvezi s kakimi novimi spletkami. Mogoče je pa tudi, da Rusija želi stopiti v trgovsko zvezo z Bolgarijo, ker so se prepričali, da z nasprotovanjem nič ne dosežejo.
Miguelove davčne predloge so prišle v nevarnost in ne ve se več, kako dolgo se bode mogel še obdržati. Da se pokrijejo večje potrebščine za vojno in pa odpadek pri carinah vsled trgovskih pogodeb, je Miquel predlagal več novih davkov pred vsem nov davek na tabak. Ta davek bi bil posebno hudo zadel majtine tobačne tovarne in mnoge delavcev bi najbrž zgubilo zaslužek. V Nemčiji tobak namreč ni državni monopol, kakor v Avstriji, temveč imajo zasebnih tobačne tovarne. Odsek je ta davek zavrgel. Proti temu davku so glasovali katoliški cen-trum, svobodomiselna stranka, socijalni demokratje in protisemitje. Poslednji zlasti zahtevajo, da se naj višje obdači veliki kapital, zlasti borza. Vodja katolikov Lieber se je pa izjavil, da bi katoliki glasovali tudi za davek od tobaka, le da se mora zakon nekoliko predelati, da ne bode tako zadeval nižjih stanov. Ker se je državni zbor zaključil, je stvar za nekaj časa odložena.
Socijalne stvari.
Bodočnost avstrijskih Nemcev.
(Priobčil Zdravko.)
V zadnjih dveh letih sta izdala dva imenitna Nemca knjigi, ki govorita o bodočnosti avstrijskih Nemcev. *) Ker sta knjigi pisani objektivno in nam razjasnujeta jako dobro položaj avstrijskih Nemcev v primeri s Slovani, treba je, da si ju ogledamo nekoliko natančneje.
Oba pisatelja, Hainisch iu Herkner, sta pojasnila socijalno-ekonomsko stran tega vprašanja ; oslab-ljenja hegemonije Nemcev in njihovega jezika ne iščeta v razvoju politike zadnjih let. Sara Hainisch pravi: .Lahko obžalujemo oslabljen]'« oblasti nemškega jezika, oslabljen je, katero ima za seboj za nas Nemce žalostne posledice, ali priznati moramo, da je to naravni proces. Vsak narod, kateri je dosegel primerno kulturno stopinjo, more zahtevati, da mu ne vsiljujejo tujega jezika." Hainisch torej priznava brezvspešnost vsega stremljenja Nemcev, da bi obdržali gospodstvo v Avstriji, češ da je povsem naravno, ako se drugi narodi s probujeno samozavestjo hočejo otresti nemškega jarma, ali pisatelj nam riše položaj Nemcev še žalostneje: .Deca našega naroda se mu je odtujila; zemlja, na kateri so stanovali naši očetje, je zgubljena in prešla je v roke tujim, časih celo nam sovražnim narodom."
*) Dr. Michael Hainisch : Die Zukunft dnr Doutschoster-reicher. Eine statistische volksvvirtschaftllclie Studie. Wien, 1892. Str. 162. - Dr. Heinrich Herkner, die Zukunft der Deutsch-Oesterreicher. Wien, 1893. Str. 24 (iz »Deutsche Worte«),
fv( n
/y
t j *
Pisatelj navaja nekoliko vzgledov, primerja posest Nemcev pred nekaterimi desetletji iu njihovo sedauje stanje. Največ so izgubili Nemci v sudetskih deželah, na Češkem, Moravskem in Sleškem. Skoro vsa manjša mesta sosepočehila, večja kakor Brno, Olomuc, Iglavo in Budjevice čaka ista osoda. Tam, kjer so bili Nemci v večini, zmanjšuje se njihovo število v zadnjem času vedno bolj in bolj. Značiteljna za to se mesta Praga, Pilzeuj in Bud levice. V Pragi se jih je I. 1856. pri ljudskem štetju t priznalo za Nemce 73.000, za Cehe 50.000 iu v šestdesetih letih je pošiljala Praga nemške poslance z zbornico. Sedaj pa nimajo Nemci niti jednega zastopnika v praškem mestnem svetu, in vsi praški poslanci so Cehi. V Pilzn.i je bila baje I. 1850. večina naselnikov še nemška, sedaj pa sostavljajo le bore manjšino; tudi v Budejevicah, kjer so Nemci še v večini, bi lahko matematiko natauko preračunih, kdaj preide mesto v črške roke. Ali še dalje I V povsem nemških krajih na Češkem, nekaterih delih Nižje Avstrijske, zlasti ua Dunaju vidimo obilico čeških naseljencev. Cehi se množe hitreje nego Nemci in imajoč več podietnega duha vrivajo se mej nemške stanovalce. Ta socijalna prrseljevauja so postala narodno-politiški faktor v novejšem času, ko se narodnost čimdalje bolj vzbuja. Ko bi narodni duh ne bil toliko razvit, pomešale iu potujeile bi se te mase mej nemškim narod uri, tako pa so nalik ostremu klinu v nemško naseljenje.
Progresivna »čehizacija" Plznja in Budejevic je pred vsem rezultat naseljevanja čeških delavcev in služinčadi. „Ti naseljenci res niso izobraženi, revni in ne posebno nadahnjeni narodnega duha; to so politiške ničle, ali kakor vsake ničle, tudi te značiio nekaj, ako jih postavimo za druge številke." Te druge številke so po Hainischevem mnenju uradniki in duhovniki, ali mi mislimo, da se češke „ničle' ne izpreminjajo v številke samo po teh faktorjih, temveč tudi iz sebe po novejšem narodnem gibanju na Češkem in po politiški agitaciji. Zato se Haiuisch povsem opravičeno obrača proti onim, ki vidijo oslab-ljenje nemškega elementa v pomirljivi politiki grofa Tasffeja v nasprotju z Auerspergom Lasserjem. Res je, da je takozvana »pomirljiva doba" (Vertohnuugs-ara) Nemcem v mešanih pokrajinah marsikaj škodovala, ali vendar niti vladna politika niti slabi narodni čut avstrijskih Nemcev ni po Hainischu posebne važnosti v procesu oslabljeuja nemškega elementa, »to se vidi že iz tega, da se ne nanašajo zgube, ki so bile konštatovaue leta 1880" na ero Taaftejevo, temveč nemških ministrov. Osnovui vzrok oslabljenja nemškega elementa v Avstriji ni v pre-membi (!) vladne politike, temveč v množenju slovanskih narodov.
Da moremo soditi o razmernem pomnoženju slovanskih narodov, oglejmo si uajpoprej ljudsko štetje 31. decembra 1890. Vseh stanovalcev v Avstriji se je naštelo 23,473 056. in sicer 36 l odstotek Nemcev (8,461.580), 5,472.871 Cehov, 3,719.232 Poljakov, 3,105 221 Rusinov, 1,176 672 Slovencev, 644.926 Srbohrvatov, 675.305 Italijanov, 209.110 Rumunov.
Primere v odstotkih za leto 1880 in 1890 nam kaže ta-le tabela:
1880	1890
Nemci	3673	36-1
Čehi	23 77	23 3
Poljaki	14-86	158
Rusini	13-83	132
Slovenci	523	50
Srbo-Hrvati	2-58	28
Italija	307	2 9
Rumuni	088	05
Kakor številke nikakor niso nataučne, ker se je pri štetju gledalo na občevalni jezik, tako se tudi razmerao padanje Nemcev, Čehov, Slovencev iu Italijanov ne pozna toliko. Še na drugo stran se moramo ozirati. Čim bolj so naseljene v kakem kraju mlade moči, tem bolj raste naselbina. V letu 1880 je prišlo v izključno nemških krajih kot najmanjši odstotek za stanovnike od 1 do 15 let 30-14 odstotkov, mej tem ko v poljskih in čeških krajih 35-35 odstotkov^_ (Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. aprila.
(Dom družbe sv. Mohorja) v Celovcu se bode cerkveno blagoslovil prihodnji četrtek dne 26. aprila. Potem se preseli tiskarna v lepe nove prostore. Sedaj se vdeluje na pručelju družbine hiše velika
podoba sv. Mohorja in Portunata iz mozaika. Da bi mogočna družbina zaščitnika vedno varovala družbo in ves slovenski narod!
(Koalicijska servilnost.) S tem naslovom objavil jH včerajšnji „Narod" dnevno novico, v kateri se spodtika nad pisavo našega g. dopisnika iz Konjic, ker je knežji rodbini Windif.chgraetzovi v svojem poročilu večkrat dodal naslov: svetla, ter spravlja to nazivauje v zvezo s „Slovenčevo" koalicijsko ser-vilnostjo. Za pametne Ijudj je dovolj, da samo označimo »Narodovo- pisavo. Omenimo pa, da se je po našem mnenju »Slovenec" s tem manj pregrešil, nego »Narod", ki je neresnično poročal o roparskem napadu, ki se je baje zgodil v Stariloki dne 7. t. m. Dasi je bilo vse to zlagano, da si se je s tem grdilo ljudstvo loškega okraja, vender »Narod" ni preklical neresničnega poročila toliko časa, dokler mu ni državno pravdništvo samo poslalo sporočila, da omeujena novica ni resnična. Kaj je lepše/ dati vsakemu naslov, ki mu gre, ali pa z neresničnimi sporočili o roparskih napadih pred svetom grditi naš narod, to. v razsodbo prepuščamo — »Narodu". Sploh nam pa zopet to dokazuje prepiroljubje pri »Narodu". Kedor se hoče prepirati na vsak način, dobra mu je za povod tudi — dlaka v jajci.
(Nepotrjena konfiskacija.) O. kr. drž. pravdništvo celovško je zaplenilo 10. številko »Mir"-a zbog uvodnega članka »Naraščaj slovenskih častnikov", j C. kr. deželna soduija p» konfiskacije ni potrdila, ker v onem članku ni mogla najti kakega razža-ljenja častnikov ali ščuvauja zoper nje. O. kr. pravdništvo je zoper to razsodbo vložilo priziv na višjo soduijo v Gradcu.
(Za katoliško gimnazijo v Lincu,) združeno z deškim semeniščem, podaril je mestni zbor linški svoto 50.000 gld. Ta sklep se je izvršil s 24 proti 7 glasovom. Ker je liberalni mestni zbor v Lincu podaril za katoliško gimnazijo tako lep znesek, pričakovati smemo, da bode, kadar mu bode predložena jednaka prošnja, v ta namen določil ljubljanski mestni zbor, o katerem pravijo, da ni liberalen, vsaj jednako lepo svoto. — Vederemo!
(Koroške novice.) Nemško katjl. konštitucijilno društvo je dne 15. t. m. ob ogromni udeležbi zborovalo v Št. Lenartu v labiidski dolini. — Vrtnarska razstava bode v Beljaku od 7. do 11. sept. t. 1. — Postavno darilo je dobil J. Dobajnikar, p. d. Ujec v Škofičah, ker je z lastno nevarnostjo rešil smrti gospo Širovo pri Anenhofu ob Vrbskem jezeru. — — Po mnogih krajih Koroške je že močno zavladala suša. Zadnje dni pa je izdatno zopet dežilo.
(Iz Rima.) Minulo nedeljo je bil v baziliki sv Petra slovesno proglašen blaženim Ivan Davila Diego, rodom Španec iz Kadiksa. Dopoludanska slovesnost, katere se je udeležilo nad 7000 španskih romarjev in 20 španskih škofov, španski poslanik in na tisoče domačinov iu druzih tujcev, je trajala nad dve uri. Popoldne ob 5. uri so bili navzoči tudi sv. Oče, katere je mnogoštevilna množica burno pozdravljala. Po vseh ulicah srečevaš Spance, ki so vsaj na videz mnogo mirnejšega, resnejšega iu prikupljivejšega značaja nego Italijani. — Pred nekarerimi leti je italijanska zbornica potrdila nov kazenski zakonik, ki določa ostre kazni za dvoboj. Toda postavoda-jalci sami se malo zmenijo za te določbe, kajti častivredni" poslanci večkrat branijo in dokazujejo svojo čast in poštenje z orožjem, kot priče si izbirajo tovariše v zbornici. Dogovori se često vrše v zborničnem poslopju ; morda utegnejo s časom boriti se celo v zbornici, kar bi posebno vleklo radovedne Italijane. Ni torej čudno, da je pred kratkim zbornica odklonila tri vloge državnega pravdništva, ki je prosilo pooblastila, da sme kazensko postopati proti poslancem zaradi dvobojev. — Ko je bil nedavno kralj Umberto v Benetkah, obiskal je tudi cerkev St. Maria dei Frari. Župnik pokaže kralju sliko zadnjega patrijarha, rekoč: »To je slika zadnjega višjega pastirja, kateremu namestnika čakamo že dve leti. Benečani zaupajo, da bode Vaše vele-častvo ugodno rešilo prošnjo". Kralj odgovori: »Meni bi bilo všeč. Poznam priporočenega kandidata in čislam njegove zasluge. Tudi sem prejel prošujo od mnogih beneških katolikov; storil bodem, kar mi je mogoče, da ustrežem želji". Kakor znano, je že skoraj pred letom od sv. Očeta beneškim patrijarhom imenovan kardinal Sarto, toda vlada ga noče pti-znati, ker zahteva za kralja pravico prezentacije Toda te pravice italijanski kralj nikdar ni imel, kakor znano. Sicer pa tudi drugod ne gre vse gladko! (Novi zvonovi za Stari Trg pri Poljanah.) Dne t. m. smo poročali, da so bili v tukajšnji livarni
g. Alberta Samasse posvečeni štirje novi zvonovi za farno cerkev v Starem Trgu pri Poljanah. Pristaviti, oziroma popraviti nam je. da je tri večje zvonove (teža 1383 5, 719 in 412 klgr.) daroval starotrški rojak dr. Jurij S t e r b e u e c, župnik in dekan v Leskovcu ; mali zvon (teža 260 klgr.) pa je podaril drug htarotrški rojak, zlatomašuik Josip Sterbenec v Ljubljani.
(Komensko graščino) sta kupila včeraj na javni dražbi g. Smid iu tovariš, posestnika iz Gašteja pri Kranju za 44.050 gld. Pred tridesetimi leti je veljala le 25.000 gld. Tako se spreminja cena.
(Tržaško mesto in — vodovod.) Koliko časa se že vleče to pereče tržaško vprašanje, je znano predobro. Potrošilo se je skoraj 100.000 gld. za razne načrte iu poizvedovanja in ves ta denar je vržen v morje. Ustanovilo se je tudi mesto „hi-drauličnega inženerja", ki pa do danes še ni po-polnjeno in sicer iz uzroka, ker se ni oglasilo zadostno sposobnih prosilcev mej domačini. Zaradi tega se je odločilo najeti nekega Conti-ja, inženerja iz Florence (Italija), ki pa menda ne bo sprejel te službe, ker se mu stavljajo pretehtni pogoji. Čudno, zelo čudno se nam zdi, da se ni našlo v Avstriji sposobnega človeka, ki bi mogel prevzeti to službo, ampak se ponuja takšno tujcu — ino-zemcu, kateri bode gotovo po nepotrebnem trosil in sprejemal krvavo zasluženi avstrijski denar, katerega morajo mestjani v mestno blagajno plačevati.
(Iz Dobrepoljske doline :) Odkar se železna cesta vije ob robu prijazne naše doline, se vse nekako bolj živahno giba in dviga. Pridno stavijo se nova poslopja. Pri kolodvoru si je že lansko leto nekdo zgradil novo gostiluico. Sedaj sta pa kar dva pričela delati si nove »male hotele". Tudi delo s podaljšanjem šolskega poslopja se je začelo, ker se bo šola iz 3razrednice v 4 razrednico razširila. Ne daleč odtod poleg njive, — namenjene vedno še samo za drevesnico — zida veleposestnik S. precej veliko novo stavbo. Zraven pa so pripravlja za zidanje nove cerkvenikove hiše. In če še omenim, da se namerava pri kaplanskem vrtu — čemur se pa ovire stavijo — poprava plotu, ki od slabosti se ves tresoč usmiljenja prosi, potem v tem oziru nimam več kaj dostaviti. — Seveda bi k povzdigi prebivalstva največ pripomoglo to, ko bi se ustanovila kaka domača obrt, da bi ljudje tudi po zimi imeli delo in zaslužek, sosebno sedaj, ko Amerika ne daje več zavetja.
(Šola »Lege Nazionale" v Devinu.) V nekem italijanskem časopisu piše nekdo, da se je, prišedši v Devin, križal, ko je zvedel, da se v devinski šoli poučuje v slovenskem jeziku. To se mu zelo čudno dozdeva in sicer tem več, ker je čital zgodovinsko knjigo Giuseppe Oaprina, ki je to mesto opisal kot italiiansko. Sam Caprin pa mu je priznal, da je pred pokojno grofico Hobenlohe, ki je lansko leto umrla na svojem posestvu v Devinu, izrazil neobhodno potrebo, ustanoviti laško šolo. Grofinja mu je na to odgovorila, da si bode stvar premislila. Ker torej ni bilo izgleda, da bi slovenska devinska občina in ne deželni šolski svet ustanovil laško šolo — odločila sa je »Lega Nazionale" ustanoviti tako lastno šolo, ne sicer, da obvaruje italijansko narodnost, temveč, da nastavi limauice slovenskim starišem, oziroma njih otrokom. Upati je, da takšna šola ne dobi ugodnih tal mej zavednimi Devinci.
(Samomor.) Danes dopoldne mej 10. in 11. uro se je ustrelil v Ljubljani vojak 17. pešpolka, z imenom Šterk, v tukajšnji vojašnici sv. Petra. Krogla šla mu je skozi telo in zadela najbrž srce, ker je obležal takoj mrtev. Truplo prenesli so v vojaško bolnišnico. — Povod samomoru je baje strogo ravnanje od strani predstojnikov.
(Lokalne železnice.) S Koroškega: Mnogo se prt nas sedaj govori in piše o raznih železnicah. Celovčani in Spodnjekorošci se potegujejo za ljubeljsko železnico, Gorenjekorošci za turško. Drogi, ki kažejo, kje bi imela teči ljubeljska železnica, sto.č že tri leta; bode li kedaj tii žvižgal »luka-matija", znd Bog! Pač pa se bodeta kmalu zidali progi Zeltvveg-Volšberk in Spod. Dravograd-Velenje.
Sedaj se agituje že tudi za železnico Sinčaves-Mostič, pa Velikovec • Grebinj-Št.Pavel. No, vse se bode zidalo, če drugod ne, pa ua — papirju in v medenih govorih »bauernbundarjev", ko treba ljudem trositi — pesek v oči!
(Razpisana učiteljska služba.) V Predosljih je na novo u*tanovljeui dvorazredui ljudski šoli razpisana služba nadučitelja za stalno nameščenje. Prošnje je vložiti do 15. maja.
(Umrl je) g. Iv. Meraga, c. kr. tajnik pri glavarstvu v Gorici 15. t. m. Pokopali so ga na Peči v Mirnu. N. v. m. p.
(Darovi.) Za pogorelce v Stopičah daroval je č. g. A. Brodnik 5 jjld.
Telegrami.
Dunaj, 20. aprila. Mizarskemu štrajku so se od včeraj pridružili tudi štrajki mizarskih pomočnikov za izdelovanje orodja in pa za mizarska dela v mlinih. Proti sklepom mojsterskega odbora, da se ni puščati v nobena pogajanja s pomočniki, je kacih 50 mojstrov že ustreglo zahtevam pomočnikov. Eed se še ni motil.
Danaj, 20. aprila. Dopoldne otvoril je cesar razstavo za ljudsko preživljenje in preskrbovanje vojne v rotundi. K sprejemu so prišli nadvojvoda pokrovitelj Franc Ferdinand Avstrijski-Este, nadvojvode Oton, Lu-dovik Viktor, Albreht, Rajner, več ministrov, zastopniki diplomacije. Odgovarjajoč na nagovor predsednika razstavnega odbora, rekel je cesar, da z veseljem pozdravlja podjetje, katero je izvršilo društvo za razširjenje kmetijskega znanja. Ta razstava predstavlja gospodarske vspehe v raznih ozirih, zlasti gledč na ljudsko preživljenje in preskrbovanje vojne. Izrekel je željo, da se doseže smoter v blagor vseh stanov, da bode razstava dajala primerno korist in spodbudo. Nadalje izjavlja mej živahnimi „hochu-klioi, da se razstava otvori. Na to je bilo predstavljanje tujih komisij, potem pa pod vodstvom nadvojvode pokrovitelja ogled dovršene zanimive razstave.
Krakov, 19. aprila. Poročila iz Novega Sandeca poročajo, da v raznih krajih mesta
zopet začenja goreti. Zaloge špirita v kletih so se razletele. Položaj je jako resen. 6000 ljudij je brez strehe. Pomanjkanje je grozno veliko. Več ljudij je ranjenih, nekateri so že umrli. Škoda zgorelega blaga znaša nad tri milijone.
Peterburg, 19. aprila, 200.000 vojakov pojde pred navadnim časom na dopust, da se hitreje spravijo poljski pridelki in pomanjšajo troški za vojno.
London, 20. aprila. Po sedemurni debati vsprejela je dolenja zbornica v prvem branju predlogo gledč iztiranih irskih zakupnikov.
Detroit, 19. aprila. Strajkujoči delavci so včeraj s cepini oboroženi napali delavce, s katerimi so nadomestili delavce pri mestnih delih. Policija je streljala. Ubila je dva delavca, pet pa ranila. Načelnik policije in trije policisti so ranjeni.
Premorana želodčna tinktura lckarja Plccollja v Ljubljani se ne more primerjati s podobnimi navadno drastično vplivajočimi preparati, kateri so, če tudi sprva kaže, da mo6no vplivajo, Škodljivi prebavljajočim organom.	584 8 10-10
Tu) ci.
18. aprila.
Pri Maliiu: Klein, Bergmann, Plickher, Bresselmayr, Farnik, Schachrl, Pulitzer, Kobitschek, Bass, Klug, Kreidl, Stich, Schubert, Eckstein, VVannek, Ritschel, Wallerstein, Steiner, Pordes, trgovci in potovalci, z Dunaja. — Mayer iz Mogunca. — Ziffer iz Brna. — Salom, Turri, Culemann iz Trsta. — Binder iz Bregenca. — Fr. pl. Gutmannsthal iz Novega Dvora. — Grossmann iz Monakovega.
Pri Slonu: Adolfina Strizko, O. Herz, Gruber, Glaser, Krischke, KoBlt, Franc Semen, Galitzenstein, Prasse z Dunaja. — Perme, Perutz, Krauseneck iz Trsta. — Zupan, župnik, iz Rodika. — Leder iz Gradca. — Roblek iz Radov-
ljice. — Dercani iz Žužemberka. — dr. Jagodic iz Tržiča. — Kaučič z Razdrtega. — Wieser iz Maribora. — Hočevar iz Vel. Lašič. — Windhopp iz Brna. — Chriver iz Celja. — TomSid Ljudevit iz Zagreba.
Pri ,/ne'M;wi kuKfivoni: Vidoni iz Vidna. — Wolf z Dunaja. — Wagerer iz Trbiža. — Stare iz Stare Loke. — Stritof iz Starega Trga
Pri bavarskem dvoru : Josipina Schmelzer iz Gradca. Pri avstrijskem caru : Cossovel, Jonda iz Pulja. — J. Kopotin iz Vipave.
Vremensko »poročilo.
a D	Cas	Sta	n j e	Veter	Vreme	> S <-° 3 *
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celzijn			-g« B ag
19	7. u zjut 2 u. pop. i) «. iveč	733-f) 733-9 734.5	11-0 14-2 9'6	brezv. si. svzh. si. vzh.	oblačno dež del. jasno	10-70 dež
Srednja temperatura 11'6 , za 2'3 nad nornaalom.
Nalaganje kapitalov.
4% zastavna pisma
društva, ustanovljenega 1842.
Pupilarno varna, fatlranja prosta,
kavoljsko sposobna, tudi za vojaike ženitvene kavcije porabljiva.
Hlpotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in kmetska zemljišča.
Hipotekama vrednost: Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hlpotekarnega pokritja gld. 253 33.
Varnost prve vrste z do prve polovice njih vrednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško - kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksekucije.
Ta zastavna pisma dobč se vselej po dnevnem kurzu v
J. C. Mayer-ja menjalnici v Ljubljani. 178 12-11
Iščem spretnega
solicitatorja
za odvetniško pisarno.
Pismene ponudbe do 26. aprila.
Dr. Ivan Šusteršič
236 3-2 v Ljubljani, Vegove ulice h. št. 8.
' Uradne in trgovske
a firmo priporoča
KAT. TISKARNA |
v Ljubljani.
......................................................................................................................................
ftetrti zvezek „Pomladnih
** glasov" opa, da se bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mikavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s sliko slavnega moža, mična narodna pripovedka v verzih, več povestic, med nje uvrstene pesmice, daljša otroška igra), zlasti pa se nadeja prijateljev zaradi letos mnogo lepše zunanje oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej večjega
obsega, kakor druga leta. *
posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.
IV. zvezek.
Uredil
IVAN ŠTRUKELJ.

Založili sotrudnikl. Tiskala Katoliška Tiskarn* v Ljubljani. 1894.
ffena mehko vezanem, iz-** vodu jo 36 kr., trdo vezanemu pa 36 kr., po
pošti 5 kr. več. *
Karočnino sprejema Ivan Štrukelj , hogoslvrcc v Ljubljani, in Katollika Bnkvarna.
II. i. IU zvezka
jo tudi Se nekoliko izvodov na raapolago, mehi a vezan po 30 kr., trdo vozan
po 30 kr. *
S

-S- Lepa mladinska knjiži c a I
.....................................................milili.....................................................................................
Št. 6566.
229 3-2
Komisijsko	■
katero je zaukazalo c. kr. ministerstvo za deželno brambo v sporazumlienjii s c. in kr. vojuini ministerstvom za leto 1894, vršilo se bode za okraj mesta ljubljanskega
dne 1. in 2. maja,
na živinskem trga poleg klavnice na oddelku za konje v sledečem redu:
Dne 1. maja dopoldne ob 9. uri za I. okraj (Šolski del); ob 10. uri za II. okraj (šent-jakobski del); ob '/,11,'uri za III. okraj (dvorni del);
dnš 2. maja dopoldne ob 9. uri za V. okraj (predkraji Hradetzky-.jeva , Kurja- in Orna vas, Hauptmanca. Ilovca in Karolinška zemlja); ob 10. uri za 17. okraj (kolodvorski del).
Tega reda se je strogo držati. V obližje označenega kraja se vozovi radi reda ne bodo puščati smeli.
Ako bi pa ne bilo mogoče kakega konja pripeljati o pravem času k ogledu, mora se vzrok naznaniti mestnemu magistratu ali pa komisiji.
Za konje, ki so oproščeni predstave in za žrebeta, katera v tekočem letu ne bodo izpolnila četrtega leta, prinesti bo spričevalo, sestavljeno v smislu § 7. ministersk« naredbe z dne 18. sušca 1891. I., št. 35 drž. zak.
Gospodarii konj se opozarjajo, da imajo vse premembe glede svojih < konj, ki se dogode v času od pričetka popisovanja do konca razredovanja t za leto 1894. od 15. aprila do vštetega 2. maja naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in voz vročili so se že posestnikom posebni popi-sovalui listi, katere jim je vestno izpolnjene vrniti mestnemu ekspeditu vsaj do 25. t. m.
Iz opazk na teh listih naj previdi vsak gospodar, kateri konji so oproščeni vsakoletne prijave in kateri predstave k razredovanju.
Gospodarji, kateri ne prijavijo ali ne predstavijo pravočasuo svojih konj brez dokazanega tehtnega vzroka, kaznujejo v smislu ministerske naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, ali z globo rio 100 gld., ali z zaporom 20 dni, vrhu tega pa imajo plačati vse stroške poznejšega razredovanja.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. aprila 1894.
Dunajska b o
r z a.
Dn6 20. aprila.
Papirna renta 5*, 1(5* davka . . , 98	gld.
Srebrna renta 5*, 16* davka , .	98	.
Zlata renta 4*, davka prosta.....119	„
4* avstrijaka kronina renta, 200 kron . ,	97	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .	1003	.
Kreditne akcije, 160 gld..............353	.
London, 10 funtov stri..............124	„
Napoleondor (20 fr.)................'9	„
Cssarski eekini .......... 5	„
Nemških mark 100 . ...........61	,
50	kr.
35	;
50	„
90	„
75 !
80 , 91>/, 88 . 07'/«»
Dn6 19. aprila.
Ogerska zlata renta 4* Ogerska kronina renta 4 *, 200 kron , 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 4* kranjsko deželno posojilo . . . .
Kreditne srečke. 100 gld......
8t. Genois srečke. 40 gld......
118 idd. 15 kr.
. 96	„ 10 „
. 147	„ 50 .
. 158	
. 197	. 25 ,
i 98	. 50 „
97	„ 60 „
. 199	. 25 „
. 70	„ 50 .
4* srečke dunajske parobrodne družbe	142	gld. 75 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	.	50 „
Budolfove srečke, 10 gld.......23	.	— .
Salmove srečke, 40 gld................73	.	50 ,
VValdsteinove srečke, 20 gld......49	.	— .
Ljubljanske srečke..................23	.	25 .
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	151	.	75 .
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. it. v.	2945	.	— .
Akcije južne železnice, 200 gld. «r. . .	107	,	— .
Papirnih rubeljev 100 ... . .	134	„ 87»/lB
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki«. Kulantna izvršitev naročil na boni.
99
Menjarnična delniška družba
n E R € II BM
Nollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
jBJT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti ■r naloženih glavnic,