Št. 25.
V Trstu, v soboto 28. marcija 1885.
Tečaj fc.
Glasilo Slovenskega političnega društva za Pri
■ EDINOST* izhaja 2 krat na teden vaako sred« in tabote o poludne. 0«na za v»e Jeto je (i (ilii., za polu leta it gld., za četrt luta 1 urla. KO kr. — Potamezn« številk« •« dobivajo pri opravniltTU in t trafikah v Trite po ffr kr., v fiarlol in v Ajdovščini po O kr. — Šarof.iunt. reklamacije in innerate prejnma Opravaiitv«, vla Terreate, >N«vi tlakama*.
V»i dovnt »d pošiljajo Uradniitv« *vla Ttrreitf* »Nuovu Tlpogr*fla;* vsak mora biti frunkiran. RokopUt o^ez posebne vrednosti ae ne vračajo. — Innrati (razne vrate naxn» niia in poslanice) ae zaradunijo po pogodbi — prav r^no; pri kratkih oglaaih z drobnimi fcrkaini ae plačuje zm vaako besedo 2 kr
Odgoji in nišo šolstvo.
(Dalje.)
Vsak človek, naj si bode tudi najbogatejši, toži o težavah svojega •Stanu, skoraj nobeden ni prav zado-voljin ž njim. Bogateč želi si biti kmet, met živi po bogatčevem mene nju najsrečnejše, ker pozna le malo potreb za svoje telo; dijak toži na .evojega profesorja, ker ga nikoli ne pušča v miru z svojim mučnim Žive-tijein; le ni uradnik pravi, daje dande-našnji naj bolj Se biti kapitalist, da mu ni treba toliko delati. Nasprotno meni ubožec: vedno uprežen v mučna dela in ne itnajoč niti zmirom Sesa pod zobć, mrmra na bogatina, ki ima zmirom napoljnjeno mizo z raznimi najboljšimi jedili ter pri tem Se nič ne dela: duševnega dela on ne pozna. Najbolj opevan in hvaljeni stan mej vsepn je v bujnej fantaziji pesnikov kmetski; vsaj ima kmet priliko uži-* vati vse naravne prikazni in dobrote; vsaj je v tej obožavanej naravi ustvarjen in v njenem naročju živi: kako ne bi bil srečen ?
Ali drugo je realno živenje in drugo v raznih pesnih in romanih popisano. Olikan in izučen mož nahaja v naravi kaj veliko veselje, ali to le zato, .ker je od nje zmirom oddaljen ter se le redko kdaj loči od dimnega mesta. Kako naj bi pa uživalo kmetsko v vsakorŠnej slabosti utrjeno srce? Kako naj bi se ono veselilo onega mirnega in sladkega živenja, katerega se na-uživa pesnikovo in vsakega olikanega moža, ki ni še odmrl vsemu lepemu, ko vstopi v naročje idilične narave? Mislimo, da na noben drug način, nego ako se poenači onemu, namreč, ako so olika.
Le ako se mu privošči z občne mize svetovne omike zajemati, le ako
ee dobro vzgoji, postane mož, zna-J Čajen in dober mož. Znano je iz zgodovini*, kako otrpne človek vsemu dobremu in lepemu, ako je neveden, ne-omikan. Ves srednji vek ni kot dolga vrsta bojev, bojevalnih iger, uporov, ker ljudstvo je tičalo v najglobokejSej nevednosti, udalo se vsakemu sleparju. In kmet? Do kakega neverstva je pripeljala nevednost in do kakega div-jaStva so ga privedli verski mešavci, kaže nam doba verske prekucije in nastalih domačih vojn. Grozno so pustošili kmetje po Nemškem in uSi-njevali grozovitosti vsake baže le zato, ker so bili neomikani.
Očevidno je torej, da kmet, neolikan, zmirom bolj peša, ter postaja barbaričen , brez človekoljubnega čuta, podoben živali! Trde so res te besede, ali resnična, ako jih le nekoliko pre-udarimo.
Da bi torej naše duhovstvo, naša vera bila nasprotna luči omike ter se veselila temu, kakor jo nekateri zlobno natolcujejo, to ni res; ona se temveč veseli, ako se njeni udje izolikajo, ali to se mora goditi v njenem duhu, v samo dobrem duhu, in ne v br^sver-sketc, ker na zadnji način se ljudstvo le kazi, goji se v njem srd in nemoral a, odteguje se od človekoljubja ter nareja Človeka hujšega, nego bi bil brez te olike.
Katoliška vera ni nasprotna znanostim in učenju, le da se to ne godi, kakor se dandenašnji žalibog godi, da, ko mladenič iz kake šole, Če tudi z puhlo glavo pride, jame uže nasprotovati in črniti vse, kar je verskega, ko se vsak nazovi- učenjak čuti poklicanega njej zabavljati, ko vsak liberalni (ker taka so načela in to le je smoter sedanjega lib^ralstva) docent ali učiteljček, svojo «visoko» znanost v veri nasprotnem duhu nadepolnej
PODLISTEK.
Iz ust naroda.
V trž. okolici slišal in zapisal Levin, f Dalje.)
Ko dospe h kovaču, praša ga ta, koliko ho hotel imeti na dan za svoj ti u i ? In moćni Jakob mu odgovori; Z» svoj trud ne tirjam nič druzega, nego vsakdanji živež, — Vesel, ker j« naš><| takega dninarja, koji ne tirja nobenega plačila raz ven ŽiveJ i, pošlje ga kovač na delo. Jakob je dobro delal; z eno roko je visoko vzdlgoval veliko kladivo, s katerim so n ivadno dve osebi in Se z groznim trudom po železu bil, in udrihal s tako silo po nakovalu, da je to kar v stran odletovulo, njegov pajdaš pa od strabu ■ubežal. Njegov gospodar ga je začudjtn in zadovoljno opazoval ter opoludne k svojoj mizi na kosilo povabil. Napravil mu je kakor sebi skledico juhe z mesom in prikuho; komaj je Jakob sedel, uže nI bilo nič več na mizi. niti na njegovem niti na krožniku, ki je sredi in ze stal, ker vse ie v treuotku snr.iel. Č»ka| je u. k»j časa In pogledoval svojega gospodarja, ki je vmj boječe zijal; ko p* I« ni hotel nobeden ule več prinesti na mizo, pritoži se sv, -jeinu gospodarju tako-l*: »D dal <«m kikor ste videli od ranega jutra in za kosilo ste mi napravili ta ustnik jedače! Meni se boče vsak dan jeden vol iu d*lal bodem
mladini vsiluje, ko zadnja zaničuje vsakega duhovna ali duhovnega kandidata, misleč, da smo z vero uŽe tako na slabem, da bo treba k malu vse cerkve podreti! Takim nevero tro-seČim učenjakom (?) poklicana je, to se vo, katoliška vera se ustavljati in protestovati, ako se celo mej kmetsko najpobožnejše ljudstvo trosi tak duh. I nestopivši od našo vere načel lahko se v znanostih napreduje, nikakor pa no v brezverstvu.
Da zatremo toraj hudobijo in nemoralnost mej kmeti, treba je olike in to dobre in zdrave olike! Blažiti kmetu srce z dobrotečnj dušno hrano; šolal naj bi so kmet vedno, vse svoje ži-venje in to: v mladih letih v dobro urejenej in omikonosnej šoli, v starejših letih pa na domu zajemal tika iz podučnih v njegovem jeziku pisanih knjig ali pa v občnem bralnem društvu, katera naj bi se, kder jih še ni, ustanovljala; le tako bi prišli do prave narodoe inteligence, do prave zavednosti ter ne bili več — podlaga tuj-čevej peti.
In kake so dandenašnje ljudske Šole na kmetih? Da resnico povemo, niso nam prav znane razmere ljudskih učilnic Primorja, zato naj tudi blagi čitatelj, ki nas je do sem spremljal, ne pričakuje od nas sodbe, kako bi se inogle preustrojiti. Znamo le, da kolikor bolj se kaka reč pili in išče zboljšati, bolj se habi in vedno manj je vredna. Nismo prijatelji vednemu prenašanju in preustrojevanju in svetovati tudi nočemo prvi druge metode v poučevanju. Tudi sumničiti in črniti, še manj slabo delati nočemo nobenemu. Le povedati naj nam bode dovoljeno javno in nepristransko svoje menenje.
Morda se nam bode očitalo, da prepesirnistično gledamo le Črno stran
tako, da vam ne bo le treba nobenega druzega delavcu, Gospodar se začetkoma ustraši, ali ko premisli nek > liko sam pri sebi, zagotovi Jakobu, da njega obdrži in drugim da slovo, 01 tedaj je res naS junak v kovačnici sopihal in udrihal z ogromnimi bati po nakovalu G>spolarje bil sicer z njim zelo zadovolji n, ali niti on ga ni mogel z jedjo preskrbovati ln z <to mu neki dan naznani svoj ukrep, da ga pošlje iz službe.
Zahvaljujem s« vam Iz Brca, ker ste me dve leti v službi Imeli — govoril je slovo jemaje — i• a gotov sem, da mi ene majhne prošnje ne preslišite, preino ol vas oddidem.Zi plačilo mi dopustite, da si palico it ž-leza naredim. — Ko dobi dovoljenje od kovača, gr* v kovačijo In naredi ogromno p ilico, koja je tehtala sto c»ntov; porabi je v to vse železo, ki ua je našel in opiraje se na njo, odftel križem sv«'ta. Po nek m smrekovim goz>iu potujoč zapazi na visokej smreki prav na vr šičku človeka, kateri se je clncal (ribal se) tja iu sem.— Kaj deliš. ćloveće, na tistem drevesu? — ogovori ga. — Pojdi gor in delaj tudi ti tiko, če si kopač — odgo vori mu človek n. smreki — Ej, kij bi se postivljal, sinrkovče. to ti j-* prava r"6t samo to le palico na ćvoje drevo na slonim In zdrkneš ti in drevo po tleh. Rekši je naslonil svojo stocentno palco na vznožje drevesovo in — tpesk ! drevo in junak padeta na tU. — Z iaj me bo teš pa spremljal — pravi Jnkob — ln narediva marsikako gorko,
bla sti vkupe dalje; da si vinlaž1 svoj požrešni žiolec, lovil je Jakob <11-
vsake stvari v tem, ko zanemarjamo svitlo stran; ali to ni nič čudnega. Lepo in dobro se samo hvali — kakor veli ljudski pregovor, slabo se pa le premnogokrati skriva, ali se nam kaže v oinamljivej blestečej lepoti, tako, da nas premoti, da imamo to za lopo in dobro, kar je samo ob sebi gnjilo in slabo.
Nekdaj — da začnemo, kakor začne, kdor nam hočo kako resnično pravljico povedati — bile so šole za učitelje vse drugače urejene mimo danes. Tirjali so je tedaj, ako me pamet ne inoti, od vsakega, ki je hotel učitelj postati, štiri spodnji razredi ene ali drugo srednje šole in potem Še dva kurza pedagogije. Danes ne tirja se več gimnazijalka ali realka, ampak učitelj postane lahko tudi oni, ki ni nobene teh šol žnotraj videl: zadostno je, da dovrši tri ali itiri ljudsko razrede, potem ide v eno ali drugo pripravnico (v tržuškej okolici imamo enako na Prošeku), da se za največjo silo nekaj blažene netnŠčiue, neizogibno potrebnega ter v prevelikej časti držanega jezika, navadi, tako postane vsakdo (če le ima voljo do tega) kandidat na učiteljišču.
Kakor smo uže rekli, niso nam razmere prav znane, zatoraj nočemo s tem nobenemu nevednosti spodtikati. povemo pa svoje menenje, s čemer, tako upamo, ne naLopljemo si nobenega sovraštva.	(Dalje prih.)
vjačino, knje je v tistem gozdu kar vse mrgolelo. Mej potjo srečata drugega |U-naki, ki je, da svojo moč poskusi, mlinski kamen proti nebu metal. — Kaj se pa ti tarno igraš s tistim kamenčkom? ogovori ga Jakob. — Poskusi ti, če imaš toliko moči, da ga le zganeš, — odgovori mu oni. — I, tu je prava reč — in vzel je z jedno roko mlinski kamen ter ga pognal s tako silo kvišku, da se je potlej dober klafter v zemljo zaril.— Udam se premaganemu, takega junaka, mislil sem, kakor jaz, n« nosi svet; ziaj sem pa pre-prič.m, da Bi ti mnogo močnejši od rmn». — N « Jakobovo vabilo je Šel tali on ž njim.
Potovali so vsi trije dalje, dokler niso prišli v neko vas, kder so prosili za pre nočičše. Ali nobeden jih nI hotel, ali jih m mogel pod streho vzeti. Slednjič srečajo staro Ženico, ki je svojo mršavo ča-to s pafte gnala. — Kdo stanuje v onem le gradu. prafiajo jo, kazoč na stari grad nad vasjo. — Za božjo voljo, ne hodite blizu, ker tam notri straši — odgovori jim — vsakteri, ki seje drznol v meni prenočiti, utekel je okolo polnoči proti vasi, a!i ga j* zemMo.
No, pa stanuje kdo v njem ? — Ne, nobeden ne prebiva tam ali, za božjo voljo, ne hodite tja uoi. — Umirite se In ne bojte se za nas, dobra žena, in povejte mm. k io hrani ključe teea gradu. — Ko jim pove, da jih ima vaški Župan, gre eden treh junakov ponje in k malu potem so bi' res na grajskem dvoru.
Opomniti nam je, da je hilo na onem gradu obilo strahov, ra 11 čes^ ni bilo po grašiakovej sra ti nije 1 nega, ki bi se upal
Munsko životno prašanje.'}
Ker vlada namerjava odvzeti Muncem I Žejancem Še oni zaslužek, kateri imajo s prodajanjem kisa, bila sta v ponedeljek dne 2*2. t. m. poslanca Voloske-Podgrad-
•J Glej v „Edinosti" St. 84 od leta 1883. obširno razpravo o t**j zadevi.
vsaj jedno noč v njem prebiti. Naši junaki se sprave vsi k malu v postelj in, ker ni bilo prvo noč nobenega strahu blizu, odloče v njem ostati. Drugi dan vzame Jakob tovariša, kateri je prvi za njim šel, z sebo v gozd na lov; v znamneje pa, kaduj bode kosilo, ukaže drugemu paj l.išu, naj izobesi grajsko zastavo. Rečeno storjeno. J ikob iu eden juuakov gresta nad lov, tretji pa ostane doma, da kosilo napravi. Ali zaman sta se ozirala Jakob in tovariš proti yradu; pozno je uže bilo in zato kreneta proti novemu domu b polno bisago n.ilovljene divjač ne.
Ko dospeta, popraŠata tovariša, kaj se mu je zgodilo, ker ni kosila napravil, tu ta j'iua odgovori: — Bilo je uie vse skuhano, kar pride lepo oblečen gospod in meni nič tebi nič jame prekucevati lonce po ognjišču. Jaz, ubožec, bil bi se mu ustavil, ali t<<ko ostro me je z svojimi ognjenimi očmi meril, da sem ne od strahu potuknol pod ognjišče. — Ti si pravi strahopetec — pravi Jakob — jutri pa tvoj tovariš ostane na domu, mi dva pa pojdevu v gozd na divjačino.
Kakor prejšni, tako se je godilo dru^i dan drugemu izmej naše trojic^. Ko so bili uže vsi piskri od ognja odtegneni in se na strani hladili, stopi v kuhinjo bjp gospod, približa se ognjišču in prevrne P'skre ter otide. — Jezen na svoja tovariša, sklene Jakob tretji dan sam ostali doma: ko je bilo poldne, videla sta junaka iz gozda piapolati grajsko zastavo in ubrala sta proti gradu. Tu ju je čakal Jakob na vratih in ju spremil v obednico in opra-šivši Jakobi, je-li se tuli njemu prikazi!
EDINOST
skega okraja gg. Jenko i Laginja pri c. k. namestniku p. baronu Pretisu in izrodila Rta mu v tej zadevi spomenico na trgovinskega ministra, tz katere to le posnem-Ijemo :
Munci 1 Žejancl imajo, edini v Avstriji, uŽe od pamtiveka pravico, prodajati ki-po hišah. Prejšnjih let jih ni hodilo toliko po sveti. A ko se je počel gozdni zakon strogo izvrševati, ko se jim je prepovedalo rediti koze, ki so jim dajale velik dobiček, ko se jim je tudi zabranilo paliti o ulje, bili so priseljeni, posluževati se v večj^j meri svoje starodavne pravice, prodajati kis po hišah. Kijti oni so v tako slabih razmerah, da nikakor izhajati ne morejo bez postranskega zaslužka. Kmet je dajo jim živeža k večjemu za 3 ali 4 mesece. A s čim naj sebe i svoje pošteno hranijo še ostalih 9 mesecev?
Poskusili so še drugače. Hollli so v šume na Hrvatsko i Rumunsko doge tesat« a tepa dela je vsak dan manje. In tudi trgovci večkrat niso ravnali pošteno Ž njimi. Šli so z vozmi v Hrcegovino, ali znani Abendroth jim je odvzel krvavo zasluženo plačilo. Poskusili so še leta 1883 tam svojo srečo, a vrnoli so se zadolženi. Tudi lani jih je Šio mnogo v Srbijo delat železnico, došli so v nezdrave krajeve in vrnoli se vsi smrtno bolni in brez denarja. Več njih je umrlo, drugi so zdaj na smrtnej postelji, a njih družine stradajo.
Vrhu vse te nesreče hoče jim vlada odvzeti Še zaslužek, ki ga imajo s prodajo kisa. Kako naj se tedaj pošteno preživljajo? To se ve, da vlada trdi, da bi se njihovo žalostno stanje tudi na drug način zbolj-šalo. A zato treba denarja, mnogo denarji in tu Ji Časa. Kajti mine tudi 20 let prej, nego bi taka pomoč koristila. In kdo naj bi začel? Kdo drug, nego vlada sama, ki do zJaj še ni nič storila. Pač pa jim je zabranila glavne prihodke: koze in oglje.
Vlada se naslanja naj"eČ na to, da se prodaja tudi zdravju Škodljivi kis. Poslancem je to popolnem neverjetno, ker Munci i Zejanci prodajajo vsaj tako dober k s, kakor drugi trgovci. In ako se uže dogodi, da ima kdo zdravju škodljiv ki?, naj se kaznuje baŠ on, ki je kriv, a ne zarad enega vsi. Vendar ne gre, da bi morale zarad enega krivca trpeti 3 vasi, ki bi zgubile svoj navadni zaslužek. Vsaj se ti ljudje niso nikdar protivili spolnjevati vsega tega, kar se od njih terja.
Tudi je škoda, ki jo prouzročujejo stalno nameščenim trgovcem povse neznatna, ker je ceua kisu jako nuka in poraba no baš velikanska, a se vrhu tega Munci lazkrope na vse vetre po tej dr-žavnej polovici.
Na temelju teh razmer priporočata poslanca g. trgovinskemu ministru, naj se letos in za naprej izda, ako ne več, vsaj toliko dovoljenj, kakor lani in naj se ta zadeva kolikor mogoče bitro reši, ker v tem mesecu se pričenja uže trgovina s kisom.
G. namestnik jima je odgovoril, da so mu razmere znane in da bo to zadevo po mogočnosti priporočal ministerstvu in tedaj smemo upati, da se Muncaia ta pravica ne odvzeme, niti ne omeji, ker je tudi leta 1877 sedanji trg. minister, ki je bil takrat namestnik v Trstu, tedanjemu mlnisterfitvu jak» nujn* Munce priporočal v prav tej zadevi.
oni gospod, jame jima on pripovedovati.— Proti ednajstej uri je stopil v vežo nek mož holj kozlu nego človeku podoben, ter se bližal ognjišču. Nm glavi je imel dva rožička, od zadaj mi ie visel kosmat rep, na nogah in rokah j imel velikanske parklja. Stegnol je uže jetlno Rvojib »cata na ognj šče; jaz sem g.i do tedaj mirno opisoval, ali zdaj zgrabim svojo železu • ualico i u mahnem močr.o po njem, da se je na tla zavalil ter kričal pod težo palice.
Povej, k<lo si, In vzamem palico raz tebe — tako mu pravim. In on : Dobro me poglej in pazi, da te ne bodem enkrat jaz stokrat več mučil nego ti mene: jaz sem hudič, spuBti me, kajti ako ne. pa pokličem k sebi celo tropo svojih tovarišev iu gorje tebi I — Tedaj vzdignem težko svojo palico In ogrnem ga z rjo še jeden-krat po hrbtu, da se je kar zvijal iu spustim ga, ko mi je dal besedo, da me nikoli več t;e pride motit na ta grad.
Od tega časa v resnici ni bilo nobenega hudiča več na grad in naši junaki so živeli zadovoljno in mirno, Živt-č oi> ualovljenej divjačini. Slednjič zapuste grad ter krenejo dalje.
Po gošči potujoč so prišli do izhoda nekega velikanskega žrela, pred katerim . je sedela neka oseba. Ko ta zagleda naše junake, teče jim naproti in se j*m f onu h, da jih prenese v jamo iu nazaj. Vsi so bili zadovoljni in Jakob pošlje najprvpya onega svojih tovarišev, katerega je našel cincajočega na smreki.	(D.ljn).
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarjevima Rudolfa popetoianje. V deputaciji, ki ae je v Gružu poklonila cesa-rjeviču Rudolfu in prevzvišej njegovej soprogi, bili so zastopani poslanci vseh ve-rozakonov, mej temi tudi katoliški, pravoslavni, turški duhovniki in dostojanstveniki, kakor tudi vplivni možje brcegovin-skega prebivalstva, mej druzimi slavni pop Simunič, brata Mijot in Pero Radovič. Za dnji je bil velevpliven vodja v zadnjej vstaji iu še le nedavno od cesarja pomiloščeu, koje slovesno besedo dal, da se podviž . Mostarski Župan je izrekel udanost vse Hrcegovine ter ž"ljo, da bi cesarjevič s ce-saričino k malu obiskal Hrcegovino. Cesarjevič se je zahvalil za pozdrav in izjavil, da o tem poroči cesarju. On je z vsakim posebe govoril v deželnem jeziku. Deputacija se je poslovila z gromovitim ži vioklicem cesarju in cesarskej hiši. — 23. t. m. popoludne sta prišla visoka popotnika v Lezino, 24. zjutraj pa v Split, v obeh krajih sta obiskala cerkve in bila navdušeno sprejeta
V Šibenik sta se pripeljala vzvišena popotnika25. t. m. ob polu devetih zjutraj; tu sta bila pri maši in sta potem ogledala mesto, od tod pa obiskala Skradin in slape, katere blizu tam dela Krka. Ob dveh popoludne sta ae odpeljala proti Zadru, kamor sta dospela ob šestih zvečer.
Tudi v Zadru sta visoka popotnika ogledala mesto in obiskala cerkve in bila povsod navdušeno pozdravljana. Ob enajstih pa sta odpotovala in prenočila na la-dlji pred Krkom; včeraj zjutraj ob devetih pa sta dospela na Reko in danes ob desetih zvečer bosta uŽe na Dnuaji.
Gosposka ibornica državnega *bora je imela 24. t. m. sejo. Načelnik je naznanil avstrijskih škofov izjavo, s katero varujejo »lastninsko pravico verskega zaloga ter \z-rekajo, da se udeleže razprave o kongru pod tem pogojem, da se vlada poprej do« govori z njimi glede stalne ureube plačil V sploŠnjej razpravi je zanikal Hasner, da |e potrebno dovoljenja Škofov za pravno podlogo zakona o plačah duhovnih pastirjev. Briksenski pokneŽeni vladika je izjavil, da se kongrua naslanja na državni te meljni zakon, ki pravi, da ima vsaka verska družba pravico, sama svoje cerkveno premoženje oskrbovati. Grof Belcredi je predlagal, naj prašanje o kongrui reši država po dogovoru s cerkvijo. Govornik priporoča podane resolucije. — Grof Leon Thun se poteza za ugovore škofov in priporoča resolucje in načrtani zakon. Minister Conrad zavrača trditev, da drŽava neče pripozuati cerkvenih pravic. Vlada se je temu nasproti vedno prizadevala iz rabe zakona izvirajoče ostrine gladiti. Nato se je končala splošna razprava, in sprejele so se resolucije,»ki vladi nalagajo, naj za stalno uredbo kongrue kakor hitro mogoče poda predloge, naj potrebne pogoje dogovori z vlado, potem po potrjenji začasnega zakona o kongrui poda enako predlogo za pravoslavne dušne pastirje v Dalmaciji. V vtčernej seji se je pričela podrobna razprava in sprejela predloga o kongrui z ne-nebistvenimi dodatki.
Gosposka \bornica je 26. t. m. sprejela v drugem iu tretjem čitanji proračun in finančni zakon za leto 1885.
Poslanska žborniea je v seji 24. t. m. izvršila splošno razpravo o predlogi severne železnice in bil je potein pri imenskem glasovanji H«*rbstov predlog, naj se pre stopi na dvevni red, odhit z 165 glasovi proti 136; zavržen je bil tudi Zalling^rjev predlog, naj se predloga odloži in po ta prihodnjemu državnemu zboru, z 164 glasovi proti I44 ter sklenol se je prestop v podrobno razpravo z 166 glasovi proti 141. Galerija je začeli sikali. Poslanec Schoue-
rer je vprašal, zakaj se o niegovem predlogu za vdrŽivlienje severne železnice ni glasovalo. Zdaj je nastal nemir, galerija je začela s nogami t tla biti in Schčnerju «hoch» kričati. Načelnik je ukazal, da se galerija sprazne. Po kratkem prestranku je izjavd načelnik, da je pred glasovanjem prašal, če hoče kdo kak predlog stiviti, Schonerer se ni oglasil. Pri vsem tem je načelnik dal na glasovanje Schčnererjev predlog, a zbornica je sklenola z 235glasovi proti 6 prestop na dnevni red.
V	seji 26. t. m. se je izročil zakon o kongrui, kakor ga je sklenola gosposka zbornica dotičnemu odseku. Poslanec Dobl-hammer je Interpellral naučnega ministra, ali hoče storiti, kar je treba, da se ustavi pomnoževanje šolskih razredov, zidanj in prizidavanj šolskih poslopij na kmetih do Časa, ko bo kmetom mogoče zopet večja bremena nositi. Potem se je nadaljevala podrobna razprava o severnej železnici. Poslanec Sihvvegel je utemeljeval nekatere oromembe, ki so pa pri glasovaoji povzročili veliko zmešnjavo in je propala levica s hrupom zapustila zbornico.
Kardinala Schwar»enberga bolezen se j« zelo pohtijšala, njegove moči naglo pešajo, ker je želodec nehal prebavljati. Bllia m zadnja ura.
Vnanje dežele.
V	anglelkej spodnje j Ibornici se je 26. t. m. zvečer prečitalo kraljičino poročilo, ia se ima v orožje poklicati vsa reserva, da se varujejo državni interesi. Na borsi velik strah.
Afgantko praianje nikakor nt še rešeno in utegne se plesti do časa. da Rusi ja in An -gieška skupaj treščite. Rusija pošilja novo vojsko na avfgansko mejo in Angleška se na vso moč ohoružuje; indiški namestiti kralj pa je odpotoval v Ravuipinde, kder se sestane z avfganskim emirjem.
V	Sudanu imajo Angleži vedno blijše boje. Uporniki jih povsod napadajo.
V	Peking«, kakor se poroča kitajskemu poslancu v Berolin, prizadevajo se skrbno zato, da se mej Kitajci in Francozi mir sklene. To bi gotovo koristilo obema državama.
S /rancosko-hitajskega bojilia 30 poroča 26. t. m. ura<ino, da so se Francozi po trdovratnem hoji morali v Dongdang umaknoti pred Kitajci, ker jim je zinanj kalo streliva in so bili Kitajci premočni. To poročilo je Francoze zelo vznemirilo; M borsi vlada velik strah.
21. t. m. in sprevidite, kdo so vaši branitelji: v društvu Elinost, ali v Cikorji. Ko je pred nekoliko dnevi neka perica iz sv. Ivana nesla perilo k nekej zelo bogataj mestnej gospodi, ki uŽe nad 20 let za njo pere, začeli so jo izprafievati, pri kakšnem truštvu je nje mož vpisan, in ko previdna Žena odgovori, da nikder razen pri veteranih, odgovori jej bogati gospod: Uža veliko let vi nas pošteno služite, ali ko bi zvedel, da je vaš mož pn Concordiji vpisan, gotovo bi s« vi ne smeli več prikazati v mojo hišo. Tacih in enacih pri-go.ikov se mnogo čuje iz sv. Ivana in dru lih krajev okolice. To naj vam boda v dokaz, koliko je ta cikorjaška golazen pri visokej gospodi čislana.
Predragi okoličani, do prihodnjega svidenja v zboru društva Edinosti pozdravlja vas	J.....ić..
DOPISI.
Pri »V. Ivana 23. marcija. V zadnjih letih nam je slavni magistrat vsako leto meseca marcija prilepil po mestnih voglih nekoliko oglasov, to se ve da v ita lijanskem jeziku, v katerih je kmete opomnil. naj bi gosenčne mehove po sadnem drevju pokončeval", ali letos se slavni naš magistrat in kmetijsko društvo malo briga za poduče vanje kmeta v okolici, ker do te doba nismo še čitali ni po voglih nI v časnikih tacega opomina, in gosenice se vender po drevju z«mkarnih kmetov uŽe razlezujejo. Marljivejši kmet pa ne bo Čakal magistratovih opommjevanj, on svoje si.-iunosno drevje uže v z mskem času mrčesa iztrebi, pa vsaj takih opominjevalnib oglasov še nikoli nismo čitali v okolici v slovenskem jeziku, le po mestnih voglih kder ni sadnega drevja in ne sadjarjev, nabijali so se taki opomini v laŠČini. Nu, mrčesa ima Trst dosti, a ta se ne nahaja na drevji, ker drevja v Tistu ni dosti. .tmp*k v človeŠkej družbi, mogoče tedaj, da so bili italijanski opomini namenjeni temu mrčesu, ki je neki še škodljivši o<i oneua na drevji.
Predragi okoličani, ne bolite hudi, ako vas letos naš mestni župan, njegovi -duge, kmetijsko dništvo in šior Poldo o i »•ne strani zanemarjajo, kajti oni imajo preveč posla s Cikorjo iri se skladanjem volilnega imenika, i \ Če vam letos gosenice tudi vce sadje uničijo, pa vas ti gospodje s Cikorjo os-ečijo.
Ali dobro redite: prav tako, kakor v»m gosenice sadje uničujejo, ako j h za časa ne iztrebit«, prav tako vam skufia ta cikotjaški mrčes vašo narodnost, vaše pravice in celo vašo vero zatreti in uni čiti vas popolnoma. Zatoraj, dragi rojaki, k-kor marljiv poljedelec, tako krepko se v bran postavite temu mrčesu in iztrebite to cikorjaško nolaz^n. da vam ostanejo vaše pravice neomadeferane.
Ljubi okoličani, prečitajte pazljivo H«vor našega mestnega In državnega poslanci g. Nabergoja, ki i« tudi p edsedmk pol. drnštva Ellnosti, v listu »Elinost*
11 tržaške okolice, dne 24.
marcija 1885. — Cikorjali t Sv. Krili i« njih vedenje).— Da ustreŽem »Poslanemu« v zadnj-) št. Edinosti, ne smem zamuditi, da poročim svetu, kakšno nemoralnost in pohujšanje seje društvo »Cikorija«.
Križ j« bil tudi tako nesrečen, da ga je obiskala cikorjaška garda s prismojenim predsednikom Mauronerjem. Mej tem ko je lovj| Poldo mušice po vasi, sedela je trojica šnopsarjev, to je pristašev Cikorije, v gostilni; tu po navadi žrla, napajala se z iienarjem. ki ga jim preskrbuje farizej Poldek. No, naj bo! Tako velevajo njih • kaštdtuti«. V gostilno se morino vabiti norci, ki hočejo pobratiti se s Farizejem. Ali to ni doveljl
Dovoljujem si danes poročati, kaj govore ti izmečki človeštva pri litru, kako Boga proklinjajo in skrunijo obredi naše sv. vere. To mora mej svet, in ljudstvo naj samo sodi, kakšni hinavci nas hočejo zapeljati na slabo pot.
»Pridi Gorenec z mrzle planine.. . to pesen pojejo Vrzota in tutti quanti tako le: Pridi, pridi Gorenc ki hočeš crkniti, z uirzle planine s*m k nam žret In pit. . . Tako smešijo ti mrčesi naše narodne pesni.
Vsako oruštvo ima namen skrbeti za dobro in koristno, ne za prepire mej ljudstvom, ne za takšne shode, kder se pro-klinja Boga. Križani so dobri kristijani in gnjusi se jim vsak, ki jim preklinja to, Kar jim je presveto. A ti Cikorjaši se ven-dir z irzevajo v pričo mirnih Krpanov proklinjati! Vsemogočnega! Zemlja vu|ri se pod takŠnm človekom I Dalje pravi eden trojice: »Kedar grem jaz v cerkev Iu slišim pevati litanije, ne rečem: Sveta Marija za nas Boga pro-i, ampak: Civetta •) Marija, porta ne na Prosek«. Tako se sme-šjo 11 priklateži z Materjo Odrešenika! Kam smo prišl i So li to ljudje, ali zverine? Jaz mislim, hujše od zverine, kajti one se vendar boje bliska, ttepečejo pred gromom.
Sedaj pa nekaj groznega. Vs.tk kristi-jan v6, k»j se godi pri darovanji kruha in vina. Ta cikoijaška sodrga posnema maš-■tika na smešei: način in pravi: Liter je kelh iu vino v litru prava Kri Kristusova. Vidite, pošteni Krila ni, kakšne postopače sle imeli v svojej vasi ! Oni vam proklinjajo Boga, zaničujejo in skrunijo vašo vero in ne morejo trpeti glasu milega Vašega jezika slovenskega, katerega je Va« VaSa dobra mali učila. Morate imeti li večjega sovražnika, nego so Vam Cikorjaši? NeJ Vaš pravi sovražnik Vam bo želel sla'to le en čas, potem se skesa. Boga in VrtŠe vere ne bo pa nikoli proklinjal.
Pri Križanih niso šjor Poldo in lutti quanti nič opravili. Tisti pa, ki se bratijo z vrzotl, »kapu/.i. in drugimi, ti so v Križi ničla, ali bolje rečeno, takšni ljudje, ki ne uiorejo ne koristiti, ne Škoditi. Bog jim odpust, saj ne vedo, k.ij delajo.
Pravijo, da se brati tudi tamošnji ■ctpovilla« s tistimi potepuhi. Toj' skoraj neverjetno, ker možje poštenjak. Će je pa
da se je tudi on zuiotil, bilo bi ml z* lo Žal, da je zgubil pamet in se prodal za par: »Bon ž rno šjor capovilla«. Upam pa, da ostane še zmeraj stari Jože.
Križani so pokazali uže pri prvej in zadnjej skušnjavi Cikorjašev moštvo in ni se bati, da poganja v Križ' Cikorija ostudne korenike nemoralnosti. Posebna sovraiuika C konji pa sta se pokazala tamošnji g. ući tel 1 in K' istijan Košuta. Bog ju ohranil
Cikorjaši so zagotovili zop^t obiskati Križ na veliko soboto. Jaz mislim, da bi bilo dobro spraviti te ljudi kakor se vć in zna iz vasi, da vsaj nedolj tib otrok ne p hujšajo. Križani 1 boiite se srčno proti zat.tjevalcem vaše vere, proti sovražnikom naroda. Ne zab ta besedi vaše uiatere, ki se ul.ise: »Vse za vero, cesarji in domovino milo«.
Slednjič Čestitam ktrjiuom, da so se 11 ko pošteno velll ter kličem: Bog va» ohrani, narodnjakil
Is Lenjera 25. marcija. Tudi pri nas nekdo seje Cikorijo ter hoče s tem nemir delati mej poštenimi domačini. Omu bi mi svetovali, naj svoj jezik za zobmi drži in naj nikar preveč ne govori n noštenosti tistih gospodov, ki so pri Cl-knij».Osobito nam L injercem in Katlnar-
*) „Civetta" pravijo nepoštenoj, pohujšanej
{ciniki.
cem ni treba praviti, kedo in kaj je šior Poldo, mi ga menda bolje poznamo, nego on sam sebe. Živino, živino naj krmi Šior Poldo, da mu ne bole po cestah padala od gladu.
Kaj misli ta ud društva Cikorije, da fmo mi toliko slepi, da ne vidimo, kako društvo je to. Naše poštene ljudi bi mi od sebe podili, ter jim jemali Še tisti grižljaj krnha, ki ga imajo in naj bi se oklenoli onih brezverneŽev, ki zaničujejo Boga, proklinjajo sveto vero in gnjusije naš jeziki Tega nikdar nel Ne vemo, kde imajo ti gospodje pamet, da so tako kratkovidni. Ne, ne ujamete nas v zanjko, kakor vi mislite, ampak vi se osramotite in osmešite pred vsem svetom radi vaše budalosti. Z denarjem nas več nepodkupite, ker vas dobro poznamo, kedo ste. Agitatorju Ci-korje pa svetujemo, naj ne trobi tacib bedarij in naj stopa rajši za svojim spofito-vanirn bratom, ki se vedno krepko bori In poteza za naše svete pravice. Ako to ne pomore, hočemo vas pred vsem svetom razglasiti kakor odpadnika našega naroda. Za danes baštal
Iz Padrlč v tržaškej okolici 21. marci j a. C ikerj a in napredek. Kar izhaja list »Edinost« je iz naše vasice ta dopis prvi, kojega vam danes pošiljam. Človeku, kojemu Količkaj srce za narod bije, studi se, ako čita, kako se zdrzuje neka farizejska Gikorja nas Slovence okoličane mamiti z lažnjivlmi hinavskimi besedami. Ako pa obrneš list na drugo stran,skoraj bi zavriskal od veselja, ker vidiš, kako se nafte ljudstvo zmiraj bolj zaveda in napreduje. Tukaj se ustanovlja pevski zbor, tam spet bralno pevsko društvo itd.
Kaor pa bolj premišljuje, sprevidi da je nam Slovencem, vzlasti okoličanom, sam Bog poslal ono židovsko clkorjo, da naše ljudstvo nekoliko obudi, in k delu opominja, ker dokler nisi čl tal o figovej cikorji, nisi tudi čital o tolikih pevskm zborih v okolici. Prav ta farizejska Cikorja je naše okoličane tako razburila, da se zdaj zmiraj bolj zavedajo in narodni čut bude, in to najbolj s krepkimi pevskimi zbori. Tako je prav, le naprej, kar smo začeli, tega se tudi krepko držimo. Gikorja naj seje mej ljudstvo nerede in denarje, mi pa budimo ljudstvo s petjem in omiko.
Tudi mene je šnopsarska cikorja ga-nola. da sem prijel za pero, ker tudi pri nas v bllžnej Gropadi, in v Bazovici je začela neka deputacija Cikorjašev roge kazati, ali revfietom je izpodleteio, mesto Cikone imamo zdaj močan pevski zbor, v kojem so pevci le Padrič, Gropade, in dela se tu li za pristop bližnjih Bazovča-nov.
Zatorej Bazovčanil prizdružite se temu zboru, da bode stal naš zbor res kakor »skala* sredi valov, proti na&im nasprotnikom, kojl vse žile napenja, da bi nas pod svoje peruti spravil.
Teuaj na delo. združi ino sel in bodimo zložni, ker le s združeniniml močmi povzdignemo krepke glase domovini v slavo. Ker sem pa uže poprej omenil o ne kej deputaciji cikorje v našej župniji, dovolite mi, naj vam še nekobko razjasnim &tvar, koji se še vedno na uiiera pod Poldotove peruti skriva.
V bližnej Gropadi so neki skrivni Gi-korjašl, iu prav tako tudi v bližnej Bazovici. fiden onih se je zato cikorji prodal, ker mu je sjor Poldo zagotovil neko delo, drug pa zato, ker so mu dali besedo, da dobi neko službo. Torej tadva sta prav tako storila, kakor oni denarja lakomni snubač, ki je šel na bližnji Kras snubit. Češ, da tam dobi dobro doto, pa je z nevesto dobil po buči, hrbtu in rebrib.
Prav tako plačilo doboste po »lokon-čanib volitvah vi cikorjašl, ki se zdaj Farizejem na obete prodajate.
Pred nekoliko dnevi je pogorelo v Gropadi nekoliko poslopja nečemu onib, koje sumimo, da so v Cikorji. VaSČani pa se zdaj mej seboj šalijo, da bo to morali kavo brez cikorje piti, ker je fabrika po-gorela.
Konečno zakličem Iz dna srca novemu pevskemu zboru: Rul! cveti ln obilega sadu obrodi v korist in razvitek milega nam slovenskega naroda; Cikorji pa: P«, reatl
.no-1?	▼ 26. dan marcija
l»8o. leta. — Vaš zadnji dopisnik je nže nekoliko opisal slavnost svetega Jožefa, ki je pri nas vsako leto jako krasna, ali letošnja je prekosila vae prejšnje. Zjutraj pri prvej maši n un je pridigoval č. gosp. Anton Kun tako lepo iu tako ganljivo, da je bilo vse ljudstvo prešineno teh zlatih beseii in malo jih je bilo, ki bi jim b le ostale oči suhe. Po cerkvi čul si glasno Ihtenje.Tako izpodbudljive so bile besede našega č. g. kaplana.
Ob desetej uri nam je pa zopet čest. gospod Ljudevit Vodopivec ljudstvo na v-duševni k stauovltnosti sv. vere. Da je bilu na ta slavni dan v„e uko v redu, da so f"!®1' ni> sejmišči vsi odločene kraje, da ni juio nikakega prepira mej strankam', to je pila pa zasluga naših novoizvoljenih občinskih načelnikov. Nt še tega minolo 14 um, uže so puk.zali, da jiin je na mari biagi si m čast t.uše vasi.
Napravili so več luči, ki bodo našo vas v praznikih in ne teljah razsvetljevale. Dolgo časa smo pričakovali, ke<io ho te župan, tri pota so imeli mej seboj volitev, še le v tretje nam so pokazali novega Žu pana in ves odbor. Pr» zadnjej volitvi je bil navzeč g. nadŽupan E. Lampe iz Doline, da je stvar na pravo pot napeljal. Do vas, dragi možaki, ki ste izvoljeni v vodje naše vasi, obračamo se pa vsi zaupno, da bodete vsikdar delali le na koriat in dobro našej vasi; da bodete vselej popra vici razsojevali, da bode vaša razsodba vedno pravična.
Začetkom ste se pokazali unete, ostanite tudi naprej taki, in gotovo vsem ostanete v blagem spominu. Hvaležni vam bodemo iz vsega srca mi in nafii potomci. Pristaviti moram pa še častno delovanje nafiega obče spoštovanega g. Antuna Kun-a, ki je nagovarjal vašČane, da se je za našo cerkev napravila krasna baadera, ki stane nad 200 for. Naša cerkev je olepšana, da malo katera tako, in sedaj imamo še to. Naš dušni pastir je pa s tem pokazal, da trdna volja in ljubezen do napredka vse premore. Zatoraj mu tu izrek mo javno srčno zahvalo.	J . • . B.....
Pri Sv. Mar. flafd. spodnjej.
26. matcija.— Čitali srno uže večkrat v Edinosti o cikorjaših tu in tam po okolici, mislili smo vendar, da pod župnijo Kati-narske ne bo nobenega cikorjafia, vendar se je oglasil nek cikorjaš z imenom Andreja Cunja. On si je s tem ohladiti hotel svoje srce, da je na dan sv. Joiefa iz Ric manj vračajoč se kričal: viva cikorja .. . per i sciavi! Ker so ga ondot bivajoči slišali! razkačilo je to vrle mladeniče tako, da so 22. marcija prepevali mimo njega gredocl:
Tržaški amo fantje, Slovenci smo mi, Naj gred6 ven clkorjašl. Iz naše vasi.
Ker ga je to pelje razkačilo, planol je iz postelje on in njegov lastni sin, in tekla sta za gredočimi, da jih potolčeta. Poznamo vsi tega tička, popred bivajolega v Rocoli in zdaj pri sv. M. M. spodnj *j.
12 Dornberga. 24. mareja. — (Izv. dop.) — Po Vbem katoliškem svetu vlada zdaj sveti pdst; le pri nas, tako se mi zdi, da se uganj.ijo burke še ne poz bljenega pusta. Imeli smo te dni nove občinske volitve, pa to vam je bila prava pustna komedija; ako je človek vse to od strani opazoval, moral se je res za trebuh prijeti, ter vskliknoti: Bog daj norcem pameti Nu, zdaj imamo mnogo novih starešin, a vendar večina je starih. Da j-večina starih stare&iu na občinskem krmilu ostala, spt-kel je ta greh v dno duše nekega »Dr. Konfusa« iz Gorice; kajti brž ko je Izvedel izid volitve, pri&el je k nam, ter si v Prvačini najel dva Balaamova prijatelja, nastopnlka onega, katerega ni na nikakoršen način mogel Noe v barko spraviti, da sta ga pripeljala k našemu županu, ki je prav debelo gledal ta pustni akorso«.
Ker pa dr. Konfus ni mogel tako nič opraviti, radi tega, da je bii vpregel premalo moči, hiti v e nej sapi na bljižnji Saksid, kder vdobt 6« enega ubača, tako tudi enega pri Rojčib in zdaj s podvojeno močjo se zopet ponosno pripelje pred županovo hišo, kamor se eden iz Dornherga »frajvilig« v »cap« vpreže. da pomaga po stopnicah v iupanstveno pisarnico, kamor podstavi dr. Konfus pod županstveni voz nemško coklo, rekoč: »Haltl nič več dalje, live vozni kolesi ste piškavi, treba ju pregledati in popraviti«. Tako voz je zdaj fiei b goriškemu kolarju, in mogoče še tud k tržaškemu, mi pa moramo potrpežljivo čakati, da se nam popravljen domov vrnr.
Velikonočni ponedeljek bode v Prvačini velik i vesel ca na čast našemu pes niku S. Gregorčiču; delajo se uie zdaj veliko priprave.	P.
Iz Brkinov dne 22. marcija. Večkrat se je uži pisalo v vašem cenjenem liKtu o tem, kako pomagati brkinskemu kmetovalcu, da se reši kolikor toliko iz vsakdanjih nadlog, kaUre ga tarejo, ker si ne ve pomagati do blagostanja. Glavni dobičkonosni uo^podarski predmeti v Br-kinah so: 1. živinoreja, 2. poljedelstvo, 3. sadjarstvo in vinarstvo. Naj se mi za zduj dovoli pisati le o vinarstvu in sadjarstvu in onih, kateri se hvalevredno prizadevajo našemu Brkinu kazati nepredek o vina1 atvu in sadjarstvu, v prve) vrsti je gosp. Leopold Dekleva, župan KoSanski. on j< na stotine vrst trt m sadja zasadil na svojem posestvu po vzuledu kmetiške vi-narske iu sadjarske šole, ter s tem daje našemu kmetu lep vzgled. Tako dela tudi Jože Ambivž č na Birki. in mnogo s prizadeva ući elj g. Matija Kant na Premu, on je ondotnim kmetovalcem venko vrst ovočjega sadja prihavll ter dan za dnevom kmetovalce podučuje, kako je treba z sadjem ravnati, da se dobro sponaša. Bog nam daj v naše Hrkine mnogo takovu kmetovalcu vzglednih učiteljev, ker Id naš Brkin. če se zvesto po teh nauk b ravna, laiiko si opomogel v nekoliko letih.
Tudi je še mnogo druzib hvale vrednih dobrotnikov v Brkinab, o katerih ne no lem danes tukaj pisal, le opomiujam s tem, naj vsak razumniši m< ž z vso skrbjo in marljivostjo kmetovalcu kaže poti do blagostanja, do bol|š-» prihodnosti. Brkinski kraj je hribovit, pa jako ugoden navedenim p-idelkom, le škoda za nas, da smo v tri kronovine razdeljeni, zato se deželni gospodarji toliko manj ozirajo na naš kraj in Brkin ima menda najslabše ceste na Slovenskem. Rodoljubi v Brkinab, stopite v dogovor ter si osnujte kmetiško društvo v tem ali onem kraju za ves brkinski kraj, saj vidite, kako Brkina na vse mogoče načine tarejo nadloge, da se ubogi ne more ganotl, ampak vedno propada. Huda mora je tukaj ta, da plačuje previ seke obresti, in kadar mu je zato ln ono denarjev potreba, slekel bi tudi svojo Adamovo suknjo, da le na posodo dobi. Pred-' lanski Brezovski Tabor nam je obečal Podgrajsko ljudsko posojilnico. A Bog si vedi, kako je ta prekoristna misel zaspala, mislim vendar, da ni zaspaia v srcih onih rodoljubov, le vstanite, bratje, in na delo, da pomagate zanemarjenemu i slabemu stanju uboiega Brkina.	Brkin.
Domače in razne vesti.
t Aleksander Dr. Cronnesf«
c. kr. notar v Trstu, umrl je v petek zjutraj ob 10. uri. Pogreb bode danes o 4. url popoludne pri Sv. Ivanu. A Cronnest je našim okoličanom dobro znan kot znača-jen odvetnik; bil je tudi slovenskega jezika zmožen. Lahka mu zemljica!
Raspisana Je služba poštnega odpravnika v Dekanih. Kavcije je vložiti 200 fr, proti letni plači 390 fr. Prošnje v 14 dneh na c. k. poštno in telegrafično vodstvo v Trstu.
Letni račun delal, podpor. druSlta za leto 1884. Pregled do-nod ov in troškov od 1. januvarja 1884. do 31. decembra 1884, Dobodki moškega o idelka znašajo fr. 1901170, troški pa for. 1444194. tedaj prenos gotovine 31. decembra 1884.je 5169 76; premoženje moškega o Idelka je fr. 1189189. — Dobodki ženskega oddelka znašajo for. 2424.29, troški for. 134090, prenos gotovine koncem leta 1884. znaša for. 1078-33; premoženje ženskega oddelka for. 1058*91. Iz proračuna za leto 1885. obeh oddelkov pa je razvidno, ia se utegne društveno premoženje v letošnjem letu namnožiti uze na 1. 18 343*70, in tega se je tudi nadejati, ako le ne bode posebnih nesreč, katerih nas Bog varuj I Tržaške novosti:
Zadela j* kaplja v četrtek popolu ine okolu 2. ure 30 letnega Santo Sardoč prodajalca oglja v ulici del Volto št. 1. Ostal je koi na mestu mrtev.
Vreme. V sredo in četrtek smo imeli jako flabo vreme. V sredo v jutro j« bilo okolo Trsta videti sneg, popolu ine je pričel dež, vmes pa je brila ostra mrzla nurja. Po notranjih deželah imajo na komolce snega. Železnični vlaki z Dunaja In Italije so imeli večurne zamude. SuŠec vselej zvije in tudi letos ni hotel izostati. V pntek In danes imamo pa najkrasnejša spomladanska dneva.
Ogenj j* nastal v sklad niči olja od P. Ventura i drug. ulica L>zzaretto štev. 21. Unel se je cel kup cunj in odpadkov. K sreči je zapazil nek mimogredoč, da se kadi in je opozoril ognjegasce. Ti so prišli z dveh krajev in pogasili ogenj ter preprečili večjo nevarnost.
Splalili so se konji g. F. L. v ponedeljek na večer okolu pol 9. Zadeli so v ulici rudečega mosta v drugo kočijo, ter drli proti rudačemu mostu. Tam se je zaplel en konj v mostne diŽje, da so morali konopce pore/ali. Konj se je zvrnol v morje iu imeli so dosti opravila, da so ga izvlekli.
Pollcljftko. 29. letni težak A. F. iz Trsta je v četrtek popoludne pritihotapil v kajito kapitana ladje «S. Rok«, da bi kaj likral. Ali potepuha so zasačili in km priprli.
Prve prihodnje porotne aodhe
se piiČno v Trstu 11., v Gorici 13. i u v Rovinj) 13. maja. Za načelnika teh sodb je bil imenovan načelnik tukajšnjega dežel nega soda gosp. A. Mosetig, za njegova namestnika deželnega soda svetovalca gg. tr. O Danelon iu D. Sciolis; v Gorici bode vodil s <dbe tamošnjega okrožnega soda načelnik gosp. P Snisa i nadomeŠčavala nnsta njega deželnega* soda svetovalca gg. F. plemeniti Gironcoll in I. Goijup, in za okrožni sod v Roviuji je bil določen za načelnika t miošnjega okrožnega soda načelnik, g. Fr. Lindermanti in za njegovu namestnika deželnega soda svetovalca gg. dr. P. Divanzo in K. Colcue.
Gregorčičev večer. Prvaški rodoljubi dogovorno z goriškimi, so oklenoli prirediti slavnemu našemu pesniku S m. Gregorčiču na Čast veliko besedo se slavnostnim banketom na velikonočni poti-leij^k. Sodelovali bodo goriški diletantje. Zanimiv prog-am priobčimo prihodnjč.
Proll Izseljevanju v Ameriko P'-ič-.'le so vse oblasti ostreje postopati.
Do sedaj se je izselilo v Ameriko toliko ljudt, da vsi amerikanski listi ljudi svarijo, na| se nikar ne izseljujejo. Naveli so toliko izgledov, da morajo izseljenci veliko lakoto trpeti in da jiu vlada sama več pojpiratl ne more. Naše oblasti so izdale oster ukaz, da mora Vsak dokazati dovolj premoženja, predno se izseli. Našim ljudem iako gorko priporočamo, naj dobro premislijo, predno se odločijo, da ostavijo svojo domovino. Boije je ostati doma, dragi bratje, in tu malo potrpeti, nego pa v tujem svetu od gladu umirati.
Vabilo k besedi, katero napravi »čitalnica Postojnska,« v svojej dvorani v nedeljodnč 29. inarcija 1885.Spored: 1. Iizra: •Ona me ljubi.« 2. A Huber; «Z veseljem in ljubeznijo,» svira na citre. 3. S Gregorčič: »Domovini,« deklamacija z spremlje-Vanjem na citre. 4. Fr. Suppt: Overtura k opereti »pesnik in kmet,» za gosli in glasovir. 5. Blumlacher: »Irene« od Abta, za citre in citre na lok. C. tombola. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 30 kr., z družino 50 kr., ia neude 50 kr., z diužino 70. kr. K obilnej udeležni vabi najuljudneje	Odbor.
Nesreče. V Kaiserslantemu jfi 18. t. m. jamska sapa v rudnikih usmrtila 217 rudarjev, le 17 so jih oteli. Uboge vdove, uboge sirote t Da nt pomoč« zoper to grozno sovražn co — jamsko sapo !
Karavane t zlatom. 24. februvarja je dospela v Ptt^rsburg karavana, ki je prinesla iz zl itih rudnikov iz IrkuČka v Sibiriji ;;4G pu.iov (5567.4S kilogramom) suhega zlata v vrednosti 7 milijonov rnbljev, Vse to zlato se je oddalo kovnici v Peter-Pav-lovej trdjavi, in se iz njega i/kujejo polu-imperijali po 5 rubljev in 16 kopek, iri cekini po tri rublje. Zanimivo je, kako se tO zlato zavaruje in vozi. Najprej se zlate pa* Ičiče razne velikosti polože v zaboje, katerih vsak vaga 25 pudov tn ti se s žeblji z-bijč. Potem se ti zaboji vlože v večje zaboje in ti se po dolgosti In širokosti z močnimi železnimi obroči obij6. Nato se zaboji nalože na vozove in nanje pritrdć s železnimi palicami in vergarni. Za spremstvo karavan določijo \sbodnje-si-birski vojaški poveljniki najzanesljivše častnike in vojake izrnej sibirskih kosaških polkov. Omenjeno karavano je spremljal štabni kapitan Krmni ter ju bil pri karavani nespretano podnevi iu ponoči. Popotovanje karavane iz Irkučka v Pelersburg je trajala 40 dni. Ta karavana je četrta iz leta 1884. Prva prihodnja karavana (vsiko leto pridejo Štiri do Še^t tacih karavan v Petftsbug) pričakuje se v dveh tednih. Ta karavana pripelje 700 pudov zlata v vrednosti 14 milijonov rubljev; ona je vlastnlna carskega dvora, ker je zlato iz dvornib sibirskih rudnikov.
Kiijiževiiost
V »deželnej učiteljskej konferenciji in razstavi učil v Gorici« smo videli tudi monografijo: La provincia di Ooritia sestavljeno od g. Jakoba Pokar, učitelja v S. Loreuzo di Motisa blizu Gradiške. Ne moremo je oceniti, ker rokopisa nismo prečitali, delce pa lahko pohvalimo in našemu občinstvu priporočimo le tedaj, ako je v nam nenaBprotnem dubu pisano. Ono je sestavljeno po mruizih virih rszoib laŠkin in druzib pisateljev ter govori o pokneženej grofiji Goriške in Gradičansk« iz zemljepisnega, zgodovinskega in legeu-darskega stališča. Vzlasti moramo pohvaliti skrb pisatelja do nabiranja in zapisovanja razuih legend, ki so tu pa tain mej narodom rastresene; tuui omenja na kratko znamenitnejJe stvari in ostanke v raznih krajih.
Kakor smo ouienlii, naslanja se goap. pisatelj na razne razprave drugih učenjakov, je li tudi kaj na naše oi>zir jemlje, tega ne vemo, upamo pa, da še kaj po-piavi in dostavi predno se knjiga i/da. Vzlasti bi mu svetovali. n *j hi se tudi na izvrstne razprave našega S. Rutarja: »Do-moznanstvo poknežeue grofije Goriške in Gradičanske«, »Zgodovino Tolminskega« «n druge (uajveč v »Ljubljan. Zvonu« in druzib primorskih listih objavljene) oziral. Resnica je vsakemu ljuba in vreden je obilne podpore pisatelj, ki se trudi svojo lomovino dostojno in x resničnostjo opisati m ne strankarsko, kakor se žalibog le premnogokrat godi.
Ker g pisatelj (kakor menimo) slovenskega ne umrje, naj bi o tem ali onem za svet popraŠal kakega tega jezika veščega, kateri mu gotovo blagovoljno ustrež". Z veseljem torej pričakujemo to popularno pisauo delce in ako je g. pisatelj res ne-pristransk, gorko prepoiočatno njegov spis Slovencem, katerim je znanje domače zgodovine na sicu. Želeli bi, da se 501* naročnikov nabere, da more gosp. pisatelj svoje delo spraviti na svetlo.
Kikor nam g. pisatflj, po čegar želji to pišemo, poroča, ohpezala bode knjiga 250 in več strani ter izide prihobnjega avgusta. V kratkem izide vabilo ti a na-ročbo. Omenimo naj š<», da jrs bilo v gor omenjenej razstavi temu delu, kateremu je g. pisatelj skoraj desetletni trud i tvo-val, priaojeno »posebno priznanje. L.
11.
EDINOST
Tržno poroči lo
iT«*« — kupčija nekoliko boljSa sicer po nizkih cenah. Prodalo s« je te dni 150() vreč kave Rio po f. 43 d u 59, 1500 Santo, po f. 40.50 do 58.
Sladkor. — Tendenca je iako trdna, cene so se nekoliko povišale. Pro ialo je te dni do 6000 vreč po f. 19.25 do 22.
Sadjt. Pomeranče, cena ae je znižal limoni po f. 1.50 do 5.50, mandljl f.76d-78.80 rožiči f. 6 do 8.50, fige v vencih f 15 do 16, — opaša f. 10 do 15, — cve!> navadne f. 10 do 14. Eleme f. 18 do 32 Sultanina f. 17 do 21.
Olj4 — natnizno fino In najfl ifjŠe f 75 do 90, jedilno f. 43 do 44.
Petrolje — jako slaba kupčija, ce je dene« f. 9.15 do 9.30.
Rii — italijanski f. 17.50 do f. 20.5 birmanski f. 13. do 15.5
špek — demači se prodaji po f. 4 do 49.
Jiatt — amerikanska f. 50, peštan^k prosta carine f. 58. dunajska f. 54, ital janska f. 46 do 4S.
DomaČi pridelki — fižol rudeči f. 1' beli f. 10.50, bohlnec f. 11, koks f. 12.5( mešan f. 7.50 do 9. — Maslo — najbolj blngo se prodaja po f. 84 do 88. štajersl f. 76 — 77.
Žito — slabo obrajtano in malo dop Jjano upati je bolje.
Let — še precej iskan, cene trdn».
Seno — dobro konjsko in volovsko t 1.20 do 1.50.
Borano poročilo.
Borsa jako omahljiva; te dni je prevladala mlahovost in vendar so kurzi skor< vVseh papirjev ostali trdni.
Dun*J«ki» Borna
dne 27. marcija.
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 90	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	83 »	15	»
Zlata renta ......108 »	—	»
5°/0 avst. renta ....	98 •	25	•
Delnice narodne banke . .	866 »	—	»
Kreditne delnice ....	208 •	20	»
London 10 lir sWlin . .	124 •	35	•
Napoleon..............9
C. kr. cekini............5 »	81	>
100 državnih mark ...	60 •	95	•
VVSN BAV4
\>	Piazza dtlla Btazione	*
V TRSTU.
Ponlano.*)
V št. 16. t. 1. lista »Edinosti« je bilo čitati v policijskem oddelku, da je utk Josip S. trgovec sadja ukrai nekemu oglarju v starem mestu samotež voziček ter ga prodal za 3 fr.50 kr. Franca T pin, dom i iz Števerjana, ki pride večkrat v Trst. pa je raznesla po vasi Števerjanu, da sem jaz isti, ki je voz ukral. Ker me ljudstvo tam kaj dobro pozna, zato sem primoran tu javno izreči, da je ta stvar izmišljena in da nori imenovano osebo, ki je to vest raznesla, pri Bodniji poišČem, da bode morala prekilcati grdo osnovano laž.
Josip Sirk V Trta Androna Cusion 5.
1'riporoča le lo poftebnoMlt:
Katramova voda
Hlebčki Ravasini ^R^^SS TJ
IJu in bolecni t grla.
Rihlf* nllp naravno 1 raonove barve, ki vonj« HUjl i^Jt prrtv |nu|0 po ribi, prUtno, brf* vsa-<«>a itUbeffa okusu NiJbuljfli luk prali j*t.i, trganju, iipohom, Hlabo ti it 4.
ItiHin nI in meHano t. j dom in feleini o, lok no .VIUJC *»I,|t> ceni in gotov, priporoSljiv drilinara, ■ ntcre imajo otroke 2 dvojnimi «di in n« morajo »hoditi.
Aclontina Ravasini
ri prirej oitnvi bolečine ffnjllln itob.
Eliksir in zobočistni prah 7fneiK
v/dr<iraaje zobovja in dobre vonjav« v tntih.
Dišeča glicerina aS^^!" pri"
PraKati vedno po teh posebnosti na ime If ARKA RAVASINI, lekarna „Alla 0iM«fi*<u", Pia/aa della Starione. ZMoff* mineralnih vol, posebnosti d<>uafe in inostranike, kemični irdelki in m rodije. isdat ti ii nla-HtiSne gume, ranocalnilko orodja, di(e:» Milo ln dragi izdelki lekarne itd.
Vsaka naročba se precej izvrši.
Meijunarodna linija
* Za takovo članke ju uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
t
. S tožuim srcem oznanjamo preža-lostno vest, da j i usmiljeni in vsemogoči Rog preljubljent-ga
Bogdana Jereba
po kraikej a nmčnej bolezni v pntim meseci njegova ži'j.i k sebi poklical, dunos zjut.ruj ob C. url.
Telesce pr. dragega umršega bode preneŠt-no v nedeljo ob 4 nri popoludne iz Goldsehmidtove hiše št. 324, II. nadstr v župno cerkvo novega svetega Antona in od roil k sv. Ani.
V Trstu dne 23. marcija 1885.
Valentin in Urbuta A'enda, praotcl.
Gr. Jereb, c. k teleg. uradnik, oče.
Marija roi. Kenda, mati.
Javna trgovska agencija
(Pubblica AgenziaCoramerziala) £ £
< tu
Corso v Trslu št. 22.
ZANIMIVO ZA VSE
ri 3
m ti
V o
N a! — ^
^ J3 «
Iz Trsta t NoTi-M
Veliki prvorazredni parniki te linija voz;jo redno v Novi-Jork in vspremujo blago in popotnike po najnižjih cenah in najboljšo postrežbo.	1—6
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
Parnik »Teutonla«	v 15. dan aprila.
Popotniki naj se obrnejo na
J. T erkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Vria dell'Arsenale 13, Teatro Comunata v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Po^layeu,
generalnega agentu.
«nisis3si«iiiiiii?si
f|r	1884.
•f r a z s t a va v Kalktiti l (diploma s kolajno'.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporoSon od zdravniških strokovnjakov, putento-van od /jedinj-nlh držav Ameriških.
Doae?ni uspeh: vsakorina neraspo-ložnost, ncprebavlji-vost kolika, gljlate, krvavica, (hemoroide), povračljive mrtlloe . vodenica pranioa, I mod, »I a« bost, čišćenje krvi Čisti polagoma iu okrepčuje /dravie. - Z vsako staklenico vri'd dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponare]enju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga Ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu	37--48
Tvornica t Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Lazzaro št
e n O
O.
ca
OD
N
o
H 3
Posebna postrežba za male o c g naročbe Pošilja se rm vs^ kraje na drobno družinam in goatil-nlcam: Razno so3ivje, kavo, - ^ _ tg^Jđ mirodije, pomeranče, limone^ m S "i ® sadje, cvetlie.', rokodelsko oro- S g dje, pohištvo, dišavine, modno o
o Z
7T—,
lilago itd., vse po originalnih c^nali proti mali proviziji, carine prosto.
Prevzame ra/pošiljatev in r, ^ vročitev Lihkovin, okroži>ic, oe-* ° nikov, za katere koli dežtdb in
c-o
M
C c
J*	—
-J5 -" ■M
O ® 2.
3
o -i
rr 71-
^\želodečna esenca
O lekarne Pleeoli ja .pri - " angelu« na Dunajskej cesti v L jub-11 a n 1 ozdravlja
kak or je razvidno iz zahvalnih pisem ln zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodefino in premenjavno mrzlico, zaba9atje| hemerojide, ziatsjiico, mipreme, lid. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
„ Blagorodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, Čutim olajSanje in zboljšanje.
Josip Sntdat, župnik, Kamrje, pošta Črniče.
Tu kuj velja izrek: .Caat zaslužku. Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri želodečhih boleznih. A. Lupe lini, Župnik, Kršan na Primorskem
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lek^rničarja Piccoli-ja hitre in prečtidne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnr>go ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi ii jedno steklenico ŽelodeSne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wla»siith, župnik-kan. Plominj, Primorako.
Antirrheumon naiboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnlc, bolečinam v križi In v prsih, prehladnim bo-lečinnm v plavi ln v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pattllje saolonlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatijica 10 kr. 100 koščekov 00 kr. 1000 koSčekov o gld.
Salloilno paatlle proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plnČnim,
Krsnim in vrutnirn bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatijica 20 kr.
Zeliščni prsni olrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani alrop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-siiženju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kašlju itd. Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci š* toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena. Kakor vsa druga zdravila M zmlraj frlšna dobe v lekarni
<3r. JPi000li-J3.
«pri a n gelu »
LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se s prvo poŠto proti povzetju ineaka.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Lenten-burg Foraboschi. Prendiui. Ravnsini In Za-nelti ter v vseh boljših lekarnah istru in primorske.	21—30
Do«*
teste Motor
Friedrich & Jaffe
Fabrik: Wi6n lil Hauptslr 109.
Čujte in strmite!
12.500 komadov ženskih
miuia mi,
popolnoma, tudi 2a največje Ženske v vseh modernih barvah, sive, rujave, črne, rudeče, modre, bel?, Škotske, turške itd. je na razpolaganje radi preselitve Komad po JI ft». po poštnem povzetji. Dobi se to pri agentirl za rute
Auatrin»
DUNAI, Oberdčbling Murlengasse š\31-E
▼
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto ln naravno zdravilo je prava dobrodejn i pomoč in ni treba mnogih besedi, da so dokaže njihova . ..i . , čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trd o vratu Iše Žc/orfčw« bolesti. Prav Izvrstno vstreznj o zoper hemorojde, proti boleznnlm na letriA in na vranic», proti črevesnim boletnim m proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjaat, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	(63)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in nošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Oorict, v Trstu vlekami L. Zanetti i G. D. Roeit, G. B. Faraboschi in M Ravastnt. Ena steklenica stane 3<l novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, b kateri ml se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-ljufa, dasi nimajo noben« moči in vrednosti.
Čudo v industriji.
\jt for. £iO nvfi izvr tna brnska in ritjheuberška volnena roba za popolno
OBLEKO GOSPODOM
v spomlalne« In letaeui časa
Robu je za suknjo, telovnik iu hlače popolnima zadosti tudi za najvećega gospoda. Te obleke so v najnovejših in najlepših modernih barvah postavimo : sive, rujave, modre, drapirane, črne, melirane, križaste, karirane in naškropljene, Vsaka obleka stune
samo 4 fr*. 50 kr.
Denar takoj vrnem, ako se roba ne do-p:ide. Uzori se ne morejo pošiljali. Naročila iz dežele s« po poštnem povzetji izvršijo.
Pri viem tem je pn šo za prodati okoIo t 'jOOO komadov 5 vatlov dolgih iu 2'|, vatla širokih najflmjših pravih potnih pluj-dov po fr- 3 50
Naslov: Exportwaarenhaus »iur Auatrla», Dunaj, Oberdobliug, Mariengasse št. 31-E (v lastilej hiš:)
Brez te varstvene snnmke. postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. (VsratT. inAmk«) m . _	,	■
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po vdih, bolečine r kriti ter lircik , oteklino, otrpnele ttde in kite itd., malo ^asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «r.retv toper trganje po dr. MaliM* s tračen stoječim inamerljem; 1 stekl 50 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, b ripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl, f>0 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.	11—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl, 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo Iz ust. 1 steklenica -10 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri za basanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem Ž-dodcu, jetrnih iu obistnih boleznih, v škatljuh A 21 kr; jeden zavoj s 6 šk.itljami 1 p Id. 5 kr. Razpošiljava se le Jeden zavo].
Naročila iz dežele izvrše po takoj
v lekarni pr*i „samorogu"
Jul. pl. Trnkozy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.

stanove.
5-10

•se ?2sz5zsz si raszrasasHrasKisHszsiire«
[U	in
Agencija za posredovanje Bj
u službah i kod alanovanja rfl
E. geroniini-jaI
priskrbuje služIm svake vrste u Ali atriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po nujugoduijimi pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. gj
•asasasasasajHsasasiHsas&sasasasasasas •
m
m

Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automatlčnim njiarutom so dobro rabljivi zanid natnnjčnostl in hitrosti, s katero *-e more ti-skiui ž njimi in -arad trajnosti, »li vendar še preveč stanejo. P.-čuti i a roko so bidj dtonomični, ali irebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat *Merkur»
kakor j.■ tukiij nnslikan na ima vse prednosti uu-inatiunih pečatov, a zarail i>ripr< ste konstrukcijo in lahkote stau<- le fr it.&O.
Nuvi p, čet MERKUR z automatlčneni burvilum dobi se le v	61--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecch'ou 4
V TRSTU.
Lasi n ik. drufttvo • KDINOST*
-iij iu oduovorniumanik" VIKTOK DOLENT':.
Nova tiskarna V. DOLKNC v irsn,.