Ivan Florjanc
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Izvleèek: Avtor prispevka se poglablja v Ciglièev orkestralni opus. Popis zajema vsa v
literaturi omenjena orkestralna dela, upošteva pa tudi nekatera druga, kjer je Ciglièeva
orkestralna misel izstopajoèa. Popis opusa skriva doloèene pasti, saj za nekatera doslej
navedena dela ni mogoèe najti partitur, ali pa so skrita pod novim imenom. Takšna dela so
oznaèena z vprašajem, zagate pa so v prispevku pojasnjene. Obširni navedki pojasnjujejo
Ciglièev ivljenjski ustvarjalni etos (npr. tragiènost) in njegov glasbeno-estetski nazor,
kar je opora analizam in razumevanju skladateljevega orkestralnega in celotnega opusa.
Kljuène besede: Zvonimir Cigliè, orkestralna dela, Cigliè in tragiènost, Sinfonija
appassionata, Obreje plesalk
Abstract: The paper focuses on Zvonimir Cigliè’s orchestral works. In addition to all the
works mentioned in previous publications on Cigliè’s orchestral works, the list
encompasses some other compositions where his orchestral thought was markedly
evident. The list also includes some dubious works for which no sheet music exists or
which could be found under a different name. Such works are marked with a question
mark and discussed later in the paper. The debate is highlighted by extensive quotations
from Cigliè’s life and productive ethos (e.g. tragedy) and his music aesthetic posture,
which is of great support for analyzing and understanding not only his orchestral but his
entire body of work.
Keywords: Zvonimir Cigliè, orchestral works, Cigliè and tragedy, Sinfonia
appassionata, Obreje plesalk
Cigliè – dirigent in izrazito orkestralno razmišljajoè skladatelj
Ob priliki izvedbe svoje 1. Simfonije iz leta 1948 – danes je znana kot
Sinfonija appassionata – je Zvonimir Cigliè na vprašanje, èe daje »morda
prednost komponiranju pred dirigiranjem ali obratno«, odgovoril takole:
»Komponiram iz svoje osebne notranje potrebe, ne pa iz kakih vnanjih nagibov.
Sicer pa mi daje tudi dirigiranje monost za umetniško izivljanje. Toda danes res
še ne morem dati neke doloèene trditve.«1 Tako je trdil Zvonimir Cigliè aprila leta
1952.
Èe preletimo Ciglièevo ivljenjsko pot, bi morda res lahko trdili, da je pri
njem vse ivljenje prevladovala poustvarjalna, dirigentska duša nad ustvarjalno,
skladateljsko. To je ob isti priliki nakazal rekoè: »Na vsak naèin elim nadaljevati
z dirigentskim delovanjem, a kot dirigenta me najbolj veseli operno delo.«2 Po
tem obdobju smo ga kot dirigenta sreèevali ne le v operi, marveè tudi v koncertnih
dvoranah. Veselje do »opernega dela« je paè razširil tudi na simfoniko, na vso
31
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
1 N[astja]. [gur]., »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, Orkester Slovenske
filharmonije, koncertni list, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 25. 4. 1952, str. 140.
2 Prav tam.
orkestralno glasbo. Znano je, da se je ravno pod Ciglièevo taktirko poslovil od
klavirja in koncertiranja znameniti slovenski pianist iz Vodic pri Kamniku Anton
Trost.3
Ko je Cigliè leta 2006 za vedno odloil skladateljsko pero in dirigentsko
palièico, se je poslovil kot glasbenik z obema dušama, dirigentovo in
skladateljevo. S tem v zvezi je pomenljiv Ciglièev peèatnik, ki se glasi: »Zvonimir
Cigliè – skladatelj in dirigent«.
Morda je dokonèna sodba še prezgodnja, pa vendar se e kristalizirajo obrisi
zapisa, ki se polagoma oblikuje na krhkem papirusu zgodovine. Veè znakov
nakazuje, da se Zvonimir Cigliè ni zapisal v zgodovino niti kot dirigent niti kot
skladatelj na opernem podroèju, kot bi iz njegovih mladostnih izjav lahko
prièakovali. Zgodovina ga bo – kakor e zdaj kae – poznala kot skladatelja
orkestralne glasbe.
Napisal je tudi precej tehtnih del za zbore, komorne skupine in klavir. Njegov
opus obsega tudi lepo bero samospevov za glas in klavir in od teh je prenekatere
preoblikoval v orkestralno delo. Orkestralno je razmišljal tudi takrat, ko je
samospevu pisal spremljavo za klavir. Tudi tu prevladuje tesna Ciglièeva naveza
na orkester.
Èe pregledamo celoten skladateljev opus, ugotovimo, da je bil Zvonimir
Cigliè predvsem orkestralno razmišljajoè skladatelj. S tem smo postavili prvo
oporno toèko našega razmisleka. Iz tega izhodišèa bomo lae proniknili v vsebino
njegovega orkestralnega ustvarjanja. V nadaljevanju bomo morda uspeli zaslutiti
tudi odgovor, zakaj je nagonsko posegal po orkestru kot najbolj prikladnem
glasbilu za izraz in izpoved svojih misli, zamisli in obèutij. Ciglièeva
gostobesednost nam bo pri tem v moèno in zanesljivo oporo.
Tragiènost – naèrtno domišljena vsebina Ciglièevega opusa
Èe bi eleli govoriti o Ciglièevih nosilnih idejah pri ustvarjanju zlasti
orkestralnih del, kjer je kot skladatelj najbolj razvejano celovit, in bi spregledali
njegov zavestno naèrtovan in intimno domišljen obèutek tragiènosti, bi povedali
bore malo in spregledali bistvo. Bistvo Ciglièevega skladateljskega dela najbolj
toèno izrazimo z ugotovitvijo, da njegov orkestralni opus preveva rdeèa nit, ki je
podobna jedru jeklenih vrvi, t. j. tistemu skritemu in na videz krhkemu bistvu, ki
daje eleznim icam nosilno moè. Ni èudno, da Italijani temu reèejo anima, duša.
Takšna anima, ki preveva ustvarjalno gibalo vseh Ciglièevih del, je posebna
oblika izraanja osebne prizadetosti, ki izvira iz njegovega obèutka tragiènosti in
32
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
3 Anton Trost (1889–1973) je bil od leta 1939 do 1941 tudi prvi rektor ljubljanske Glasbene akademije,
predhodnice današnje Akademije za glasbo.
spremlja vsa Ciglièeva orkestralna dela. Cigliè je o tem rad sam spregovoril na veè
mestih, v intervjujih in pisno.4
V televizijski oddaji »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè« leta 1971
je skladatelj v pogovoru ob prenosu koncerta z njegovimi deli povedal naslednje:5
»Zame je umetniško ustvarjanje neprestano intenzivno sooèanje z golo realiteto
ivljenja, zaobjeto v ustvarjalèevi osebnosti in sublimirano skozi njegov
moralno-etièni princip v njegovo intuitivno pogojeno vizijo sveta. Umetniški
ustvarjalni proces ni normalno stanje – ne reèem, da je nenormalno, ampak je
anormalno. S tem se dotaknem labirinta èlovekove podzavesti. Izvrši se tragièni
akt. Spermij – iz globin podzavesti prihajajoè – oplodi jajèece zavesti. Vge se
iskra, in èe je ta dobro vgana, se razvname v ekstatiènem plamenu ustvarjalnega
procesa do dokonène vsebinske in oblikovne podobe umetnine. Intelekt je tu samo
usmerjevalec in urejevalec tega procesa, ker zgolj z intelektualnimi merili ne
moremo dojeti bistva umetnine.« Na vprašanje voditeljice oddaje, ki ga je
spraševala »Zakaj je to tragièno dejanje?«, je odgovoril takole: »Menim, da je
podstat ivljenja tragièna, da je tragiènost ivljenju lastna, da ivljenje potrjuje in
mu daje smisel.« Cigliè nato nadaljuje razmišljanje s posebno pozornostjo do
posameznih del svojega opusa, ko pravi: »Moj opus, kolikor ga je in kakršen je,
izhaja iz vsega tega kar sem povedal. ‘Simfonija’ iz leta 1948 nosi v sebi vse kali
in duhovne silnice moje nature, ki se v nekaterih mojih kasnejših skladbah
specifizirajo in skristalizirajo. ‘Obreje plesalk’ je pravzaprav ‘sinfonija ekstaze’
in sem ji literarni tekst podtaknil zaradi heterogenosti ritma, zaradi barvitosti
orkestra, zato, da sem omogoèil tudi baletno oblikovanje. ‘Vizija’ [na tem mestu
govorec predahne, op. p.], odnosno prej bi raje omenil ‘Concertino‘. Nasprotje
‘Obreja plesalk’ je ‘Concertino za harfo in godala’, ki je do sedaj moja najbolj
intimna izpoved, saj sem ga pisal v èasu, ko so razlièna zasebna in drubena
kladiva krepko tolkla po meni in me seveda tudi z mojo pomoèjo pritolkla do
‘miokarditisa‘.6V tem èasu sem napisal ‘Vizijo’, ki sem jo posvetil svojemu
pokojnemu kuku, ki je bil poleg moje ene najzvestejši prijatelj in spremljevalec v
akutnem štadiju moje bolezni in je v svoji predsmrtni uri – v svoji agoniji – našel
še toliko moèi, da me je iskal in umrl pri meni. Skladbo sem mu posvetil tudi zato,
da poudarim vrednost in pravico bivanja sleherne kreature. […] No sedaj pa
‘Simfonia mortis‘.7V konceptu je konèana. Zahteva še tehnièno obdelavo.« Tu
posee voditeljica z opombo in vprašanjem: »Besedi tragiènost in smrt se v vašem
ivljenju veèkrat ponavljata. Zakaj ‘Simfonija smrti‘?« Cigliè odgovarja:
33
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
4 Arhiv Republike Slovenije (dalje Arhiv RS), AS-1441, škatla 9,222, str. 1–2 in 1.
5 Celoten odstavek je prepis govorjenega veznega besedila med napovedovalko in Ciglièem. Iste misli je
Cigliè zapisal tudi drugje, vendar ohranjam tu ivo skladateljevo besedo. Prim: TV Slovenija, »400 let
slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, oddajo je pripravil Borut Loparnik, kot redaktor je omenjen Kruno
Cipci; vir: Arhiv TV Slovenija, Ljubljana, posnetek 3.3.1971, predvajano 8.7.1971. Prim. tudi besedila za
oddajo, ohranjeno v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 1-4, 6, 5; Ciglièev rokopis za omenjeno oddajo:
škatli 9,121 in 9,127; Zvonimir Cigliè, O fenomenu umetniške ustvarjalnosti, tipkopis in rokopis, oktober
1970, Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,109; tiskano v: Glasbena mladina Slovenije (7.11.1980), št. 2, str. 5;
hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,98.
6 In kasnejše kardiomyopathije.
7 O problematiki tega dela glej v zadnjem odseku prispevka.
»Fenomena ivljenje in smrt se stalno prepletata, pretakata, dopolnjujeta v
krvnem obtoku vesolja. Subjektivno je ivljenje enkratno, smrt je enkratna.
Objektivno je ivljenje veèno, veèna je smrt. Èe razmišljam in govorim o ivljenju,
pritrjujem smrti, ker ta je tista, ki pride. Èe razmišljam in govorim o smrti,
pritrjujem ivljenju, ker to je tisto, ki je.« Na vprašanje spraševalke: »Zdajle boste
dirigirali ‘Concetino’. Ali se tudi to delo sklada s to mislijo, da s tem ko
pritrjujemo smrti, pritrjujemo ivljenju?«, je skladatelj odgovarjal: »Ja, tako, kot
sem povedal. Vse moje delo izhaja iz vsega tega navedenega. In seveda je tudi
‘Concertino’ zapopaden v tem smislu. To je skladba sonatne forme, torej ne v
klasiènem smislu, enovito grajena, prepletanje dveh tem, ki se v neki konèni
pogojenosti zdruita v tem ivljenjskem smislu.«
Naèin in vsebina, kako je Cigliè sam izrazil nosilno idejo, oz. izpovedal
nosilne misli svojih del za orkester, je najboljši kljuè do pomenov njegovih
orkestralnih stvaritev. Miselna, idejna in èustvena prepletenost tako razvejanih
razsenosti po svoji naravi zahteva mnoico izraznih sredstev, kar lahko nudi le
orkester s svojimi instrumenti, t. j. raznolikimi sredstvi za doseganje osebnega
izraza. Na vprašanje, zakaj je najraje posegal po orkestru, èistem orkestralnem
zvoku in manj po orkestru, ki je tesno povezan s sceno, kot je to v operi, smo e
okvirno odgovorili s pomoèjo navedenih osebnih izjav. V nadaljevanju lahko z
veè jasnosti preidemo na njegov orkestralni opus, oz. vzamemo v pretres njegova
dela za orkester.
Popis in kronologija Ciglièevih orkestralnih del
Ciglièevih orkestralnih del številèno in kolièinsko ni prav veliko, so pa iz
kompozicijskega stališèa vsa napisana tehtno. Najtehtnejša med njimi so bila
izvedena, nekaj jih še èaka, da jih kdo opazi in vzame v roke. Nekaterih skladb, ki
jih omenja skladatelj sam in za njimi tudi drugi, ki naj bi bila dokonèana, pa v
obliki dokonènih partitur v njegovi zapušèini še vedno ni mogoèe najti. To
zagonetno podroèje o Ciglièevem ustvarjanju bo zahtevalo precejšen raziskovalni
napor.
Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da številèna skromnost Ciglièevih
orkestralnih del ne pomeni manjšo teo njegovega orkestralnega opusa.
Nasprotno! Pri njem je zelo zanimivo opazovati vsebinsko enovitost vseh
njegovih skladb. S tem ne trdim, da so dela slogovno enaka. Od skladbe do
skladbe je jasno zaznaven razvoj njegovega kompozicijskega stavka, zaèenši s
simfonièno sliko Silhueta iz leta 1943 (nastala v èasu, ko se je vrnil iz taborišèa
Gonars) in Nokturnom (1944), ki jima razvojno sledijo njegovo diplomsko delo
pri Lucijanu Mariji Škerjancu, Sinfonija appassionata (1948), simfonièna
koreografska pesnitev Obreje plesalk (1952), ki jo je napisal ob vrnitvi iz
34
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
vojaškega zapora (1951),8Concertino za harfo in godala (1960), simfonièna skica
Vizija iz leta 1965 in Simfonija mortis iz leta 1974, ki nam poleg Števerjanske
simfonije dela preglavice, o èemer malo kasneje.
Ko postavimo Ciglièeva dela, ki si jih je zamislil orkestralno, v kronološko
vrsto, nam pokaejo naslednjo sliko njegovega skladateljskega napora za
orkester:
• Silhueta / Silhouette, simfonièna skica / esquisse symphonique, 1943, Ed.
DSS 181, Ljubljana, 1964;
• Nokturno / Nocturne, simfonièna skica / esquisse symphonique, 1944, Ed.
DSS 182, Ljubljana, 1964;
• Finale, 1946;9
• Scherzo, 1946;10
• Sinfonija appassionata, 1948, Ed. DSS 698, Ljubljana, 1975;
• Obreje plesalk, simfonièna koreografska pesnitev, 1952, Ed. DSS 19, Ed.
DSS 242, Ljubljana, 1966;
• Števerjanska simfonija, 1956 (?), partitura ni ohranjena;
• Vizija / Vision, simfonièna skica / esquisse symphonique, 1965, Ed. DSS
183; in Tri skice, izvedeno v Slovenski filharmoniji, 16.11.1965;
• Simfonia mortis, 1974 (?), partitura ni ohranjena.
Na doloèen naèin lahko sodijo sem še nekatera druga dela, v katerih se
odraajo Ciglièeva orkestralna misel in njegova temeljna obèutja. Dela so
instrumentalna in vokalno-instrumentalna. Med prvimi je potrebno omeniti:
• Concertino za harfo in godala, 1960, Ed. DSS 94 in Musikverlag Hans Gerig
HG 1104, Ljubljana in Köln, 1974;
Med vokalno-instrumentalnimi deli pa predvsem:
• Preludij za sopran, enski zbor, moški zbor in orkester, 1940 (?), rokopis, na
besedilo Pavleta Oblaka;11
• Tri pesmi za visoki glas in simfonièni orkester – Erotikon (op. 12a), 1952,
rokopis;12
35
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
8 V zaporu je prebil èas med 31.8.1950 in 19.5.1951. O vzrokih in podrobnostih tega Ciglièevega obdobja
glej izèrpneje v prispevku Franca Krinarja.
9 Podatek o delu v: Zvonimir Cigliè, Savez Kompozitora Jugoslavije (zgibanka), Beograd, 1966, hrani
Arhiv RS, AS-1441, škatla 9,228.
10 Prav tam.
11 Strani partiture: I–II in 1–8. Na str. 8 je z drugaènim èrnilom pripisana letnica »1940«. Natanèen datum bo
zato potrebno še doloèiti. Partitura v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,62.
12 V rokopisni vezani partituri je zanimiv vrstni red stavkov oziroma pesmi: I. Pismo (H. Barbusse), III.
Zasanjanost (P. Oblak), II. Jaz te ljubim (P. Golia). V partituri je datumska oznaka »instrumentirano
20.I.1952«. Hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,63. Izvedeno v Slovenski filharmoniji 11.4.1955.
• Dve pesmi za srednji glas in orkester, izvedeno v Radencih, 25.11.1966;13
• Triptih/ Tryptichon, za srednji glas in orkester, 1983, Ed. DSS 1078,
Ljubljana, 1990:14
I. Topoli v jeseni, 1971, rokopis, na besedilo Pavleta Oblaka;15
II. Usoda, 1954, instr. 1971, rokopis, na besedilo Pavleta Oblaka;16
III. Boanski absurd, 1983, na verze iz poezije Alojza Gradnika.
Ob pogledu na celoten popis imamo evidentiranih devetero oz. desetero oz.
trinajstero orkestralnih del Zvonimirja Ciglièa. Vendar doloèanje števila ni tako
preprosto. Èe elimo v orkestralnem opusu natanèneje doloèiti posamezne enote
in jih razloèneje ovrednotiti, je potrebno posamezne skladbe poblie pregledati.
Konèna številka je lahko zelo razlièna od navedene.
Kot bomo videli v nadaljevanju, je Cigliè svoja veèja dela ustvarjal predvsem
tako, da jih je sestavljal iz manjših samostojnih enot, ki so nastajale v razliènih
obdobjih. Kae, da se je pri zasnovi veèjih del izmikal frontalnemu sooèenju s
celotnim delom in je širše koncepte sestavljal postopoma, v razliènih èasovnih
obdobjih in èustvenih stanjih. Pri tem se pojavlja problem doloèanja in
vrednotenja del, ki imajo veèji obseg in bolj sestavljeno obliko. Podobno kot pri
skladateljih pretekle generacije moramo tudi pri Ciglièu zakljuèiti, da je celovita
sodba še vedno preuranjena. Potrebujemo analitièen pretres njegovih posameznih
del, ki bo omogoèil sintetiène povzetke in dokonènejše sodbe. S tem namenom in
razlogom bomo z analitiènim in kritiènim pogledom pregledali njegov
pomembnejši opus, in sicer globalno obliko, pri nekaterih tudi kompozicijski
stavek. Pregled eli biti uvod v morebitne bodoèe temeljne študije posameznih
enot Ciglièevega orkestralnega opusa.
Analitièen pregled glavnih Ciglièevih orkestralnih del in pogled v
njegov kompozicijski stavek
Na tem mestu ne bomo sledili kronološkemu redu popisa Ciglièevih
orkestralnih del. Pri pregledu in analitiènem vpogledu nas bo vodila omenjena
Ciglièeva kompozicijska metoda, ki prvenstveno daje prednost sestavljanju in ne
enovitemu koncipiranju.
36
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
13 Na festivalu sodobne glasbe v Radencih sta bili izvedeni pesmi Usoda in Topoli v jeseni za glas in
klavir. Prim. tudi Ed. DSS št. 288, Ljubljana 1966.
14 Delo je orkestracija samospevov za glas in klavir. Prim. Zvonimir Cigliè, Dve pesmi za srednji glas in
klavir - Topoli v jeseni, Usoda, Ed. DSS št. 288, Ljubljana 1966.
15 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,8, str. 1–25. Prim. tudi koncertni list: Simfoniki RTV, Ljubljana,
28.2.1986.
16 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,9, str. 1–12. Samospev za glas in klavir ima pripisano posvetilo, ki
je v orkestralni verziji izpušèeno: »Homage a Anna Franck, 1954«. Glej Arhiv RS, AS-1441, škatla
1,17. Obstajajo doloèene razlièice med orkestrirano in prvotno verzijo.
Triptih (1983) in Tri skice (1965)
Skladba Triptih ni èistokrvno orkestralno delo, saj je sestavljeno iz treh
samospevov za glas in klavir. Ker pa je Cigliè tudi drugaèe svoja orkestralna dela
zasnoval najprej kot nekak klavirski izvleèek e v osnovi orkestralno
koncipiranega dela, na kar kaejo nekateri osnutki, in se šele v naslednji fazi
loteval izpisa orkestracije teh osnutkov, lahko tudi Triptih pritegnemo v našo
obravnavo.
Triptih je pisan na besedila pesnikov, ki jih je Cigliè posebej cenil. To delo bo
priroèno in hvaleno izhodišèe za bodoèe poglobljene vpoglede v njegovo
snovanje, vsebino glasbenih sporoèil posameznih njegovih orkestralnih del, pa
tudi pri pronicanju v semantiène pomene njegovega kompozicijskega stavka.
Topoli v jeseni in Usoda na besedilo Pavleta Oblaka ter Boanski absurd na
besedilo Alojza Gradnika nam z besedami slikajo misli, ki smo jih uvodoma
slišali iz Ciglièevih ust. Triptih je odraz skladateljevega poistovetenja s sorodnimi
mislimi pesnikov Oblaka in Gradnika. Semantièna analiza odnosa med besedo in
glasbo se v tem delu ponuja sama po sebi.
Poleg tega nam Triptih za srednji glas in orkester v Ciglièevo glasbeno
delavnico posveti še na drugaèen naèin. Nova skladba je (so)ustvarjena tudi iz
preteklih stvaritev. Gradnja kompozicijsko enovito zamišljenega koncepta
doloèenega opusa tako stopi v ozadje, vezni èlen pa postane skoraj praviloma
zunajglasbena vsebina. Ta uvid bo bistven pri bodoèih analizah Ciglièevih
tovrstnih skladb. Pa še v eni stvari bo to delo dragoceno: nudi jasen vpogled v
Ciglièevo mojstrsko delavnico orkestriranja, oz. barvne obravnave orkestra.
Ciglièeve klavirske predloge Triptiha bo pouèno primerjati z njegovim
orkestralnim uvidom v iste glasbene zamisli. Pristop je pri tem zelo podoben
tistemu, ki ga sreèamo npr. pri orkestraciji klavirske inaèice Nokturna, ki ga je
uporabil pri sestavljanju orkestralnega triptiha Tri skice.
Tri skice so delo, ki je nastalo podobno kot Triptih. Ko je skladatelj Cigliè
skomponiral Vizijo (1965), ji je dodal dve krajši skladbi, ki ju je imel v predalu e
veè kot dvajset let; namreè Silhueto (1943) in Nokturno (1944). Zadnji dve
skladbi oz. drugi in tretji stavek Treh skic je Cigliè skomponiral e med drugo
svetovno vojno. Tako je nastala tristavèna skladba Tri skice, ki vsebuje tri razliène
skladbe, povezane v celoto s sledeèimi stavki: I. Silhueta, (5.5.1943), v rokopisu
beremo (kasnejši) pripis »posveèeno moji eni«,17 II. Nokturno, (24.10.1944), v
rokopisu beremo »posveèeno moji materi«,18 III. Vizija, (1965), v rokopisu
37
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
17 Datum in citat se nanašata na rokopisna zaznamka v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,4, str. 12. Zanimivo je,
da je Cigliè to delo oznaèil v rokopisu kot op. 6. Rokopisno posvetilo »Posveèeno spominu mojega Fojèka
(+1966)« ponovi v vseh treh stavkih, kar kae na skladateljevo spreminjanje posvetil. Za kompozicijsko
analizo imajo ti podatki vsekakor le obroben pomen.
18 Datum in citat se nanašata na rokopisna zaznamka v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,5, str. 10. Cigliè je v
rokopisu delo oznaèil kot op. 4a.
beremo »posveèeno mojemu Fojèku«, t. j. Ciglièevemu kuku. Vsa tri dela –
oziroma enovito sestavljeno delo Tri skice – je v Slovenski filharmoniji dne 15.
novembra leta 1965 krstil dirigent Samo Hubad. Tudi izdaja Edicij Društva
slovenskih skladateljev je vsa tri posamezna dela nanizala drugo za drugim po
istem vrstnem redu, ohranila je samostojno edicijsko oštevilèenje, izpustila pa
krovni naslov Tri skice. Ker je tisk skrbno nadziral Cigliè sam, je vprašanje o
naslovu oz. naslovih teh treh edicijskih številk umestno in smiselno.
Ob krstni izvedbi leta 1965 je problematiko o nastanku Treh skic pojasnil kar
Cigliè sam, in sicer takole: »Simfoniène skice so organsko zrašèene s celotnim
mojim delom, zato so odraz mojega celotnega ivljenjskega nazora. Vem namreè
to, da se umetnikovo delo uvršèa po svoji ivljenjski smotrnosti samo takrat v
celotni ivljenjski proces, èe ga nosi v sebi dejanska samoizpovedna nujnost.
Preprièan sem, da je vsako resno umetniško delo v svoji osnovi neka nenaroèena
nujnost in bi vsako prenatanèno samooznaèevanje vodilo v nesporazum. Zato
menim, da je ustvarjalec najpoštenejši, èe pušèa ta vprašanja kolikor mogoèe
odprta. S preveè doloèeno besedo bi zaprli pot doivljajoèemu poslušalcu in bi
skladbo, ki ne sme biti napeta na neko vnaprej doloèeno shemo, z intelektualnimi
ugotovitvami zameglili. S tem bi sprejemalcu-poslušalcu in sodelujoèemu
soustvarjalcu onemogoèili, da bi umetnino sprejel intuitivno, in ne intelektualno,
v polni razsenosti, ki jo resnièna umetnost apriori zaobsega.«19
Tako kompozicijsko kakor tudi po obliki so Tri skice res enovito delo. V vseh
treh stavkih oz. skladbah, èe jih jemljemo loèeno, je dobro razvidna podobna
gradnja v ekspoziciji, izpeljavi in reprizi. Oblikovanje posameznih tem, ki so
razloèno izklesane, poèiva na – za Ciglièa moèno znaèilni – poudarjeni odvisnosti
od harmonske podlage, kar lahko opazimo tudi tam, kjer se – kot npr. v Viziji –
pojavi tema v ekspoziciji najprej kot gola melodija, v reprizi pa v bogati
harmonski preobleki.20 Ravno Vizija nam nudi lep primer Ciglièeve gradnje tem,
saj je na tem mestu moen dvojni uvid: tematsko snov v t. 1–13 lahko pojmujemo
kot enovito temo v ekspoziciji, èeprav je v t. 5/6 tako jasna cezura, da je sum o
dveh temah e na tem mestu upravièen, v reprizi pa se nam ista glasbena snov
jasno razlomi v dva tematska sklopa, in sicer zaradi skladateljevega posega v
samo glasbeno idejo, ki se dogaja v moèni razširitvi prvega odseka teme (t.
52–67), še moèneje pa v – pravkar opisanem – drugem delu te iste teme, ki je za
nameèek mestoma tudi enharmonièno pretolmaèena. Zato bo pri morebitnih
analizah v tem in podobnih primerih zelo smiselno obdrati oznake A in A’ tako v
ekspoziciji kot v reprizi; dragocenosti in vsebino razlik pa posebej pojasniti z
glasbenimi primeri in analitiènimi preglednicami ter komentarji. Poleg teh in
podobnih oblikovnih uvidov pa je enovitost razvidna tudi v kompozicijskem
stavku. Iz tega vidika kar teko verjamemo v širok èasovni razkorak v datumih:
38
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
19 Na tem mestu je zanimiv Ciglièev glasbeno-estetski naboj, ki izdaja skladateljevo zagato ob
kompozicijski sestavljenki novega s starim. Razglabljanje o tem tu molèe obidem. Citat v: Koncertni
list, Orkester Slovenske filharmonije, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 16.11.1965.
20 Prim. Z. Cigliè, Vizija, t. 6–13 (št. 1) str. 67–73 (št. 9).
dvom o nespreminjanju prvih dveh skladb je zelo upravièen in kar naravnost klièe
po poglobljenih analizah raznih inaèic. Sam se na tem mestu naslanjam le na
partiture, ki so dosegljive v tiskani obliki. Vemo, da Cigliè ni maral slogovnih
predalèkanj in ‘-izmov’. Vendar je tako v Silhueti kot v Nokturnu razviden vpliv
impresionistov, ali še toèneje Debussyja, pa naj Cigliè še tako skrbno briše sledi s
pomoèjo nedoslednosti v uporabi npr. pentatonike in v zavestnem izmikanju
modalnim lestvicam. e npr. samo dvotaktna motivièna gradnja celotne
ekspozicije Silhuet sorodstva z Debussyjem v prvem kolenu ne more skriti.
Podobni kompozicijski postopi so prisotni v vseh treh skladbah Treh skic. Tudi on
je podlegel estetskemu imperativu 20. stol., ki je v le drugaènosti iskal potrditve
za izvirnost, kar pa – danes postaja razvidno – ni zadosti.
In ob tem se potrjuje izraena predpostavka, ali je pravkar opisano nizanje
posameznih stavkov res prevladujoèa znaèilnost celotnega Ciglièevega
kompozicijskega stavka, kompozicijsko enovito zastavljena gradnja pa šele na
drugem mestu. To vprašanje nam skoraj paradigmatièno postavljajo ravno Tri
skice. Odgovor, ki bi v tej toèki hotel biti izèrpen in bi imel v mislih celoten
Ciglièev kompozicijski opus, še zaenkrat ni mogoè. Pokae nam ga lahko
analitièno zastavljena raziskava njegovega celotnega in ne le orkestralnega opusa;
ta se bo morala poglobiti v analizo posameznega dela, kakor tudi v primerjavo
rokopisnih inaèic teh istih del, ki bodo odkrivale Ciglièev kompozicijski
laboratorij. Naš uvid, ki poèiva na analitiènem pregledu Treh skic, pa je lahko
dober namig pri kompozicijskih analizah Ciglièevega opusa, saj kae na doloèena
skladateljeva miselna in èustvena nihanja pri doloèanju obglasbenih vsebin, ki jih
skladatelj projicira v delo tudi mnogo kasneje, celo desetletja pozneje, in sicer v
popolnoma spremenjenih ivljenjskih okolišèinah, kot bomo lahko opazili npr. v
niansah Ciglièevih navedkov ob Sinfoniji appassionati, deloma pa tudi ob
razmisleku o Obreju plesalk.
Da so raznolike skladbe, kot npr. Triptih in Tri skice, po tukaj citiranih
skladateljevih besedah »zrašèene s celotnim njegovim delom in zato odraz
njegovega ‘celotnega ivljenjskega nazora’«,21 lahko – ravno na temelju teh in
podobnih skladateljevih nihanj – verjamemo, ali pa tudi ne. Po drugi strani pa je
tudi res, da je prav zavest o tragiènosti ivljenja Ciglièeva trdna stalnica, ki vsa
njegova dela vseskozi povezuje v enoten opus. Vendar je tragiènost predvsem
zunajglasbena vsebina, ki jo bo potrebno kompozicijsko analitièno še preveriti,
opredeliti, semantièno dokazati in pokazati.
Concertino za harfo in godala (1960)
Ciglièev uèitelj kompozicije Lucijan Marija Škerjanc je o Concertinu izrekel
nekaj zelo tehtnih misli in skladbo oznaèil kot »pomembno redkost, saj navaja
39
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
21 Navedene Ciglièeve misli delno citira tudi Andrej Rijavec, prim. Slovenska glasbena dela, Ljubljana:
DZS, 1979, str. 47–48.
literatura za harfo pri nas – pa tudi drugod – le malo dognanih skladb.
Obravnava harfe je namreè popolnoma svojstvena ter terja posebno vivetje v
tehniène in izrazne zmonosti tega, še vedno in po krivem malce zapostavljenega
instrumenta. Skladatelj ji je budno prisluhnil ter se okoristil z njimi; s tem je
dosegel karakteristièno vzdušje romantièno-impresionistiènega obeleja,
izraenega bolj v eteriènih, komaj zaznavnih harmoniènih ter harfini svojstveni
tehniki ustrezajoèih kompozicijskih prijemih.«22
Skladatelj je Concertino smatral, kot e uvodoma reèeno, za svojo »do sedaj
najbolj intimno izpoved«. Delo, ki bi ga slogovno morali deliti med
impresionizem in ekspresionizem (Škerjanc uporabi izraz »romantièno
obeleje«), bo bolje obravnavati kot enovit glasbeni organizem. Zasnovano je kot
enostavèno delo, ki je zaradi svojega kompozicijskega naboja pa tudi zaradi
zmerne doline doivljalo številne ponovitve na koncertnih odrih in v radijskih
prenosih.23 Tudi o obliki spregovori skladatelj sam, ko pravi: »‘Concertino za
harfo in godala’ sem zasnoval v Parizu in ga dokonèal v Ljubljani 1960. To je v
obdobju, ko sem bil na prelomnem razpotju svojega ivljenja, tako v pogledu moje
stvarne vegetativne situacije, kot v filozofskem odnosu do ivljenjskega smisla in
nesmisla. Zato je v tej skladbi polno intimnosti in preteno lirièno pogojeno
vzdušje. Zaèetni akordi v godalih naznanjajo neko usodnostno atmosfero, ki se
razari v prvi temi harfe in nato v odgovoru orkestra. Drugo temo uvede spet
harfa (con dolore), ki je, lahko reèemo, kot ranjena ptica s prestreljenimi krili, v
kateri je še vedno strastna elja in hrepenenje poleteti nad horizontom, toda nima
veè moèi za to. Od tu dalje se izprepletata obe temi, ki se konèno spojita kot dvoje
nedolnih bitij v ‘calmo’, kjer se javljata obe temi hkrati, prva v flageoletih
violinskega sola, druga v flageoletih in glisandih harfe. Iz tega zraste protest proti
kruti usodi (espressivo), ki izzveni v ostrih in energiènih tonih harfe in se v
vibracijah druge teme zakljuèi v ‘pesante’ v dramatskem konfliktu med harfo in
orkestrom, kateri pripravi kadenco. Ta je zgrajena iz motivike druge teme, ki tu
kot v neki tragièni viziji v ‘suoni eolici’ zadrhti v vetru nad pusto pokrajino
ivljenja. V reprizi se srce pomiri in s prvo temo, kjer se neno in beno
poslednjikrat sooèita harfa in orkester, izdehti vse v nirvano. Skladbo sem
posvetil svojemu oèetu. Praizvedba je bila na Dunaju 28. junija 1961 s solistko
Rudo Ravnikovo.«24
Posvetilo Concertina v francošèini »a mon pere« najdemo tudi v tiskani
izdaji. V tem oziru je lahko ne le zanimiv, marveè tudi pomenljiv rokopisni pripis
k tretji pesmi Triptiha, III. Boanski absurd. Skladatelj je s kemiènim svinènikom
plave barve v latinšèini zapisal takole: »Mortuus pater filium moriturum
40
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
22 Cit. po Andrej Rijavec, n. d., str. 48–49.
23 Concertino za harfo in godala ima v rokopisni inaèici – (Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,7) – zaznamek,
da je bilo delo »konèano 20.2.1960«. Izvedbe pa so si sledile v naslednjem vrstnem redu: 1. izvedba:
Dunaj, 28.6.1961, Kongres Mednarodnega zdruenja za glasbeno vzgojo (ISME). 2. izvedba: SF,
13.6.1966, harfistka Ruda Ravnik, dirigent Samo Hubad. TV posnetek: Godalni orkester RTV
Ljubljana, harfistka Ruda Kosi, posnetek 3.2.1971, objavljeno 8.7.1971. Po tem so sledile še številne
izvedbe.
24 Arhiv RS, AS-1441, škatla 9,216. Zapis je datiran z dne: 20. november 1985.
expectat«,25 kar v prevodu pomeni »mrtvi oèe prièakuje sina, ki bo (nekoè)
umrl«.26 To je ponovno znaèilna in e izpostavljena rdeèa nit zavedanja
tragiènosti, ki jo sreèujemo pri Ciglièu na vsakem koraku.
Sinfonija appassionata za veliki orkester (1948)
Ciglièevo delo Sinfonija appassionata za veliki orkester lahko oznaèimo za
osrednje in, kolikor smo seznanjeni, edino èisto simfonièno delo velikih
razsenosti. Zato mu bomo posvetili na tem mestu malo veè – deloma tudi
analitiène – pozornosti.
Pomenljivo je dejstvo, da je Sinfonija appassionata nastala oz. je bila
dokonèana pod Škerjanèevim mentorstvom kot diplomsko delo (1948), èeprav so
miselni in glasbeni idejni osnutki zanjo nastajali e prej, kot je avtor na veè mestih
rad izjavljal. Intuitivna ideja dela naj bi segala e v leto 1942. Koliko je v tem
prisotna zadrega uèenèevega ponosa ob morebitnih odloènejših posegih uèitelja v
obliko in glasbeni stavek sam, bi lahko pokazal temeljit pretres vseh osnutkov za
simfonijo. Tako delo zahteva razpravo zase.
Partitura, ki jo je natisnilo Društvo slovenskih skladateljev leta 1974, nosi isti
naslov, kot ga ima rokopis iz leta 1948,27 t. j. Sinfonija appassionata za veliki
orkester.28 Trdo vezano in zelo elegantno izdajo je oskrbela Zveza
kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, ki je zalagala in izdajala Izbrana dela
slovenskih skladateljev.29 Zajetno kompozicijsko delo je našlo pot do tega
prestinega dravnega zalonika ne nazadnje tudi zato, ker se ga je drala nagrada
Prezidija Ljudske skupšèine socialistiène republike Slovenije iz leta 1948;
skladatelj je elel, da je to natisnjeno na hrbtni strani naslovnice. To nagrado je
Cigliè rad in pogosto omenjal.
41
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
25 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,10. Datumski zaznamek kae letnico 1983.
26 Ciglièev prevod: »Mrtvi oèe èaka na sina, ki umira, oziroma bo umrl.«. Citat v: Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,103, TV 28.2.1986.
27 Zvonimir Cigliè, Sinfonija appassionata, rokopisna inaèica kot predloga za tisk v: Arhiv RS, AS-1441,
škatla 1,1.
28 Zvonimir Cigliè, Sinfonija appassionata za veliki orkester, Ed. DSS št. 698, oz. stara oznaka ZKPOS Ed.
IDSS 7, Ljubljana, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Izbrana dela slovenskih
skladateljev, št. 7, 1974.
29 Od tod današnje dvojno oštevilèevanje in oznaèevanje. Za tisti èas izjemno razkošna izdaja, ki jo je
zaloila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije (ZKPOS), se lahko pojasni z naslednjimi
dejstvi. »V organih ZKPOS sta bila v tem èasu (1973–1977) zaposlena D. Hvalica in M. Gabrijelèiè, v
uredniškem odboru glasbenih izdaj pa sta bila Z. Cigliè in A. Srebotnjak. Urednik Naših zborov je bil M.
Munih, kasneje R. Simoniti. V seriji IDSS so v letih od 1974–1977 izšle, za razliko od vseh ostalih
zvezkov, ki prinašajo – sicer praviloma – le zborovsko a cappella glasbo, naslednje netipiène izdaje: M.
Gabrijelèiè, Preludij (partitura) Ed IDSS št. 5; Z. Cigliè, Sinfonia appassionata (partitura) Ed IDSS št. 7;
M. Gabrijelèiè, Velika maša (partitura) Ed IDSS št. 9; A. Srebotnjak, Ekstaza smrti (partitura) Ed IDSS št.
12. Zbirka se še danes nadaljuje in je prišla do št. 41: Slovenska zborovska stvaritev II. Poleg teh
(instrumentalnih izdaj, oz. partitur), sta v istem zaloništvu izšli tudi dve vinilni LP plošèi (Cigliè,
Gabrijelèiè) z instrumentalno glasbo. Vsi navedeni skladatelji, ki so se tudi sicer pogosto druili (razen M.
Muniha), so izkoristili monost financiranja s strani takratnega ministrstva za kulturo in si izdajali
publikacije in plošèe. Ko je postal M. Gobec odgovoren za zaloništvo in tehnièni urednik (1977 do
1997), so se stvari normalizirale. Po dogovoru z DSS je le to prevzelo skrb za notne izdaje instrumentalne
glasbe.
Simfonijo je krstil dirigent Jakov Cipci z Orkestrom Slovenske filharmonije
(25. april 1952), in sicer dve desetletji pred tiskom in štiri leta po sklepu
komponiranja, oz. po diplomi.30 Dirigent Cipci je (skupaj s Stankom Prekom kot
organizatorjem koncerta) ta glasbeni veèer zasnoval kot simfonièni koncert novih
del sodobnih slovenskih skladateljev, s poudarkom na prvih izvedbah. Ciglièevo
simfonijo je krstil v drubi Divertimenta za godalni orkester Primoa Ramovša,
Simfonije v cis-molu kitarista in skladatelja Stanka Preka ter Himne delu – 4.
stavek iz Mladinske simfonije za zbor in orkester Radovana Gobca. Koncert je bil
izveden tik pred praznikom dneva OF (Osvobodilne Fronte), ki je bil tisto leto še
zadnjiè v okviru praznovanj organizacije OF. Naslednje leto (aprila 1953) je
prenehala obstajati in se je prelevila v Socialistièno zvezo delovnega ljudstva
(SZDL). Okolišèine koncerta in njegovo organizacijo bo zanimivo raziskati iz veè
zornih kotov. Tukaj omenjam le dejstvo, da si je skupina takrat mladih
skladateljev (P. Ramovš, S. Prek, Z. Cigliè in R. Gobec) ta simfonièni koncert
novih del priborila s pomoèjo skupini naklonjenega dirigenta Jakova Cipcija.31
Vendar tu ni mesto za poglobljeno razglabljanje o tem. Na tem mestu bo
koristneje – vsaj beno – dotakniti se poimenovanja Ciglièeve simfonije, ki je v
neposredni povezavi z omenjenim koncertom krstnih izvedb.
Ciglièeva simfonija je na koncertnem listu zabeleena kot 1. simfonija. Da to
ni pomota, razloèno pove skladatelj sam, ki na koncertnem listu ob krstni izvedbi
izjavlja takole: »Prvo simfonijo (sic!) sem napisal po manjših simfoniènih delih
leta 1948.« To kae na jasen mladostniški naèrt takrat 27-letnega skladatelja, da
bo tej skladbi sèasoma dodajal še druga simfonièna dela. Vse kae, da se je
Ciglièevo simfonièno ustvarjalno ivljenje obrnilo drugaèe. V tiskani izdaji, ki jo
je skladatelj sam leta 1975 oskrbel in skrbno – kot vsa svoja dela – nadzoroval
tisk, števnik »prva« zopet izgine in ostane golo ime, kot ga ima rokopisna inaèica
iz leta 1948: Sinfonija appassionata. Kaj lahko je s tem v tesni zvezi tudi nerešeno
vprašanje o Števerjanski simfoniji (1956?), ki se pojavlja tudi z imenom Tretja
simfonija, in o Simfoniji mortis (1974?). Vendar o tem spregovorim kasneje. Tu
nadaljujemo razpravo o prvi simfoniji, kjer dajemo najprej besedo samemu
skladatelju. Njegove izjave so vèasih presenetljive; zlasti tiste o izvenglasbenih
pomenih, ki za samo analizo sicer niso bistvenega pomena, so pa lahko
semantièno osvetljujoèe. Ker je Cigliè rad naknadno in retrogradno ‘podtikal’, kot
se je sam izraal (npr. pri Obreju plesalk, Triptihu, Treh skicah, morda tudi ob
posvetilu Concertina ipd.), doloèene pomene, je previdnost v povezovanju
glasbenih in izvenglasbenih pomenov ne le priporoèljiva, marveè nujna.
42
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
30 Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,88 hrani koncertni list iz leta 1948; glej: »Koncert absolventov
kompozicijskega in dirigentskega odseka Akademije za glasbo ob zakljuèku šolskega leta 1947/48,
Velika Filharmonièna dvorana, Ljubljana 16. junija 1948«. Na sporedu je bil tudi »Z. Cigliè,
Simfonija št. 1; 1. stavek, Lento-animato (Preludij), 2. stavek, Andante molto sostenuto (Quasi una
fantasia)«. Torej vsaj ta dva stavka sta bila izvedena e leta 1948.
31 Dirigent Jakov Cipci je kmalu zatem (leta 1955) izgubil slubo v Ljubljani. Še danes kroi med
tedanjimi in še danes iveèimi glasbeniki o tem dogodku naslednja anekdota. Samo Hubad in Bogo
Leskovic naj bi predlagala Cipciju, da druno naredijo pritisk na vodstvo Filharmonije, da se jim
zviša plaèa. Dogovorili so se, da bodo ob neuspehu vsi trije slono dali odpoved. Dogovorjeno je
storil le Cipci in je edini od treh ostal brez slube. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 4.
Cigliè je na koncertnem listu ob krstni izvedbi leta 1952 spregovoril o svoji
simfoniji takole: »Prvo simfonijo sem napisal po manjših simfoniènih delih leta
1948 in je ciklièna. Prvi stavek prinaša iluzionistièno nastrojenje, ki dosee svoj
višek v neposredno sledeèem drugem. V adagiu tretjega stavka nastopa tema, ki je
bila nakazana e v preludiju kot slutnja neèesa drugega. V allegru con spirito se
svet iluzije razbije ob ivljenjski stvarnosti. Konflikt tem se konèno razreši z idejo
o veri v èloveštvo in v etiko ljudstva.«32 V pogovoru s skladateljem je Nastjo gur
zanimalo vprašanje o glasbeni estetiki v odnosu do takrat porajajoèih se novejših
tokov. Njeno vprašanje se je glasilo: »Ali naj to idejo razumemo tudi kot izpoved
vašega pogleda na umetnost?« Cigliè je odgovoril: »Preprièan sem, da je
umetnost zaradi èloveka, ne pa [èlovek, op. p.] zaradi umetnosti. Zato sem
nasprotnik vseh najrazliènejših tehniènih manipulacij, ki se ne ozirajo na
èloveško noto. Mislim, da zgolj intelektualni moment pri ustvarjanju v umetnosti
ne zadostuje, temveè da je potrebno tudi notranje doivetje in izrazna iskrenost.
Zato so tudi obstala samo dela, ki so nosila v sebi globoko èloveško noto, kot jo je
ugotovilo obèinstvo in izkristaliziral èas.«33
Ob šestdeseti obletnici je Ciglièev prijatelj Primo Kuret pripravil
skladateljev portret za radijsko oddajo Sreèanja s slovenskimi skladatelji, kjer
citira naslednjo Ciglièevo izjavo: »Mojo prvo simfonijo sem dokonèal leta 1948,
vendar sem jo snoval dalj èasa, to sega še v èas med vojno in je odraz mojega
mladostnega idealizma sredi krute in krvave resniènosti tistega èasa. To ni
nobena faktografija nekega obdobja, ampak je splet mojega èustvenega in
èutnega zaznavanja in doivljanja v odnosu do ivljenja kot takega. V tej simfoniji
je verjetno najmoèneje prièujoè moj umetniški credo, tako da lahko reèem, da je
ta skladba, ki je epsko zasnovana in se v njej prepletata tako lirika in dramatika
kot skoraj apokaliptièna ekstatiènost s pri meni obveznim tragiènim podtonom,
fundamentalno delo, iz katerega so zrasle pravzaprav vse moje poznejše
skladbe.«34 Dragocene so na tem mestu predvsem neposredne povedi o sami
simfoniji. Na kaj skladatelj misli v svojih zunajglasbenih namigih (npr. svet
iluzije se razbije ob ivljenjski stvarnosti, snovanja v èasu med vojno, da ni
faktografija vojnih dogajanj ipd.), zaenkrat ni znano; v povezavi z drugimi
skladateljevimi izpovedmi na isto temo, ki jih ni malo, je pa lahko zanimivo
dopolnilo. Koliko so ta – tudi konfliktna – razmišljanja vplivala na glasbo samo,
bo ostalo verjetno skrivnost. Zato bo pouèneje slediti Ciglièevim direktnim
navedkom v zvezi s to simfonijo.
V rokopisni predlogi iz leta 1948, ki je v celoti sluila za tiskano izdajo, je
takoj za naslovnico prazna stran, na kateri je zapisana pomenljiva Ciglièeva misel
kot posvetilo simfoniji: »Tistim, ki so / v pandemoniju / strasti in trpljenja /
43
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
32 N. . [Nastja gur], »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, Orkester
Slovenske filharmonije, koncertni list, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 25.4.1952, str. 140.
33 N. . [Nastja gur], »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, n. d., str. 140–141.
34 Navedeno v napovednikih radijske oddaje: Vida Šegula (redakcija), »Zvonimir Cigliè – 60-letnik«, Delo,
16.2.1981; isto v: Stop, l. XIV (1981), št. 7, str. 42.
rtvovali / svoja ivljenja / za svobodo / svojega ljudstva. / (Avtor)«. Skladatelj je
isto misel ohranil tudi v tiskani izdaji iz leta 1974 in jo celo prevedel v anglešèino
in rušèino. Isto misel je kasneje (leta 1991) sam pojasnil takole: »Dokonèana je
bila leta 1948. Rojena je bila v strasti in trpljenju, to je eros-thanatos. V meni je
bila vedno neka bolestnost, odraz globoko v podzavest potisnjenega mladostnega
trpljenja, ko sem smrtno zbolel. Oèe mi je kasneje pripovedoval, da me je bilo
samo jeèanje, stok in bolestne oèi. Zakaj sem svojo prvo simfonijo imenoval
Appassionata? Doivljal sem vse to, kar se je dogajalo okrog mene in v meni
samem. Simfonijo sem posvetil tistim, ki so rtvovali svoja ivljenja za svobodo
svojega ljudstva. Pa ne za zelenega, belega ali rdeèega. Vsakomur! Barva ni
pomembna. Zame še danes ne. V tej simfoniji je veè NOB in domobrancev in
Hitlerja in Mussolinija in celotne svetovne apokalipse kot v vseh drugih skladbah,
ki so v tem èasu nastale v imenu realsocializma. Zanjo sem prejel nagrado
prezidija ljudske skupšèine LR Slovenije od Josipa Vidmarja.«35 Neglasbeni
poudarki bi bili malo prej politièno drzni, vendar èe pogledamo letnico zapisa te
izjave (1991) je dokument èasa ob preobratu oz. nastanku svobodne samostojne
drave Slovenije. Cigliè ni bil nikoli nepremišljen do trenutno drubeno
oportunega: istoèasne omembe domobrancev, Hitlerja in Mussolinija ob boku te
nagrade iz leta 1948 tu ni sluèajno. Je e leta 1948 mislil na zunajsodno
likvidirane domobrance? Tega ne bomo nikoli vedeli z gotovostjo. Vsekakor
bodo tovrstne teme zaposlovale bolj zgodovinopisje nasploh kot ono o glasbi, ne
bo pa pomembno za glasbene analitike, kjer šteje najprej kompozicijski izdelek
kot tak.
Ciglièeve besede posvetila so namenoma zelo skrbno izbrane; maloštevilne,
a teke, po pomenu pa veèplastne. Podobno tistemu, kar se dogaja v notnem
zapisu. Tudi brez skladateljevih napotkov veje iz partiture enako zadranje.
Agogiène oznake so ponekod veèplastne in »Mahlerjansko« neulovljive ter
nagnetene znotraj istega stavka, hkrati pa so nabite s pomeni (npr. moderato
mosso, Tranquillo ma non troppo, misterioso, con dolore e con calma ipd.), ki
merijo bolj na zunajglasbene pomene in pušèajo dirigentu velik glasbeno-izrazni
prostor.
Oblikovna podoba simfonije nam pokae dovršeno in izjemno domišljeno
kompozicijsko delo. V tiskani inaèici, ki jo tukaj upoštevamo, formalno razpade v
tri stavke, ki se veejo v homogeno celoto. Stavki so: I. Preludio, II. Quasi una
fantasia in III. Finale. Vsi trije deli pa se nato na znotraj razlomijo v raznolike
agogiène in tonalno prepoznavne èlenitve, ki jih skladatelj vseskozi jasno
oblikuje.
Simfonija se – oblikovno gledano – na prvi pogled pokae v klasièno
uravnoteenih sklopih. e been pogled na notne primere prvega stavka Preludio
44
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
35 Marijan Zlobec v intervjuju: »Zvonimir Cigliè – slovenski skladatelj, dirigent, pianist in glasbeni
pedagog«, Primorska sreèanja, l. 16 (1991), št. 121–122, str. 487; hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,64; rokopis intervjuja hrani Arhiv RS, AS 1441, škatla 7,108, str. 4.
(notni primeri 1 – 5), nam pokae razvejano in agogièno raznoliko razporejeno
glasbeno tematiko. Prvi stavek je zasnovan sonatno, z jasno oblikovano prvo in
drugo temo (notni primer 1 in 2), kjer je kljub moèno kromatiènim harmonskim
strukturam jasno razvidno tonalno arišèe f-mola (npr. t. 16–17, notni primer 2) s
poudarjeno razloèno avtentièno kadenco D-t v osrednji tonalni center f-mol.
Zanimiva je – za Ciglièa tudi zelo znaèilna – melodièna gradnja tem, ki je moèno
odvisna od harmonske strukture, na katero se melodija opira. Takšen moèno
kromatièen, pa vendar vseskozi na preverljivo razvidne tonalne centre oprt
glasbeni stavek, obdri skladatelj dosledno v celotni simfoniji. Glasbena analiza
ima zato – kljub kromatièno moèno zapletenim harmonskim prijemom, ki so bili
takrat v slovenskem prostoru sorazmerno moderni, – pri èlenjenju tematskih
spletov precej olajšano delo. Ciglièev kompozicijski stavek je nasploh in vseskozi
izpiljeno razloèen.
Znaèilno za Ciglièa je, da lahko doloèena glasbena tema znotraj istega stavka
zadobi raznoliko podobo v agogiki in celo tempu. Takšne dragocenosti izraznega
niansiranja je Cigliè zavestno iskal. Prav v tem pogledu moramo zato govoriti o
osebno prikrojenem slogu, ki bi ga lahko oznaèili kot zmes ekspresionizma (npr.
priostreno kromatièen glasbeni stavek) in impresionizma (poleg tovrstno
znaèilnih harmonskih pasa npr. tudi agogièna niansiranja enakih tem ipd.).
Vendar je Cigliè vsako ujetost v kakršne koli »-izme« odloèno zavraèal. Zato je
bolje, da se jih v njegovem primeru èim bolj izognemo.
V enem izmed komentarjev opiše oblikovno zgradbo svoje simfonije takole:
»‘Sinfonija appassionata’ je ciklièno zgrajena. e v prvem stavku se oglasi v rogu
solo prva tema tretjega stavka [notni primer 4 in 5, op. I. F.], kot usodni logos
bivanjskega spoznanja. Drugi stavek je simfonièni izliv strastne ljubezni in
opojnega trpljenja (od tod naziv simfonije). Glavna tema drugega stavka se glasi
v izpeljavi tretjega stavka, kot vizija neèesa za zmeraj izgubljenega. V allegru
Finala pa veèna borba med biti in ne biti izzveni s subdominatnim napolitanskim
akordom v tragiènem vzdušju pravzaprav utopiène zmage. ‘Sinfonijo
appassionato’ sem zakljuèil šele leta 1948 in jo posvetil ‘tistim, ki so rtvovali
svoja ivljenja za svobodo svojega ljudstva’.«36 Tudi ta navedek, ki je soroden
ostalim, vsebuje doloèene osvetljujoèe poudarke, ki bodo dragoceni pri glasbeni
analizi tega monumentalnega dela.
Izpeljava, oz. osrednji odsek prvega stavka, t. j. Preludija, je zgrajena s tremi
temami (notni primer 3), ki jih skladatelj izpelje iz obeh tem ekspozicije.
Postavitev oz. èlenjenje treh tem izpeljave je v znaèilni obliki khiasmé-ja:37 teme
C-D-E-D-C tvorijo ogledalno simetrièno strukturo, ki je postavljena na osi tretje
45
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
36 Zvonimir Cigliè, »Sinfonija appassionata«, tipkopis, 27.2.1983; hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla 9,214.
Sestavek sklene z zanj obveznim navedkom o nagradi: »Za to delo sem prejel istega leta nagrado
Prezidija ljudske skupšèine LR Slovenije. 27.2.1983 Zvonimir Cigliè [l. r. podpis, op. av.]«.
37 Gr. khiasmós pomeni razporeditev v kri. V literaturi se uporablja za arhetipski model, ki je znan e v
antiènem pesniškem in pripovednem ustnem izroèilu, veèinoma kot zanimiv mnemotehnièni pripomoèek
za pomnjenje veèjih besedilnih enot.
E teme. Ta zanimivi odsek pa še ni celotna izpeljava, saj tvori le uvod v tretjo –
samostojno stojeèo – temo F, ki jo Cigliè na tem mestu uporabi kot most do
reprize, ki je vcepljena v to tretjo F temo (notni primer 5, takta 45–46, Animato).
Hkrati pa ta tretja tema F tvori vez med ostalimi stavki. Ponovno jo najdemo v
zadnjem tretjem stavku Finala, in sicer e takoj na zaèetku kot prvo A temo (notni
primer 5 primerjaj s primerom 4). Celotna simfonija tako v svoji zasnovi deluje
kot moèno zgrajena veriga posameznih glasbenih misli, kot nam je malo prej
pojasnil skladatelj sam. Sukcesivna gradnja, ki smo jo omenjali v zaèetku, je
razloèno vidna, èeprav so vezi med posameznimi tematskimi sklopi spretno
zabrisane. Zato omenjeni sukcesivni naèin gradnje, ki je za Ciglièa tako znaèilen,
tukaj teje opazimo, èeprav je razloèno prisoten.
Sinfonija appassionata se kae kot povzetek skladateljevega
kompozicijskega creda, kot je Cigliè v veè prilonostih sam zatrjeval. Kot je bilo
e poudarjeno, je simfonijo oznaèil za svoje »fundamentalno delo, iz katerega so
zrasle pravzaprav vse moje poznejše skladbe«.
Obreje plesalk, simfonièna koreografska pesnitev (1952)
»‘Obreje plesalk’ je pravzaprav ‘Sinfonija ekstaze’ in sem ji literarni tekst
podtaknil zaradi heterogenosti ritma, zaradi barvitosti orkestra, zato, da sem
omogoèil tudi baletno oblikovanje«, je izjavil Cigliè v e omenjeni RTV oddaji
»400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè« iz leta 1971. S tem je jasno nakazal
na bistvo te kompozicijske dvoivke: po eni strani je Obreje plesalk èistokrvno
simfonièno delo (2. simfonija?), slikovita Sinfonija ekstaze, èe se izrazimo s
skladateljevim izrazom, po drugi strani pa je to glasba za baletno predstavo z
naknadno dodano zgodbo kot oporo za baletni scenarij. Zopet smo trèili na
Ciglièev sukcesiven naèin snovanja. Za razliko od Triptiha, Treh skic ipd. se
nizanje dogaja tukaj znotraj dela samega, v kopièenju zunajglasbenih in glasbenih
pomenov.
Zelo povedna je tudi Ciglièeva izpoved o tem delu, zapisana trideset let po
nastanku: »Genske zasnove za vsa moja dela so e pogojene v ‘Sinfoniji
appassionati’. Tako je tudi ‘Obreje plesalk’ logièno nadaljevanje tragiène misli
o prabitni boleèini kreature, predvsem seveda èloveške. To je osnovni credo
mojega odnosa do sveta. V ‘Obreju plesalk’ se zasnova in razvoj muzikalnega
tkiva prepletata v ekstatiènih erupcijah ritma in opojnosti orkestralnih barv,
preko bujne in burne izpeljave, tja do tragiènega finala. Tu se konèno sooèita
sakralni kanon /v trdih trobilih/ in bolestni prakrik kreature /v rogovih/. Ali
morda zato, da si èlovek v deliriju strasti in trpljenja, preko agonije smrti, ki je tu,
kot solza nad oltarjem ivljenja /violinski solo/, preivi veèno osvobajanje. Tudi
‘Obreje plesalk‘ sem zasnoval e med vojno, saj sem kmalu po vrnitvi iz
internacije v Gonarsu, napisal veè skic, ki mi jih je okupator poleg drugih
rokopisov zaplenil. Do l. 1975 sem bil preprièan, da je v zvezi s tem vse
46
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
izgubljeno, in sem bil prijetno preseneèen, ko sem v NUK-u našel dva tiskana
izvoda skladbe ‘Bakhanal’ za klavir, ki je ena izmed omenjenih skic. Obstajata
dve verziji ‘Obreje plesalk’. V bistvu sta enaki. Razlika je delno oblikovna, delno
pa v instrumentaciji. Ena izmed vanejših sprememb je ta, da so neposredno pred
zakljuèkom skladbe v 1. verziji timpani solo, ki jih v 2. verziji zamenja violinski
solo. V 1. verziji je tudi 6 rogov, ki sem jih bil primoran zmanjšati na 4, ker takrat
ob krstni izvedbi l. 1953 še nismo premogli 6 kvalitetnih rogaèev. Ko sem
komponiral to delo, nisem niti za hip pomislil na naslov, ki ga ima. Takrat sem bil
v takih duhovnih ejakulacijskih stanjih, da mi tega ni bilo mar. No, sluèajno sem
dobil v roke istoimenski potopisni roman Jana Havlase in sem zaradi eksotiène in
misterijske atmosfere, v kateri dehti lepa Faaruma, podtaknil ta naslov. Iz tega je
razvidno, kako je naslov v hipu nepomemben. Èeprav je ‘Obreje plesalk’
temeljito izstopajoèa skladba v naši simfonièni literaturi in jo je spontano
sprejelo poslušalstvo, kot tudi kritika, nisem prejel za to delo nobenega
drubenega priznanja. Do sedaj je bila izvajana II. verzija in jo je z menoj vred
dirigiralo 8 dirigentov, kar nedvomno govori delu v prid.«38
Iste misli sreèamo v uvodnem veznem besedilu k oddaji »400 let slovenske
glasbe«, ki ga je Borut Loparnik pripravljal v tesnem sodelovanju s skladateljem:
»Cigliè zajema iz globin elementarne èloveške èutnosti – celo ‘Obreje plesalk’,
kjer je podtaknjeno literarno besedilo. Zdi se, da Ciglièeva dela ne nastajajo v
intelektualnem procesu grajenja posameznih kompozicijskih sestavin, temveè kot
sad pravega biološkega dozorevanja. Toda to dozorevanje ni dozorevanje
ivljenjskega optimizma polnih mladik, marveè v podzavesti, v skladateljevi
tragièni podzavesti sveta spoèet plod. Pri ustvarjanju ‘Obreja plesalk’ skladatelj
ni mislil na nikakršno konkretno vsebino. Šele, ko je zakljuèil zadnjo stran
partiture, je zasledil istoimensko eksotièno pesnitev slovaškega pesnika Jana
Havlasija o tihomorski lepotici, sunji Faarumi. Zaèutil je moèno afiniteto do
tega dela. Za svojo kompozicijo jo je nekoliko prepesnil in prilagodil v njenem
glasbenem toku. ‘Obreje plesalk’ je v kompozicijskem in vsebinskem smislu
razdeljeno na tri dele. V prvem delu skladatelj nakazuje uvodno eksotièno
ozraèje, magièni nemir je ustvarjen predvsem z ritmom in svojsko barvo
uporabljenih tolkal. Uvodno razpoloenje nato preide v izbruh èutne zanesenosti,
vzvišeno vzburjen zanos, v ekstazo. ‘Grave’ tragiènega finala razodene
neizogibnost usode. Èlovek je v bistvu fatalistièno predan usodi, ne da bi se tega
poprej zavedal. Razodetje te resnice pa prihaja prepozno. Takšen opis je tudi
skladateljev duhovni odnos do vsega èlovekovega delovanja in nehanja .«39
V koncertnem listu – ob krstni izvedbi leta 1953 – je zgodba jedrnato strnjena
takole:
47
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
38 Zvonimir Cigliè, Obreje plesalk, tipkopis, podpis in datum 27.II.1983; tipkopis hrani Arhiv RS; citat
Arhiv Slovenije, AS-1441, škatla 9,215.
39 TV Slovenija, »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, n. d. Scenarij in koreografijo je oskrbel dr.
Henrik Neubauer, reijo pa Kruno Cipci. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 6, 5 (strani sta
zamenjani).
»V lanski sezoni je Ciglièeva 1. simfonija doivela svojo prvo izvedbo.
Dirigent Bogo Leskovic je letos [leta 1953, op. I. F.] izmed predloenih novih
slovenskih del izbral za 8. abonmajski koncert koreografsko simfonièno sliko
‘Obreje plesalk’ istega skladatelja. Vsebinsko osnovo zanjo je nudilo
istoimensko delo pisatelja Jana Havlase, ki s svojo dramatièno snovjo naravnost
klièe koreografa.« Takoj zatem sledi sinopsis zgodbe za baletni scenarij, ki pravi:
»Na Obreju plesalk so plesalke-sunje tahitskega poglavarja plemena Areojev
varovale biserni nakit, ki ga je poglavarjeva ena poloila globoko pod morske
èeri v laguno. Pleme je bisere proglasilo za tabu: postali so nedotakljivi, èe pa se
jih kdo polasti, postane tudi sam nedotakljiv. Med sunjami je bila tudi lepa
Faaruma, v katero se zaljubi mo belega plemena. Izvedel je za pomen biserov in
se jih je v ivljenjski nevarnosti polastil, da bi Faarumo rešil suenjstva. Oba
zbeita, a zasledujejo ju tetovirani vojšèaki, toda biseri varujejo begunca. Vrvica,
na katero so bili nanizani, pa se pretrga in biser za biserom je med begom padal
na tla. Beli mo ne ve za to in bei proti brodovju pirog [...] Poslednji biser je
padel na tla, tabuja ni bilo veè. Prvo kopje je presekalo zrak, za njim drugo, tretje
… Mo se je zrušil, kopje se mu je zapièilo v hrbet, strašna moè je morala biti v
roki tistega, ki ga je zagnal. Faaruma bei še tri korake, tedaj pa jo zadene kopje
in jo pribode na zemljo k mrtvemu ljubimcu. Zgrudila se je na tla brez glasu,
umrla je brez vzdiha, kakor je on umrl […].«40
Leto 1952 je bilo torej za Ciglièa posebno leto. Misli, ki jih je zapisal ob prvi
simfoniji na koncertni list, odsevajo nekakšen notranji ustvarjalni ar, ki je v
polnem zamahu. Simfonièna koreografska pesnitev Obreje plesalk nadaljuje ta
Ciglièev široki simfonièni zamah in ga izostri. al pa ravno na tem mestu Ciglièev
širok ustvarjalni zamah na podroèju simfoniène glasbe usahne, kakor da bi se ob
Sinfoniji appasionati in Obreju plesalk izèrpal. Concertino te monumentalnosti
ne dosee veè. Omenjani sta sicer še dve simfoniji, vendar pušèata za sabo odprta
vprašanja.
48
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
40 N. . [Nastja gur], Cigliè, Obreje plesalk, Koncertni list, Slovenska filharmonija, 8. abonmajski
koncert, Ljubljana, 6. 4. 1953, str. 114–115. Dirigiral je Bogo Leskovic. Prim. tudi koncertni list,
Slovenska filharmonija 17. 2. 1958, hrani ga Arhiv RS, AS-1441, škatla 9,198.
Nerešeno vprašanje o Števerjanski simfoniji (1956) in Simfoniji mortis
(1974)
Poglavje zase tvorita domnevni orkestralni deli Števerjanska simfonija
(1956?) in Simfonia mortis (1974?), ki ju celo z natanèno navedenima letnicama
nastanka omenja bodisi skladatelj sam, bodisi jih navajajo drugi kot samoumeven
del Ciglièevega opusa v sklopu tistih del, ki baje še »èakajo na prvo izvedbo«.41
To vprašanje, kolikor sem se uspel poglobiti v obseno Ciglièevo zapušèino v
Arhivu Republike Slovenije, ostaja zame še vedno odprto. Kot odgovor
postreem z izjavo dr. Vladimirja umra, ki je v Arhiv Republike Slovenije
neposredno iz Ciglièevih rok osebno sprejemal vse gradivo. Republiški arhiv na
skladateljevo izrecno eljo hrani njegovo celotno zapušèino. Predajanje gradiva
je bilo – v slogu Ciglièevega znaèaja – dolgotrajno in v veèkratnih sreèanjih do
potankosti opredeljeno. Dr. umer je na mojo prošnjo oz. vprašanje, èe ve kaj bolj
podrobnega o partiturah obeh omenjenih simfoniènih del, odgovoril takole:
»Spoštovani gospod profesor Ivan Florjanc! Sporoèam Vam, da se v okviru
izroèenega osebnega arhivskega fonda prof. Zvonimirja Ciglièa, slovenskega
skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga (1921-2006), v Arhivu Republike
Slovenije (signatura AS 1441), ne nahajata njegovi deli z naslovom ‘Števerjanska
simfonija’ in ‘Simfonia mortis’, kar je razvidno iz podrobnega popisa izroèenega
gradiva. Poudarjam tudi, da nimam oziroma ne razpolagam z nobenim
podatkom, kje bi utegnili biti navedeni deli, niti mi prof. Cigliè deli nikoli ni
omenjal v èasu izroèanja arhivskega gradiva v obdobju od leta 1991 do 2006.
Prav lep pozdrav, dr. Vladimir umer.«42
Kar na tem mestu zagotovo vemo, je to, da sta obe omenjeni simfoniji
intimno povezani s Ciglièem. Simfonia mortis je del skladateljevega osebnega
etosa oziroma èutenja naèrtno domišljene tragike. Števerjanska simfonija je na
videz zagonetnejša. Vsiljuje nam vprašanje, zakaj ravno »Števerjanska«? Vemo,
da je Ciglièev rod iz Števerjana na Goriškem. Tudi sam Cigliè je veèkrat izrazil
ponos, da je goriški, oz. števerjanski, oz. primorski rojak. Zasnova simfonije je
zanj oèitno pomenila poklon svojim koreninam, rojakom in rodu ter prednikom,
na katere je bil zelo ponosen. Arhiv RS hrani list, na katerem je Cigliè hotel
preimenovati intervju ob svoji sedemdesetletnici, kjer obširno spregovori o
svojem goriško-števerjanskem poreklu, in pojasnil: »[…] odloèil sem se za
naslov: ‘Sveto seme – sveta kri‘, za temeljno spoznanje ritualnega èloveka iz
pradavnine. V tem znamenju sem dediè mojih uskoških – kolonskih – briških
prednikov in s tem nosilec njihove tragiène velièine in duhovne neizginljivosti.«43
V tem kontekstu so lahko zanimiva tudi Ciglièeva razmišljanja o odnosu med
narodom in osebnim jazom.44 Naèrtovana Ciglièeva Števerjanska simfonija je
zato umešèena v isti èustveno-duhovni kontekst kot vsa ostala njegova dela.
49
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
41 Prim. Andrej Rijavec, n. d., str. 47.
42 Sporoèeno po elektronski pošti avtorju te razprave dne 18. novembra 2012.
43 Rokopisni list hrani Arhiv RS, AS 1441, škatla 7,108. Intervju: Marijan Zlobec, »Zvonimir Cigliè –
slovenski skladatelj, dirigent, pianist in glasbeni pedagog«, n. d., str. 486–492.
44 Prim. Arhiv RS, AS 1441, škatla 9,218, str. 1–2, tipkopis in rokopis.
Sklep
Èeprav je Zvonimir Cigliè ostro zavraèal predalèkanja v katerekoli »-izme«,
pa lahko pri pozornem vpogledu tako v njegov kompozicijski stavek kot v
oblikovno gradnjo orkestralnih del zaznamo prenekateri slogovni (in s tem tudi
kompozicijsko-tehnièni) prijem, ki nam je znan iz prve polovice dvajsetega
stoletja. Edini izjemi sta – kot kae – serialna dodekafonija in t. i. atonalnost (sam
Schönberg je ta izraz zavraèal), èeprav daje vtis, da mu akordièna gradnja z
dvanajsterimi toni vsaj mestoma ni ne tuja ne odvratna. S tem v zvezi bi bilo – kot
razodeva naš uvid v Ciglièeva orkestralna dela – bolj smiselno priklicati v spomin
npr. Osterèev odnos do kopièenja disonanc kot pa drugo dunajsko šolo. Vsaj ta
vtis se sam po sebi vsiljuje ob analitiènem vpogledu v Ciglièev stavek. Na temelju
teh uvidov lahko vsem, ki so doslej izrekali sodbe o Ciglièevem slogu, pritrdimo,
da imajo vsaj deloma prav. Ciglièev glasbeni stavek in oblikovna gradnja
orkestralnega opusa vsebujeta prvine tako impresionizma kakor ekspresionizma,
oboje pa je moèno preeto s poznoromantiènimi obèutji, kar se pri našem
skladatelju kae tam, kjer se posluuje širokosapnih in melodièno poudarjenih
tem. Doloèeno pozornost vzbuja tudi Ciglièev naèin uvajanja reprize s
predhodnim razmeroma novim tematskim odsekom, ki je lahko v obliki nove
teme (npr. Sinfonija appassionata, Silhueta), ali pa moèno variirane tematike oz.
razširjene kode na koncu izpeljave (Nokturno, Vizija ipd.), kar bi lahko izkoristil
za širitev izpeljav, vendar Cigliè tega oèitno ni elel ali ni maral, ali pa je
enostavno prekinil nadaljnja iskanja.
Za celovito oceno o Ciglièevem orkestralnem naporu, ki bi ga umestila ob
bok slovenskim in evropskim skladateljem njegovega èasa, je ob obilici odprtih
vprašanj morda še vedno preuranjeno. Poleg tukaj navedenih ugotovitev, je
potrebno upoštevati tudi okvirne ocene, ki so jih doslej tvegali nekateri
poznavalci Ciglièevega dela. Njihove sodbe sovpadajo v oceni, da je Cigliè s
»svojstvenim in neodvisnim« (Škerjanc) kompozicijskim stavkom »markantna«
skladateljska osebnost (Höfler), kar ga umešèa med pozne romantike s primesmi
impresionizma (Škerjanc in Höfler). Najbolje bo, da si v tem sklepnem delu
poblie ogledamo obe oceni, ki imata v mislih celoto Ciglièevega skladateljskega
napora. Napisani sta bili v èasu, ko je bil Cigliè še iv in dejaven.
Najprej poglejmo oceno, ki jo je o Ciglièevem opusu podal Janez Höfler v
skladateljevem portretu ob priliki njegove šestdesetletnice: »Osnovne obrise
Ciglièa skladatelja je ustvarila ljubljanska Škerjanèeva šola s posreèenim spojem
solidnega kompozicijskega stavka ter poznoromantiène in impresionistiène
barvitosti zvoènega gradiva. Vsebina njegovega ustvarjanja se je razpela med
ekstremna, a hkrati v zadnji posledici dotikajoèa se pola ivljenja in smrti. V
svojem umetniškem bistvu ostaja Cigliè skrajni romantik. Ciglièev umetniški
nazor je zaznamovan z odporom do bolj intelektualistiènih tokov sodobne glasbe.
Skladatelj ostaja zvest svojim stilnim dispozicijam. Slavljenec sodi med
50
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
najmarkantnejše pojave slovenske povojne glasbe. Njegov opus ni obseen, a je
zato toliko bolj profiliran.«45
Sklenili bomo z mislimi, ki jih je Lucijan Marija Škerjanc zapisal o svojem
nekdanjem uèencu. Èe kdo, ga je on lahko zelo dobro spoznal. Vemo, da se ravno
pri študiju kompozicije pogostoma razvijejo odnosi, ki so v marsièem podobni
starševskim, kakršni vladajo med oèetom in sinom. Škerjanc pravi takole: »Vse
njegovo skladateljsko delo je na ozko povezano z njegovimi svetovnonazorskimi
pogledi, ki jih izpoveduje na svojstven, neodvisen naèin, v katerem najdeta mesto
tako dramatiènost kot lirizem, ter tako podaja vizijo ivljenja, ki ga prevladuje
tragika. V takšnem svojstvenem izpovedovanju ni mesta za eksperimentiranja:
zato ostaja njegova glasba v ozkem stiku s tradicijo, a hkrati izpolnjena z novimi
nevsakdanjimi in povsem osebno prizadetimi muzikalnimi mislimi, ki oznaèujejo
njegovo v naši simfonièni literaturi skoraj osamljeno in moèno izrazito glasbeno
govorico.«46
51
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
45 Janez Höfler, »Zvonimir Cigliè šestdesetletnik«, Delo, 20.2.1981, str. 9; kopijo hrani Arhiv RS, AS-1441,
škatla 7,92.
46 RTV Slovenija, »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, n. d. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,71, str. 1.
52
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
53
Ivan Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
ORCHESTRAL WORKS OF ZVONIMIR CIGLIÈ
Summary
Zvonimir Cigliè was clearly an orchestral-thinking composer. The subject of
his orchestral works was drawn from his own being, characterized by his personal
tragedy and misfortune. It seems this was the reason why Cigliè instinctively
chose orchestra as the most suitable medium for expressing and revealing his
thoughts, ideas and feelings. He extensively discussed this matter in speech and
writing. In general, Cigliè’s body of work is not large; however, it is highly
distinctive. This also holds true for his orchestral works. The list encompasses all
the orchestral works mentioned in previous publications on Cigliè, among which
Sinfonija appassionata, Obreje plesalk (“Dancers’ Shore”), Tri skice (“Three
Sketches”) and Concertino for harp and strings stand out. The list also includes
some other works with a pronounced orchestral thought (e.g. Prelude for soprano,
female choir, male choir and orchestra, and Triptych for middle voice and
orchestra) and some dubious works that have been mentioned in various
publications but for which no sheet music exists or which were later renamed (e.g.
Tri skice, 1965, Triptych, 1983). Depending on the source, Zvonimir Cigliè wrote
nine, ten or thirteen orchestral works. Števerjanska simfonija (1956) and Simfonia
mortis (1974) are a category of their own, as “there is no clue where these works
could be” (Dr. V. umer). Cigliè’s music is stand-alone and personal, markedly
chromatic and consciously within the frameworks of tonality. Cigliè rejected
experimental music, which was at the time fashionable, and detested intellectual
compositional processes found in contemporary music. The attempts to
categorize Cigliè according to compositional styles (L. M. Škerjanc, J. Höfler)
place his music among the late romanticism with elements of impressionism –
which in reality bears no significance. When analyzing his orchestral works, it is
almost essential to take into consideration his extensive writings that explain his
productive ethos and his music aesthetic posture; the writings are also of great
support for analyzing and understanding the composer’s orchestral works and his
entire oeuvre.
54
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)