P« pfitl jro|o»aa: u
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , te trt , . 6,60, mesec , 8,20,
sa
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, Setrt , , 6 , - , mesec , 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in ^interaU sprejema upravaiitva v
K atol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice It. 8.
Rokopisi so ne rratejo, nefrankovana pisma M
vsprejemajo.
Urodniitvo je v Semenskih ulicah It. 2, L, 17.
Izha|avsak dan, iiviemO
nedelje in prainik«, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 153.
V Ljubljani, v ponedeljek 8. julija 1901.
Letnik XXIX.
Angleška grabežljivost.
Jako poučna je zgodovina angleške trgovinske politike. Do 14. stoletja so imeli trgovino na Angleškem v rokah tujci, največ Nemci, Italijani in Nizozemci. Angleži ao bili dotlej poljedelci in so izvažali le surovine, osobito ovčjo volno. Tudi brodarstvo je bilo v tujih rokah. V 14. stoletju pa se je med Angleži vzbudil narodni egoizem, ki je tekom stoletij priboril Angliji prvo mesto na svetovnem trgu. S trgovino pa je rasla tudi angleška moč in veljava. Na vseh koncih in krajih zemeljske oble so si Angleži osvojili bogate pokrajine, katere varujejo z velikanskim brodovjem in močnimi trdnjavami.
„L' appétit vient en mangeant", ta Ra belaisov izrek velja v prvi vrsti o Angležih. Kakor pplip je Anglež iztezal svoje dolge prste po lepih pokrajinah in ugodnih pristaniščih. Sir Dilke v svoji knjigi »Greater Britain« že kaže Angležem .solnce svetovne vlade" in ovenčani pesnik Kipling opeva angleško „gospostvo sveta". Da, Angleži so podobni Mohamedovim četam, ki so s koranom v levici in z mečem v desnici širili svojo kruto oblast.
Pač poznamo angleške državnike, ki so s prepričanjem zagovarjali narodno svobodo in svetovni mir. Cobden, Gladstone in Bright so bili navdušeni zagovorniki narodne ravnopravnosti in samostoj-ncsti. Toda taki možje so mej Angleži le redko sejani. Angleži imajo denar in s tem kupujejo „junake", ki se bore za angleško slavo in domovino. To vidimo v Ameriki, Aziji, Avstraliji in v Afriki zasledujemo že dolga desetletja angleške nenasitnosti brez-ozirno strast
Ali si moremo misliti večjo krutost, nego je krvavi boj proti Burom, ki je posledica angleškega cinizma in imperializma 1 Pošteni Angleži se sami zgražajo ob van-dalskih dogodkih v južni Afriki. Nedavno je izšla knjiga o razmerah in dogodkih v južni Afriki, ki je na Angleškem vzbudila
največjo pozornost. Turki so svoj čas tako nečloveško in surovo tlačili in mučili krščansko rajo, kakor danes Angleži davijo burske družine. Žene in nedolžni otroci morajo prenašati krute kazni za svoje može in očete, ki branijo pradedov domovja proti angleški grabežljivosti.
Ostro je bičal to nečloveško vojsko znani angleški parlamentarec Ldxmchere. Drugi član angleškega parlamenta, Lloyd George, je imenoval bursko vojsko sramoto za Angleže.
Bivši minister marki of Rippon je v javnem pismu obsojal angleško vojno upravo in njen zistem. V sredi Londona so nedavno na javnem meetingu množice z odobravanjem vsprejele resolucijo, ki obsoja vladno politiko.
Žal, da so to le posamezni odmevi človeških src in da je ogromna večina angleškega naroda v imperialistiškem taboru. Celo liberalna stranka se je izneverila svojim načelom in zatajila svojega Gladstona. Razdvojila se je v dva tabora in možje kot Grey, Rosebery in Asquith ne odobrujejo govora voditelja Campbell Bannermana, ki je obsojal bursko vojsko kot krivično.
Svetovna vlada, to je bojni klic angleških imperialistov. Angleški jezik mora biti splošni kulturni jezik, angleška zastava vihraj na vsaki skali ob morjih okolu zemlje. Zato je angleška grabežljivost prva in največja nevarnost za svetovni mir.
Spletke proti balkanskim Slovanom.
Ni še minilo ltto dni, Sar je rumunski ministerski predsednik na nenavaden način napadel Bolgare in nazval njihov narodni odbor za osvobojenje Macedonije anarhistično društvo ter odločno zahteval od bolgarske vlade, da proti temu odboru postopa najodločneje. S tem ravnanjem rumunskega ministra je bilo zadovoljno vse, kar stoji v protislovanskem taboru. Ne samo Rumuni, nego tudi Turki, Grki, Mažari, Arbanasi, vsi
so začeli složno boj proti Bolgarom ter zahtevali, da se v tem narodu zatre za vselej vsaka nada za svobodo.
Rumunijo sta podpirali seveda tudi Nemčija in Avstroogerska, a slednjič se je v to stvar vmešala tudi Rusija ter prisilila Bolgarijo in bolgarski odbor, da opusti za zdaj vsako delovanje v Makedoniji. Razume se, da je to Rusija storila le zaradi zmešnjav na iztoku, kjer je vmešana v kitajske zadeve morala uporabiti vse sile, da se vzdrži na vrhuncu. In tako se je posrečilo Turku, da je dobil zopet proste roke ter začel zatirati Bolgare po Macedoniji, kakor je to delal 1. 1875 in 1876 po Bolgariji.
Žalostna poročila dohajajo iz nesrečne Macedonije že delj časa. Turki davijo Bolgare z vso njim prirojeno krvoločnostjo, z nedolžnimi žrtvami polnijo temnice, a vasi izpreminjajo v pepel. Ljudje beže v sosedno Bolgarijo, kjer jim postaja pa tudi že nadležno, ker je preveč teh beguncev. In žive duše ni med evropskimi diplomati, ki bi se zavzela za ta siromašni narod. So pač to Slovani, a za Slovana nima nobeden srca, a vsi njegovi sosedje bi najrajši videli, da se čim prej ugonobi.
Kako vse drugače se je ponašala Evropa nasproti Grkom in Rumunom, ko so se vzdignili za svobodo proti Turkom! In ni ii grška »heteria« imela isti cilj in rabila ista sredstva, kakor zdaj macedonski odbor ? Kaj so Grki in Rumuni že vse to pozabili? Ali jim niso Turki še dandanes sovražni ter jih zavirajo v njihovem razvitju, a mesto proti njim se družijo proti nesrečnim Bolgarom, ki tako hrepene po svobodi, kakor so na početku prošlega veka hrepeneli sami.
In kakor v posmeh slovanskemu svetu sta se pogovarjala na slovanskih tleh kralja Grkov in Rumunov, kako bi se začeti politika proti Bolgarom in Srbom na Balkanu nadaljevala v dosedanjem zmislu, da se vzdrži še nekaj časa »status quo«, da se pripravita bolje obadva za boj proti balkanskim Slovanom, posebno proti Bolgarom, katerim
je bila namenjena Macedonija že po sveto-
štefanskem miru.
Turkom se izroča Se za nekaj čm» Makedonija, da tamkaj zatirajo slovansko prebivalstvo, katero je na poti Grkom posebno ob obali Egejskega morja; a Rumu-nija želi spraviti na noge nekoliko tisoč v Makedoniji prebivajočih Kara Vlahov, da bodo delali zmešnjave Bolgarom, ako se ti mogoče upro proti Turkom. Pravijo, da ao tudi avstrijsko-ogerski politični krogi sporazumni s tako politiko česar pa mi ne verjamemo, kajti podpirati Rumune ne pomeni nič druzega nego gojiti rumunsko irredento v Erdelju in Bukovini. Dosti je, da pod neodločno avatro-ogersko politiko uspevata že dve irredenti, laška in nemška. Kaj potrebujemo še tretje? Balkanski Slovani pa bi morali po teh dogodkih uravnati svoje politično delovanje.
Boj med Srbi in Bolgari radi Makedonije bi moral prenehati, kajti zdaj se gre za to, da Makedonija ne postane niti bolgarska niti srbska, marveč grška posest. Tega balkanski Slovani ne smejo nikdar dovoliti. Srbiji in Bolgariji je Egejsko morje neobhodno potrebno, a glavna naloga obeh držav mora biti, da razširita svoje meje do tega morja.
Bolgarom je bil že Ignjatjev en del tega morja določil, ali jim ga je bil berolinski kongres vzel. V slogi s Srbijo pa ga morejo dobiti zopet nazaj, toda pri tem bi moral pripasti zapadni del Srbiji, ki bi tako postala od sredozemske tudi pomorska država, kar bi bilo za njen razvitek velike važnosti. Proti Proti grškemu in rumunskemu kovarstvu pa je za balkanske Slovane edina rešitev sloga, katere je bilo do zdaj med njimi vse premalo_
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. julija.
Shod zastopnikov nemških mest se je vršil v soboto, kot jo bilo naznanjeno, v Št. Hipolitu. Zastopane so bilo na shodu
LISTEK.
Med romanskimi narodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
(Dalje.)
Cenjeni čitatelj morebiti pričakuje, da bom razlagal na dolgo in široko zgodovino božjega pota ter našteval čudeže, ki so se godili in se še vedno gode v Lurdu. To bi bilo po eni strani nepopolno, kajti dogodkov, ki so se tukaj vršili, ni mogoče načrta ti v kratkih potezah; po drugi strani pa tudi nepotrebno, ker se je že toliko pisalo in govorilo 0 tej reči, da ni nobenemu več neznana. Moje pripovedovanje naj obsega le to, kar sem videl; natančnejih poročil je dobiti v knjigah, ki se znanstveno bavijo s to zadevo.
Lurške cerkve so sicer prekrasne, toda središče ali srct je ona častita, skalnata, šest metrov visoka duplina, kjer je obiskovala nedolžna -ieklica preblaženo Devico. „Želim, da pride veliko ljudi tu sem" — jej je enkrat rekla nebeška Gospa. O sreča! Med milijoni božjepotnikov sem izvedel tudi jaz za to vabilo in priromal k jami, pred katero in v kateri sem se v prisrčni molitvi — tukaj nihče ne more moliti drugače kakor prisrčno — izročeval Mari-
jinemu varstvu. Ne v samohvalo, temveč v znamenje hvaležne prijateljske zveze, moram opomniti, da so mi stopili pred oči vsi dragi znanci, ki ne morejo obiskati tega blaženega koščeka zemlje, pa so mi pri po-slovu od doma naročevali, naj se jih spomnim v Lurdu. Votlina je vsled mnogoštevilnih plapo-lajočih sveč vsa okajena. Ob straneh viseča znamenja človeške revščine (palice, berglje in drugo tako „luksurijozno" orodje) govorč o usmiljenem maternem srcu. Nemo kleči ljudstvo na tleh, usta se ne gibljejo veliko, ker je srce prevzeto najblažjih čutil, sveti mir veje tod okoli, le vzdihi pomoči potrebnih in šumenje bližnje reke moti tišino. Da, tukaj človek ne občuje več s svetom; zdi se, da živi v prijetnem zamaknenju in da je dvignen v nadzemeljsko bivanje. Tu je moral pripoznati že marsikater brezverec moč milosti, ko je dobil izgubljeno vero nazaj in se učil zopet moliti..
V vozičkih sedeči bolniki pričakujejo ozdravljenja. Med njimi omenjam belo oblečeno bledo damo, katero se strežnice vzdignile iz vozička ter jo počasi pripeljale do piscine t. j. do kopališča, kjer je bil že marsikdo ozdravljen. Na levi strani jame izvira namreč tisti čudoviti vrelec, ki je začel teči 15. febr. 1858. pa se ni nikoli več posušil od onega časa. Vsako minuto dd 85 litrov vode, bistre studenčnine, katere se
lahko vsak napije ali natoči v posodo in vzame s seboj.
Naj dostavim še nekaj toček, ki zna-čijo lep red lurške božje poti.
1.	Ne samo v cerkvah, ampak tudi zunaj njih sem videl snago, iz katere se lahko sklepa, da je oskrbništvo v najboljših rekah. Toliko prostorov in vsi se morajo snažiti, pa nikjer kake zanemarjenosti. Pridno se sučejo metle, omela in brisalke, da ni smeti. Ali je po naših božjih potih tudi tako? Tudi pri nas imamo kraje, kamor prihajajo od blizu in daleč romarji, ki se pa morebiti spodtikujejo nad to ali ono nerodnostjo.
2.	V Lurdu ni nobenega „š t a n t a" pri cerkvi. Eno prodajalnico sem sicer videl, pa je tako vzidana med drugimi poslopji, da jo komaj opaziš. Pri nas pa sme vsaka babura prav poleg cerkvenih vrat prodajati svoj „pofelj", na katerem se dobijo večkrat celo nespodobni napisi. Kako dobro vedo barantači za vsako žegnanje, birmo, misijon itd. Po božjih potih zasedajo najlepše prostore; kolibe imajo postavljene kar sredi trga (Brezje!), in nihče se ne zmeni za to, ker smo vsega navajeni. Kramarjem, ki iščejo dobička po svetih krajih, je že naš Gospod pokazal z bičem pot, torej proč z njimi od obližja hiše božje.
3.	V Lurdu ni nobene gostilnice pri cerkvi. Krčmarjcm je gotovo izvanredno
dišala krasna pozicija, kjer bi se dalo kaj zaslužiti, toda nobeden ni smel zidati na tem kraju hiše. Vrišč v gostilni in molitev v cerkvi se ne podasta skupaj. In vendar v Lurdu lahko vse dobiš, česar potrebuješ, iti moraš namreč deset minut v mesto nazaj, kar ni bogve kaka daljava.
4. Tudi prosjaka nisem nobenega videl, dasi bi reveži tukaj lahko obogateli. Akoprav je miloščina dobro delo, vendar v Lurdu nimaš prilike, da bo jo delil, ker nihče ne sme beračiti. Kljub temu dobijo tudi siromaki na lep način svoj del, ker se podpirajo iz nabiralnikov, katere polnijo božjepotniki s svojimi milodari. Da se pa denar prav obrača, nam kažejo krasne stavbe, vzoren red, sploh neko blagostanje, ki se povsod vidi in katerega ni ondi, kjer se z denarjem slabo gospodari.
Koga srečam v lurdskih ulicah, ko sem se že pripravljal za odhod? Tisti dve redovnici, moji bivši sosedi v Zaragozi. Spoznal sem ju takoj, menda tudi oni dve mene. Mlajša je bila bolj šibke, starejša pa krep-kejše postave; čudno se mi je zdelo, da nosite obe očali. Na moj pozdrav, kateremu je sledila opazka, da se poznamo iz Zaragozc, odgovori starejša, da ste priromalc iz daljne Valencijc in da ste presrečni, ko vidite Lurd prvič v življenju. Spomin na Lurd je pač vsakemu neizbrisljiv.	(Dalje prih.)
vse nemško-liberalnc in nacijonalne veličine. Posebno dobro so bila zastopana nemška gnjezda na severnem Češkem ter Moravskem in v Šleziji, pa tudi štajerski in koroški no-odrešenci so poslali nekaj svojih mož. Izjemo, pravijo, je delalo samo (!) avstrijsko glavno mesto Dunaj ter Hali na Tirolskem ker se županu dr. Kathreinu ni vredno zdelo reagirati na doposlano povabilo. Prav je imel. Razpravljalo se je sicer o nekaterih za občinske uprave perečih vprašanjih, ki so se temeljito prerešetavala že na dunajskem županskem sestanku, glavni namen pa je bil zborovalcem boj proti „mračnjaštvu". Vse delo se je vršilo, kakor je naglašal dr. lleissler, z namenom, da se izvrši» v duhu cesarja Jožefa II., v duhu nemštva, svobode in luči".
Papež katoliški učiteljski zvezi.
Meščanski učitelj Moser je prejel te dni kot načelnik katoliške učiteljske zveze za Avstrijo sledeče laskavo pismo: „Ko smo pred nedavnim nekatere izmed vas sprejeli v avdijenci, smo čuli z velikim veseljem, kako se je razvila vaša zveza iz malih po četkov, tako da je upanje upravičeno, da bo dosegla koristi v najširšem obsegu. Iz pisma pa, ki ste nam je poslali povodom svojega kongresa na Dunaju, razvidimo, da se je število članov namnožilo že na 4000 Ako torej vaša zveza zasluži pohvalo že radi števila članov, je vendar veliko važneji in večji vzrok za priporočanje namen, ki ga složno zasledujete, namreč obogatiti duha mladine ne samo z vednostjo, ki naj služi prakti škemu sedanjemu življenju, marveč pred vsem s čednostmi in pobožnostjo, kakor se spodobi krščanskemu imenu. Ravno s tem svojim prizadevanjem bote pa izborno služili i blagru države kakor tudi vere, ker je popolno dognano, da nihče ne more biti dober državljan, kdor ne časti Boga in je brez vere. Seveda so časovne razmere sovražne in je potrebno prodirati proti toku. Toda bodite pogumni! Nič velikega ni mogoče izvesti za Boga in domovino brez hrabrosti in stanovitnosti. Da bo pa pri vsem vašem stremljenju obilica božje milosti, podeljujemo vam in celi zvezi s posebno ljubeznijo v Gospodu apostolski blagoslov kot dokaz našega priznanja in naklonjenosti 1" — Upati je, da bo to pismo, polno priznanja, znova vzpodbu dilo prvoboritelje za dobro sveto stvar.
Volitve v srbsko skupščino.
Za prihodnje volitve v srbsko skupščino je vlada že dovršila potrebne priprave. S tem pa ni rečeno, da se je poskrbelo le za sostavo volivnih imenikov in drugih jednakih priprav, marveč vlada je tudi že sestavila listo kandidatov. Za 130 zborniških mandatov je določila 95 radikalnih in 35 napredno-libe ralnih kandidatov, za katere bo šel v boj ves vladni aparat po znanem srbskem načinu. Ti vladni kandidatni listi bota pri vo-litvi stali nasproti listi neodvisnih radikalcev in liberalcev, ki pa v sedanjih razmerah ne morejo upati na nikako zmago.
Položaj katolikov v Bolgariji je v marsičem neugodneji nego oni katolikov v Turčiji. Temu je kriva v prvi vrsti batoličanstvu sovražna shizmatična duhovščina vseh vrst, potem pa prevelika popustljivost kneza Ferdinanda, ki je celo svojega Bina Borisa žrtoval na ljubo sovražnikom Rima. Najbolj so jim trn v peti katoliški misijonarji in redovnice ter njihove šole, v katere, mimogrede povedano, tudi shizmatiki najraje pošiljajo svoje otroke. Sobranje je v jedni zadnjih sej sklenilo, da so od svote 70.000 frankov, ki so bili namenjeni za podporo nepravoslavnih šol, ne sme ničesar dovoliti katoliškim šolam. No, princ Ferdinand je baje izjavil, da bo za katoliško semenišče v Plovdivu iz svojega pokril nedo-Btatek. Drug dokaz sovraštva je postopanje napram francoskim asumpcionistom. V Varni so si kupili večji prostor za zgradbo samostana in šole. Od župana so dobili potrebno dovoljenje. Pravoslavni škof pa se je 28. maja s svojimi prcdrznil na stavišče in raz-drl mejna znamenja, objednem pa določil, da se tam zida pravoslavna cerkev. Francoska diplomacija je sicer takoj energično posredovala in zahtevala odškodnine, a do sedaj še ni došla nikaka rešitev. V Turčiji ali mej Culukafri se katolikom ne godi dosti slabeje.
»opisi.
Od Device Marije v Polju, dne 6. julija. Nek poseben „ljubitelj" psihiatrije, ki pole-mizuje v „Slov. Narodu" proti „Slovenče-vemu" dopisniku iz ljubljanske okolice v znamenju sovraštva in zaničevanja proti krščanstvu sploh, zlasti pa proti vsem pojavom krščanskega življenja v deželni blaznici na Studencu, ki polcmizuje v znamenju svoje, rekel bi božanske vzvišenosti nad revnimi omejenci, ki se ne klanjajo njegovi učenosti in nezmotljivosti — ta ljubitelj psihiatrije se v svoji polemiki zaganja kot razjarjen petelin sedaj v „kapclana, katerega duševno obzorje ni večje kot njegova tonzura", sedaj v „Matevžeta" itd.
No, iz same obzirnosti do dopisnika „Narodovega" — iz golega usmiljenja do njega, ker se je bati, da bi mu slabotni duh v silni in goreči borbi proti kapelanu ne opešal, da bi ne bil prisiljen dopisnik vse svoje psihiatrične znanosti porabiti v lastno zdravljenje (in to morebiti celo brez vspeha), tako da bi za zdravljenje drugih nič psihiatrije ne ostalo — edino iz tega vzroka povemo dopisniku „Narodovemu" na uho, da je vse streljanje na kapclana in „Matevžeta" popolnoma zgrešeno, dasi so tudi „Matev-žetu" razmere znane in tudi ve preceniti vrednost oseb in značajev; kajti kapelan z dotično polemiko v Studencu ni v nikaki zvezi.
Dragi ljubitelj psihiatrije, vidite, zajec je za drugim grmom in se smeje gorečemu, na led speljanemu lovcu, ki je zastonj porabil toliko streliva. Streljati bo treba še večkrat, predno zadenete!
Kar se pa tiče „imbecilitete" Matevže-tove — no, naj dopisnik „Narodov" pomisli na polpretekle čase! Kaj menite, v katerem človeku je več duševnih sil, v človeku, kateri ima v spričevalu osodepolno besedico „Rep" ali „Vorzug?" Capito? Medice, medice! cura te ipsum!
Opomba uredništva: „Narodov" dopisnik na Studencu mora biti res prav potreben psihiatričnega zdravljenja, ker se tako neolikano zaganja v gosp. Mat. Riharja, ka-pelana pri D. M. v Polju. Ta gospod nam doslej o njem res ni poslal še nobenega dopisa. Naj ga pusti torej pri miru!
Šolska razstava na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli.
Kakcr smo našim čitateljem že sporočili, je te dni na tukajšnji umetno-obrtno strokovni šoli (Zitiški dvor, Stari trg) razstava šolskih del. Razstava ima namen, pokazati obiskovalcu končni résultat pouka, ob jednem pa mu predočiti, v koliki meri je zaMa moderna struja v šolo iu kako se ponaša v okviru učnega načrta.
Zastopani so vsi oddelki zavoda s svojimi deli; posebno mnogobrojne pa so raznovrstne risarije. Povsodi se opaža vpliv moderne struje. Dolgočasno kopiranje po mrtvih, starih gipsastih modelih je skoraj popolnoma zginilo, ter se umaknilo risaniu po naturi, bodisi po rastlinah, bodisi po živalih ali po človeku Povsodi vidi oko mnogo barve in mnogo življenja. Poleg pravih naturnih štu dij opažamo na listih tudi uporabo, to je štilisiranje dotičnega objekta. Tako postopanje močno pospešuje samostojno mišljenje učenca in vzgaja često nepričakovane re-s ul tate.
Risarije oddelka za umetno vezenje in čipkarstvo se seveda v prvi vrsti ozirajo na rastlinski ornament. V skoraj neizčrpni množini nam predstavljajo rastlinske motive v različnih risarskih tehnikah, uporabljenih na poklic učenk. Med njitni se nahajajo nekatera jako lepa dela, ki pričajo o nadarjenosti, pridnosti in o izrednem barvenem čutu. — Risbe učencev, naturne študije, kopije in detaili, so istotako v velikem številu razstavljene Oddelki za stavbinsko in pohištveno mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo in podo-barstvo kažejo v svojih strokovnih risarijah toliko mnogovrstnost, svežost in spretnost, da opravičujejo najboljše nade. Tu vidimo prvič tudi študije po živem človeškem te lesu, cele in polovične akte, ter študije po Človeški glavi.
Zraven risarij vidimo dobro pogojene izdelke pouka v modeliranju, katerim je tudi navadno predmet kak naturni objekt, rastlina ali žival. Mnoga modelirska dela so žgana, druga pa vlita v gips.
Praktiška dela učenk so jako lepa in se raztezajo na vse predpisane tehnike. O J pri -prostih Holbeinovih obodov do bogato slikarije z iglo, od finega belega vezenja do najfinejših čipkarskih ubodov — vse je zastopano. Vmes je mnogo uporabnih objektov, kakor stenske preproge, blazina, za-stori itd.
Izdelki učencev so v mnogoterih ozirih zanimivi; povsodi opažamo, da je delo jako skrbno izptljano, da je konstrukcija premiš Ijena in pravilna, oblika pa rezultat treznega znanja. Moderni slog je uporabljen pri stenski omarici iz zelenega brestovega lesa z lepimi intarzijami, pri omari za smodke, ki je iz imitiranega mahagonija, pri raznih stolčkih in mizicah itd. Na starejše vzorce se naslanja lična postelja z omaro in umivalnikom.
Rezbarski oddelek tudi kaže moderno strujo ter se odlikuje po strogi rezbi in prijetni obliki objektov. Istotako nas zadovoljujejo izdelki podobarskega oddelka, ki je med drugim razstavil veliko Kristovo podobo za razpelo.
Ako končno še omenjamo različnih fi nih strugarskih drobnin in ličnih pletenih izdelkov, stolov, torbic itd., smn v velikih potezah očrtali razstavo; v detajle se ne moremo spuščati, te more pregledati le obiskovalec sam. In obisk razstavo pa priporočamo nujno vsakemu prijatelju našega umetnega obrts. Dobil bode v nji obilo zanimivega in se prepričal, da je med našo mladino mnogo nadebudnih talentov, od kate rih nam je pričakovati najlepših vspehov.
J.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 8. julija.
Deželni zber kranjski ima jutri do poldne ob 9. uri svojo deseto sejo. Na dnevnem redu so razna poročila dež. odbora, linančnega ter upravnega odseka, skupno 20 točk in 13 pr. šenj za podporo.
Osebne veBti. Poštni cficijal g. J. Fink je imenovan davkarjem v IX. činov-nem razredu, davčna adjunkta gosp. Jakob Droll in g. Gustav K e r n c sta imenovana davčnima kontrolorjema v X. činovnem razredu, davčni praktikant g. Viljem Wolf je imenovan davčnim adjunktom v XI. činovnem razredu. — Sekundarij v G zelini bolnici v Celju postane g. dr. Ernst J a k 1 i n iz Vitanja. — Poljedelski minister je imenoval kanclista g. Mat. S t r a m i č a kancelijskim oficijalom v poljedelskem ministerstvu.
Bolezen tržaškega škofa. »Nov. List«, ki nam je došel danes iz Trsta, po roča : Pretečenega tedna so se vršile v Kopru velike cerkvene slavnosti obletnice patrona sv. Nazarija, katerim so prisost\ovali emin. kardinal Misija, presv. tržaško koperski škof Sterk in poreški škof Flapp. Vsled prevelikega napora je naš presv. škof v noči od srede na četrtek nevarno obolel ter so v naglici morali klicati zdravnika, a ker niso bolečine prenehale, so brzojavili v Trst po škofovega osebnega zdravnika dr. Mandiča, kateri je bolanemu pomagal. Drugi dan so bo-lanega škofa prepeljali v Trst in zdaj prebiva v vili v Škednju, da se opomore.
Promocija Danes v ponedeljek, 8. t. m. je bil promoviran na Dunaju č. g. Josip J e r š e doktorjem bogoslovja.
Odlikovanje. Gospod dr. A. S t a n g e r, župan v Voloskem, je dobil od velikega vojvode luksenburškega veliki križ vojaškega in civilnega reda Adolfa od Nasove. To je jedno največih odlikovanj v veliki vojvodini Luksemberg.
Umrla je v tukajšnjem uršulinskem samostanu mati č. Kordula Merhar, rojena Ljubljančanka
„Slovenska krščansko - socijalna zveza" na Šmarni gori. Prelep dan so imeli včeraj krščanski socijalci, ko so iz Ljubljane in drugih bližnjih in dalnjih krajev v velikem številu prihiteli na Šmarno goro zahvaljevat svojo visok" zaščitnico za dosedanjo pomoč in prosil, jo, naj njihove moči i nadalje krepi. Tri krščansko-socijalne zastave: Katol. rok. društva z Vrhnike, Katol. društva sv. Jožefa iz T r ž i č a in Slov. kršč. boc. zveze iz Ljubljane so se klanjale pred altarjem Matere Božje, katero je proslavljal v svojem cerkvenem govoru g. dr. Krek kot delavko, ki nam povila božjega Sina in je s to božjo milostjo odlikovala ves delavski stan. Vnemal jo v srcih delavcev in delavk, ki so napolnili vso cerkev, ljubezen do Nje, ki naj bo na čelu vseh naših prizadevanj. Pri službi božji so mogočno doneli raz kora zbrani glasovi šentvidskih pevcev in pevk pod vodstvom g. Na v in šk a. Poleg Vrhničanov, Tržiča-nov, Ljubljančanov, Št. Vidcev opazili smo V množici tudi kršč.-soc. delavce in delavke iz Vevč, Železnikov in Medvod. Ob teh veličastnih trenotkih, ko jo iz sto in sto
grl dvigala se hvalnica Mariji, sn je položil temelj vsakoletne m uskupnemuzbi-rališču krščansko-socijalnih društev pri Mariji na Šmarni gori! V resno razmotrivanje priporočamo vsem društvom od blizu in daleč, da bi bilo velikega pomena, ko bi so vsa naša društva vsako leto v prvih dneh meseca ma]nika sošla na Šmarni Gori, ki je nekako v sredini dežele, in tu po vzgledu naših prednikov priredila vsakoletni svoj »shod«. Nepopisnega pomena bi bilo to za razvoj krščanske misli mej Slovenci! Po cerkveni službi božji vršila se je na planinici ljudska veselica v najlepšem redu. Preskrbljeno je bilo za vsakovrstno zabavo. Nijbolj so zanimali ob činstvo vrhniški tamburaši, ki so pokazali s svojim izbornim sviranjem, kaj za-more resen trud. Hvala presrčna za veliko požrtvovalne st, hvala iskrena čvrstim tam burašem, ki so s svojimi milozvočnimi tam-buricami poveličali vso slovesnost! Poleg tamburašev pa se odlikovali tudi pevci. Kar trije zbori iz Tržiča, Št. Vida in Vrhnike so se kosali, Tržičanje so pokazali, da imajo mej seboj tudi izborne igralne moči in mej mnogimi napitnicami je le prehitro prišel čas ločitve. Prisrčni pozdravi in odzdravi spremljali so izletnike pri odhodu. Krščanski socijalci in sccijalke na svidenje zopet drugo leto na lepi Šmarni gori!
Dnevni red občinskega sveta rednej seji, katera bode v torek, dne 9. julija t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Naznanila predsedstva. — Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje 8eje. — Stavbnega odseka poročilo o prošnji stavitelja Fr. Faleschinija v zadevi parcelacije posestva ob Elizabetnej cesti. — Direktorija mestne elektrarne poročilo o magistratovem dopisu glede inve-stovane glavnice in v zadevi pridobitve metne glavnice za mestno elektrarno. — Personalnega in pravnega odseka poročilo : o razsodbi c. kr. upravnega sod šča v zadevi samoslovenskih uličnih tabel in o na bitji dvojezičnih uličnih tabel; o prizivu Jerneja Klemenca proti sklepu obč. sveta z dne 16. oktobra 1900; o odločbi deželnega odbora Kranjskega z dne 11. maja t. 1. št. 5012 v zadevi rekurza Zeschkovih dedičev proti sklepž obč. sveta z dne 3. julija in 9. decembra 1894 ; o vlogi Fr. Železnikarja, v zadevi svoječasno podeljenega mu meščanstva. — Finančnega odseka poročila : o županovem dojiisu v zadevi zamenjave sveta za gradnjo domobranske vojašnice in o živinskem prekladišči poleg mestne klavnice; o županovem dopisu v zadevi kredita za nekatere dvojezične ulične table in hišne tablice; o prizivu „Kranjske industrijalne družbe" proti odmerjenju 20% občinske priklade od predpisane jej obrtarine ; o magistratovem dopisu v zadevi dovolitve dodatnega kredita 1026 K 34 h za nakup sta-višča za novo državno obrtno šolo na Pru-lah; o prošnji „Dramatičnega društva" za brezobrestno posojilo 6000 K ; o magistratovem dopisu glede nakupa 8 izvodov 4, 5. in 6. snopiča zgodovinskega zbornika „otara Kranjska'; o prošnji „Surovinskega društva čevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani" za podporo ; o prošnji »Podpornega društva za slovenske vjsokošolce v Gradcu", da mu pristopi mestna občina ljubljanska za usta-novuika; o prošnji „Avstro-ogerskega pomožnega društva v Norimberku« za prispevek ; o računskih sklepih ; a) potresnega, b) 3% posojilnega in c) regulačnega zaklada. — Stavbnega odseka poročila: o prošnji posestnika Antona Dečmana v zadevi opustitve projektovanih ulio Sv. Cirila in Metoda ; o prošnji istega posestnika v zadevi parcelacije južnega dela njegovega posestva ob Elizabetnej in Kuhnovej cesti; o županovem dopisu glede tlakovanja Gradišča med Erjavčevo cesto in KongresP,m trgom; o županovem dopisu v zadevi ^ltve nekih pritožeb nekaterih prebivalo* St. Jakobske župe; o prizivu c. kr. i»*enirja Jaromija Ilanuša proti magistrat-emu odloka v zadevi prezidave gospodarskega poslopja poleg njegove hiše ob Kunovej cesti. — Personalnega in pravnega odseka poročila: o oddaji službe polic, stražnega vodje in nadstražnika ter dveh služeb definitivnih stražnikov; o prošnji upokojenega detektiva Mihe Subra za zvišanje pokojnine; o prošnji nekega magistratnega uradnika za pomaknenje v višji činovni razred. Finančnega odseka po-
ročilo o prošnji necega hišnega posestnika da bi smel dovoljeno mu 3 °¡, posojilo uknji-žiti na drugem mestu.
Slovensko gledališče. V bodoči sa-soni slovenskega gledališča bode nova prima-dona slov. opere gdč. Marija N e d b a 1 o v a, nova altistinja pa gdč. Marija Gartnerjeva, obe učenki operne šole gdč. Marije Pivodove v Pragi.
Pogreb dr. Jana je bil včeraj v Gorjah. Pogreba se je udeležilo »Bralne društvo« in »Ognjegasno društvo«. Navzočnoje bilo tudi odposlanstvo ljubljanskih magistratnih uradnikov. Ob grobu so pevci zapeli žalostinko.
—	Iz Gorij se nam poroča, da je dr. Jan padel raz 400 metrov visoko skalo. Glava njegova je bila popolnoma razbita.
Ljubljanske novice. Mi rozo v vojaške godbe bode danes zvečer v slovo fcm. Iloehsmannu, ki odide v Gorico.
—	Porod na ulici. V soboto zvečer je porodila na Marije Terezije cesti Ivana Si-frer. Mater in dete so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. — lz žepa ukral je Ivanu Lenarčiču nek mlad človek denarnico, a dobil jo samo 2 K. — Stepla sta se v Kurji vasi Fran in Anton Marn z ne kim delavcem. Policaj je napravil »slogo« na ta način, da je vse tri zaprl. — Zgubila je Ana Pogorelec srebrno uro, vredno 23 K in Ivana Zabukovšek srebrno brožo vredno 12 K. Magistratni uradnik g Iv. Kessler je zgubil listnico s 7 petaki. — Ukral je posestniku razstavno lope Mat. cstelzerju nek pleskarski pomočnik iz Rožnih vilic štev. 35 večjo denarno svoto.
S sv. Viš rij. Na praznik sv. Petra in Pavla je prišlo letos nepričakovano veliko romarjev. Vse se je trlo. Spovedovalo je šest duhovnikov, in pri sv. obhajilu je bilo v dveh dneh nad 1800 romarjev. Izvzemši le dobro uro v soboto večer je bilo ves čas kar najlepše vreme. — b kresom letos nismo imeli sreče. Deževalo je tisti dan pred praznikom sv. Cirila in Metoda ves čas, tako, da gro-made še ranositi ni bilo mogoče. Tudi zvečer dež ni prenehal in ves razgled je bil zadelan z gosto meglo. Drugi dan pa je bil povsem drugačen : solnce je pripekalo vos čas in tudi večer je bil lep. Ker prej ni bilo mogoče, počastili smo slovanska biagovestnika sedaj z mogočnim kresom in gromovitim pokanjem topičev. Sicer smo videli od tu ta večer še kakih 7 kresov po slovenskem Ko-rotanu. — Med Podkloštrom in Vratami skočil je 5. t. m. popoldne iz poštnega vlaka nek Lah in se strašno pobil. Ko so nesrečo zapazili, se je vlak ustavil ter se pomaknil nazaj, da so nesrečneža spravili v kupé. Kaj je groznemu dejanju vzrok, ni znano.
Novo gasilno društvo se snuje v Mariboru. Po zadnji slavnosti gasilcev v Mariboru skoro noben gasilec o dosedanjem mariborskem gasilnem društvu noče nič slišati.
Vlak povozil je v Celovcu 181etno Katarino Müller iz Št. Ruperta pri C-dovcu. — Na Pragerskem je povozil vlak 19.etnega magatinskega delavca Franca Bračiča.
Iz Maribora se poroča, da je na mariborsko policijo došla od županstva v Vu zenici brzojavka, ki trdi, da jo pek Nikolaj Meklinič silno sumljiv, da je umoril svojo ženo. Meklinič je bil na mariborskem kolodvoru aretovan. Pri njem so našli pismo, iz katerega so posneli, da ima z neko žensko dogovorjen sestanek. Tudi dotično žensko so aretovali.
Iz goriških srednjih iol. Premeščeni so iz goriške gimnazije gg. profesorji Scharnagl in Stre i nz; iz goriške realke gg. profesorji Brandéis in Kastle; prideta pa in sicer na goriško gimnazijo g. prof. Artur Peta k z Dunaja, na realko pa g. prof. Ignacij Goldbach iz Litomeric.
Goriško žensko učiteljišče. Pri zrelostnem izpitu na Goriškem slovenskem oddelku c. kr. ženskega učiteljišča je osem gojenk nap-avilo maturo z odliko, namreč Curk, Gomilštk, Knittl, Lukan, Selles, Strel, Zega in Zupančič. Dvajset jih je napravilo maturo povoljno, namreč Bezlaj, Car, Čarnic, Debenjak, Eppich, Karlin, Klan-čič, Košuta, Lenardič, Logar, Martelanc, NOth, Orel, Prinčič, Rusnjak, Thaller, Va-lenčič, Wrišer, Žgur in Žic. Dve gojenki morata izpit po počitnicah ponavljati. Med navedenimi gospodičinami so Car, Thaller in Žic Hrvatice.
Is Krope nam pišejo : Vest, da so pogorelci v Kropi dobili en vagon nove obleke z Duna]a, je neresnična. — Ravno tako ni resnično, da so pogorelci v Kropi dobili več podpore, kakor so imeli škode. Skoda uradno cenjena znaša 126.000 kron, došli darovi z najvišjim cesarskim darom pa znaša]o 10829 K, torej je razvidno, da je škode za 105.175 K več kakor znašajo do sedaj došli darovi. — Kropa 7. julija 1901. — Fran Hoenigman, župnik.
Strašno bogoskrunstvo se je dogodilo, kakor poročajo »Edinosti«, v noči od 5. na 6. julija vHru-ici pri Podgradu. Nepoznani roparji so odnesli iz župne cerkve v Hrušici ciborij, shrambico za veliko sv. ho-stijo z lunulo, 1 kelih, (drugemu so le kupo odlomili), težko pozlačene kvaeta dalmatik in 2 srebrna srca z oltarja Matere božje. Najžalostneje je, da so odnesli posvečeno veliko sv. hestijo in okolo 20 malih h( stij, ka terih ob vsem iskanju ne morejo najti nikjer. Samo 2 mali sv. hostiij so našli na tleh za oltarjem. Škode je okolo 400 K.
Kanal mej Tržičem in morjem. Te dni izda ministerstvo koncesijo za zgradbo kanala mej furlanskm Tržičem in morjem ter je vlada že zagotovila svoj jako izdotni prispevek v ta namen.
Nesreča. Štirinajstletnega sina mizarja Ant. Gregorčiča v Gorici je ranil nek deček s trikotnim orodjem pri igri po nesreči v roko. Vsled tega so je dečku zastrupila kri in je umrl.
Ubežal je iz Gorice 131etni Herman Z e i, ker ga je mati silila, naj se loti ka kega dela- Deček ima črne lase, nosi črno obleko, kratke hlače z nogavicami, slamnik je obrobljen s črnim trakom.
»Der Süden«, glasilo za politične, kulturne in gospodarske koristi Hrvatov in Slovencev, ki so ga 1. 1898 na Dunaju ustanovili nekateri hrvatski in slovenski poslanci, je po sklepu ustanovnikov koncem junija t. I. nehal izhajati. Ker je za list še mnogo stroškov poravnati, prosi upravništvo lista one gg. naročnike, ki so za 1. 1899 ali 1900/1901 na dolgu, da bla-govole zaostalo naročnino čini preje poslati pod naslovom : »Der Süden«, Wien, I Plankengasse 4.
O naših rojakih v Ameriki, Iz Jo-lieta se poroča, da je padel s kolesa na N. Chicago cesti g. Kornelij Gorup, upravnik „Amer. Slovenca" in knjigovodja tiskarno ,slovensko-amerikanskega tiskovnega društva' in se občutno poškodoval. Prenesli so ga v bližnjo hišo g. Ant. Horvata. — Poroča se da je ponesrečil med delom v kamnolomu g. Planine, predsednik slov. kat. podp. društva sv. Cirila in Metoda.
»Amerikanski Slovenec" in „Bar-num in Bailey«. O predstavah „Barnuma in Baileyja" v Ljubljani piše „Amerikanski Slovenec" : „Kakor posnamemo iz listov, ki so nam došli iz Ljubljane, se niso bili Ljub-ljančanje v stanu dovelj načuditi amerikanski točnosti in naglici. Seveda Ljubljanci — zaspanci ! Po našem mnenju so bili za Arne-rikance ti tipični Ljubljančanje prav tolika zanimivost, kakor za Ljubljano amerikanski cirkus". — Tako sodbo imajo torej ameriški Slovenci o Ljubljančanih. No mi, ki smo tudi Ljubljančani, povemo „Amerikanskemu Slovencu", da so Ljubl|ančani, ko so zapuščali cirkus, občudovali tudi amerikanski — humbug, ki daleč prekaša ljubljanskega.
Velika slovenska slavnost v Arne riki Dne 3. in 4. julija so v Jolietu praznovali ameriški Slovenci desetletnico on-dotne slovenske fare. V sredo dne 3. julija je bil koncert in predavanje v opernem gledališču v Jolietu. Izborno so se izvrševale naslednje točke : Danilo Fajgel: „Pobrati-mija". Pel moški zbor „Slavec". Viktor Parma: „Colničku". Pel mešan zbor. D. Shaw: „Columbia". Pel šolski zbor učencev in učenk. Dr. B. Ipavec : „Domovini". Pel moški zbor „Slavec". „Protector trough the coming night". Trio, gospica L. Malier, gospod Žagar in gospa Žagar. Govor F. Ks. Bajca. A. Haidrih: „Jadransko morje. Pel moški zbor „Slavec". J. Žerovnik: rKuka-vica". Pel šolski zbor učencev in učenk. H. Sattner: „Gori, gori na planine", čve-terospev z bariton-solo. * * * „Vencc narodnih pesmij". Pel mešan zbor. ö. F. Smith: „America". Peli vsi pevci. — Dne
4. julija ob 8. uri zjutraj je bila slovesna sveta maša. potem slavnostna parada po mestu. Slavnostni sprevod so otvorili kolesarji prvega slovenskega ameriškega kolesarskega društva „Ilirija", za njimi je korakala mestna polici|ska straža, potem mestni ognjegasci, mestni odborniki z županom v kočijah, potem pa je korakalo 16 društev z zastavami in tremi godbami. Ob 1. uri popoludne so je pričela na Riveroiew parku ljudska veselica s kolesarsko in konjsko dirko, ob 3. uri je govoril burno odobravati slavnostni govor William A. B >wles, reprezentant postavi dajalne zbornice Illinois. Ta slavnost je tudi Slovencem v stari domovini pokazala, kako velik ugled uživajo njihovi bratje v Ameriki. V zalogi „ Amerikanskega Slovenca" je izšla o t*j slavnosti na 32 straneh knjiga, ki prinaša natančen opis te velepomembne slavnosti
*
* ♦
Cirkus Barnum in Bailey ponesrečil. V Bauthenu se jo cirkusu Barnum in ßaikyju zgodila velika nesreča. Pri tretjem vlaku »e je zlomila zavornica in ta je v polnem teku prilet -1 v dru/i Btrnumov vlak. Dve osebi cd cirkusovih uslužbencev ste mrtvi, sedem oseb je pa težko ranjenih. Mnogo konj je mrtvih.
Anarhisti Laska vlada z \so silo z»-sieduje anarhiste. O Iposlala bode zopet mnogo novih policijskih agentov v ameriške združene države, da bodo nadzorovali on-dotne anarhiste. V sob< to je bil v Rimu aret'ivan g'asoviti anarhist Pallerini. V Rimu in treh drugih gornjeital-tkih mest h je policija odkrila štiri nove anarhist šku družbe.
Semenj v ognju. V soboto je bil. kakor se poroča iz Bruslja, ves semenj v Namurju v par trenotkih v ognju. Ogenj se je vnel v cirkusu.
Država Tibet v Aziji odpošlje v Pe trograd odposlanstvo, ki bode prosdo, naj Rusija t-prejme pokroviteljstvo nad Tibetom. Rusi bodo s tem zoptt mnogo pridobili.
(C i rj 1 - M e t o d o v a podružnica v Šiški) storila je s priredbo včerajšnje veselice za letos svojo dolžnost ter pridobila za vednov potrebno blagajno dobro došli prispevek. Živahno vdeležbo so pro-vzročili: govor preč. g. družb, predsednika Tomo Zupana, pevski zbor in polnoštevilna meščanska godba, materialni uspeh pa marljive prodajalke in blagajničarica gdč. Helena Zakotnikova. Velezaslužni družbeni predsednik je v daljšem govoru razložil namen in delovanje ter vspehe družbe, priznal vnemo nekaterih krogov za obstanek in okrepčanje društva tei1 želel, da se razširja zanimanje in požrtvovalnost v vedno nove in širše plasti slovenskega naroda. Vi-sokoč. g. govorniku zahvalivši se je po-vdarjal g. D., da je monsignor T. Zupan skrben oče mnogih otrok, katerim mati Ciril-Metodova družba drobi hrano v domači besedi. — St. Viški pevski zbor je žel za prepevanje tako ljubkih narodnih pesmi živahno pohvalo. — Meščanska godba 23 mož, pod vodstvom g. Benišeka je častno vršila svoio nalogo. — Val. Vodnika spominska ploča bila je kakor vsikdar, spodobno okrašena, vrt z zastavami dekoriran, postrežba točna, pijača in jed dobra, in mnogobrojno občinstvo zadovoljno se za-bavajoč do 10. ure.
(Trgovsko bolniško podporno društvo v Ljubljani je imelo včeraj v „Mestnem Domu" svoj letošnji obč. zbor. Koncem 1. 1900 je imelo društvo 551 pravih članov. Društvo je pomagalo bolnim članom v 144 slučajih ter je v ta namen izdalo 9234 K 08 v., podpor je društvo dalo devetim članom 4135 K. Vse društveno premoženje je znašalo 225.150 K 46 v. Za slovenska poročila se ni nihče oglasil!
(Društva avstr. železničnih uradnikov skupina v Ljubljani) zborovala jo včeraj popoludue pri Maliču, da voli novo predsedstvo, ker jo dosedanje odstopilo. Voljen bil je predsednikom gosp. Ivan Svetek, višji oficijal južne železnice, prvim podpredsednikom g >apod Viktor lira-šovec, oficijal c. kr. državna železnice, in drugim podpredsednikom gospod Josip Kos-math ailjunkt južno železnice. Pri dopolnilnih volitvah v odbor bil jo zopet voljen gospod Makso jeerlič in novo voljen gospod Fran K kalj, oba adjunkta c. kr. državno železnico.
(Družbe sv. Cirila in Metoda) 133. vodstvena seja je bila 4. julija 1901 v družbinih prostorih »Narodnega doma-. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Blehveis • Trstaniški, Martin Petelin, (blagajnik). Luka Svete« (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šulnc in Anton Z'ogar (tajnik); od nadzornistva Oroslav Dolenec. Prvorr.eatnik Tomo Zupan otvori
ob 3. uri popoludne sejo. Spominja se pokojnega, za družbo jako delalnega bivšega prvoinestnika prve ljubljansko podružnice in drulbinega razsodnika Ivana Gogola, predsednika notarski komori ter pokojnih družbinih dobrotnikov: župnika Ivana De-beljak in trgovca Mihaela Pesjak. Vsled so-žalja in v počeščenja njihovega spominja so navzočniki na prvomestnikov poziv ostali raz svoje sedežu. — Obširno prvumestnikovo poročilo glede korakov, ki jih je storil v prospeh družbinega gmotnega stanja pri raznih rodoliubih, se sjirejme na znanje. — Blagajnik jo ukazal od 1. jan. do 4. |ul. t. 1.19 107-73 K dohodkov in 19.33841 K troškuv; torej 230'6S K primanjkljaj. Ko se določi vspored XVI veliki skupščini v Mar.boru 8 avgusta t. 1. in sa rešijo došle vloge, zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer.
Darovi.
Za nagrobni spomenik f kapalanu Rafaelu Winklerju blagovolili so darovati sledeči p. n. gg.: Janez Klemen, ka-pelan v L' akovcu 5 K. Franč.šek Koželj, kapelan v omarjeti 4 K. Stanko Peharc, ka-pelan v Stari Loki 10 K. Josip Vole, župnik v Velikih Poljanah 4 K. Karol Kumar, ka-pelan v Konjicah 5 K Kazimir Grapnik, Dašnica pri ^eleznikih 2 K 10 v. Ivan Ba-loh, kapelan v Šmariji 2 K. Jakob Porenta, župnik v Stopičah 3 K. Janko Z ikrajšček, župnik v Vavtivasi 3 K Martin Namanič, župnik v Brusnicah 2 K. Dr. Josip Marinko, c. kr. profesor v Novemrnestu 4 K. Prija telji Winklerjavi iz Mošenj 6 K. Dobrotniki in prijatelji iz Mirne 10 K. Fran Oswald, c. kr. katehet v Idr i )i 5 K. Josip Koblar, kapelan v R bnici 5y K Jožef Novak, dekan y Radovljici 5 K. Šmen Kukec, pivovar v Žalcu 10 K. Andrej GrČar. nadučitelj v Ra-dovlj ci je nabral med prijatelji in častilci ranjcega Winklerja 53 K in sicer so darovali: Alojzi) Žabre, c. kr. sod. , ristav v Radovljici 10 K. Dr. Ivan Vilfan, odvetnik 2 K. Fran Rakar, c. kr. sod pristav 2 K. Oton 1 loman, trgovec v Radovljici 2 K. Fran Pretnar, trgovec v Radovl|ici 2 K Vinko Hudovernik, tajnik mest. hranil. 2 K. Andrej Grčar, nadučitalj v Radovljici 2 K. Ju rij Auer, zasebnik v Begunjah 2 K. llugon Turk, živinozdravnik v Radovljici 1 K. Leopold Fürsager, trgovec v Radovljici 1 K. F. Korošin, merosodec v Radovl|ici 1 K. Anton Praprotnik, posestnik v Radovljici 1 K Fran Zupane, župan v Lancovem 1 K. Neimenovana iz Radovljica 16 K. Blag gospa E. Oman, učitaljica iz Busrun) 2 K. Gdč. Miška Rasingar, učiteljica iz Ridovljioa 2 K. Gdč. Kati Drol. učiteljica iz Bleda 2 K. Gdč. Franjica Pogačnik, učiteljica iz Rib-nega 2 K — Vsem valecenjenim darovalcem sa uaiuljudneje zahvaljujem in ob jed-nem prosim vse njegove tovariše in prijatelje , ako še kdo namerava kaj podariti, naj bi blagovolil to kmalu storiti.
Z vsem spoštovanjem
Josip H a r t m a n, kapelan v Šmihelu pri Novemmestu.
VII. i¿kaz darov za pogorelce v Gorenji vasi.
Do incl. 6. julija: Župni uradi: Srednja vas, Bohini 33 K 32 h. Toplice 35 K, Loški potok 30 K Col 12 K 45 h, Šmarjeta 10 K, Št. Rupert 20 K, Kokra 10 K; dekan Arko Idrija, privatno, 50 K, župnik Janez Gerčar, Dob, 40 K, župnik Karlin, Smlednik, 20 K.
Bog povrni stotero !
Pomožni odbor Gorenja vas, dne 6. julija 1901.
Matej Pintar, načelnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 8. julija. Včeraj sc jc zopet vršila velikanska jubilejna procesija.
Duuaj, 8. julija. Listi poročajo, da je v krščansko-socijalnem delavstvu dunajskem navstal razdor. Na shodu v Landstrasse se jc del kršč. soc. delavcev odtrgal od dosedanje organizacije in ustanovil novo stranko pod imenom „kršč. soc. ljudska organizacija." Ustanovitelj je poslanec Prochazka.
131. 8. julija. Kralj danski je do-šel sem in bil od cesarja na kolodvoru sprejet. V kratkem pride sem kraljica Viljemina holandska, da prosi cesarja Franca Jožefa za posredovanje za Bure.
Zofija. 8. julija. Obtožba glede nameravanega umora rumunskega kralja sc je opustila.
Berolin, 8. julija. Dejstvo, da cesar ni potrdil liberalnega mestnega svetovalca Kaufmanna II. županom, vzbuja pozornost, ker je vsled tega do.šlo do konflikta mej cesarjem in državnim ministerstvom.
Lipsko, 8. julija. Centralni odbor „Gustav Adolf Vereina" je določil 400.000 mark za protestantsko agitacijo.
Petrograd, 8. julija. Za preuredbo univerz je naučni minister dobil carjev podpis kljub nasprotstev od strani Pobjedonosceva.
Petrograd. 8. julija. Komisija za omejitev kužnih bolezni je proglasila Carigrad okuženim.
Manila, 8. julija. Filipinski general Bettermino se je udal Ameri-kanomslOOO možmi in 284 puškami.
London, 8. julija. V sredo se vrši ministerski svet, ki se bo posvetoval, kako hitro končati vojno v Južni Afriki. O Burih se čuje, da hočejo vojno energično nadaljevati, zato utegne Angleška odposlati na bojno polje novega poveljnika.
London, 8. julija. Iz Bruslja se poroča, da je sklenil Krtiger poslati generala Dewet in Valentin k nemški, francoski in avstrijski vladi, da se pritožita o slabem ravnanju Angležev z ujetimi burskimi ženami in otroci v taboru v Pretoriji in Bloemfon-teinu. Dr. Leyds je v tej zadevi poslal tudi pismo na vlasti.
London, 8. julija. Lord Kitchener poroča iz Pretorije 6. t. m.: Železniško postajo Roodeport so Buri včeraj zažgali. Pozneje so se morali umakniti z izgubo 2 ubitih in 7 ranjenih. Na angleški strani je ranjen jeden mož. Ob jednem poroča Kitchener, da je pri napadu na železniški vlak blizu Naboonspruita na angleški strani poleg nekaterih ubitih bilo ranjenih še 10 vojakov.
Umrli ho:
6. jul'ja, Marija Sušnik, sprevodnikova hči 17 m. Cesta na južno železnico 26, flkrlatinka.
V bolnišnici:
4. julija. Barbara Mlinar, zasebnica 66 let, srčna hiba.
Meteorologldno poročilo.
Tliina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm
l
Cm op»-
HTuja
Stinj.
bwo-metra r tam.
T.rap*-ratnr»
po Ollijo 1
V.tr.ri
Nabo
se . U'
61). zveè. 7| 7. zjutr. ¡2 popol.
71 9. iv»i
g! T. ijutt. |2. popol.
TJRTTj ÎS ri si. svzh. [del obUč.
737 * 737 3 738-1
12 4
23 3
si. svzh. si. jvzh
megla del. jasno
0-7
17-2 j si. jzaü. ¡ sk. jasno i
739 4 j 13 8 i si. jug i megla I 0 7 737-6 I 24 5 I si. jvth. Ipol oblač.j Srednja temperatura sobote 17 6°. normale: 19-1°. Srednja temperatura nedelje 17 6", normale : 19-5".
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 28. junija do dne 6. julija
Goveje meso 1. v. kg
» » II. » »
>	» III. > > Telečje meso . » Prašičje » sveže »
>	> prek. » Koštrunovo meso » Maslo . . . • » Surovo maslo . . » Mast prašičja . . » Slanina sveža . »
» prekajena > Salo . . . . • » Jajce, jedno . . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter » kisla . <
Med.....kg
Piščanec . . . • Golob . , . . .
Kaca......
Zajec.....
KTFf
17U
— ¡80
40
40
28 60 30 6 20 80 80
10 - 40
Pšenična moka 100 kg Koruzna » » » Ajdova » » » Fižol, liter. . . .
Grah,.....
Leča, t ... . Kaša, > . . . . Ričet, > ... . Pšenica . . 100 kg Rž . . . » » Ječmen . . » » Oves ... » » Ajda ... » » Proso, belo, » » , navadno » » Koruza . . ► » Krompii . » » Drva, trda , ma » mehka, » Seno, 100 kg . Slama, > > Stelja, » » .
K	h
■n	60
16	60
29	60
_	24
—	32
—	20
—	20
16	60
14	80
14	—
16	—
13	—
16	80
14	—
3	60
7	50
5	50
4	80
4	20
	-
Žitne cene
dne 6. julija 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za jesen . .....K	8 29
R>, za jesen..........7-21
Koruza za julii-avgust .....	5"53
, , septemberoktober . . ,	5 73
, maj-junij 1902 ...»	530
Oves za jesen.........6 59
Na budimpeitanski borsi:
Pšenica za oktober......,	8 06
Rž za oktober.........6-83
Oves za oktober......»	52H
Koruza za julij........5°24
, , avgusta......,	5-34
„ oktober....... —
„ maj 1902 ............4 99
(Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	7-80
jutne žel........
Rž . ........
Ječmen „ „....... —
„ ob Tisi.......* —
Koruza ogerska.........6"60
Cinkvant „ .........6 75
Oves srednji........*	7'60
Fižol............8-00
do	8 30
»	7-22
.	fi'54
„	5 74
„	5-32
.	6 60
8 07 6-84
5-27 525
6-35
5-00
do 8-35 ' 7-70
5-70 7-10 7-75 10-00
Emajlna glasura, ^vrkauppêd-
mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les, kositar, kameniti predmeti, Todovodne škoklje, kojim dâ porcelanu slièno prevlako V škatljicah po >/, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBEBL ▼ Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—1
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča :
Mtssale Romanam (v obliki male pôle) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rude'-o obrezo K 43-20
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K oO1— Dobiti je ta misai tudi v še finejšem vezenji.
Hlsaale Romanom (v četvorki) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij : Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlfiae pro defunotla (v obliki male pôle) :
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 660
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 7-44
Mlssae pro defanotli (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 5-16
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 5'76
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maše.ati »de Beat»«: Mlssale ad nanm «aoerdotum oaeoutientlam (v obliki male pôle):
V	črnem u-nji z zlato obrezo .... K 19-20.
* Mizarska zadruga
v Št. Vidu pri Ljubljani K
se toplo pri-poroča preč- jJ* duhovščini in ^ vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne
hišne *
-k
oprave*;
ter tudi dru- ^ ge oprave,
temne in lika-ne , poljubno
po želji izvršene. — Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah.
V prav obilno naročitev se priporoča
J. Arhar,
238 20	načelnik.
Svarilo.
Mladoletnemu Jožefu Strehar iz Ljubljane. Tržaška cesta št. 12, naj se ne poso-juje in ne zaupa nič, ker se njegovi dolgovi in zaveze, katere bi napravil brez privoljenja varuhov Antona Lango f in Jožde Strehar ter podpisane sodnije — ne bodo poravnale iz niegovega premoženja. F)osebno svari se sklepati z njim kake kupne pogodbe.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, I. odd.,
dne 3. julija 1901 661 3-3
Proti malokrvnosti.
Železnato vino
lekarnarja G. Pioooli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
ima v seči QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	8—13 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri maiokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-50 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
641 3-3
IVIed. univ.
Dr. Kari Zakrajšek
ordinira 5 1. julijem t. I. počsnji
XV
na Glavnem trgu v hiši gospoda, nadučitelja Fr. Pape
od 9- do 12. ure dopoldne.
Izvršuje tudi zobozdravniške operacije.
Predstojništvo križanske cerkve v Ljubljani proda po ugodni ceni dosedanje
cerkvene klopi
U hrastovega lesa, pripravne za kako
cerkev srednje velikosti.	565 3-3:
P. Bernard Polak.
Sprejme se izurjena ter poltena
prodajalka
v prodajalno mešanega blaga na deželi. Kje, pove upravnistvo »Slovenca«. 664 3-2
Razglas.
663 3—2
Vipavska grajičina prodajala bode na prostovoljni dražbi po parcelah, ali večjih skupinah na licu mesta nastopna posestva:
I.	Dne 8. julija 1901 ob 9. uri predpoldne hišo štev 19 na Colu z vrtom in pašnikom, ob 11. uri predpoldan gojzd „Doline' ležeč v katastr. občini Vodice, okraj Vipava, v izmeri 67 oral ]63Q0 ali 38 H 60 a 36 m1
II.	Dne 12 julija 1901 ob 9. uri predpoldne hiie štev. 22 23 in 28 v Vipavi,, nadalje mlin in žago z vodno silo na Vipavi, kakor zraven stoječa gospodarska poslopja.
III.	Dne. 15. julija 1901 ob 9. uri predpoldne gojzd „Zadlog" ležeč v katastr. občini Zadlog, okraj Idrija, v izmeri 297 oral 780Q° ali 183 H 97 a 16 m\
IV.	Dne 22 julija 1901 ob 9. uri predpoldne gojzde ležeče v katastr. občini Črnivrh. okrai Idrija, v izmeri 108 oral 1428[3° ali 62 H 43 a 87 mx — in gojzd ležeč, v katastr. občini Lome v izmeri 282 oral 678Q° ali 170 H 81 a 20 m*.
Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi in dražbeni pogoji ležijo na vpogled v c. kr. notarski pisarni v Vipavi.
Vipava, cln6 28. junija 1901.
Mark Pushuik,
c. kr. notar.
Zaloga šivalnih strojev
JAK. JAJC v Ljubljani.
Dunajska cesta št. 17.
SSSff „Diirkopp"- in „Waffenrad"- koles.

Najprimerneje priložnostno K
< K darilo za mladino so
pomladni Glasi
ki so jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov.
Dobe se še razen I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po I K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, broširani po 60, 50, ozir. 40 h.
■a* Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču.

gfCB D u n aj s k a borz a.
Oni 8. julija.
Skvpai državni dolg v notab . . . Skupni drfavni dolg v srebru ....
Avitrijfka zlata renta 4........
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vi»ta ..........--- --
Nemški dri. bankovci »a 100 m. nem.drt.velj 117-42';,
99-05 98-95 11830 96-65 118-20 92 90 1641— 636 -239-50
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne 6. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Radolfove želez, po >00 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke B°/„
23-44 19 Ot 9105 11-26
182-50 171— 206 -95 45 141-50 258--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma ar. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne ieleznice
>	> južne ieleznice 3°/0
>	> južne železnice 6"/„
>	> dolenjskih železnic 4°/„
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	» » 6 »
Budimpešt. bazilika - srečke, 5 gld. . . Rudolfov« srečke, 10 gld.
105-30 94-25 425-25 344- -122 26
Sa'move srečke, 40 gld........
St Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldste'nove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. ielez., 1000 gl-Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . - ' Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. Splošna avstrijska atavbinska druž1^ • • Montanska družba avstr. plan. • • • • Trboveljska premogarska druib»> '0 gld. Papirnih rubljev 100 . .
Ž34 387 — 60-•268-- -5700 -860 — 93 — 148 50 417 -430 -252 75
ST Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, «rečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. — Promeee za vsako žrebanje. Knlanlna izvršitev narofill na borzi.
Menjamlčna delniška družba
„II E » C U R"
I., Wollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Strobalgassi 2.
At' PoJaiL.Ha -«s v vseh gospodah .nIn-infinih »tvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljakih vrediiMtalh papirjev in vestni -viti za dosego kohkor je mogoče viaocofa obrestovanja pri popolni varnosti mJT naloženih ar f. a ▼ n i o.