Xupujmo vojne " SONDE ; in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEft CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JULY 23, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III Vdajte se zdaj! je glas Japoncem iz Amerike jen, Ohio, ima na h kar dve stavki, tirala promel ^ren, O. — To mesto, ki :><),000 prebivalcev, je sko. polnoma parafirano p«o jtavkah. Zadnji pondeljek Wi delo telefonski usluž- (v soboto so pa zastavkali ttci pri Warren Trans- ,lon C«, in niso hoteli vze- iz postaje. Tako stoji jjflefonski in prevozni si- i tem mestu, katerega in- f mno^° pomaga k vojne-poru. Roberts, ki se trudi "t reftj sPorne zadeve, ima | r°ke, ker ne more upo-" telefona, da bi se posve. [Washmgtonom, ali Cleve" 7 kler 80 uradi vladnega odbora. H .je odprt Samo za poli-Harno brambo ter zdra-ivdor želj poklicati ene-f gornjih, to lahko stori, i operatorica napravi zve! t! • b° kmal« odprta feri^i,b0liaStal 3Eiv„ ,1J1- ker je mno-;;vcev odvisnih Od tep Me 0Peratori;e h f centov več na uro in * Plačo v nedeljo. Unija v obflsov zahteva zaprto co ln več denarja za 6 ___ Ijnih državah so p delavce ~~ Mal° «e čita v t t0Varne v vzhod-jfftvah na debelo odpuščale iz vojne industrije, več toliko naročil za ; Connecticutu je ena ; Pvornic za gradnjo letal ■ ia na tisoče delavcev. fSfflSWA r ornaj še 3,000. f ladjedelnica na Rhode -4,1 je prej" zaposlila delavcev, jih bo imela L ; samo še 1,000. Neka velike tvornica za stroj. Je dela ^aj na svojem '•a naročilu. —o.-___ ■^lavija odpusti vojake nad 35 let 'V°k ~~ Iz Bel&rada poro--i »o jugoslovanska arma. t J 1 + Vse vojake- ki 80 !U Več- Odpuščeni ^hodnjih 8 tednih. , Goering, Ribbentrop, Doenitz in drugi glavni naciji, oskubljeni vseh nekdanjih časti, čakajo za žično ograjo na sodbo Mondorf, Luxembourg. -Ena največjih dram po vojni v Evropi se odigrava v sobah in hodnikih hotela Palace v tem mestu. Tukaj čakajo na sodno obravnavo zaveznikov nazijski vojni zločinci: Goering, von Ribbentrop, admiral Doenitz in 49 drugih nazijskih prvakov. Oskubljeni vseh nekdanjih časti in visokih redov, obdani od žične ograje in v senci strojnic, so zelo malo podobni nekdanjim super-nacijem, ki so hoteli vladati vesoljnemu svetu. Poveljnik nad ujetnimi naciji je polkovnik Andrus s svojim 391. protizračnim bataljonom. Polkovnik je izjavil: "Kar se tiče mene so ti naciji ujetniki kot vsak drugi in ž njimi postopamo kot z vsakim drugim ujetnikom, ne glede na nekdanje njegovo dostojanstvo ali šaržo." Nekdanji nemški zunanji minister von Ribbentrop, ki so mu bila včasih vrata odprta v najbolj odlično družbo v Nemčiji, Angliji in drugod, ima danes majhno sobico v hotelu, odkoder jilma raaglled na ž/jčno ograjo jn za njo razpostavljene strojnice. Spi na zasilni postelji na slamnatem modrocu. V sobi ni nobenega ogledala niti električne razsvetljave. Kadar se hoče obriti, dobi stroj za bri- tje, ki ga mora pa takoj po uporabi oddati straži. Iz oken je bilo vzeto steklo in nadomeščeno s tv}|rino, (ki ,se more zdrobiti. Tako naciji nimajo prilike dobiti kaj ostrega, da bi izvršili samomor. Ribbentrop si mora sam pomesti sobo in si zjutraj postlati posteljo, ker nima nobenega strežnika na razpolago. Drugi naciji imajo podobno. Hišni red v tem hotelu je nekako tak kot je v ameriških jet-nišnicah. Izjema je samo ta, da se tukaj kaže nacijem slike, ki so bile posnete iz nemških jetni-ških taborišč z vsemi grozovi-tostmi, da ne bodo pozabili, kaj so počeli z nedožnimi žrtvami. Jesti dobijo trikrat na dan in sicer popolnoma preprosto hrano. Feldmaršal Keitel je zapisan kot eden najbolj prefektnih ujetnikov. Značilno je to, da se feldmaršala Goeringa vsi soujet. niki ogibljejo. Ravno tako se ogibljejo Juliusa Streicherja, katerega lastni tovariši smatrajo zdaj kot enega največjih zločincev. Tako čakajo takaj na sodno obravnavo, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi vojnih zločinov. Kaj jih bo doletelo: smrt ali dosmrtna ječa, je odvisno od zavezniške sodnije. pogumna ženska je rešila otroka iz ribnika na vrtu memorial šole Včeraj popoldne se je igrala 5 letna Barbara Morgan iz 412 E. 149. St. na robu globokega ribnika na vrtu Memorial šole, 410 E. 152. St. Iz vode rastejo lepe lilije in otrok si je hotel eno utrgati, pa je izgubil ravnotežje, padel v vodo in izginil v globočini. Njene tovaršice so zagnale vik in krik na poma-gaje. Takrat je šla v bližnji kino Mrs. Marie Pular iz 501, E. 152. St. Ko je zaslišala vpitje otrok, je tekla na lice mesta. Med gostimi vodnimi lilijami ni mogla videti otroka, toda prav takrat se pokaže njena glavica na površju. Pogumna Mrs. Pular skoči brez pomisleka v globoko vodo in izvleče otroka. Tedaj sta prihitela tudi brata Frank in John Vidmar in začela na otroku z umetnim dihanjem. Po kakih 10 minutah je začel otrok polagoma dihati in tedaj je tudi prihitela požarna bramba, ki je pol ure nadaljevala z umetnim dihanjem, nato pa otroka odpeljala v Emergency kliniko. Otrok je že iz vsake nevarnosti. Konferenca velikih treh je dosegla uspehe v prvem tednu Potsdam. — Dasi vlada stro ga tajnost 0 tem, kar sklepajo predsednik Truman, premier Churchill in maršal Stalin, pa so izjavili ameriški državniki, da se je že doseglo mnogo važnih sporazumov v prvem tednu zborovanja. Veliki trije so zborovali uradno že petkrat, vsaki-krat po tri ure. Koliko časa bo še trajalo zborovanje, ne ve nih. če, ker je še mnogo vprašanj nerešenih. Predsednik Truman bi rad, da bi svet vedel o teh razpravah, toda zaenkrat je vse zavito v največjo tajnost na željo Stalina. $625 je plačal za zajtrk na kitajskem Sian, iKtajska. •— Ameriški poročevalec Bob Considine poroča, da je plačal za zajtrk pri katerem je pojedel dvoje račjih jajec, dva kosa opečenega kruha in skodelico čaja, $625. Dečku, ki mu je stremel, je dal za napitnino kar $1,000. Dalje poroča, da je plačal v pralnici, kjer so mu oprali srajce, $2,500, prav toliko plača tudi za sobo v hotelu vsak dan. Vse to je plačal v novih lepih bankovcih, ki so bili tiskani v New Yorku. Pripomni pa, da vse to v ameriški valuti ni tako veliko kot bi kdo mislil, ker za pravi ameriški dolar se dobi $2,700 kitajskih. Zato ni čudno, če stane zapestna ura, slabše vrste, $120,000. Včeraj je bil Cleveland star svojih 149 let Na 22. julija 1796 je stopil Moses Cleaveland iz čolna ob ustju roke Cuyahoga ter ustanovil naselbino, ki se danes imenuje Cleveland. Mesto bo ob tem času drugo leto z velikimi svečanostmi praznovalo 150 letnico obstoja. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama V Garfield Heights sta dva demokrata v dirki V predmestju Garfield Hghts, kjer živi mnogo naših rojakov, se potegujeta za nominacijo v primarnih volitvah dva demokrata, Edward Crudele in Joseph Zelazny. Kdor izmed teh bo nominiran, bo šel pri glavnih volitvah jeseni proti sedanjemu županu Raymondu Ring, ki je republikanec in ki je kandidat za četrti termin. Primarne volitve bodo kot v Clevelandu na 31. julija. -o-- Smrt po štirih letih popolne nezavesti Toledo, O. — Tukaj je umrla Mrs. Betty Haney, stara 34 let. Na 10. avgusta 1941 je bila v avtni nezgodi in od takrat v popolni nezavesti radi pretresenih možganov. Vlak skočil s tira V, soboto zjutraj je skočilo s tira 10 vozov tovornega vlaka in sicer 150 jardov zapadno od prehoda na Vine St. v Willough-by. šele popoldne je bil promet zopet odprt. Noben vozov, ki so skočili s tira, se ni prevrnil. Evropske dežele skrbi, kako je z zlatom, ki so ga našli v Nemčiji Pariz. — V Frankfurtu ob Maini se bo vršila še pred koncem tega meseca konferenca zastopnikov onih dežel, katerim so Nemci pobrali ob okupaciji zlato. Zlasti se zanima za to konferenco Francija, ki je izročila Nemčiji 200 ton zlata. Nekatere dežele skrbi, ker zavezniki trdovratno molče, koliko zlata so našli po Nemčiji. Zdt^j upajo, da bo ta konferenca to razčistila in da bo vsaka prizadeta dežela dobila svoje zlato nazaj. Svoje zahteve po tem zlatu so poslale tudi Italija, Madžarska in Čehoslovaška. Nekateri mislijo, da bi bili Anglija in Amerika za to, da se zlato dene na kup in iz tega da vsaki deželi sorazmerno, dočim zahtevajo oškodovane dežele vsaka svoje zlato. NOVI GROBOVI ISpecijelne radijske postaje so svarile Japonce, da gre potrpežljivost h koncu in ce se Japonci ne podajo takoj, bo njih dežela popolnoma razdejana. Tudi zračna armada bo okupirala Rajh London. — Sedem ameriških letalskih skupin je bilo poslanih v Nemčijo za pomoč okupacijski armadti. Vsega skupaj 25,000 mož in 750 letal. Ohijčani so bili žejni Ohijski davčni urad poroča, da je narod v tej državi spil prvih1] pet miesecev letošnjega leta 1,936,095 sodov ječmenov-ca. Na steklenice računano bi prišlo 90 steklenic na vsakega moškega, žensko in otroka v državi. Matija Ermakora Po daljši bolezni je umrl včeraj popoldne okrog petih dobro poznani pionir naše metropole, Matija Ermakora, star 77 let. Pogreb se bo vršil iz .Zakraj'Skoveg'a pogrebnega zavod'a. Cas pogreba in drugo bomo poročali jutri. Mary Podnar V soboto ob 11:30 dopoldne je umrla v North Side Hospital, Youngstown, O. Mary Podnar, roj. Crnkovich, stara 61 let, stanujoča na 760 E. 232 St. Rojena je bila v selu Viduševič na Hrvaškem. Tukaj zapušča sproga Mihaela in otroke: Steve, Mrs. J. M. Bu-dak, Mathew, Sgt. Emil v Nemčiji, tri vnuke in sestro Mrs. Agnes Budak. Bila je članica dr. št. 47' HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Anton Kobe - Po dolgi bolezni je umrl včeraj zjutraj Anton Kobe, stanujoč na 7603 Aetna Rd. star 70 let. Doma je bil iz Uršnih sel, fara Toplice pri Novem mestu, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Naj sv. Imena. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano roj. Zabukovec,• sinove: Anton, Joseph, Albert, Frank in Louis, v Collinwoodu sestro Agnes Kral in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Ferfo-liatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o- Nemški dečaki pazno zasledujejo obnašanje deklet Herford, Nemčija. — V tem kraju, ki je zaseden po angleški armadi, so na delu patrulje, sestoječe iz nemških de-čakov. Namen teh "patrulj" je, da pazijo na obnašanje nemških deklet ido angleških vojakov. Dečaki imajo pri sebi ročne knjižice in svinčnike ter zapišejo imena onih nemških deklet, ki jih vidijo v družbi angleških vojakov. Oni dan so dečki osuvali in o^cloffutali nekega nemiškega dekleta, ki so jo videli v prijaznem razgovoru z angleškim vojakom. Bivši poslanik je kupil obširno poslopje Chicago. — Joseph P. Kennedy, bivši ameriški poslanik za Anglijo, je kupil trgovsko poslopje od Marshall Field & Co. v tem mestu. Poslopje je eno največjih trgovskih poslopij na svetu. Stalo je 26 milijonov, a zdaj prodano za "borih" 19 milijončkov. Washington, 21. julija. — Urad za vojne informacije je danes na radijskih postajah iz Kalifornije, Havajev in Saipana svaril Japonce, da imajo zdaj zadnjo priliko, da se brezpogojno podajo. Potrpežljivost ameriškega naroda gre proti koncu in ako se hočejo Japonci izogniti popolnemu razdejanju, se morajo kmalu podati, ali pa bodo zamudili to priliko za vselej. Nacije bodo sodili v Nuerenhergu, tako poroča komisija London. — Glavni nemški vojni zločinci bodo prišli pred sodni stol zaveznikov v mestu Neurenbergu, kjer so se včasih vršile sijajne paradte nacijev in kjer je svoje čase kričal Hitler o novem redu v Evropi. Ameriški, angleški in francoski delegati pri mednarodni komisiji, ki bo vodila sodne ob. ravnave, so se podali v to mesto, da si ogledajo sodno dvorano in drugo, kar je potrebno za obravnave. Prva taka obravnava bo še to poletje in morda bo prvi stal pred sodnijo feldmaršal Hermann Goering. Rusi so izjavili, da njih zastopnika pri tej komisiji nista mogla v Nuerenberg zaradi važnih zadržkov. To je ostale zaveznike zelo presenetilo. -o-, Štiri milijone oseb so že poslali domov Pariz. — Iz krajev v Nemčiji, ki jih imajo okupirane ameriška, angleška in francosjka armada, so dozdaj že poslali domov do 4,000,000 oseb, ki so bile privedene v Nemčijo v koncentracijo ali na prisilno delo. V zapadni Nemčiji je še okrog 2,275,000 oseb, ki čakajo na povratek v svoje rojstne kraje. beguncaMisli posinoviti narednik ritchey Druga ameriška divizija je v Nemčiji osvobodila 12 letnega Poljaka Josipa Paremba. Fantek Je od tedaj redno živel pri ameriških fantih, ki so ga tudi oblekli v ameriško uniformo. Ko se je divizija vkrcala na ladjo za domov ,so fanta potlačili v vrečo in ga skrivoma vzeli na ladjo. Ko so mlademu beguncu prišle oblasti na sled, je izjavil narednik Leroy Ritchey iz Tu,lsa, Oklahoma, da ga bo posinovil. Fant je brez staršev, ker so mu umrli v nemškem ujetništvu. Ti glasovi po radiju japonskemu narodu so bili namenjeni tolmačiti frazo brezpogojne vda. je kot v odgovor japonskim voditeljem, ki govore svojemu narodu, da je za Japonsko na izbiro samo eno: ali zmaga,.ali pa popolno uničenje. Ameriške ra. dijske postaje so pa trdile, da se Japonci lahko rešijo totalnega uničenja, ako se zdaj podajo. V imenu Zed. držav je govoril Japoncem po radiu kapetan Zacharias, ki je znan mnogim japonskim voditeljem in ki govori perfektno japonsko. Bil je namreč poprej ameriški vojaški atašej v Tokiu. Kapetan Zacharias je poudar. jal besede predsednika Truma-na, ki je izjavil, da pomeni brezpogojna vdaja za Japonce konec vojne in konec vpliva japonske vojaške klike, ki je prinesla japonskemu narodu žalostni položaj, v katerem se zdaj nahaja; dalje pomeni brezpogojna vdaja, da se bodo japonski vojaki vrnili zopet domov k svojim dru,žinam, na svoje prejšno delo v tovarno in na polje. Poudarjal je, da brezpogojna vdaja ne pomeni sužnost ali uničenja japonskega naroda. Japonskemu narodu je kapetan Zacharias naglašal, da si Zed. države ne iščejo novega ozemlja, pač pa si hočejo za vselej zasigurati mir na Daljnem vzhodu, ki ga ne bo, dokler bo vladala japonska'vojaška klika. Japonski voditelji imajo izbirati zdaj med dvojim: da nada-ljujo z vojno ter s tem popolnoma upropastijo svoj narod in deželo, ali pa se zdaj brezpogoj. no vdajo ter s tem zadobijo za narod mir in prosperiteto. Vojna za Japonsko je izgubljena in za vsako podaljšanje iste bomo pozvali na zagovor japonske voditelje," je govoril Zacharias. -o-- Angleški avtomobili na razstavi v N. Y. New York. — V New York so dospeli prvi angleški avtomobili izdelka Austin, izdelani po vojni. Tukaj bodo razstavljeni za poznejša naročla. -o-— Osma obletnica Danes ob 6:30 je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Svete v spomin 8. obletnice njene smrti. Mesto vzame delavce John J. Prince, councilman 32. varde naznanja, da mesto takoj vzame 10 delavcev, ki bi kosili travo na praznih mestnih lotih in Ob cestah. Plača je 87Vj» centov na uro. Kdor hoče to delo, naj se zglasi 6:30 do 8:30 zvečer v uradu Mr. Princa na 15603 Waterloo zgorej, v Kmetovem poslopju, _ Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke T-2 do N-l so v veljavi zdaj T-2 do X-2 so veljavne še do 31. julija. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke K-2 do E-l so v veljavi zdaj. K-2 do P-2 so veljavne samo do 31. julija. SLADKOR — Znamka 36 veljavna za 5 funtov, je dobra do 31. avgusta. • ČEVLJI — Znamke 1, 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so veljavne do preklica. Nova znamka pride v veljavo 1. avgusta GAZOLIN — Kuponi A-16 so veljavni'do 21. septembra vsak za 6 galon; kuponi B-7 in C-7 ter B-8 in C-8, dokler jih imate kaj in vsak; kupi j5 galon gazolina. Pfc. Alvin Podboy, 15150 Lake Shore Blvd. Pfc. John Primovich, 1064 E. 66. St. Pfc. George Ule, 10606 Reno Ave. Z ladjo Noordam, katero pričakujejo danes v New York, dospe pa 26 Clevelandčanov, med temi dva naša rojaka, namreč: Pfc, Robert Kitnik iz 959 E. 67. St. in T/4 Harry Kobal iz 2973 Scranton Rd. __ ____ h\STn Elizabeh- ki je 7 Pftek v New York je *W 7 Sledeče »aše fan-po kmalu doma na do- ^Joseph Boben, m9 E. f-William Breznak, 9507 net Ave. Anthony Legan) 12831 Ave. 'Stephen Nekich, 1027 E. .69 MIERISKA DOMOVINA, JULY 23, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. ____ Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 16.50. Za Cleveland, do do*ti. celo leto $7.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po poitl. pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po po&tl četrt leta $3.26. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6.60. pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna itevllka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per fear. Cleveland, by mall, $7.60 per year. U. s. and Canada, $3.60 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall. $2.26 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6JS0 per year: $3.60 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 8 cents. Entered as second-class matter January 6th, 110$. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. No. 169 Mon., July 23, 1945 Preveč je oprijemljivo Zadnji teden je padla v svet nova bomba z Balkana. Iz "Titove" Jugoslavije so namreč zavpili, da Grki napadajo Jugoslovane, katerih da je že zbežalo čez mejo v Jugoslavijo nad 5,000. Tista vest se nam je zdela preveč sumljiva in preveč neverjetna, da bi jo mi prinesli v našem listu, največ zato, ker nam ni šlo v glavo, kako bi moglo biti v Grčiji 5,000 Jugoslovanov, katere zdaj Grki kar naenkrat » preganjajo. Ako bi bili jugoslovanski državljani, nimajo nobenega opravka na grški zemlji, če so pa grški državljani, jih pa grške vlade čete (kakor se je očitalo iz Belgrada), ne bodo preganjale. Ob tisti vesti smo mi rekli: za tem grmom tiči kak drug zajec, zlasti še,' če ga skuša izdrezati Tito, ki je moral dobiti kaka taka navodila iz Moskve. Saj vemo, da vselej, kadar kihne Stalin v Moskvi, vpije Tito v Belgradu — na zdravje. Pri vsem tem je precej sumljivo tudi to, da je istočasno, ko je Tito za.vpil v svet, ,da grške vladne čete preganjajo Jugoslovane, zavpila tudi grška komunistična osvobodilna fronta, da vladajo sedaj Grčijo fašisti. Torej so komunisti v Grčiji in komunisti v Jugoslaviji hkrati udarili na registre. Ako pogledamo zadevo natančneje in lahko ji vidimo prav do obisti, ker je tako prozorna, bomo videli, da so začeli balkanski komunisti z enako taktiko, kot so jo znal; uporabljati nemški naciji. Ko se je Hitlerju zahotelo Sude-tov, je nekega dne vrgel v svet obtožbo, da Čehi preganjajo sudetske Nemce. To je bilo tik pred paktom v Monakovem, kjer so zavezniki privolili Hitlerju, da si vzame Sudete, da bo tako "strašno preganjane" svoje rojake rešil iz čeških rok. 'Ko so se začele Hitlerju cediti sline po Poljski, je kar naenkrat obdolžil Poljake, kako da preganjajo nemško manjšino. To je bilo dovolj vzroka, da je Hitler poslal svoje horde na Poljsko, da vzame v zaščito tisto "ubogo nemško rajo" pred krviželjnimi Poljaki. Izgovor je dober, pa če ga pes ria repu prinese, pravijo. Nekako tako bo najbrže zdaj tudi na Balkanu, kjer hoče Tito zaščititi "grške Jugoslovane" pred fašisti in da je treba za tako zaščito oborožene sile, se razume. In če bi Tito popeljal svoje čete na grško mejo, bi ne bilo nič čudnega, če bi jih poslal še neka) korakov dlje in iz previdnosti ukazal zasesti tudi grški Solun. In tukaj imamo pa pravega mačka, ki je ušel iz vreče. Tito, ki je po svoji nerodnosti izgubil Trst, išče zdaj za "svojo" Jugoslavijo drugo pristanišče. In katero je bolj pripravno kot Solun, kjer je izhod na Egejsko in Sredozemsko morje. Grki so nekaj takega zavohali, pa naglo mobilizirali štiri razrede rezerve. Ta iskra, ki se je zasvetila na Balkanu, bi se prav lahko pogasila med Belgradom in Atenami. Toda zadeva ni last teh dveh držav, ker za Belgradom ali za vso scenerijo stoji zopet — Moskva, ki se, kot trdi, na vse kriplje "trudi" za svetovni mir. To se menda, razume tako, da mora vsak mirovati, dokler ona hlasta okrog sebe po zemlji in političnih sferah. Moskva je hotela najprej priti skozi Jugoslavijo v Trst in od tam do Sredozemskega morja. Ker so tam rekli Angleži zapik, je Moskva naročila Titu, naj zakuri doli na Balkanu in Sovjetija bo prišla "mirit" poredne narode. Če si za plačilo vzame Solun ali Dardanele, ne bo nič čudnega. Tako bi Rusija prišla do Sredozemskega morja skozi Solun ali Dardanele, če ji je sfrčal Trst iz rok. Ampak za Grčijo stoji pa Anglija in kakor sta Rusija in Anglija trčili skupaj pri Trstu, sta ali bosta še pri Dar-danelah. V obeh slučajih je poslal Stalin na fronto svojega zvestega oprodo — Tituša, katerega je Jože postavil na Balkan za izvrševanje svojih nakan. A Nekateri naivni ameriški Slovenci dvigajo'Tita v deveta nebesa, ker da je prišel osvobodit Jugoslavijo. Voditelji teh naivnežev dobro vedo, kako je na stvari, pa seveda, ne bodo povedali, da ni niti Titu niti Stalinu mar Jugoslavija, ampak da jo je Tito "osvobodil" samo za pašnik sovjetskih mahinacij. Jugoslavija bo za stopnice, po katerih bo stopal sovjetski imperializem v Bližnji in Osrednji vzhod. In te stopnice bodo ječale pod ruskimi škornji. Potem pa še opevajte "osvoboditev" Jugoslavije. Da, Stalin in Tito sta jo osvobodila vsake svobode. Demokrati ne marajo drobtinic Uradna demokratska organizacija v okraju Cuyahoga je popolnoma prelomila odnošaje z administracijo guvernerja Lauscheta. Lokalni demokrati so sprejeli resolucijo, da ne sprejmejo zanaprej nobenih del od Lauscheta. Vardni vodje tega okraja so na seji zadnji teden sprejeli resolucijo, da ne bodo sprejeli od Lauschetove administracije razdeljevanja licenc avtnim voznikom, niti kakega drugega dela. Demokrati smatrajo take stvari kot drobtinice, ki padajo od Lauschetove administracije, zato pravijo, da tudi dorbtinic ne marajo, če jim Lausche ne da kaj boljšega. Kar je demokrate najbolj razkačilo je bilo to, ker je spomladi Lauschetova administracija poverila razdeljevanje avtnih licenc republikanskemu mestnemu odborniku Mil-lerju, ki je ob tem času kandidat republikanske stranke za župana. Torej tisti denar, ki ga je takrat zaslužil od demokratov, zdaj uporablja za to, da bi porazil demokratskega župana in vse to po zaslugi — guvernerja Lauscheta. John Pelhan iz Houstona, Pa., je preprost mož, premo-gar. Torej ni kak urednik, ne fajmošter, tudi ne predsednik kake velike organizacije, na primer KSKJ. Napisal je oni dan kratek dopis pod naslovom : Na katero stran se bomo deli? Začutil je bil ta mož katoliške, doslednosti, da se zadnje čase vsiljuje Slovencem doma in po svetu neka popolnoma nova miselnost, ki nikakor ni v skladu z dosedanjim mišljenjem velike večine naroda. Obstal je za hip pred tem novim, ki je doseglo tudi njega. Ni izrekel v svojem dopisu naravnost, kaj ima v mislih, toda iz vsebine razvidimo, da je mislil na komunistično propagando in na "ovčja oblačila," pod katerimi se skriva, ko stopa pred Slovence in druge Slovane. In ta ovčja oblačila niso nič drugega ko — slovanstvo in neka laži-demokracija. John Pelhan je stvar premislil in kratko odločil: PO NJIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALI. Dobro je napravil! * » ♦ Skoraj istočasno je "pisal svoj dopis Jože Grdina. Bolj na široko je pisal ko John Pelhan, pa so mu iste misli rojile po glavi. Tudi Jože nima kake a-kademske izobrazbe, tudi on ni ne urednik in ne fajmošter, pa je istotako kratko premislil položaj in zapisal enako: PO NJIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALI. ... Pričujoči kolonar je obakrat obvisel na teh ugotovitvah o-menjenih dveh dop'isnikov, zakaj tudi on je bil sedmo nedeljo po binkoštih pri maši in je slišal evangelij: PO NJIHOVIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALI. .'. In tudi on je zapisal te besedte v svojo kolono. . , ♦ # * To je znamenje in dokaz, d'a takozvani preprosti ljudje dostikrat več mislijo kot taki, mt^l katere ne spadata ne John Pelhan ne Jože Grdina in —• vsaj deloma — tudi ta kolonar ne. Zdaj se je oglasil mož (v A-merikanskem Slovencu), ki mu gredo mnogi naslovi, katerih ne moreš porabiti ne pri Johnu ne pri Jožetu in ne pri tem kolo-narju. Ta mož pravi, da je jako grdo, če kdo objavlja gr-dobije komunistov na Slovenskem, češ da s tem meče sramoto na ves slovenski narod ... in celo na ves slovanski! Oh, o tem bi se dalo marsikaj reči. Toda recimo na tem mestu le naslednje: Zveličar sam naroča: PO NJIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALI. Preden more kdo po sadovih koga spoznati, mora tiste sadove POZNATI! Nihče ne more sadov SPOZNATI, če jih kdo pred njim SKRIVA! Kar se tiče objavljanja komunističnih strahot, jih še nihče ni objavljal tako, da bi se na njih pokazala nekulturnost Slovencev. Celo v neslovenskih listih so bile objavljene tako, da se pokaže, kaj je zmožen narediti iz LJUDI (ne iz NARODOV!) — KOMUNIZEM! John Pelhan, Jože Grdina in dolga vrsta drugih je to spoznala, razumela, se dala poučiti. Kaj je vendar z drugimi, ki ... ? * * * Amerikanski Slovenec pravi, ko omenja pismo Fathra Bazilika: Če bi bilo samo polovico tega res, je strašno. — Pravilno! Ko je isti list pred meseci ves začuden poročal, da so par. tizani v Titovi Jugoslaviji odpravili v prisegi besedo Bog, je vzkliknil: Ali ne potrebujejo več Boga? — Pravilno! Takrat mu je pričujoča kolo. na povedala, da je to šele začetek in da bo Amerikanski Slovenec dočakal od partizanov še marsikaj. Tudi to je bilo pravilno! * * * John Novy poroča: "Na nekem shodu v Dalmaciji v Imotskem je rekel neki komunistični voditelj: Mi ne prepovedujemo izpovedovati katoliško vero. Mi le prepovedujemo, da bi katoliški duhovniki zanaprej še varali ljudstvo. Tudi prepovedujemo zanaprej pridige,ker so čisto nepotrebne. Poroke in razporoke dovoljujemo. Toda duhovniki se nimajo vmešavati v te zadeve." Koliko še ostane od komunističnega "dovoljenja," da se sme ižpovedovati katoliška vera? Dodenite temu še vse tisto, kar poroča Father Baznik in odgovorite na vprašanje: Kaj še ostane? Vaš odgovor bo — kratek! * * * Taka in podobna so DEJSTVA. Ravno tako resnična so, kakor poročila o komunističnih grozotah. Gospod "Pod drobnogledom" v Amerikan-skem Slovencu pravi, da poročila o grozotah ne spadajo v javnost. Hm! Ivan Zupan- gre za velik korak dalje in "je prepričan, da tudi komunistična DEJSTVA glede vere in njihovo postopanje napram veri ne spadajo v Glasilo. Zato ni objavil niti pisma Fathra Baznika, dasi ga je imel pred nosom. Pač pa zelo rad kaj pove iz komunistične propagande. Tako VARA svoje bralce in člane KSKJ in vara malo drugače kot po mislih komunistov duhovniki "varajo" ljudstvo. Prevarani' člani KSKJ imajo vtis, da je doma na Slovenskem sama svoboda in demokracija. . . in nevede podpirajo komunizem! To postopanje urednika Glasila je — and' I mean it — zločinsko! In če bo glavnf odbor KSKJ, ki se. snide k svoji polletni seji prihodnji teden, to zadevo pustil, kakor je, bo tudi on deležen sodelovanja z zlo- činstvom. And I mean it! * * * Dva Adamiča se sučeta med nami. Res, dva! Ni mogoče, da bi bil samo eden. Le berite! Neki Adamič je pisal pred tremi leti v knjigi TWO-WAY PASSAGE: "Če ima katera dežela na svetu pravo demokracijo, je tista dežela naša Amerika." Priznal je sicer, da ameriška demokracija še ni popolna, vendar je dokazoval, da mora ta ameriška demokracija priti v Evropo, seveda tudi v Jugoslavijo. Kakšna "demokracija" je zdaj prišla v Jugoslavijo, veste. Toda pojavil se je neki A-darnič št. dve, ki je dne 8 julija trdil v Euclidu, da naj se gre Amerika in ves svet ž njo učit demokracije v Jugoslavijo, Titovo Jugoslavijo, kajpada! Ali je mogoče, da je govoril v Euclidu eden in isti Adamič, ki je šele pred tremi leti pisal knjigo TWO-WAY PASSAGE? Če je to eden in isti Adamič, potem, se je v teh treh letih mnogo na glavo postavilo, ne samo — Adamič! * * * Ta nesrečni Rev. MilJuž in ti nesrečni njegovi oboževalci! Pred letom dni, morda malo več, smo brali "poslanico" Rev. Mikuša, v kateri je s težkim srcem povedal svetu, da je od svojega škofa — suspendiran. Trdil je, da ni bilo lahko fantom dopovedati, kako in kaj, in se ž njim vred udiali v usodo, vendar so polagoma razumeli Moral se je pokoriti, ker šl^of je škof — tako nekako je takrat razlagal. Na bralca je stvar napravila hočeš nočeš še kar dober vtis in ko je nekaj mesecev po tistem ob premišljevanju Mikuševe "poslanice" vzkliknilo Pisano Polje: Človeku bi počilo srce, da mora priti do take tragedije — ko je Pisano Polje tako zapisalo in tako vzkliknilo, je bilo najbrž še marsikomu bridko pri srcu. Zdaj beremo, da je eden in i-sti Rev. Mikuš prišel v Ljubljano in javno povedal, da njegova suspenzija ni nikoli veljala, ker on se je ni nikoli držal. . , Ali je narobe povedal takrat, ko je pisal ono "poslanico," ali je narobe povedal zdaj v Ljubljani? Njegovi oboževalci so ga slavili takrat in ga slave zdaj. Ko si enkrat "njihov," naredi, kar se ti samo zljubi — junak si in (Nadaljevanje na 3. strani) -O- Taki smo... Houston, Pa. — Nikdar nismo zadovoljni. Če delamo preveč nam ni prav, če premalo, pa zopet ni prav. Če je mrzlo, bi radi imeli toplo, če je pa vroče, pa pravimo: uh, kako je vroče; da bi vsaj potegnila kaka hladna sapica, da bi se ozračje malo shladilo. Še Bog ne more vsem prav ustreči. Mlinar prosi za dež, da bo imel dovolj vodte za kolesa, farmar pa pravi: da bi vsaj toliko časa ne bilo dežja, da bi spravili seno pod streho. 1 V tej deželi imamo svobodo in demokracijo, kakršne ni nikjer drugje na svetu. Pa silimo v diktaturo. Ja, kaj nam pa je? Ali smo zreii za v norišnico, ali kaj ? V tej deželi imamo ljudsko vlado, ki si jo potom volitev izberemo in postavimo. Vladne uradnike si izberemo za določen čas in nič dlje. Ako s temi nismo zadovoljni, pa druge gor na vladnega konja. Tako je tukaj v Ameriki. Pa gremo in pojemo slavo Stalinu ali Titu in pravimo: vse, kar se pod Titom godi je prav. Pravijo, da bodo tam "svobodne" volitve. Pa kakšne svobodne volitve, če, bo pa postavljena samo ena stranka, ki jo bo zapovedal Tito. Narod bo imel popolno svobodo, da bo glasoval za to stranko, ali pa nič. Kdor bi se pa drznil nasprotovati taki "svobodi," bo osvobojen — tega življenja. Pa takim razmeram ploskamo? To je svoboda s krampom. Na bolniški listi so sedaj: Jernej Mesojedec iz Strabane in Mrs. Karolina Rozman iz Lawrence, Pa. Njeno dekliško ime je bilo Zalašček. Nahajajo se v Canonsburgu, Pa., v General bolnišnici. Želimo jim zdravja. * * * Obiskala sta nas Anton Slap-nik in njegova soproga iz Dayton Road, Madison, Ohio. Rekla sta, da se jima je dopadel dopis iz Houston, Pa. Anton Slapnik je že dolgo let poznan v Strabane, Pa. Pred 28. leti so trije marširali po straban-skih ulicah kot bi bili bratje: Slapnik, Brvar in Razboršek. Vsi trije se sedaj nahajajo v državi Ohio. Hvala za obisk in za elevelandsko cigaro. Kadar boste še kaj tod okrog hodili, pa se še oglasite pri nas. Pozdrav vsem skupaj! John Pelhan, Box 889 Slike na vrtu To leto še ni bilo slikovne predstave na vrtu, kakor so se vršile prejšnja leta. ' Vzrokov za to je več. Največ je bilo vzrok vreme, ali je bilo mrzlo ali deževno. Prva predstava je namenja-na za sredo 25. julija. V ta namen sta določena dva večera. Za slučaj, da se predstava ne bi mogla vršiti v sredo radi vremena ali radi mogoče pogreba, se lahko vrši v četrtek. Za slučaj, da se predstava ne more vršiti nobenega teh večerov, se preloži na prihod j o sredo ali četrtek, 6. ali 7. avgusta. Glede slik naj bo vsak prepričan, da bod'o zelo skrbno izbrane in bo vredno, da si jih ogledate. Tri vretena novih slik, ki jih še niste videli poprej, imam pripravljene. To so: zmaga nad Nemci, zmaga na Okinawi in pa še druge, vse zanimive. Dodatno bo pa še kaj dvuge-jga zanimivega. Kdor bi pa že-'lel, da se pokaže njih slika, naj se zglasi in sporoči poprej, da se mu ugodi. Ako bo zanimanje za predstave, se bo iste potem lahko ponovilo, toda vsaka predstava bo iz drugih slik. Začetek predstave bo vselej, ko se zmrači. Pridite kmalu, da dobite sedeže. 10 centov plačate za sedeže. Ves skupiček bo dan za pomoč slovenskim beguncem. A. Grdina, lastnik slik. Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade jo $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pašno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2. Napišite na papir ure, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko b0 predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor. • 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno. V gozdarsko kemp'' močna dekla. Zdra'1 kar gorelo z lic in ti'< jev bi se ne ustrašila ko naneslo. Samo & je imela, kot se je ' kazalo. Bordarji so. nammreč kmalu f gospodarju kempe, ® dtekli povedal, da na' liko bolj snažna. % ona zvbdela, pa se ji moč pokadilo in jer ravnost in brez ovw dala na ves glas: "Kaj se pa onga^ Kdo pa mislijo, da rem kraju sem kuh®g najst.prašičev, pa ^ noben pritožil. ,,• * - 'i Pri Bonaču jih jey. oštarija, ki so ga vse: od mize teklo. ^ Matevž je bil tam, \ od večernic za ndz sf '' precej na gmjeno pride klicat k več*1' sinko, bodoči gosp0^ je imel svojega s'1 rad. Posadi ga na j;] sebe in mu začne \ nauke za življenje. je "Vidiš Matevžek,"m če, "eno si zapomn' j 1 j en je, namreč da 't dar preveč pil. V^ človek neha, ko imf } lepo, ti rečem, če J^, j an." |n "Aha, ampak W vedel, kdaj bom i,!o bi rad vedel MatevCj Oče mu ne more i s razložiti tega z besejj hoče poučiti z zgle'm stom pokaže v kot e reče: "Matevžek, a|s dva možaka, ki sed> peči? Vidiš,, če bi )'ec »o tam štirje, potepi da sem pijan." Ca Matevžek dolgo ti pri peči, končno Ps ] četu: "Toda oče, 1JVj sedi samo eden." an * * '>> "Moja žena im4 njo besedo v hiši>e Tone prijatelju z*Ja "Vidiš, ti si še pa do zadnje besed! j šla ni." i * * k; "Veš, ongav J^Dn prav nič ne dopa^pr ra prijateljica so« uj "Zakaj pa ne?" ir "Vse preveč kl**l smi zna, se mi zd'-jri "Kaj ti jih poTO "Ne, ampak žvizjia * * ldi Možak je bil citiff)o nika, obtožen, dobrih klobas. en "Kaj pa devaš v Va rad vedel sodnik, ju so?" Id "Konjsko in za)|ič nekaj," pojasni i*1! "No, saj zajčjejrt tako slabo," meni : r etloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV in so gotovo tudi kaki "slav-ljenci današnji," ki bi dosti rajši proslavljali svoje jubileje in se udeležili sebi v čast kake "surprize party" in podobnih I reči, nego plesali pod vislicami in pred puškami po muziki komunistov. Zakaj -naj bi tedaj ta kolona rabila napram našim "slavij encem današnjim" tu v Ameriki kako drugačno taktiko, kot jim je ravno ta taktika — seveda za druge — tako zelo všeč? Kar drugim privoščiš, zakaj ne bi vsaj sence tistega sam nase vzel? -o- BELO DOBIJO DELO DOBIJO nila iz osvojenih postojank, in ko ga je bila pregnala, je utrdila nanovo meje svojega kraljestva. Toda nasprotnik ni odnehal, in v naglici zgrajene utrdbe ga niso mogle udržati zlasti ker se je pojavil notranji u-por. Otrpla zemlja se je budila in se začela oblačiti v zeleno in pisani tenčico. Kaj pomeni sv. Matija, ki led razbija, kaj burja, ki išče Jurija, to so otroci hitro razumeli. Ob toplih dneh so že hodili po hosti in trgali trobentice in zvončke. Na talogu in mačkovcu so že dobili strica Toneta čebele. Večeri pa so bili še mrzli, in marsikak otrok, ki ni poslušal svarila, se je prehladil in s kašljem vznemirjal mater Rozalo ali teto Mano. Pričelo se je delci na polju, kjer so otroci po svojih močeh že tudi nekoliko pomagali. Novo veselje jim je prinesle cvet-nni teden, ko so hodili po leskove šibe, po mačkovja in brš-13ana za butare. Potem so prišli na dan klepetci z enim, dvema, tudi tremi kladivci, ki so lepo in glasno klepetali, tako da so se jih starejši hitro na-slišali, otroci pa ne. Na veliko soboto zjutraj sta šla Janezek in Gašper z velikima kosoma posušene gobe po blagoslovljeni ogenj, in popoldne so se pričenjali velikonočni prazniki. Ali poj de procesija iz cerkve ali ne, to so že več dni prej važno ugibali, in kateri fantje da bodo nosili bandera, kateri možje nebo, in vsak je imel že izbran svoj par. Nebo se je bilo lepo razvedrilo. Pije d župno cerkvijo so se zbirali pražnje oblečeni ljudje, moški na eni strani, ženske na drugi, posebej možje in mladeniči in dečki in nasproti žene in dekleta ir< deklice, tu praznična zbranost, tam ponosna samozavest ali radovedno, neučakljivo, nezavedno veselje. Skoz cerkvena vrata je pomolelo veliko bandero. škrlat in zlato, ki so ga nosili trije fantje na treh drogovih in ga vzdignili in postavili po-koncu pred cerkvijo, da je za-vihralo v pomladni sapi. S svetlimi očmi so gledali dečki bandero in mladeniče in požirali sline, in vsak si je tiho želel, da bi bil tudi tako velik in močan in nosil veliko bandero. Vse je prevzelo slovesno hrepenenje, ko se je bandero vzdi-gilo in zaplapolalo v zraku. Iz-prevod se je razvrstil, dečki in mladeniči in možje mirno in dostojno mnogo živahneje ženski spol. Za prvim baderom je prišlo drugo in tretje, vsako pred svojo trumo, potem sve tiljke in pevke in nebo in pod nebom živi Bog; in lesk in bliš in zvonenje in žvenkljanje in petje in zelena pomlad in zahajajoče solnce in žvrgolenje škrjancev visoko pod oblaki in lastavice, ki so obletavale bandera, vse to vstajenje okrog in okrog je tako prevzelo duše ir srca Gašperju in Janezku in bratu in sestricam, da so kar onemeli. Zastale so jim misli in duše so jim polnila samo čuvstva neskončnnega veličast-va, ki so dvigala srca v slad kem koprnenju od zemljiških tal. (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje z 2 strani) junak ostaneš! Hodi danes po nogah in jutri po glavi, kakor Adamič in Mikuš in še kd'o — unak si in junak ostaneš! "Junaštvo" je dandanes pri gotovih ljudeh cenejša roba ko samo človeško življenje! Pa je že to neverjetno po ceni. * * * Prevelika obzirnost dostikrat ni dobra. Tudi prevelika obzirnost "Ameriške Domovine" oziroma Jakata, ni vedno dobra. iNfa primer: Ko je "Amerikanski Slovenec" nehal poročati o partizanih tako kot se edino po pravici lahko poroča, in ko je Glasilo bolj in bolj rinilo v partizanske vode, so Trije Kraji (zdaj že pozabljeni) zahte-/ali od Jaketa, da jih pošlje po svetu agitirat za — Ameriško Domovino. Rekli so: Samo če se ta list razširi po vseh naselbinah, bodo ljudje prav poučeni o partizanstvu. Jaka je imel pomisleke. Re-cel je, da bi to izgledalo, kakor da hoče on izpodriniti Ame-ikanskega Slovenca ta "edini slovenski katoliški neodvisni Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (July 20, 23) Snubači ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . . list v Ameriki." To bi ne bilo lepo, je rekel Jaka, in poslal svoje bivše gerilce agitirat za — Amerikanskega Slovenca. . . Trije Kralji so se ujezili, tako čujemo, in so šli v penzijon, najprej je šel Gašper, potem Mihel, nazadnje še Boltežar. Ameriška Domovina se ni tako razširila, kot bi bilo želeti (Jaka sicer pravi, da se sama od sebe razširja, upajmo, da je res), ljudje pa še danes ne vedo, kaj je resnica o partizanih, ker premalo čitajo "Ameriško Domovino." * * * Med tistimi, ki jim ta kolona posveča "pozornost," so slučajno tudi taki, ki praznujejo svoje jubileje, torej "slavljenci današnji." Kar se tega tiče, jim gredo vse primerne čestitke. Nisem klada,, da bi ne premislil, če ne kaže morda v teh dneh biti bolj obziren do njih. In res bi rad bil. Ampak premislil sem tudi to, da se jim dopadejo partizanske metode in taktike, ker jih hvalijo in povzdigujejo. In med tistimi, ki so nad njimi partizani v starem ,kraju izvajali svoje metode in taktike, o ziroma jih še izvajajo, so bili THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas. šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 I. V vsem okraju ni bilo pri-lj ulj ene j šega zbirališča, kot je bila Benetova gostilna. Lastnica, gospa Lavra, je bila brez dvoma najlepša in najbolj ljubezniva ženska v vsem trgu. Čeprav še mlada, je bila že dve leti vdova. Prav rada se je nasmehnila slehernemu gostu in priznati je bilo treba, da njena polna, ■ rdeča ličeca, beli zobje ter lepa okrogla bradica prav nikogar ni odbijala, pa še one sočne ustnice, rdeče kot češnja. Nasprotno! Vedeli so tudi, da spada k hiši še trideset oralov rodovitne zemlje — in prihranki y skrinji. Nič ni torej čudno, če jih je bilo dosti, ki bi jo radi čimprej rešili vdovstva — Prav zaradi tega je bila gostilna še bolj obiskana. Bogati trgovec Ložire je sleherni dan priropotal s svojim kolesljem k njej. Klobuk si je potisnil na uho ter kar naravnost začel: "No, gospa Lavra, kdaj se bova vzela?" Samo nasmejala se mu je Lavra in ga potisnil za mizo. "Letina prav dobro kaže in vina bo veliko." Komaj se je zasukala, že je stal za njo, orožniški komandir v lepo zlikanih hlačah in hitel: "Gospa Lavra, rad bi z vami nekhj govoril." "Drugič mogoče, drugič, gospod Laviolet," se je nasmehnila, "zelo sem zaposlena, res ne utegnem." Kar potisnila ga je k mizi k Ložireju. Dopoldne je bil pri njej gospod Simon, najpomembnejša oseba v tem kraju. Saj je prvi mestni svetnik in trgovec s čevlji. Star fant je, a bogat in ugleden. Vrtil se je okoli Lav-re, kar se nikakor ni skladalo z njegovo resnobo. Pa tudi on brez uspeha. Končno se je posrečilo Lav-ri, da je tudi njega posadila za mizo k onima dvema. Tako so sedeli za mizo trije snubači, in ker niso vedeli kaj drugega početi, so metali karte in šahira-li. II. Lepa vdova se je skrivaj smejala zaljubljeni trojici. Niti najmanj ji niso bili všeč. Ložire je bil grob, neotesan, Laviolet domišljav, Simonu pa tako ni mogla nikdar priti do konca, vedno je sanjal le o svojem denarju. Njene misli so vasovale drugod, odkar je na mestni šoli poučeval mladi učitelj Remy. Ni hodil v gostilno, mord'a zato ne, ker je bila njegova začet -niška plača premajhna ali pa — kdo ve zakaj. Krčmarica je vedela, da podpira svojo betež-no mater, ni pa vedela, kje je njegovo srce. Večkrat ga je na skrivaj opazovala, ko je hodil mimo; mladenič je bil čeden ko le kaj. Zares, prav nič ni slutila, da nosi njeno lepo podobo v svojem srcu Pavel Remy in da vedno trpi v negotovosti, brez u-panja na uresničenje svojih želja. . . Niti sam ni vedel, kako se je moglo to zgoditi, mogoče zato, ker se mu je nekoč nasmehnila, kaikor se pač nasmehne tudi še drugim, ker je srečna in zadovoljna. A prav ta nasmešek ga je mučil toliko noči. Niti najmanj ni slutil, da tudi njene misli blodijo okrog njene lepe glave in belega, nekoliko zaskrbljenega lica. Nič ni vedel, da se njene oči tako pogosto ozirajo proti oknu šole, kjer je on poučeval, da bi ga ujele vsaj za hip. Vse, kar je Lavra opazila na učitelju, ji je bilo všeč. . (Dalje prihodnjič.) -o- Delo na farmi Išče se delavca, da bi delal na farmi. Dobra plača in dobra hrana. Naj pokliče "ali piše, se pride ponj, ali pa če sam pride do John Kovach, Stevens Boulevard, Willoughby, Ohio. Tel. Wllloughby 771-M. (169) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (*) MALI OGLASI Kupim avtomobil Ford ali Chevrolet Coupe izdelka, od leta 1932 do 1937. Kdor bi ga rad prodal, naj pokliče od 7 do 6 čez dan IV 7631, ali od 7 zvečer naprej EN 7782. (170) Vino Prvovrstno ohijsko vino. Posebnost za ta mesec $2.50 galon. Emery's Bar 961 Addison Rd. Odprto do 2:30 zjutraj. ________(169) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) 6 akrov naprodaj Naprodaj je 6 akrov zemlje, ki ima razgled na Shaker Valley. Kogar zanima naj pokliče KE 6487. Stanovanje iščejo Veteran s ženo in 3 leta staro hčerko išče stanovanje 3 sob od E. 55. St. do 123. St. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po 6 zvečer EN 5034. (171) Hiša na deželi Naprodaj je 14 sob Colonial na državni cesti št. 6, 5 minut od Euclid Ave. V hiši je 5 kopalnic, 2 fireplace, vzidana led-nica, furnez s stoker jem' 5 akrov krasno zasajene zemlje s senčnatim drevjem, pripravno za privatni klub, trgovino ali turistovsko hišo. Lahko se tudi preuredi za 2 ali 3 stanovanja. Prodaja lastnik sam, da uredi zapuščino. Posestvo se lahko kupi za majhen del, kar je stalo. Kogar zanima, naj pokliče IV 7468. ' (170) Dve sobi v najem Dve sobi se oddasta v najem dvema osebama; najraje delavskemu paru, ki je zaposlen v bližnjih tovarnah. Stanovanje je samo par minut od 200. ceste. Zglasite se na 20440 Fuller Ave. v Euclidu. (169) Pivo Pivo na zaboje raznih vrst dobite pri Emery's Bar 961 Addison Rd. Odprto do 2:30 zjutraj. (169) Ta nenavadna slika je bila posneta na neimenovanem nosilcu letal na Pacifiku, ko ■je letalo, ki je baš nameravalo pristati na ladji zadelo v drugo letalo. Pilotu je bilo nemogoče ustaviti letalo, ker so se mu pokvarile zavore. "Podivjano" letalo je napravilo precej razburjenja med posadko na krovu, več vojakov je letalo tudi podrlo na tla, kot je videti na sliki. Kupim licenco V gotovini plačam za D-5 licenco za žganje in gostilno. Pokličite HEnderson 3756. (173) Rad bi kupil Kupim starokrajsko koso in kosje. Kupim tudi klepalno kladivo in babco za klepanje, najraji Mercury izdelka. Kdor ima kaj takega naj pokliče EN 0852, ali naj piše na Peter Sterk, 7;710 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Vas muči naduha? * Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: vsak dan od 0:30 dopoldne do 10. zvečer. _Zaprta ves dan ob sredah. Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 6Sth ENdicott 4212 Hiša z lepim vrtom Naprodaj je v Euclidu v bližini 222. ceste hiša z lepim sadnim vrtom. Hiša ima 8 sob, je bungalow; lot je 150x145. Vse je v dobrem stanju. Cena je $9,000. Kdor bi se zanimal za to posestvo, naj se oglasi pri Edward Kovač 960 E. 185. St. (170) 1945 JULIJ 1945 N fil Mo rži tel 3 We r4 H. E Fr! 09 Sa! [T, 8 15 22 29 9 16 23 30 171 24! M ir 18 25 m 19 26 H is 27J _' 14 m m r B je je stvar otrokom še pfiVerjetna zdela, je ven-1 a(icek domačemu mačku, r('edel pri peči, pokazal ^slučaj križ in nekako 0 si je, ko je maček j€tlo pomežknil, zbežal : 30. p otroci pa niso vedno i j Tukaj so se morale i [3? roke uriti in vaditi za : 1 delo. Anka je že plet- 1 ji>magala materi, Jane- < jetregel očetu, in Rozal- i .jjTala biti povsod pri ro- j Francek je bil samo 1 lV'ti. Tudi Gašper se je 1 atega in onega dela; a ] je naredil stric lepe < gjSe je sankal z drugimi i »!Jta, Gašper in Jerica, ! /an raste!" je razlagal cf/sako opoldne se spne ] f e in kmalu bo zvečer I i t°kno tukaj pogledalo, i \i? gorak veter od juga, i sneg in mraz in pre- 1 eflje in travnike in goz- ] j(j. • i siI|aj spe?" je vprašala i 1 v d K°nec jeseni iza- i vsa zemlja. Drevje od- : J e kakor mi obleko, ka- ] if0' P°tlej pa zaspi in i /Prekrije z belo odejo; s 'Si L'dl č°lvek ne more : ,a ' Posebno noge mo- i ■ «orko zavite, in kore- : črevesu noge." :/m„a se je to novo važ- , jif' sta pazila, ka- ,/( ,se bo dvignilo solnce 1 , aj bo popoldne po- ■ /J okno' in čakala, i Potegne veter od juga 9i. tako počasi na- , jfP se kmalu naveliča- j te^ -«» , "" dan>" je modroval Jf** medved iz brloga." iT Ve' kdaj je Svečni-vprasal Gašper ,fanij0 vendar p0 vseh Je dejal Bric. "Tako i/l gozda in gleda, azvon, k maši. če do 4 ni danilo s streh, ddobro5 Zakaj : Pnkaže cerkovnik, po-Je neroden, g kajfe-,/aplje od sveče." C - je ta umedved izrisan zdel; Rozala I Zvres in da Bric te- Lnaj pa medved ve," 0t^i Pa bi bili Vh i VSe radi videli med-jf)!fa ' skoz okno, kako snegu iz gozda, kako '»a dve noge in gleda v b strehah Iah so vsi skupaj pri ' Jl» m ugovarjali z bese--dejanjem Mani, ki se fll fi a in t0Žila> da se 4ečilinCati ^ špehovka il|° te, otroci," je de-' bodei rne b0 katerega ' g1 tudi jaz gledala," je vf ala in napeljavala igram. par pustnih T1 v'deli v vasi in na te ko je pripovedovala ja stoji na pustni dan ^ hudobec kakor na sve-Pa vsakim oglom angel. r"ni, ki .je dolgo časa a vladala, pa se je dvi-^sprotnik, katerega je j" llekaj meseci napad-f|emagala. Zdaj se je VSama braniti. Popihnil ...veter od juga in začel vPavati zimske utrdbe_ JP ,ta;lal> in sneg se je doline v gore, in po-|a so spremljali njegov " ° cedila je na be-§ moči in z burjo in se-»tforila na sovražnika, '(! Je bil še vgnezdil. To 1 ln hl'um, ko ga je go- 544 SNPJ in proslava 20 letnice obstoja. Piknik se vrši na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. OKTOBER 20. — Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 21.—Prireditev Skupnih društev fare sv. Vida; ob treh popoldne v cerkveni dvorani. JULIJ 29. — Piknik Slovenskega demokratskega kluba 32. var-de na prostorih SDD na Recher Ave. v Euclidu. AVGUST 5. — Društvo Soča št. 26 S. D. Z. priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 2. — Piknik dr. Velebit št. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1945 gega vitežkega meča. In zdaj mi je jasno, zakaj se potika tukaj oni čarodej!— Gotovo je vohup! — Zato si upa tako blizu!" [ Premisl ni spregovoril nobene besed'e več. Tudi ni poslušal, kaj pripoveduje Grojski grofu. Zdelo se mu je, da meri vsaka njegova beseda na to, zbadati ga z očitanjem. Tuji vzduh je legel na njegovo glavo nenkrat, kakor granitni kamenin pljuča so mu komaj za. dostovala, da je mogel dihati. Kdaj bode konec teh dnij ? Kdaj bo mogel vendar zavladati v rodni zemlji, da jo reši iz propasti, kamor je spela z videčimi očesi in šlišečimi ušesi? Kdaj bo mogoče razdrobiti te nenaravne zveze, s katerimi je vsak njegov korak obtežen kakor z nedvigljivim kamenom? Ta-le pohod bi mogel mnogo koristiti njegovim namenom. Toda kaj, če jo potisne v bodoče čase dalje — mnogo dalje? Premisl si ni upal niti premišljati o teh mogočih nasledkih In niti ura ni pretekla, ko se je grajsko služabništvo razšlo na vse 'strani sveta po mišenski deželi v vse gradove in trdnjave, v vsa mesteca in mesta, da bi najda'lje tekom treh dnij vse brambe zmožno ljudstvo zasedlo češke meje; nekaterim poročilom so bile pridružene tu- S stolpa je naenkrat zadonel glasni rog enkrat — dvakrat— trikrat — bolj in bolj zategne-no. "Grof Grojski," je potem o-znanil stražnik na dvor. Jezdece, ki so gnali konje v diru, je spoznal po barvi že iz daljave, kakor hitro so prijezdili iz gozda. "Že koliko časa ni bil ta pri meni na obisku! — Gotovo je vzrok njegovega prihoda važen." Premisl je odkorakal z grofom proti brani. "Iz dna duše mi bodi pozdravljen!" je spregovoril Albreht proti svojemu gostu, ko je komaj iprišel skozj vrata. In ko je skočil s konja, sta se poljubila, s Premislom pa sta si samo stisnila d'esnice. "Slabe novice prinašam, gospod mejni grof . . ." "Dobrih smo se že odvadili, gospod Henrik!" To vam je trma. — Na konjskem dirkališču v Tia Juana, Baja, Kalifornija se je uprl konj-dirkač. Kot nam slika kaže je bilo treba precej moške sil&, da bi ga pripravili v dirke. Če jih je trmasta žival ubogala ali ne, tega poročilo ne pove. SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV Srčno ljubljeni sin in brat, umrl si za svobodo sveta in sedaj poti vaš v tuji zemlji, a duša Tvoja vrh neba uživa večno rajsko srečo, v objemu večnega Boga V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE K nam pa žalost se je naselila ki nas ne bo nikoli več zapustila, pri IMS preje ne bo veselja, dokler se skupaj s Teboj ne snidemo- Žalujoči ostali: VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Mary F. Turek ki je za vedno v Bogu zaspala 22. julija 1933. Žalujoči ostali: JOHN "in FRANCES SIMONCIC, starši; . JOAN, MILDRED URBANIA, sestri. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini FRANK, soprog; MARIE, hči in FRANKIE, sin Cleveland, O. 23. julija 1945. Cleveland, O. 23. julija 1945 KRALJICA DAGMAR zgodovinski roman _ di grožnje, kakor izguba fevdov, mestnih pravic in odlikovanj . . . Vojna je bila v tedanjem času popolnoma navaden pojav, katerega so se veselili povsodi po trdnjavah in gradovih. Orožje so imeli neprestano pri rokah že zato, ker—zlasti v nemških deželah — drug ni bil varen življenja pi-ed drugim. In takoj prihodu] jezdil mejni grof izbrano četo, sPr' Premisla in grofa C Svaka sta se rat na zunanje. (Dalje prihod« -o—"fi — Burma se je od^ dije leta 1937 in je^ ška kronska kolonij V DLAG SPOMIN ji PRVE OBLETNICE NENADNE IZGUBČ i ŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIJCDlA* 1 POZABLJENEGA SINA IN BRATA jO Pfc. John Simond Svoje mlado življenje je izgubil v borbi ** . a; svobodo celega sveta, dne 21. julija 194«'^ Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! "Toda poročila, s katerim 'prihajam, se gotovo nisi na-^ dejal; in gotovo tudi ti, gospod, ne pričakuješ kaj podobnega!'' K Premislu se je obrnil; Grojski s trpkim, skoro stru-J 'penim nasmehom. "Torej?" "Cehi se bližajo mišenskim mejam v neobičajno velikem številu." "Cehi?" je vzkliknil začudeno Premisl, s "Tako je! — Cehi!" "In kdo je njih volja?" "Knez Spitignjev!" "Mogoče si vendar premisli, predno napade našo zemljo." "Vse ljudstvo beži od mej v gozdove! — Niti trenotek se ne smeš obotavljati, gospod mejni grof . . . Takoj moraš pričeti z Jelom, — še ta trenotek!" "In brez poročila?" "Posel pride, ko bode že prepozno !" Mejni grof je imel na jeziku prečudne besede; toda ni jih izrekel. Samo obstal je z očmi na Premislu in ga ivptrašal: "Kaj praviš k tej novici, moj ljubi svak?' "V tvoje vrste stopim . . ." "In se boš bojeval proti svojim rojakom?" "Proti vazalom Rudečebrad-čevim!" Premisl je krčevito stisnil ustnice, in njegova desnica je obstala ob boku, na ročaju dol- in In Loyal Suppof V A c r t | ci or our fighting men. we haki pledged ourselves to renr»if t every American to buy md Wir Stamps & Bonds f i • ji bo moglo enkrat škoditi, ko ji bo enkrat oče iskal ženina.1 Cehi okrepe prijateljstvo s sosednimi nemškimi rodovi naj-(trdneje, če stopijo knežji rodo-j vi med seboj v krvno sorodstvo. In zato bi bilo deklici v korist,1 če bi jo odgajal nemški duhovnik . . . Albreht je danes pričel govoriti s svakom o tem predmetu prvič. "Hčerka, ljubi Albreht, se je navadila nanj skoro bolj kakor na očeta!" "In to zaradi tega, ker je o-četov upliv manjši kakor tuji!" "Dobrogostu zaupam popolnoma. Njegov značaj je čist kakor kristal, njegove besede kakor zlato . . ." "s. svojo hvalo, ljubi svak, si se prenaglil nejedenkrat." "Bog ve, da se v tem slučaju ne motim. Hčerko imam raje nego samega sebe ... In nezanesljivim rokam bi je gotovo ne poveril . . ." "Tako si govoril tudi tedaj, ko so ti tvoji gospodje obljubo-vali pokorščino, da se moreš na njihovo pomoč zanašati trdneje kakor na skale ... m razpršili so se kakor vrabci, če za-ženeš v njihovo sredo!" "Prijatelj, kdor prostovoljno je s kom kruh v prognanstvu— ta skrbi gotovo najmanj za svojo osebo. In če mi hočeš storiti uslugo, te prosim, svak moj, ne dotikaj se duhovnika rojaka . . ." potem je vedno tožil, kako ga boli glava vsled teh bodečih tujčevih oči. In vselej je bil vesel, ko se mu je zgubil izpred oči, in nikdar si ga ni upal vprašati, kaj in zakaj . . . "In taki so tudi rušitelji deželnega miru! — Tu in tam je tudi v moji mejni grofiji še vasica, kjer jih razumejo, kjer jih sprejemajo med se. — V mirnih prebivalcih) in podanikih vzbujajo zaman stare spomine, da ni bilo vedno tako, da so naši običaji tuji običaji, da je naš jezik tuj jezik ... Še pred nedavnim so se upirali v Alten-burgu, češ, da so med njimi vsi svobodni možje, da je bila tlaka njihovim" očetom neznana . . . Toda temu je pomagalo nekoliko vislic!" Mejni grof je gledal še temneje: Premisl ni odgovoril nič. Deklica je tudi umolknila. Naenkrat ji je prišlo na misel, da bi ta-le stric mogel res tudi starca obesiti na vislice. "In če bi zanj prosila, stri-ček?" Kakor bi mejni grof ne čul. "In če bi se mi pridružili tudi atej ? — V svojih gozdih želiš mirno življenje lisicam, jazbecem, kunam — in v njih bi ne hotel trpeti človeka, tako stare-ja, popolnoma nezmožnega brambe? Striček, tvoje srce vendar ni tako trdo!" "To je pogan . . ." "Če je prav, striček! — Do-brogost mi pravi, da Kristus tudi poganov ni zametoval — nikoga, — da je hotel imeti vse v svoji čredi ..." "Saj stric ne stori nikomur nič hudega, če ti prosiš zanj! — Pojdi in bodi brez skrbij!" je spregovorila Albrehtova gospa, ki je prišla z dekličino materjo s hodnika na dvor ter prijela deklico za roko. "Hočeš, nočeš, mora človek umolkniti pred njenim razumom !" je rekel mejni grof proti Premislu. "Njen razum se vendar irazvija prehitro. Kje pa najdeš take besede na ustnicah celo dvanajst letne deklice! Baje to ni dobro znamenje! Večkrat slišim, da je preveč razvita otroška pamet podobna cvetlici, ki ima mnogo moče . . . Hitro požene v višino in zazeleni ter prične potem veneti, ko bi morala cveteti naj-bujneje . . . Mogoče bi bilo bolje, da bi Dobrogost končal svoje poučevanje . . . Ce ga opazujem natančneje, se mi poleg tega tudi dozdeva, da mu tukajšnji zrak noče ugajati." Grof je prišel danes na ta predmet popolnoma nenadoma. Že večkrat je hotel govoriti o stvari; toda nikdar ni mogel najti ugodne iprilike. Nameraval je, da bi se zdelo, da je prišel na ta predmet slučajno. Duhovnik Dobrogost mu ni ugajal takoj, ko ga je zagledal prvič. In kakor pravijo izkušeni ljudje, se prvi učinek pogostokrat ne more več izbrisati. Prihajalo mu je na misel, da je ponižnost tega božjega služabnika samo plašč, pod katerim se najlažje vse prikrije. Prijaznost, o kateri je pričala na Dobrogostovem obrazu vsaka poteza, si je razlagal za pri-lizovanje, zdržljivost, ki se ni rada udeleževala grajskih veselic, za hlimbo, in njegovo raa-lobesednost je primerjal prikritosti. Zakaj so ga prav za prav vzeli seboj Duhovnikov je tu dosti. In pogrešeno je tudi to, da je bila sestrina hči od-gojena v duhu, ki se nikakor ni strinjal s stričevimi nazori. To Češki gospodje so zapuščali drug za drugim Premisla, kateremu so dajali še pred nekaj časom celo svoje otroke v zastavo, in kmalu so prestopali že v gromadah. Tako daleč je tedaj prišlo po dolgem zanemarjanju o-snovnega državnega zakona in nedostatku prva ga domoljubja pri Čehih, da je postala njih zemlja, ki ni bila niti premagana niti osvojena, pokrajina tuje države, njeni knezi pa so se šteli med služabike onega gospoda, katerega so do tedaj smatrali za svojega najnevarnejšega sovražnika. In ta gospod je že pričel nastavljati in odstavljati kneze, kakor se mu je poljubilo, ne da bi se kaj zmenil za voljo češkega naroda; ta pa ni imel niti toliko srca, da bi protestoval z mečevo ostrino proti takos ramotnemu ravnanju, proti predrznemu zaničevanju starosvetega prava. "O gospod svak! — S praznimi rokami? Naši gozdi so bogati na divjačini vsake vrste, kakor je vaše polje baje polno zlatega žita! — In tako hitro! — Ali se ti je mogoče pripetila kaka nezgoda?" "Vaši gozdi so res čarokras-ni . . . " "Strec, čuden človek, nama je pokazil današnji izlet. Veš, stric, postavil se nama je na pot ravno v trenotku, ko je hoteli ata vstreliti sokola . . . Baje se ni nikdar rodil in nikdar ne umira. — Jaz sem se ga bala, le tako skrivaj sem ga ogledovala, — in vendar se mi je tako smilil. — Potem mu je zletel sokol ravno na ramo, in razumela sta se, kaj ne da, a-ta!" "Družina ga videva tu že več časa; toda vselej pobegnejo pred njim; pravijo, da je gozdni mož ... A v resnici je to kak begun tam iz tega plemena v Primorju . . . Tod'a mi pazimo nanj! — Neplačan nam plaši divjačino, straši ljudi in kvari izlete!" Čelo gospoda Albrehta je po-temnelo; videl je nekolikokrat sam starega moža, toda vselej mu je mraz pretresel kosti, in VOLITE V TOREK 31. JULIJA P za j ŽUPANA * THOMAS A. BURKI in n vašega priporočenega demokratskega kandi^ mestno zbornico 0 Ray T. Mi"®e Chairman, DemoC; Emil A. B* Secretary for