Leio VIII t šfev. 13. Ceife, četriek 4. februarja 1926. Fošfnina plačana v gotouiai. ^¦MHHI^Bi^^^H: ¦ ^^H^H ^^^^HE va^^^^B ¦fafafaW .BfafafaT J^^K^L ^^^^H b^HbH ^bhBh . b^b^H Vfl^BSB^SnVI^BiB^Bk! '\. b^b^b^bWvB^b^b jniiB v^^^^^h^h BBBBBB1 BBBBBB1 BBBBBBk dBBBBV flBBBBBI BBBBBB1 BBBHBH H^n flflBD9Ew v, flBBBBH BBBBBBBBIBHBBBBBBBk -«< ^^^^^Ev InHH ^BXhbk ^^^^^^hh ^bbbbbj bbbbbbj bbbbbbk^bbbbbb/ b^bbbbi bbbbbm bbbbbbj ^b^Ubb- HBLf x^b^bh ¦nn^^n^b^^b\no in li^rcegovina. 773 oseb se je vrnilo preko Gruža, 4 preko Sušaka, a ostali preko inozem- skih luk. 5 PlaČa našega siimovca. Znam in popularni naš filmski igralec Sve- tislav Petrovič, ki točasno biva na francoski rivijeri vi'Nizzi, je brzojavil svojim roditeljem v Novem Sadu, da ga je manager vclike ameriške »ilmske produkcije »Metron Goldwyn«, Rex Ingram angažiral za tri leta. Petrovič bo imel 52000 dolarjev letne place, kar znaša v naši valuti skoraj 2 mili- jona dinarjev, Petrovič takoj odpotuje v Ameriko. š Prebivalstvo ljubljanske oblasti. Po uradnih statističnih podatkih znaša število prebivalstva v ljubljanski ob- lasti preteklo leto 555.852 oseb. š Aretadja zaradi železniške ne- sreče. Zaradi železniške nesreče, ki se je te dni pripetila pri Novem Dalju v Slavoniji, sta bila aretirana uradnik Mirko Erdeljac in skretničar Pavel Bognar ter izročena sodnemu stolu v Osijeku. Zanimivo je, da je Erdeljac nastopil službo v Novem Dalju šele kritičnega dne. Poslali so ga. da na- domešča nekega tovariša, ki je Sei na dopust. § Lastne otroke pomorila. V se- lu Aleksa Šantič v okolici Sombora, je žandarmarija zasledila in izkopala trupelci dveh novorojenih otročičev. Sumnja je padla na Nevenko Pejič, ki je živela v divjem zakonu z Drago- tinom Gjorgjevicem ter nedavno po- vila dvojčka, ki pa sta mahoma izgi- nila. Pri zaslišanju sta roditelja zavra- čala sumnjo, da sta dvočke takoj po rojstvu umorila ter trdila, da sta otroka drug za drugim umrla; nista pa ve- dela, da je treba rojstvo in smrt na- znaniti oblastvu. Sosedje pa so izja- vili, da sta bila otročiča zdrava, a naj- brže umorjena. š Indljec na beograjskem vse- učllišču. Na beograjski filozofski fa- kulteti se je kot redni slušatelj vpisal James E. Z. de Hosey Ryan iz Anti- gue iz Prednje lndije. Indijec je star 35 let in namer-ava preživeti Stiri leta v na§i državi, da prouči vse kulturne razmere naSe kraljevine in sploh slo- vansko vprašanje. Govori več jezikov. § Nov dokaz, da je treba davčni slstem reformirati. Dr. Lorkovič je priobčil v »Hrvatu« zanimšv članek o davkih na Hrvatskem in v Srbiji. Pi- sec opozarja na velike diference med ¦ davki, ki jih plačuje srbski in hrvat- Stev, 13. NOVA DOB'A« Stran 3 ski kmet. Na lirvatskem plača kmet, ki »ma 20 jutrov zemlje, hiSo, 4 go- spodarska poslopja, 3 rodbinske člane in enega hlapca 4.820 Din 36 par davkov. Kmet v Srbiji, ki ima enako imetje, pa plača samo 1.418 dinarjev 80 par. š Nove novčanice po 1000 Din. Na Sušak je prispei parnik »Tenne- riff«, kl je pripeljal 2a 1,299.000 000 novih 1000-dinarskih novčanic. Nov- Janice so bile takoj poslane v Beo- grad. V najkrajšem času pridejo nove novčanice v promet. Stare vzame dr- žava iz prometa. š Diplomatična poroka. Beograj- ski listi beležijo iz Londona vest, da se je poročil bivši srbski poslanik v Londonu oz. zunanji minister za časa kralja Milana Čedo Mijatovič, star 83 let z bogato Angležinjo mis Ado Crayor, staro 41 let. "š SDS v Šoštaniu. Na občnem zboru krajevne organizacije SDS v Šoš- tanju, ki se je vršil dne 28. t. m. ob dobri udeležbi, se je izvolil star! odbor. Razpravljaio se je 0 raznih gospodarkih in socijalnih potrebah Šoštanja in oko- lice. Po izčrpanem dnevnem redu je podai okrožni tajnik g. Žankar poročilo o političnem položaju in orisal glavne programatične in organizatorične točke SDS. Občni zbor je pokazal, da je krajevna organizacija SDS v Šoštanju trdna in močna. Somišljeniki se pozi- vajo, da pomagajo z vstrajnim delom razširiti demokratsko misel po vsej Šaieški dolini. š Iz Zidanega mosta poročajo, da je tjakaj dospel velik transport kra- snih tropičnih banan s popolnoma do- zorelim sadom. Banane so začasno spraviii v koiodvorsko restavracijo. V soboto dne 6. t. m. ob 21. uri si jih bo mogel vsakdo ogiedati. Pestrost in pozornost bodo zbudili posebno afriški spremljevalci v narodnih nošah. Za- bavrii krožek želszniškega uradništva v Zidanem moslu, s<» posluži te ugodne prilike in prireja navedeni dan pod košatimi listi tropičnih dreves veliko maskerado ob zvokih orkestra »Ilirija« iz Celja. Pridite v obilnem številu. 148 r s S0K0LSK0 DRUŠTV0 NA POL- ZELI priredi v soboto, dne 6. febru- •arja veliko mask era do s pestrmi spo- redom v ürustveni dvorani. 54—3 š Smrt ruskega begunca. V Beo- gradu se je pripelila težka avtomobil- ska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Skuplna šoferjev, ki se je zbrala na Topčideru, se je vračala z avtomo- bilom v Beograd. Med vožnjo je bivši ruski oficir Konstantin Pavlovič Pigul, zapcslen v Beogradu kot šofer, padel tako nesrečno iz avtomobila, da se je smrtno nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v ambulanco, kjer je kmalu nato umrl. š Mlada žena skočila v vodnjak. V Kostreni pri Sušaku so našli te dni v vodnjaku trupto Marije Iiič, žene seljaka Ivana Iliča, ki je bila ena naj- lepših žen v tamkajšnji okolici. Stara je bila 25 let. S svojim rhožem je ži- vela navidezno v srečnem zakonu in nikdo ni slutil, da bi bile med zakon- cema kake difcrence. ProSlo sredo je žena izginila iz hiše. Žandarmerija jo je iskala na vse strani in končno našla njeno truplo v vodnjaku. Govori se, da je š!a v smrt zaradi skrajne bede. § II- redni občni zbor Žveze du- Sevnln delavcev v Slovenijl bo v pondeljek 8. februarja 1.1., ob 8. uri zvečer v prostorih Šlovenslce Matice, Kongresni trg 7. Dnevni red: l.Čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora. 2. Poroiilo odbora in nadzorstva. 3. Vo- litve. 4. Slučajnosti. Delegate je treba prijaviti 3 dni pred občnim zborom(§H). Pr«dsedstvo 26. januarja 1926. š OGROMEN MOST MED BEO- GUADCM IN PANČEVIM. Finančni cdbor je &klenil, da se gradnja novc-ga mostu, ki bo vezal Beograd s Panče- vim, c-dda nemški tvrdki Homelz & Diilinger. Most bo zgrajen na betonskj. podlagi v žetezni konstrukciji ter bo služil železniškemu, cestnemu in oseb- 11 emu prometu. Dolg bo poldrug kilo- meter ter bo eden največjih mostov v Evropi. Z gradnjo se pricne prihodnjo potnlad. š KOSTANJEVIŠKI SAMOSTAN IN GERKEV — VOJNA GROBNIGA. Frančiškan p. Zoldan je zamislil načrt, da se kosfanjeviski samostan in cer- kev preurediita.v ogromen vojni osarij, v katerom bi se spravilo kosti 60.000 v svetovni vojni padli-h vojakov. Osarij bi obsegal 1550 m2. OdTikovani vojaki ! in slavni poveljniki dobe povsebna, ča- stna me,sta. Poseben del osarija bi ob- segal kosti padlib sovražnikov. Načrt zu osarij je že Lzdelal arhitekt inž. Silv. Barirh. Osarij bi izročil v varstvo •"Marije Okopniske« — »Madonna del1- Ja Ti'i'iicea«, kip. ki ga je z neveščinii. rokami. začasa vojne izklesal ilalijan- ski \ojak, in ki so ga potem vojaki vi- soko Oastili. — Po tern načrtu naj te- daj kostanjeviski saiuostan, ki jo pre- Jieiial sl.užili' ziivim. preide v službo inrtvih. š VOLKOVI RAZTRGALI DESET OVAG. V selu Vojna pri Mostarju je vdrla tolpa seslradani.li volkov v stajo nekega seljaka in raztrgala 10 ovac. Prebivalstvo je obupano, ker je brez jnoči proti volkovom; zakaj oblast no dovoljuje seljakom, da hranijo doma orožje. Od 4, do 10. febpuai*ja veSikanski film Helena o!i Fadec Troje v Nlesinemi 9rinu. Glej lepak! Ljudska prosireta. 1 Slovenec Član Češke skademlje znanosti in umetrosti. Na letni skup- ščini čežke akademije znanosti in u- metnosti v Pragi dne 24. t. m. je bil imenovan za zunanjega člana tudi Slo- venec prosluli arhitekt Josip Plečnik, profesor na tehnični fakulteti Ijubljan- skega vseučilišča. 1 Kulturno reprezentativna revija Vidovlčevega pokreta. Vidovičeva Sola za samouke v Sarajevu javlja, da začne izdajati reprezentativno revijo pedago- ške vsebine. Poleg vzgojeslovja bo vestnik orinasal tudi beletristiko. List bo pisan v srbohrvaščini, poieg tega pa še v italijanskem, ruskem, češkem, francoskem in angleškem jeziku. Pri- našal bo tudi slike. Urednistvo vest- nika bo v Zagrebu I Obstoj mariborskega gleda- dališča zasiguran. Te dni se je vrnil iz Beograda intendant Narodnega gle- dajišča v Mariboru g. dr. R. Brenčič, ki je tik pred razpravo o budžetu pro- svetnega niinistrstva še ponovno opo- zoril vplivne kroge na položaj mari- borskega gledališča. V finančnem od- boru je bila sprejeta nekoliko visja postavka za subvenes jo mariborskega gledališča nego je bila dosedanja. Bud- žet še pride pred plenum skup§Line, nadejamo se pa, da octane sedanja po- stavka nedotaknjena, s čemer bo obstoj gledalisča zasiguran, Hkrati bo mogoče angažirati tudi nekatere nove moči. Gospüdarstvo. g Kollko JeSlovenljav sedmihletlh plačala. Člani fin. odbora so dobili pregled, koiiko so posamezne pokrajine plačale neposrednega davka in doklad za vsa leta do 30. septembra 1925 v letih 1919., 1920., 1921., 1922., 1923., 1924. Po tern pregledu je Sloven«ja v teh sedmih letih Dlačala 768;825789 Din, Srbija in Črna gora skup. pal .176,699.574 Din, Hrvattka in Slavonija 1.089,195.813 Din, Bosna in Hercegovina 704,612.036 Din, Vojvodina 1322 807.419 Din, Dal- macija 136,258.334 Din. Skupaj se je piačaio 5.189,398.569 Din. g Nadalnje znižanje obtoka nov- Čanic Narodne bankc. Po izkazu 22. tm. se jeobtok novčanic Narodne banke znižal za 12233 milijona na 5745'44 milijona Din. Kovinska podiaga se je za nekoliko povečala na 453"61 mili- jonov Din zlate in neznane vrednosti. Posojila na menice in vrednostne pa- pirje so se zmanjSala za 7'23 milijona na 1328'32 milijona Din. g Vprašanje novega guvernerja Narodne banke SHS. Kakor smo že poročali, namerava sedanji guverner Narodne banke Gjorgje Vajfert iz zdrav- stvenih ozirov odstopiti. Zaradi tega se bo moral imenovati nov guverner. Upravni svet banke ima '"zbrati pet kandidatov in jih predložiti ministru za trgovino in industrijo. Imenuje se guverner s kraljevim ukazom za pet let in mora po pravilih biti nastanjen v Beogradu. J. K.: Nova protidraginjska akcija. V raznih dnevnikih smo čitali 0 ncvi protidraginjski akciji, kojo pri- pravlja g. minister za socijalno politiko, In od vseh gospodarskih strani se od- iočno protestira proti temu, da se danes, ko vlada v gospodarskem živ- Ijenju tako visoka napetost, ko vidimo, da delajo naša podjetja z dneva v dan z vedno manjšo kapaciteto in ko cela naša trgovina jedva vegetira, skuša omiliti položaj s sodišči in policaji. Dovolj razumno in razumljivo je, da posameZne stanovske organizacije kar najodloČneje protestirajo proti rea- lizaciji tega načrta, ki vsebuje določbe, ki so poniževalne za naš kupčijski svet, ki škodujejo ugledu in dobremu imenu naše trgovine in diskreditirajo celo- kupno na5e gospodarstvo tudi v ino- zemstvu. Danes ko se množe konkurzi in gospodarski polomi na vseh koncih in krajih in so druge države likvidirale vse, kar bi moglo zavirati normalni razvoj ekonomskega življenja, skuša priti g- minister za socijalno politiko, da omili položaj z umetnimi sredstvi, ki se še nikdar niso obnesla. Prepričani smo, da je to samo pesek v oči, s katerim hoče vlada za slepiti maso, da ne bo vkiela, kam nas je dovedla nesmotrena gospodarska politika, koje težlce posledice se že pojavljajo v pasivnosti trgovinske bi- lance in da ne bo videla, kam bomo pod pezo trinajstmiljardnega proračuna še priSli. Nimamo ničesar proti takim po- skusom, ako misli vlada, da si s tern olajša odgovornost, toda odločno pa moramo protestirati, da sc dela to na račun legalnih trgovcev in obrtnikov s šikanami in persekucijami ljudi, ki trpijo danes pod jedva znosljivimi bre- meni. Pri vsem tern pa ne vidi tarifov raznih drugih svobodnih stanov. Uvajati danes maks'tniranje cen, doiočati re- kvizicije lokalov, v katerih bodo inesto obrtnikov-lastnikov gospodarili občinski odbori in postaviti legalno trgovino pod kontrolo policije in žandarmerije, po- meni norčevati se iz slojev, ki v mučnih skrbeh iSčejo pota in sredstev, kako bi izšli iz težkega položaja ter s strahom gledajo v bodočnost. Taka sredstva si morajo pač zamisliti sarno ljudje, ki vidijo v trgovcu in obrtniku brezpraven faktor. Proti takemu omalovaževanju našega kupCijskega, industrijskega in obrtnega staleža, moramo vsi najod- ločnejše protestirati. Pobijanje draginje s sodišči, policijo in žandarmerijo je doživelo zadostno blamažo in čuditi se moramo, da je gosp. minister za so- cijalno poiitiko posegel po tern sredstvu. Aprovizacijske razmere so se izza vojne terneljito spremenile. Kontrola aprovizacij, ki je bila v onih časih in razmerah mogoče 5e utemeljena, je danes, ,'ko imamo blaga na vseh trgih v izobilju na razpolago, in ko se mora trgovec težko trudit«, da sploh dobi kupca, je danes brezmiselna. Nasprotno bi imelo maksimiranje cen za posle- dico, da blago, katerega cene so se maksimirale, izgine s trga in pride v roke zakotni verižniški trgovini. Tudi so se konzumenti sami po vseh večjih konsumnih centrih organizirali v razne konsumne in samopomočne zadruge, kjer si lahko vsakdo nabavi vse po- trebščine brez posredovanja trgovca in je že s tern dano zadostno sredstvo za kontrolo. Od uporabe določil, ki jih vsebuje načrt g. ministra za socijalno politiko, ki nasprotuje najprimitivnej- šim trgovskim načelom in se ne ozi- raj na realno gospodarsko življenje, pa ni pričakovati uspehov za olajšanje položaja. Država bi naj začela pametno §te- diti in naj bi se lotila vztrajnega dela za zvišanje proizvodnje in odpravo vseh ovir, ki v carinskem, prometnem in davčnem oziru motijo prosti razmah gospodarskih sil; le na ta nacin bi se dalo omiliti sedanji položaj. Mere pa, ki jih hoče podvzeti gospod minister za socijalno politiko, ne more vzeti danes smotren gospodar za resne in služijo samo v zasmeh nasi gospodar- ski politiki. Iz zveze gostilničarskih zadrug. Zveza goslilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Me- žiško dolino v Celju je imela dne 28. ian. 1926. svoj redni letni občni zbor v prostorih hotela Balkan v Celju, na katerem so bile zastopane po svojih delegatih sledeče zadruge: Celje, Slo- venjgradec, Maribor niesto, Maribor okolica, Ptuj, Ormož, Slov. Bistrica, Rogaška Slatina, Voinik, Gornjigrad, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Vransko, Mozirje. Sv. Jurij ob j. ž., Murska Sobota in Žalec. Za zveznega načelnika je bil iz- voljen hotelir gospod Drago Bernardi, ki je obenem tudi načelnik celjske go- stilničarske zadruge že od preobrata, za njegovega namestnika pa hotelir g. Franc Rebeuschegg. V odbor so bili izvoljeni za celjsko zadrugo gg. Josip Cajhen, Karl Perc, Josip Žumer in Franc Petschuh, za zadruge: Murska Sobota Josip Turk, Maribor mesto Ivan Pečnik, Maribor okolica Matija Hole, Ptui Franc Mahorič, Mozirje Franc Goltnik, Vransko Karl Košenina, Slov. Bistrica Ivan Kos, Gornjigrad Franc Mermol, Rog. Slatina Stjepan Con, Žalec Ivan Virant, Brežice Ivan Vol- čanšek, Slovenjgradec Josip Eichholzer, Sv. Jurij ob juž. žel. Franc KlajnSek, Šmarje pri Jelšah Maks Gradt, Ormož Anton Golenko. — Za preglednike ra- čunov so bili izvoljeni gg. Fr. Podržaj in Franc Korže, vrhu tega so izvoljeni od vsake zadruge po eden namestnik na vsakega odbornika. Gosp. Bernardi, kateri je bil sedaj poslovodeči namestnik načelnika, je ob otvoritvi zbora poročal v dolgotrajnem govoru izčrpno 0 delovanju zveze v preteklem poslovnem letu. Zvezni tajnik g. Anton Komac je podal izčrpno tajniško poročilo in 0 upravi »GostilniČarskega lista«. Letna obračuna za leta 1924. in 1925. sta se odobrila. — Sklenjena je bila tudi malenkostna sprememba pra- vil. Zvezni proračun za poslovno leto 1925 je bil enoglasno sprejet. Sklenjena je bila tudi resolucija, ki se ima predložiti gg. ministrom za socijaino politiko, trgovino in indu- strijo in finance, v kateri se protestira proti uzakonitvi načrta novega proti- draginjskega zakona. Zbor je bil mnenja, da bi bilo pravilno, da se še stari protidraginjski zakon odpravi, ne pa da se uveljavi novi. Pri slučajnostih se je dalo na- vzočim od strani načeinika g. Bernar- dija in obrtno zadružnega nadzornika gosp. komisarja Založnika, kateri je na zboru zastopal Velikega župana, razua pojasnila v zadevi točilnih taks, do- hodnine, cenilnih komisij, točenja žga- nih pijač ob nedeljah itd. Najvažnejši uspeh za današnje case je važno omeniti tudi to, da je zveza dosegla, da je ljubljanski Veliki župan odstopil mariborskemu Velikemu žu- panu del od hotelirjev plačanih obČin- skih davščin na prenočišča v skupnem znesku Din 210.000, kateri so naloženi v mariborski mestni hranilnici in ki se bodo uporabljali za vzdrževanje že obstoječih in za ustanovitev nadaljnih gostilničarskih Sol. Ta znesek se^upravlja sedaj od mariborskega Velik«ga župana kot sklad za gostilničarske nadalje- valne^šole v imenu zveze, Ker pa je bilo treba poveriti upravo tega sklada posebni komisiji, ki jo naj tvorijo načelnik zveze, 2 člana ter ob- lastni obrtni referent, se je na zahtevo mariborskega Velikega župana določilo kot člane te upravne komisije zveznega načelnika g. Bernardija, načelnika go* stllničarske zadruge, za mesto Maribor g. Konrada Žnuderla, zveznega pod- načelnika g. Franca Rebeuschegga in kot njih namestnike pa gg. Ivana Pečnika, gostilničara iz Maribora in Hervoja Tomca, hotelirja iz Celja. Razgled po svetu. r Smrt prijatelja JugosJavlje. Iz Pariza javljajo, da je tarn umrl angleški admiral Troubridge, star 61 let. V sve- tovni vojni je bil komandant'angleSke- ga sredozemskega brodovja in pozneje komandant angležke misije na solunski fronts. Zadnji čas je bil predsednik mednarodne podonavske komisije. Po- kojnik je bil velik prijatelj Jugoslavije. r V devetlh urah preko oceana. Španski vojaški letalec major Franko je te dni s svojima tovarišema z vod- nim letalom pristal v pristanisču Porto Praya na Kapverdskih otokih. Letalec je rabil za pot od pristanišča La Pal- mas na Kanarskih otokih preko At- lantskega oceana 9 ur. Major Franko odleti sedaj na najdaljSo in n^jtežav- nejso etapo južnoameriSkega polefn, in sicer od Afriške obale do Pernambuca v Braziliji. r Stoletnica najdražje ullce. Ne- davno je newjorska ulica Fist Avenue proslavila stoletnico. Primerjajo jo raz- nim evropskim velernestnim ulicam, kljub temu, da v evropskih velsmestih ne najde primere. Fist Avenue je dolga Stran 4 »N OVA DOBAc §t«»v. 13. Pupilarnovareii in jawraofe ' J marni xav«»-* cteijskecga mesta Mestna hi *fca celjska ttštsurovlfena late 7864. — Pod tntfntm dtš&vnim a&dxorstvom. Jl lastni paiači _>-»* koiodvopu. ˇ•Ibrimitt&lCnlpoclIselzvTinlföjo m&Jfcala-tne|e,bllro Info«« a*, tftfodn» efero«i©vaiije. Pogasnlla in nasvetl brezplatno. Vrednost rezervn/A x&kl&dov mtd 9Ifoa 25.OOO.OQO-—. , & branih» vloge JuriS Mite Ceije t eelim svojim premoženjen In z m svojo daveno moäjo. Premog iz vseh nidniftov dobavIjQ in dosfau- Ija na dorn FR. JOST, CELJE, Aleksandrova nl. 4 Plačilo tudi na obroke. 17 kilometrov. Zemljišče, ki se nahaja ob ulici je vredno 522 milijonov do- Jarjev (3 milijarde Din). V ulici se na- hajajo največji poslovni lokali in sta- nujejo največji ameriški kapitalisti, a ulica je stara samo 100 let. r Elektrlčna žarnlca za mWjardo sveč. Iz Moskve porcčajo, da je pro- fesor lieke) konstruiral novo žarnico, ki ima svetiobno moC za milijardo sveč. Z reflektorjem se svetlobni učinek te žarnice zviša na več miiijard sveč. r 10.000 knjig na eni fotografski plošfi. Na mednarodnern kangresu fo~ tografov v Parlzu je dr. Goldberg po- ročal o novem načinu izdelovanja kar najmanjših mikrofotografij. »Reclams Universum« piše o novi metodi, da je sedai mogoče fotografskim potom pre- nesti vsebino okrog 10-000 knjig po 100 strani na stekleno ploščo 9X12 cm. To bo seveda mogoče brati le z mikro- skopom. r Nov Krlstus! »Newyork Herald« poroča iz Madrasa, da bodo teozofi oklicali na velikem shodu mladega Inda Kristnamurtija za novega Kristusa. Oklicanje se bo izvršilo na mestu, kjer je gospa Besaut položila temeljni ka- men za zgraditev novega templja sa- lucu. r Preganjanje Kristjanov na vz- hodu. Kakor poročajo iz Palestine so Druzi v bližini sirsko-palestinske meie napadli tamošnje krščanske naselbine. Umorili so okrog 100 kristjanov, med temi dva duhovnika ter številne žene in otroke; zažgali so obe cerkvi in oropali vse hiše. Obmejno prebivalstvo ostalih naselbin je od strahu pobegnilo v Palestino, ker je med Judi varnejše nego med Druzi. r Revmatlzem hujšl nego sušica? J. Roberts, delegat za narodno konfe- renco prijateljskih zavarovalnih družb v Brightonu na Angleškem je dejal, da se med Angleži s tako silo širi da mu gre bolj ime bela kuga nego tu- berkulozi, t. j. pljučni suSici. V sami Angliji znaša izguba 3 milijone delov- nih tednov vsled revmatizma. »SuSica še ne škoduje toliko Evropcem«, je rekel ta zdravnik, »ampak znatno več revmatizem in revmatične hromote«. r KoHko površino obrije brlvecV Ako računamo, koliko kvadratnih me- trov obrije na svojem lieu, kdor sam j sebe brije, pridemo do neverjetnih šte- vilk. Lice normalnega človeka, ki je porastlo z brado, meri 160 kvadratnih centimetrov. Ako se brijemo dvakrat tedensko, je to stokrat na leto. V tern času obrijemo prostor, ki meri 1.6 kvadratnih metrov. Človek, ki 2ivi 70 let in se je pričel briti z 20. letom, je obril tekom 50 let kakih 90 do 100 kvadratnih metrov. Kakšno površino človeškega lica obrije brivec tekom svojega življenja, ako je njegova briv nica dobro obiskana? 7r\\g*>Z je bil Dunajski velesejm 4ial\CtJ 1925 tako bogst nauspehih? I/am na Dunaju, središču srednje l\t*l Evrope, nudi 7000 izložnikov svoje izdelke v najbogatejši izbiri in po najnižjjh cenah ! Zatorej obiičite 10. dunajski iMni velesejei od 7. do 13. marca 1926. Posebne priredifve. Mednarodna razstava avtoinobilov in motornih koles; » » : Elektrik a v kmetijstvu; Mednarodna lovska razstava. Razstava za hranila in poslastila. Nikak potniški vizum! S sejmsko izkaznic.o in potnim listom prost prehod čez rnejo ! Znižane vozne cene na jugoslov. in avstr. želcznicah kakor tudi na Donavi. Vsakršna izveetila in sejmske Izkaznice se dobc pri Wiener Messe A.-G., Wien VII. in pri Častnih zastopstvih v Mariboru: Stevo Tončič (Mednarodno odpremništvo), Schenker & Co., Prva jugoslovanska trapsportna delniška družba, MeÜngerjeva ulica št. 16. S 15. februarjem s e o d d a niebjouanfl sobo. Vpraga se pri g. Heis, Okopi 9. Kupi se večja množina slätsnsliih stehlenic. Kje pove uprava lista. 5—3 Suha bukova drva, žagana Din 35'— » » » sekana » 38'— kameniti premog.....» 46'— drveni premog...... » 23"— za 100 kg franko na dorn postavljeno. M. Karlovsefe & dr.: Lava. IŠČB se PtllOP i ve.šč v vseh panogah vrtnarstva ali absolvent vrtnarske sole, Ponuclbe naj j se pošljejo na upravo vlaste'instva \ Kiepach, Križevci, Hrvatska. 3—2 j i V brivffiicti \ na KrRlia Petra cesti St. 27, Celje je dobra in čista postrežba. StiiŽenje ^tt fll ^^S ^"Mfc Sprejme tudi britve v brušenje proti jamstvu. Kleparslvo, vodovodne tnšta- laclle tit naprava strelovodov Framlo Polža» ^^^^^I^^BlHHHBIHii^HflHBHIBHHHHHBiHHi^^H^HBI^^HDiHHBHHBHBDBiH CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprcjcmatfjadclazgorai ometjjcnih jtroHH^rtndipopra^la Po5trczta tocna. Cctic zmerne. Solidna izVr^itcv. 25-9 Eanineseška inUrijsiia družba Rai!?.gova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljcna 1906. Lastni kamnolomi. lzdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike Za- htevajfe načrte in proračune. Inserlrajte v „NOVI DOBi" i Delaj, nab)raj in hrani! * t= _ ill IS- > s c > "" 2 « c o I »I *. •§" SW- ¦^ o i: «« I I Popolnoma varno nalcžite denarne priSiranke pri zaarugi LÄSTH.I DOP stavb in krcdltni zadr. x om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%» Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. gBSy* Prl naložbi zneska po 20 Din se dobi pBf* nabiralnik na dorn. ' Jamstvo za vioge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova ulisa st. 15. 3 Si. so TO w < >oo^aj>>oo ^fO>«HHWOUJ y g;H W O ^ X Dečman Ferdinand-------1--------2 4------------142 70 ----------------- j Esih Matija ....--------2--------"2 2 - —--------_ _____ ] Friedrich Ivan ...-----------------1---------------------------~__--------- . ' Gorenjak Joslp ..----------1—1------— — — -—-» — ___ : Hohnjec Viktor ..------1----------5---------54--- — Janžek Marija ...-----------------21----------------------------------- ; Junger Ludvik ..----------2-------------------------________ j Kroflič Alojz ....------2 1 - I------------------37 105 - - -Lapornik Ivan ...------1------2----------—__—_. — — — Leskošek Ivan ...--------------11 — —-----------______ j Potekal Ludvik ..----------— — 1------—-------_— — ___- : Rebeuschegg Franc------5 5- 9 1 — — —j 165828 — — — — 8 telet izvoz ; Reicher Anton . . —------2------3 — — —— — — — — — Senica Karl . . . .----------1--------------—-------— — — — — Urbančič Adolf . .------2_------1 —-----------159 44 - _ -Voisk Rozalija . . .------------- 1------—------------103— _ — Zany Viktor . . . .----------1-----------------------409------------- Zavodnik Alojzija .------1 — — 1------— — — 40 — — — — Čoh Stefan .... 1 — — — —----------—-------— — — — — Permozer Anton . .------1— —----------~~ — — — — — — — Bernard! Drago . .----------_ — 3------— — — _ — _ — — Lebič Fani.....----------------------------~~|~ ~ 50"-------- Plešivčnik Ana . .----------------------------------- - 168120 — — — Reberšak Anton . . —_—__ — — 1--------------_ — — — — Skoberne Fric . -.-----------------1 1--------------— — — ~ — Stegu Franc . ..------_------------------------— — 68 — — — Šimenc Drago . . .------_------— 1--------------— — — — — Bogovič......-----------------— 1----------— — — — — — Trškan Alojzija . .----------------------------------------— 44 — — — Slanine Skupno . . . 1 1-16 13 3|26J21|----------|J207 1356 943------------- | Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavel Zabukoöek | za tiskarno Milan Četina j za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.