259. številka. / Trst, v četrtek dne 13. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" izha a enkrat na dan. raztm nedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne. Naročnina znaša : ta celo leto........24 kron ca pol let*........12 ta Četrt leta........ 6 za en nie«»*c ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe l«rez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakarnaii v Trstu prodajajo po- B»niernf -tevilkf po 6 stotink (3 nvč.l; irven Trsta j>si p«» 8 stotink (4 nv«'- i Telefon Str. Sj-o. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-jema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. 3, II- nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Za jezikovno ravnopravnost na so- dišči! v m rstu. Interpelacija poslanca S p i n «'■ i č a in tovarišev v seji zl>orni<-e poslancev dne 7. novembra liKfci. do ministerskejra predsednika kakor voditelja ministerstva za pravosodje. Kakor Da porotnem sodišča v T**st»i, o čemer f»e je pritoževala interpelacija od 24. m. m., istotako so jeziicovni odnosaji za Slovane tudi na drugih sodnih oblasti v Trstu vsevprek žalostni in so v kričečem nasprot-stvu z jednakopravnostjo, zajamčeno vsem narodom v državnih osnovnih zakonih, in tako ovirajoči temeljito pravosodstvo. odpisati spis, katerega ne umejo. l)i napravijo uslugo c. kr. državnemu pravd ni št v u, običujejo jtudi na zgoraj omenjenih okrajnih sodiščih oni uradniki, kate rim s > poverjeni spisi prvih poizvedovanj in predpreiskave, če tudi so zmožni dotičnega •lovanskega jezika, da s slovenskimi oziroma hrvatskimi obtoženci sestavljajo zapisnike največ v italijanskem ali nemškem jeziku, in se P O I) L I 8 T K K Konec enega polka. Po Jan-onu poslovenil Leopold Mmlie ml. Ako je bil |>o:ožaj poprej, pred dnevi, neprijeten, bil je sedaj do cela neznosen. Skoro sl«h-?rni dan so dospevale nove moči, vendar, da-si ni b'lo nijedne posebne bitke, se z novodošlimi oddelki število ni moglo pokriti nikdar. Da je bilo mej njimi jeze in preklinjanja dovolj, za to so Buri vedno skrbeli s tem, da 83 jim skrbno ostajali iz vida in da se jim niso kazali. Po neskončno dolgih tednih prišla je vendar olajšava za živce Angležev. Razdani so bili ukazi na vse oddelke za odhod naprej ; kam, se ni znalo. Vsa armada, kolikor jo je ravno tu bilo, bila je razpostavljena na razne strani v manjših oddelkih. Mej tem je dosla vest, ki je po bliskovo hitela od ust do ust, da je »lev Afrike«, Cronje, ujet; častniki so šepetali mej sel»oj, a vojaki - prostaki so stiskali vkup glave : hura-kl ci so se razlega nakrat do neba. ]>jbljena je b;la torej bitka nekje ter o tem omogočen |>ohod proti severu. »Živela kraljica, živel Lord Roberts !« slovanski zapisniki sestavljajo le tedaj, ako stranke izrecno zahtevajo to, česar pa si iz-laeii obtoženci iz lahko umevnih razlogov ne upajo storiti. Tudi pri sodnih senatih tržaškega deželnega sodišča ni posebno dobro preskrbljeno v jezikovnem pogledu. O predsednikih, ki vodijo sodne razprave, bi bilo še jako mnogo želeti, kar se dr staje poznanja slovenskega oziroma hrvatskega jezika. V kričečo ilustracijo je nastopni slučaj : Na c. kr. deželnem sodišču v Trstu se je pod predsedstvom deželnosodnega svetnika, kateremu se navadno izrečajo slovenske pravde, vršila glavna razprava proti dvema slovenskima obtožencema radi zločina sleparije, storjenega s krivo izpovedbo pred sodiščem. Ta dva sta trdila, da njiju izpo-vedbi niBti bili resnično zapisani v zapisnik, ker ju sodnik, ki je le pomanjkljivo poznal slovenski jezik, ni prav umel. »Alije sodnik tako slabo govoril slovenski?« je vprašal predsednik obtoženca. »Se slabše nego vi, gospod predsednik«, je bil odgovor. K temu prihaja še, da na glavni razpravi fungirata eden ali dva votanta, ki ali prav nič ne umejeta hrvatskega ali slovenskega jezika, ali pa k većemu le tu pa tam kako besedo in ni možc.o, da bi natanjčno pojmila zmisel v slovenskem ali hrvatskem jeziku podanih izpovedeb in izustenih govorov. Nedavno temu se je zgodil}, da je eden teh le prepogosto na slovenskih razpravah sodelujočih votantov v nekem procesu proti nekemu slovenskemu obtožencu moral nepričakovano tungirati kakor predsednik. Njegovo jezikovno znanje je kom&j toliko zadoščalo, da je vprašal toženca, da-li umeje italijanski, in ko je dobil zanikovalen odgovor, je bil že pri kraju se svojim znanjem slovenskega jezika, da je moral pritegniti tolmača za nadaljevanje razprave. Tako prihaja, da se tako imenovane slovenske ali hrvatske razprave vrše le s tremi ali dvema sodn.koma, ker eden votantov, navadoo ne zmožen jezika, v katerem se vrše izpovedbe in govori, prav nič ne ve o vsej razpravi. Razprave proti slovenskim ali hrvatskim obtožencem se nikakor ne vrše tako, kakor bi se morale. Razprave se otvarjajo vsikdar italijanski, obtožnica se Čita le v italijanskem Najmlajši bobnar čutil se je v tem dovolj zmožnega za vsako junaštvo, vsakemu so se oči čudno svetile ; želeli so si tudi oni I boja. Polki so komaj čakali zapovedi za odhod ; zopet so odhajali nazaj k tisti prokleti reki, kjer je pred ča-iom padlo toliko njih tovarišev. Vse je drvelo naprej kar je sploh dihalo ; bili bo gotovi zmage, ki so jo prisegli v srcu. Torej naprej, proti reki ! Dva pešpolka sta dospela do brega reke in vBaki mož je čutil po hrbtu mravljince, ko je pomislil, da bo zopet pokalo. Niti listič se ni ganil po grmovju, ko so te polki ustavili hkratu ; polki so zadrževali sapo ter pričakovali. Na drugi strani reke ni bilo opaziti ničesar, nijednega poka se ni čulo, nič ni izdajalo sovražnika, a vedeli so vsi za gotovo, da se isti nahija tam. Kaj vendar mislijo, kake načrte zopet kujejo ti vragovi ?, povpraševali so vojaki sami sebe, ne da bi ganili z ustnicami. In vedno nič, vedno ista tihota in me v slovanskem jeziku proglaša u izdeluješ C. kr. državnemu pravdništvu v Trstu naložiti, naj proti slovenskim oziroma hrvatskim obtožencem ulaga slovenske oziroma hrvatske obtožnice in naj se na glavnih razpravah proti dotičnim poslužuje izključno' slovenskega oz,roma hrvatskega jezika ? Imenovati c z roma potrditi iz trgovin-vinskfga stanu za c. kr. trgovinsko in pomorsko s<,d šče v Trstu le take prisednike, ki so zmr žni slovanskih deželnih jezikov ? Sirl>eti sploh za to, da bo Slovencem in Hrvatom na scdaih oblastih v Trstu mogoče v svojem jeziku iskati in najti pravico ? Politični pregled. V Trstu, 1-5- novembra 1902. Državni zbor. Zbornica poslancev. — (Nadaljevan e včerajšnjega brzojavnega poročila.) f . Mladočeški poslanec H r u b v je, zaključuj^ svoj govor (v katerem se je bavil s Koerl>erje\ imi izvajanji), izjavil: Ako bi ei katera vlada upala potom zakona proglasiti nemški državni jezik, in naj bi se to dogodilo tudi v kaki perijodi absolutizma, moralo bi se vsklikniti : »Finis Austriae!« Nemški liberalec F u n k e je izjavil, da Nemci vztrajajo pri svoji zahtevi po nemškem državnem jeziku. Mladočeh dr. H e r o 1 d je menil, da je mini^terski predsednik ee svojimi temeljnimi načeli za urejenje jezikovnega vprašanja še poojstril položaj. Govornik je izjavil, da Cehi ne privole nikoli v proglašenje nemškega državnega jezika in slednjič, da Cehi nimajo nikakeea zaupanja do Koerberja. Posl. dr. Herold je dalje izjavil, da se Cehi ne dajo strahovati z razpuščeniem zliornice in da pravi državnik ne sme niti takih sredstev. Sicer pa da grozili; oni lahko čakajo čakali. Poslanec S t r a d s k v posluževati se ('ehi ne bodo bodo tudi in se je spominjal tegnil k sebi. Tu pa je ravno mrtva točka. Dokler Koerber ne zmore te, ostaja položaj enako kritičen. Na zadnji konferenci poljskega «kola«, z uvnisterskim predsednikom je za-klical baje g. Jauorski gospodu Koerberju: »Ekscelenca H/io poslancev je za delo. Odprite nam pot '« Koerber pa je odgovoril »Jaz bi bil vaši ekscelenc: jako hvaležen, ako bi mi Vi pokazali to pot!« Nam se zdi, da je v teh dveh vsklikih ekscelenc jako dobro označeno sedanje polo-ženje. Mnogo jih je, ki res žele normalnih odnošajev, a nikdo ne ve poti, ki bi mogla dovesti do tega cilja. Niti on, g. Koerber, ki hoče dovesti parlament do dela, ne pozna poti.... ! Za nejasnost položaja je značilno, da se govori dalje o raznih možnostih, ki utegnejo navstati, ako parlament ne bo mogel priti do dela. Najpogosteje so sedaj govori o odložitvi parlamenta in uveljavljen ju vojnih zahtev s pomočjo £ dočim list »Die Zeit« proro- kuje gospodu Koerberju, da bržkone težko več zaide v položaj, da bi moral v par-lameutu držat: lepe govore... Eai kažej o torej na parlamentarno, drugi pa na mini-stersko krizo. Izjava dra. Koerberja. V osredju novinske diskuzije je seveda naj no veja — stara programatiška izjava dra. Koerberja. Nemški listi se delajo kakor da jih g. Koerber to pot ni zadovoljil. Očitajo mu celo, da je zapustil dosedanjo srednjo smer »objektivnosti« in da je odločno krenil bolj na čdško stran. Pripoznano bodi, da je bil g. Koerber se svojimi pokloni v besedah to pot res nekoliko radodarneji na češko stran, ali v stvari sami je ostal zvest svojim Nemcem. Ako ne bi bilo drugega, zadošča že to, da se je izrekel za ohranitev posestnega stanja, ko je odklonil željo po vsaki spremembi, ki bi bila nasprotna sedanjim odnošajem, in da se je izrekel za nemški državni jezik, četudi s klavzulami in ne v tistih merah, kakor ga zahtevajo nemške stranke. No, kako < ehi taksirajo prazne poklone, ki jih jim je delal g. Koerber, pričajo izjave njihovih novin. »Hlas Naroda« pravi n. pr., da je g. Koerber govoril mnogo lepih besed, ki bi sodile v zbirko političnih aforiznoov. V glavni stvari pa ni govor pomenjal nič novega in ničesar, česar ne bi bil že popred izjavil in kar so Češke stranke odklonile. »Narodni list'« priznavajo, da se je g. Koerber trudil, da bi izbrisal neugodni utis, ki so ga napravila njegova temeljna načela in pa njegova izjava dne 16. oktobra, ali tudi to prizadevanje je bilo le polovičarsko. Izvajanja Koerberjeva se kažejo zopet kakor šop pisanih besed brez pozitivnega smotra, brez določene temeljne črte. Oa je podeljal v vspeha maltežkih Italijanov. Ako je ta mala peščica, je dejal govornik, prisilila najmogočnejšo vlado v Evropi, ki ima v svojih rokah usodo 400 milijonov ljudi, da je uvela v sodne urade laski jezik, izidejo tudi Čehi, ki sestavljajo četrti del avstrijskega prebivalstva, zmagovito iz boja za svoj jezik. Posl. H i a n k i n i se je oglasil za stvarni {»opravek nasproti izvajanjem poil. Bartolija. Odvračal je očitanje, da je v svojem govoru (katerega priobčimo doslovno — op. ur.) denunciral Italijane; on je marveč kazal le na popolnoma javno irredentistično propagando Italijanov, katera propaganda je na škodo hrvatskemu in slovenskemu prebivalstvu na jugu monarhije. Ker mu je posl. Bartoli očital, da ima laški priimek, dokazoval je govornik, da so Benečani poitalijan-čevali hrvatske priimke. Njegovi predniki so se imenovali Mastilčevic, a Benečani, ki so »/oječasno gospodovali uad Dalmacijo, so ta svojem govoru Cehom in Nemcem svoj blagoslov za dosego miru, ki bi pomenjal zanj le podlago nadaljnji ekziatenci sedanje vlade. »Politik« priznava tudi, da je bilo nekaj momentov v govoru Koerberjevem, ki niso nesimpatično zveneli, sicer pa da je govoril stare legende o svoji objektivnosti. To vedno povdarjanje m.-nisterskega predsednika o svoji objektivnotti in pravicoljubju njegove vlade mora — pravi »Politik« — izsivati prigovore in ni se čuditi, ako so ga češki radikalci na mestu korigirali. Ako hoče dr. Koerber prav soditi o svoji objektivnosti, naj le študira svoja glasovita »temeljna načela«, v katera je vsprejel nemški binkoštni program, dočim se ni najmanje oziral na spomenico čepkih poslancev o jezikovnem vprašanju, izročena mu v juniju 19*>0. Ce vlada Koerberjeva res želi ozdravljenje političnih in parlamentarnih odnošajev, potem priimek, ker ga niso mogli izgovarjati, spre- naj pusti na strani lepe besede in naj se loti menili v Biankini. (Tudi ta govor posl. Bian- uresničenja pravičnih zahtev češkega naroda. kinija priobčimo doslovno.) Ko je govorilo še nekaj govornikov, je bila seja zaključena. O položaju. S precejšnjo gotovostjo se more reči, da je najnovejša programatičoa izjava g. Koerberja ostavila isto vreme, katero je našla. S svojimi prvimi govori je naš sedanji mi niste riki predsednik res fasciniral. Seveda ne z vsebino in z notranjo vrednostjo govorov, pač pa z lepo, gladko, skoro bi rekli : leposlovno obliko. Državniki so navadno suhi. Oni ljubijo pozitivne misli in dokazovalne argumente. G. Koeberber pa se je pokazal poetičnega državnika, ki trosi dehteče cvetje po svojih govorih. To je bilo nekaj novega. Ali tudi senzacija ni več Benzacija, če se prevečkrat ponavlja. D usedaj ga ni pojava, ki bi kazal nato, da je Koeber svojim govorom Čehe bolj pri- povspeševala italijansko posest, torej nadvladje italijanske manjšine nad slovansko v e~č i n o. Kako točno je avstrijska vlada spolnjevala to prevzeto obvezo, o tem vidimo dokaze, kamor-koli se oziramo okolo sebe. — Dejstvo, da je avstrijska vlada prevzela tako obvezo, nam pojašnjuje sicer nedoumni, vsakemu zdravemu razumu nasprotujoči vladni ziBtem v Primorju. Sporočilo z Dunaja pa, katero omenjamo gori, pravi, da ima rečeno tajno določilo, oziroma navedena obveza avstrijske v ade preiti tudi v obnovljeno bodočo po sodbo ! ! Vlada se že s tem pripravlja na ta čin, s katerim naj se podaljša za Jugoslovane neznosno stanje, da v svojih prog ra-matičnih izjavah niti ne omenja južnih krajev, kakor da bi tu doli ne bilo nikakih narodnih in jezikovnih sporov, kakor da se tu doli nikomur ne godi krivica, kakor da je tu doli vse urejeno po zahtevi najidejalneje pravičnosti ! ! Ali naj povdarjamo vnovič, za kaj gre v teh bojih na našem ozemlju ob Adriji ? ! Ali naj povdarjamo vnovič, da to ni nikak deželno-lokalen boj, ampak da je to boj za skupnost naroda slovenskega, tla so tu v igri velikanski interesi vsega avstrijskega Slovan-stva?! In menimo, tla morajo zastopniki tega Slovanstva čim so doznali, da se vlada obvezuje v nadaljevanje zistema, ki nacijonalno in gospodarsko ubija živelj, ki je stražar Slo-vanstva v teh krajih — menimo, da morajo rečeni zastopniki planiti kvišku kakor levi, vrgši od sebe vse ozire, na zunanje in medsebojne razmere. Mi menimo, da v hipu, ko se diplomatje in državniki pripravljajo, da nam spravijo v nevarnost tolike interese, ki pomenjajo za nas ekzistenčno vprašanje — da v takem hipu moramo pri hiteti vsi na krov, v svojo obra m bo! Iz ogrske zbornice. Včeraj se je v ogrski poslanski zborni nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. Posl. S z a 1 a y (člen neodvisne stranke) je pobijal povišanje civilne liste, ker da bi se s tem le povišala pompoznost tujega dvora. Posl. P i c h 1 e r je obžaloval, da so na Dunaju zmagali antinemiti, ter je trdil, da je to dokaz, da se v Avstriji umetno goji sov-ražtvo proti Ogrski. To sovražtvo da gotovo prepreči carinsko zvezo med obema državama. Govornik je izjavil, da bo njegova stranka naj brez obzirneje nasprotovala vojni predlogi, ker se ne mire ogrevati za zgolj dinastiČno vojsko, ki nima nikakega narodnega značaja. Grajal je potem postopanje z vojaki in duh, ki vlada v vojski. Našteval je, koliko samomorov, samopoškodovanj in prezgodnjih slučajev smrti se dogaja med vojaki in kako veliko število vojakov se obsoja v vojaške ječe. Tudi ta govornik je nasprotoval povišanju civilne liste in izjavil da bo glasoval proti temu povišanju, kakor proti povišanju kontingenta novincev. Tržaške vesti. Poroka. V Gorici se je poročil te dni gospod S v e t o s 1 a v Premrou, uradni vodja »Centralne posojilnice« v Gorici, z gospico L u j i z o Z a v r t a n i k o v Bilo srečno ! Harlekinade v dunajskem parlamentu. Tržaški poslanec Mazorana je prevzel včeraj — ako smemo verjeti poročilu v »Piccolu« — veseli, a ne posebno častni posel zborničnega — h a r 1 e k i n a ! Italijanski poslanci da so se izborno zabavali, ker smeha da ni družba zastopali naš emporij v parlamentu. Ne, mi ne bi bili verjeli, da je tako daleč niz-dolu od enega Stalitza pa do enega — Mazoraae ! Se par pripomb. Prejeli smo: lie3 je : v prvo tolažbo, v prisrčno zadoščenje mi je bilo, ko ste v »Kdinosti« priobčili sporočilo, da je razsodba v slučaju nesrečnega Skrka razveljavljena. Dovolite mi, da napišem par svojih misli. Neoporečno je, kar trdite Vi — da namreč dejstvo, da je viša sodna instancija sankcijonirala stališče našega dra. Gregorina. pomenja zmago principa svobode v obrambi ter zmago principa narodne enakopravnosti. Vi izvajate, da zmaga principa svobode v obrambi pomenja zmago -- humanitete ! Gotovo. Poslulht človekoljubja je, da nikdo ne bodi po krivem obsojen. V preprečenje take eventuvalnosti je posebno dvojno. V prvo je neizogibno potrebno, da se onemu, ki je obdolžen, dovoljujejo vsa sredstva, s katerimi more dokazati svojo eventuvelno nekrivdo. Glavno tako sredstvo pa je, ako obdolžencu stoji ob strani ve i 5 pravni k-branitelj. Človekoljubje zahteva torej svobodo v obrambi. Drugo, kar je potrebno v preprečenje krive razsodbe, je, da oni, ki ima soditi, umeje obdolženca! Iz tega pa izhaja, da ne le zmaga principa svobode v obrambi pomenja zmago principa humanitete, ampak <1 a se tudi princip narodne enakopravnosti po|>olnoma krije s principom humanitete!! Princip humanitete zahteva, da oni, ki hoče soditi, umeje popolnoma njega, ki naj bo sojen ! Očitanje nehumanaosti, katero da je dr. Gregorin zagrešil s tem, da je nastopil za princip enakopravnosti, torej ne le da je brez vsake podlage, ampak pada na one nazaj, ki so tako očitanje kričali ! Kajti — kakor sem dokazal — kdor je re3 človekoljuben, ta mora biti za princip enakopravnosti v sodni dvorani !! Kder ni za ta princip, tudi ni človekoljuben ! A ker so oni, ki so napadali dr.a Gregorina so ste rili to e d i n o zato, ker so proti principu enakopravnosti, moremo jim mi z vso pravico zalučati v obraz" očitanje, d a so oni nehumanni!! Po obenem zboru pol. društva Edinost«. Tudi »Obzor« je priobčil dolg uvoden članek o obenem zboru pol.društva »E liuost« Kdor je v teh zadnjih letih — tako pravi — sledil narodni borbi Hrvatov in Slovencev v Istri, morbl je biti ugodno ali neugoJno iz-nenadjen, ko je čital poročila o tistem velikem številu skupščin, sestankov, izletov, ki jih prirejajo narodni prvaki v I -stri in v Trstu. Moral je biti ugoduo iznenadjen po intenzivnosti tamošnje borbe, a zopet neugodno, ko je gledal na mrtvilo v matici-zemlji, v avtonomni kraljevini Hrvatski. Pozoren motri-lec opaža, da je na periferiji narod naš od* porneji. žilaveji in vztrajneji, nego li v središču. Kdor pak pozua tukajšnje (v Hrvatski) razmere, pa je od blizu in na lastne oči videl politično borbo v Istri, ta more izvajati zanimivih in poučnih parareU. Potem izvaja člankar, da je zakonito za-gotovljenje avtonomije in jezika v Hrvatski mnoge napravilo mlačne, da je ta polnosvo-boda v mnog.h slučajih zapreka, da !ju Ije ce umevajo prav vso nevarnost za življenje, ki nam grozi od gospodarske po 1 rej en osti in z-seljevanja našega elementa in priseljevanja tujincev. Dejstvi, da sta na Hrvatskem zagotovljena avtonomija in jezik, zadovoljuje nekatere ljudij tako. da se ne brigajo za narodne potrebe. V Hrvatski ljudje ne v tlijo neprijatelja, ker jim, tako rekoč, ne sedi osebno na vratu! Ali isti deluje indirektno in tudi preko naših ljudij, ki mu poma- Na spravni konferenci bi mogel izvajati daljnje konsekvence iz svojih izvajanj. Le hitro bi se moralo zgoditi to, ker sicer ne bo mogel odvrniti od sebe suma, da njegova vlada namenoma dela na to, da bo posl. zbornica nezmožna za delo, in konečno bo vendar morala priti vlada, ki stori to, kar res zahteva situvacija — izvrševati bo morala pravico. Vsi na krov — na obrambo! Včeraj smo že naznanili, da nam je došlo z Dunaja sporočilo, ki razpršuje sleherni dvom o namenih sedanje vlade nasproti nam Jugoslovanom. • Znano je in notorično, da je v bivši pogodbi med Avstro-Ogrsko in Italijo bilo tajno določilo, s katerim se je avstrijska vlada nasproti italijanski obvezala, d a b o v naših primorskih pokrajinah bilo ne konca ne kraja mej njimi. Da so se gospoda naslajali na harlekinadah — to ve- | gaJ<> aIi ne ve(I4* rujemo prav radi. de pač različnih ljudij na | Drugače je v Isti i. Istra nima ni kake svetu. Jedni poslušajo radi resne stvari in ' avtoaomije inje izpostavljena direktnemu na-ljudij, drugi pa — neresne! i valu italijanskega elementa. In s tem ele- v včerajšnji seji mentom je združena tudi avstrijska vlada. Marod je stisnen od vstli strani, a ta narod vidi dan na dan svoje tbčitelje, živi poleg Ker pa g. Mazorana zbornice ni zbijal le neslanih šal, ampak je govoril tudi marsikaj, kar je ja*co podobno direktni neresnici, hočemo jutri nekoliko obra- njih in čuti na goli koži udarce njihovega čunati ž njim. Ne moremo pa odložiti peresa, biča. A ravno zato je ta narod bolj buden da ne bi že danes napisali do državnih urad- ' in odporen, bolj pripravljen za boj. nikov tržaških iskrene čestitke na tem, daj Treba samo videti — tako izvaja na« imajo ravno oni— takega zastopnika v parla- dalje »Obzor« — tega seljaka za časa volitev. mentu " Ako ga hoče vladajoča klika utruditi s tem, Mi nismo bili prijatelji ti-t h — konser- da ga pušča čakati na volišču, vstraja on vativcev, ki so čuli na imena lJurgstaller, pred poslopjem tudi v dežju po ves dan in Stalitz itd. itd., ali danes je naše mnenje to, vso noč in naslednji dan. Mnogo je takih da se mora Tržačanom (ako jim je kaj le- izgledov v Istri. V treh desetletjih si je žeče na reputaciji svojega mesta) milo storiti Istra vstvarila, kar ima danes na intelgen-po onih časih, ko so Burgstaller, Stalitz in ciji: nekoliko svečenikov, učiteljev, odvetni- iovt j ar trgovcev in posestnikov. To je vsa naiša istrska vgospo«ia«. Vse drugo je kmet, naš kršni kmet. Zato obstoj i takov kontakt med maloštevilno inteligencijo in kmetom. Ta inteligencija se ne mere umikati v zidovje mest in tu tratiti čas. ker je vsa dražba po mestih nasprotna. Ta inteligencija dela na kmetih, živi » kmetom. Odtodi tista izrazita četa demokratičnosti, ki znači vse politično delo v Istri. i! Iz trgov-sk h krogov nam pišejo : Najrevnejši in najbolj zapostavljeni, med vsemi uradniki smo mi trgovski uradniki in agenti. Izvzemat one, k so -« dokopali do boljših služb v trgovini, imam » vsi take plače, da ne moremo ne živeti in ne umreti! — Z -K) do <»0 gld. na meseo se m »ramo nositi »fino«. Zahajati m >-ramo — radi »ugleda« — v l»oljše kroge. Družine naše se morajo kazati bolj elegantne, nego delajo to družine delavcev, katerih glavar: i g.»tovo Blužijo več na dan. nego pa mi! Niti stanovati ne smemo v podstrešju, ker bi to metalo nekako čudno luč na naše — gospode trgovce in — se ve — tudi na »uradnike«. Ko se je bilo minolega leti ustanovilo društvo trgovskih uradnikov, smo se nadejali. da, ko nastopimo s združenimi močmi in dobro voljo, se naše stanje zboljša! A varali sao se debelo ! Nt - m laškim kolegom je bila prva naloga ta, da so uvedli v društvo — i z -ključni uacijonalizem, ali bolje rečeno : italijanizem. Druga naloga je bila tem apostolom ta, da so nahavali kip Dante-ja in ga postavili v društvene prost »re — gotovo z namenom, da nam on pomore iz inancijalnih stisk in žalostnega gmotnega položaja! Vrhu tega se tlela sedaj na to, da »e morajo poitalijančiti vsi oni trgovski uradniki, ki so rojeni v Trstu in njega okolici!! To je torej delovanje tega najnovejšega društva trgovskih uradnikov — tako je reševanje iz našega bedneg:1. stanja!! ! V Trstu mora biti vse italijansko, ker je tu italijanska zf mlja ! Tako govore v društvu zasebnih uradnikov, tako govore v društvu trgovskih uradnikov in tako govore tudi v cjalističnib društvih!!! Kifcor vidite torej, je jiovsod v Trstu zavladalo mnenje, da nas m<>re rešiti iz bede edino le — en Dante na piedestalu vseobčega italijanizma ! Drugo — že pride baje — samo od sebe!!! /a osnovo slovenske oziroma hrvatske porote na deželnem soliš'u v Trstu je odposlala nadalje prošnjo na ministerstvo za pravosodje občina Hodi k. Tako bi ne smelo biti. Pišejo n<*ra : Te dni *em se vozil s tramvajem iz mesta proti Sftedoju. Mejpotoma je vstopil nek pomorščak, namenjen na kak parobrod pod Skednjem. Dotični je bil tujcc. Tramvaje-vemu sprevodniku je dal desetak z namenom, da si isti pridrži voznino. Sprevodnik je zahteva! drobiža, aH pa naj mož takoj izstopi. Uevni m< ž je prosil, češ : da ima silo, toda pomagalo ni — moral je izstopiti, čeprav je imel desetak v žepu ! Po našem mnenju in po mnenju vseh navzočih, bi se to ne pmelo zgoditi. In taki slučaji «e dogajajo mnogokrat. Družba bi morala Kako urediti, da bi bili sprevodniki pre-vidjeni t. drobnim denarjem. Drobne vesti. V mestno bolnišnico sta bila včeraj vsprejeta 14 letni zidarski učenec Fran Gerd 1 z Rocola in 49-letni zidarski podajač Fran Cepirlo iz ulice Molin a Vento. Oba sta bila ranjena na delu po kamnih, ki so jima padli na glavo. Policijski oficijal Titz je predsineći po noči aretiral v ulici IJenvenuto 2*-letnega laškega podanika Buligatti, ki je izgnan iz naše države. Buligatti je svoječasno pobegnil iz rok goriških redarjev, ki so ga imeli odvesti preko meje in izročiti italijanskim orožnikom. Dr»ibe premičnin. V petek, dne 14 nov. ob 10. un prerij oludne se bodo vsieo I a&redlt« tuk. c. Kr. okrajnega sodišča it -i v line stvari vriil« rledeče dražbe premičnin : ulica dei Bacchi 7, hiaoa oprava ; LoDjer 44U, hišna oprava : ulica Arcata 2, hišna oprava ; Campo Marzio 6, konji, vozi in krava; ulica Commerciale ll, oprema v zalogi ; ulica Pieta 13, 2 klopi in razno ; Piaza Piccola 2, volnene rute rute. Vremenski vestnik Včeraj: toplomer ob 7. uri ejetraj 9° 1 < b 2. uri popoluHr.' lo.— C. — Tlakotner ob 7. ari ejistraj 70*5 0 — Danes p itna ob 8.1 predp. in ob 8 30 pop.; oseka ob 2.12 predpoludne in ob 2.6 pop^ludns. Vesti iz ostale Primorske. X Knpovaleem vina. Prijatelj, uslu-žben pri narodno-gospodarski organizac'ji v Istri, nam javlja, da ima konsumno društvo v R o v i n j s k e m selu do 1000 hktl. dobrega črnega vina in do 100 hktl. belega. Kdor bi želel kupiti, naj se obrne direktno na »Konsmmno društvo« v Roviniskem selu p. Rovinj. X Blagoslov ljenje šolskega poslopja. Iz R e p e n t a b r a. — Dne 9. t. m. vršila se je pri nas izredna slavnost: vršilo se je blagoslovljen je novoprizidanega šolskega poslopja. Ker se je namreč v 25 letih, odkar se je bila tukaj ustanovila redna ljudska šola, pomnožilo število šolskih otrok od 60 na 160, potrebno je bilo izpremeniti enorazred-nico v dvorazrednico. Zato je dal c. k. okr. šo^ki svet s pomočjo občinarjev prizidati novo poslopje s prostorno šolsko sobo in stanovanjem za učiteljico. Ko se je delo, pod vodstvom zidarskega mojstra Lovr. Z vca iz Skopa, srečno izvršilo v občno zadovoljnost, sklenil je občinski odbor proslaviti ta za občino pomenljivi dogodek slovesnim blagoslovljenem nove zgradbe. To se je lepo vršilo po določenem v9poredu ob navzočnosti c. kr. okrajnega glavarja Rebeka in njegove gospe soproge, c. kr. okr. šoUk. nadzornica Kante-ta in drugih odličnih goatov. Šolska mladina, ob spremstvu učiteljstva, in občinski odbor šli so naproti g. glavarju in drugim gostom ter jih v sprevodu spremili v župno cerkev, kjer so ^e vsi udeležili službe božje. Potem so se podali v šolsko poslopje, ki je bilo po prizadevanju g. župana J. Rav-barja in g. nadučitelja A. Fakina primerno olepšano zastavami in slavolokom ob vhodu. Na to je domači g. župnik po cerkvenem obredu izvršil blagoslovljenje ter je v svojem sledečem nagovoru dokazoval pravi namen in veliki pomen ljudske šole. Takoj na to je g. okrajni glavar v krasnih besedah navduševal občinarje, naj skrbe za šolsko mladino, kakor so radovoljno pomagali, da se je dozidalo šolsko poslopje. G. nadučitelj Fakin je v kratkih besedah narisal zgodovino domače šole, na kar bo zadoneli nežni glasovi šolske mladine v cesarski himni in narodni pesmi »Hej Slovenci«. Slednjič je še učenec R. Guštin v imenu vseh učencev in učenk v kratkem nagovoru izrazil čutila hvaležnosti do vseh, ki so pripomogli k t°j slavnosti. V zaključek je šolska mladina zapela zahvalno pesem. Ko so bili vsi učenci in učenke obdarovani z jestvinami in podobicami, vrnili so se radostnih src na svoj dom. Na obedu, ki ga je "priredilo si. županstvo povabljenim gostom, vrstile so se na-pitniee g. glavarju, g. šolskemu nadzorniku in druge, ki so se vse zaključile z burnimi živio-klici in ob mogočnem gromenju topičev. Popoludne je poveličevalo slovesnost domače pevsko društvo »Dom« s popevanjem nar.Kinih pesmi pod vodstvom g. K. Bratina. — Ob gromenju topičev in burifih živio-klicih odpeljali so se proti večeru g. okr. glavar in drugi mili gostje. Tako se je lepo završila ta slavnost, ki vsakomur ostane dolgo v spominu. Iskrena zahvala bodi tukaj izrečena vsem, ki so pripomogli k tej slavnost', posebna pa c. kr. okr. šolskemu svetu v Sežani in občinskemu odboru Vel. Repna, ki sta skupno zgradila novo poslopje, ter g. županu J. Ravbarju in g. nadučitelju A. Fakinu, ki sta največ pripomogla, da se je tako slovesno vršilo bla-goslovljenje. Šolsk a mladina pa naj skazuje svojo hvaležnost s tem, da se bo marljivo učila in lepo vedla ter tako delala čast domači šoli in občini. X VipaTska železnica. Kako je bila potrebna vipavska želežnica, se kaže vedno bolj od dne do dne. Meseca oktobra so inkasirali okoli 20 000 K, kar pač kaže, da ae bo železnica rent rala; zlasti ako upoštevamo, da ima sedaj le dva vlaka, ki vozita ob urah, ki bo občinstvu prav nerodne. Kadar b6 uredi vožnja še tako, kakor je splošna želja, se promet še poveča. Po »Soči«. Vesti iz Kranjske. * Tisti »barski častnik«, ki je nedavno temu v neki gostilni v Velikih Laščah nekaj po pomoti vzel seboj, kar je bilo last dekle Ivane Zakrajšek, se zove »dr.« Albert Kor-deš in je že — pod ključem. * V Ameriko se je odpeljalo iz Ljubljane predminolo noč 221 oseb. ki pa so bili večinoma Hrvati. * Odposlanstvo občinskega sveta ljubljanskega pred cesarjem. Župan Hribar in ravnatelj Šubic sta se odpeljala včeraj na Dunaj. O odi pridruži se jima dr. Tavčar, ki je bil poleg nju izbran v odposlanstvo, katero ima cesarju izročiti v imenu občinskega sveta ljubljanskega prošnjo za olajšave pri vračanju 3°/rtnega regulačnega posojila. Odposlanstvo je bilo danes vsprejeto v avdi-jenciji. Vesti iz Štajerske. — O volitvah v mestnih skupinah. Govorč o teh volitvah pravi »Sudsteierische Presse«, da se v vsej naši politiki že nekaj let sem pojavlja neka mlačnost, ki se je kazala tudi na trli volitvah. Na slovenski strani da so nekako utrujeni od boja, ki ga jim nasprotniki usiljujejo od leta od leta. Ta boj da bi bil že davno izvojevan nam v prilog, ako ne bi spodnještajersko renegatstvo dobivalo zanesljive opore v državnem uradništvu. S pomočjo dtžavnih uradnikov ee umetno vzdržujejo večine renegatov v mestih in trgih. Vlada kar ne jenja pošiljati slovenskih uradnikov s Štajerskega proti jugu, a Štajersko preplavlja z nemškimi uradniki. Slovenci vidijo to in vedo, da ne bomo poprej gospodarji na svoji zemlji, dokler Slovencem sovražni uradniki ne izginejo iz naše domovine. Od todi tista mlačnost med slovenskimi volilci, od todi mala udeležba na volitvah. To neudeleževanje je tudi glasen protest proti izrecno Slovencem sovražnemu vedenju urad-vištva na Spodnjem S:ajerskem. Dokler bodo pošiljali k nam uradništvo iz tujine, ki bo, da si plačano od našega ljudstva, vedno glasovalo proti domačemu piebivalstvu, dotlej bodo na volitvah v 3pod-nještajerskih mestih in trg h vedno zmagovali renegatje. Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 13. (B.) Zbornica poslan cev. — Zbornica je pripoznala nujnost poročila gospodarskega odseka o pr ir-jenju k spremembi zakona o trgovini na termin od strani gospodarske zbornice ter je vsprejela nujni predlog posl. Steina, ki nalaga odseku za stvari bede, naj v -48 urah stavi svoje predloge. Mej došlimi spisi je interpelacija posl. Spinčica in tovarišev do ministerBkega predsednika. kakor voditelja ministerstva za notranje stvari, radi varovanja enakopravnosti hrvatskega in slovenskega jezika z italijanskim jezikom v Istri ; interpelacija poslanca viteza Vukov:ča do ministerskega predsednika, kiikor voditelja ministerstva za notranje stvari in do ministra za poljedelstvo radi uravnave reke Imoski na Frkovačkem polju ; interpelacija posl. Vukovica in tov. do ministra za trgovino radi ppopolnjenja pristaniščnih naprav v Podgori, okraj Makarska ; interpelacija poslanca Vukov ca in tovarišev do ministra za nauk in bogočastje in do ministrov za trgovino in deželno brarabo radi izjednačenja frekvenlantov navtiških šol z drugimi srednjimi šolami glede jednoletne dobrovoljne službe ; interpelacija podanca Vukov t?a in tovarišev do ministra za trgovino radi pristaniških zgradb v Tevolo in Dobroti, okraj kotorski. Iz Srbij«. BELGRAD 13. (R.) Vest nekega inozemskega lista, tla je v ministerskem svetu, ki se je vršil pod predsedstvom kraljevem povodom prf dstoječega sestanka skupščine pr šlo do resnih diferenc, je izmišljena. Sestanek skupščine je bil d »ločen predno se je cešel ministerski svet. Mej italijanskim kraljem in turškim sultanom. CARIGRAD 13. (B) Povodom včerajšnjega rojstnega dne kralja italijanskega sta kralj in sultan menjala prisrčne brzojavke. Štrajk na Francozkem. LILLE 13. (B) Kakih 10l>0 delavcev se je spustilo dines v premogovnik ter je jasno, da se splošno začne zopet delo. KK£ *KK*K*K*JCKK Razne vesti. Tajinstveno zločinstvo. Iz Ko danja po rtčajo: Tu so razkrili neko tajinstveno zločinstvo. Neki mornar je našel v pristanišSu ovoj, v katerem je bilo mrtvo žensko truplo, katerega glava je bila odrezana od trupla. Roke in noge so bile skupaj zvezane, a mrtvo truplo je bilo zavito v dragocen perzijski tepih. Žrtev je ženska 40- 45 let, še lepa, oblečena elegantno. Za sedaj je ni nobene sledi po zločincu. Policija meni, da se je tu izvršila zakonska žaloigra. čudna resolucija. Na nekem zborovanju gostilničarjev v Stuttgartu so sklenili to-le resolucijo, kakor smo jo doslovno preveli iz listov : »Zborovanje, obiskano od kakih 150 gostilničarjev iz Stuttgarta in okolice, ki se je bavilo s pomanjkanjem mesa in z odredbami i proti ifrt^mu, s i pri Iružuje v vseh točkah prizadevat jem za odpretje mej za klavno živino in posebno za svinje, kakor se na zborovanjih gostiln ičar-jev pojavljajo na mnog h krajih nemške države.« Bogat na otrocih. V amerikan?kem mestu Fdlettevillu je umrl neki Harmon Smith, ki je zapustil 30 glav svojih otrok. Zi njegovim pogrebom je šlo 27 sinov in hčera. Huda žena. V amerikamkem mestu Oc-tum\vi je Jjhn Krebs polil svojo ženo z i vodo, ker ni hotela ustati iz postelje, da mu priredi zajutrek. To pa je ženo tako razka-čilo, da je planila kviško, pograbila puško in ubila moža. Sina umoril. Orgski listi javljajo iz Loct: Tovarniški delavec I. je prišel nekoliko vinjen domov, kjer se je začel prepirati se svojo ženo, Ta poslednja ga je tako razdražila se svojo jezikavostjo, da je šel z nožem nad-njo. V kritičnem momentu pa 6e je vrgel med prepirajoča se njiju 16 letni sin, da bi pomagal materi. V h pu pa mu je stari Urban zasadil nož v prsa s tako silo, da ne je mladenič mrtev zgrudil na tla. Morilca so prijeli. Loterijske Številke izžrebane, dne 12. novembra : Inomost 20 43 78 21 41 Brno 7 86 19 1 25 X * n Svoji k svojim! ZALOGA « pohištva SCI u n X K X X X X X X X dobro poznane tovarne mizarste zadrnie y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Solidnost zajamčena, knjti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo t>0 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. IV Album pohištev brezplaSen. X X X X X X X X X X X X X X X X KXXKKXKKXKKXKXXX Proti kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno ■ ■ ■ Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni- kih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Preudinljevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 o stDtiuk i Aleksander Levi Muzi g Prva li i^jvelja tovarna p okli Iv a vseh vrst. •t T R S T & fifl — st ZALOGE: gj j Piazza Ratari« it 2 I (šolsko poslopje) ^ Sf 50 S? 6* a TOVARNA: VI« Trn, vogal Via Uattaata j In Via Rlberf« it. 21 Talafon »t. 670. -HOM- Velik iibor Upe c arij, srcal la allk. I*~ vrimje aaročb* tudi po posebnih načrtih. C«M brti konkuronoa. iLumouii cim ustoij ii runo Predmet' pgstavlo se na parobrod ali železnico franko xxxxxxxxxxxxxxxx SEoštcvEBB slovenske lospfliiie Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-)tietodijevo cikorijo. XXXKXK«X*MXKX*XKKXXXXXXXXKKXXXXX Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. I a (t lastni MSi). Popolno vplačana glavnica 2.000.000 K, uftaDovljena ml »luoajfckega bau^ue^a rez ziiravmške^ra .-ple.l«. iapiadavfc v slučaju že- i nitve ali i-rehofia v vojake zavarovani zne- j eek prt t maltmti odbitku pred pretekom : za\arovalne dobe. Glavni zastop v Trefu. Corso it. 7. Telefon 469. 1X1 X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X XI paglianovo mazilo (sirup) o°o o oo za osveženje prof. o°o o oo o oo in čiščenje krvi Pagfliano nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagllano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hiernuima Paghano izključno pravico postopati prt »ti vsakomur, ki hi rs?pečaval ponereianja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne tr< ške in odvetniške troske provzn cene do Wa 1897. Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagiiano ter h>aniroo njegove izvirne recepte, s kojimi e« je dokazala resnic. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so hih predloženi pristojnemu sodišču. Po* vljaino vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno t«dih in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku m ovitfcih našo varstveno znamko. Tvrdka nima dru^c. N&polj 4, Calata S. Marco x X X X * x * X X X X X * X * X X X X X lx X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 000 000 oo00000000 Spoštovana gospodo! Ako že'ite piti prav«, in č *to da'malin sko vin . o> rnite se v ulŽCO Scussa Št 1. in eem pott>v, tla ako le en trat pokukate, s- Itodrte prepričali t» i-tiuit'»mu. Prif»oročain Be slavne nu obč n*tvu za mnogobrojne p: set*-. Cei a .*]<» nve., za družine ;»2 i.\č. liter. Kdor v/a me litrov ?e c*ua zniža. Spoštovanjem Ivan Vranjican. Prodaj alnica ur f. J(aslinger zaprieežen izvtdenee in urar c. kr. pri v. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti stev. 1*2. Velik izl>or ur vw11 vist. Poprave se izviše v katerisikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. Ivan Čeh v Roću (Istra) pozivlje trgovce in krčrnarje kateri si žele nabaviti jako dobrega vina naj pridejo v tukajšnjo ok«-lico. ker leto? >0 vina izvrstna. Naznanja tudi to, Brno, Lvo< Tropav Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablon?.. Gradcv Sibiuj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomeu Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez tr.iškov. Kupnja in prodaja bitku l°/u0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najurnestnej^imi pogoji. Predujmi. J&mčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. N'a»a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da re brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb liazprodiija! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 g-1. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja, An cer rrriont. (na željo tudi poerebr.) z lepo razr-/Ijanira pokrovom točno, urejena s o letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna goldin ali nikljasta okropia verižica s privesoTP. Purižki sistem. 1 gnJd n igla, z:i kravate z i in'tir. briljantl. 1 psr gumbov za manšete, znamka >Garantiec. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in oviatnike. 1 f ar uhanov iz p r i s t n e g a srebra, uradne puncir. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 zapno ogledalo v etviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - Stradom IT. - Krakovo Neodgovarjajoče sprejmem v 8 flneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika^ Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo. o 00 o 00 Krasen slovenski skladni koledar o o o o o o CM9 za trgovino, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike je izšel v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonaca v Ljubljani, Cera je vzlie okusni vezavi zelo nizka, samo 70 vin., s poŠto 20 vin. vet*. Prekupci ortih in vseh ženskih bolaznih, kako~: ne-rednosti v |>erijodi, krvavenje, l>eli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje uliea Carinti« Str. 8. od 9-11 i 11 od 2-4. Albert Brosch TKST. - n. S. Vntonio :>. - THST ifozuiiar in izdelovalec čepic. ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v TRSTI lss_». Velika zaloga koziihovino in eepie za civilne in vojaške osebe. I '.vrši.jo vse poprave najhitreje in ekonomično. Shranjuje kožuhovino in zimsko obbko ter jamči za vsako škodo proti molem in (gaju. Na cesti od Herpelj do Brezovice se je izgubila puška dvocevka (lankasterca). Kdor jo je najšel naj jo blagovoli proti nagradi izročiti v krčmi g. Mezgeca „na štrangi" v Kozini. Rinnioie Airiatica ii Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; drnšlva dne 31. tenr 1892. : Glavnica društva ..... gld. -i.000.000-— Premij na reserva zavarovanja na življenje...... • Premijna reserva zavarovanja proti ognju........ • Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju . • - - • Rezerva na razpolaganje - . Reserva zavarovanja proti preini- njan u kurzov. bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti prenii- njanju kurzov, bilanca (B) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Obena reserva dobičkov . . V rad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiši;. 13?3->«i.34b l,