[J|jERlSK/l POIIOVIIM/I AM€mCAN IN SPIRIT ČORflGN IN LANOUA6« ONI? NO. 210 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 1, 1966 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP» ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Afriksnci rinejo svoje v mednarodno sodišče Radi bi spravili vsaj še eneni, ki je Sedaj vladni pod-^dsednik, in Saragat, ki je se-ai Predsednik republike. Kar Pred 19 leti razdružila, to t>o sedaj združila. Nova stranka irnela okoli 700,000 registri- Pristašev. rimskem parlamentu bodo v sedaj tri velike stranke odlo- cevaie o usodi Italije: krščanski ratje z 260 poslanci in 133 uem0k gl^^rji, komunisti z 166 po-sti*^ ^ senatorji in socijali-pr.5 86 poslanci in 35 senatorji, žaip 0C^e v°litve bodo pa poka-v ’ aii bodo združeni socijalisti stra ^ ^r°kiti komunistično j^^ko, kar spada med glavne eUe sedanjega zedinjenja. ^čno, deževno in hladno. sia temperatura 46. Novi grobovi Martin F. Simmons Včeraj je umrl v Polyclinic bolnici 64 let stari Martin F. (Lefty) Simmons z 866 E. 75 St., rojen v Jugoslaviji, od koder so ga prinesli sem še kot malega otroka. Bil je samski brat Vitu-sa Simunica, Mrs. Matt (Helen) Plivelich, Johna Simmonsa, Mrs. Anne Ferrick, Mary Simunic in Nicka Simmonsa. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. Louis Marczis V veteranski bolnici je umrl včeraj zjutraj 54 let stari Louis Marczis s 1899 E. 93 St., rojen v Bedfordu, O., brat Johna (z E. 76 St.) in Mrs. Anne Farkaš. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri, v sredo, ob desetih dopoldne na Highland park pokopališče. Železnice ponudile 6,5% poviška v novi pogodbi WASHINGTON, D.C. — Zastopniki železniških družb so ponudili zastopnikom železničarskih unij v predlogu za novo enoletno pogodbo 6.5 odstotkov poviška, 5 odstotkov neposredno v plačah, 1.5 odsotka pa v tako-j avl j a vedno znova. Ker zahtevajo železničarji 18 odstotkov poviška, je pot do sporazuma še dolga. Razgovori potekajo že dalj časa, pa nalete vedno znova na težave in nevarnost štrajka se pojavlja vedno znova. Unija vlakovnega osobja bo razpravljala o novem predlogu, katerega gornje podrobnosti so prodrle v javnost verjetno po “zaslugi” železniških družb, jutri, v sredo v Chicagu. Posebni odbor, ki vodi pogajanja v imenu unije kurjačev in strojnikov, pa proučuje predlog v Washing-tonu. Ho Či Minh bo sprejel prostovoljce TOKIO, Jap. — V razgovoru s francoskim časnikarjem je dejal Ho Či Minh, da bo sprejel ponujane ruske, kitajske in severo-korejske prostovoljce, če bi grozila nevarnost poraza Severnemu Vietnamu v sedanjem vojskovanju. V obrambo svobode! Policija je prijela tri skupine “M i n u t emen”, desničarskih skrajnežev, ki so se pripravljali na uničenje levičarskih “študijskih tabo- • vv«j ' nsc . NEW YORK, N.Y. — V nedeljo in včeraj je policija prijela tri skupine od 20 do 30 let starih moških, ki so se pripravljali na uničenje levičarskih “študijskih taborov”, ki obstoje na privatnih tleh v New Yorku, New Jerseyju in Connecticutu. Oblasti so pri tem zasegle največjo zalogo orožja in streliva, kar pomnijo. Aretacije so bile posledica 10 mesecev trajajoče preiskave organizacij skrajnežev. Prvo skupino 6 “lovcev”, ki so se pripravljali na pohod nad “študijsko taborišče” v gornjem delu države New York, so prijeli v nedeljo na večerji v Queens. Ostale so polovili postopno preko noči na ponedeljek in včeraj v zgodnjih urah. Po izjavi okrajnega tožilca v Queens N. H. Hentela so oblasti zaplenile preko milijon kosov streliva. 150 pušk, 11 strojnic, bazuke, metalce min, ročne bombe, revolverje, loke in puščice, jeklene čelade in kamuflažne o-bleke. Vsaka od prijetih skupin je imela namen napasti in uničiti posebno “študijsko taborišče” levičarjev. Minuteman je organizacija u-darnih protikomunistov, ki se pripravljajo, da bodoiz orožjem nastopili proti komunistom, kadar bodo ti začeli revolucijo. Mi-nutemeni s tem prav resno računajo. Odločeni so nastopiti s silo že v “času priprav” na revolucijo in uničiti komunistična in druga levičarska središča. Tako imajo menda namen tudi uničiti glavni stan komunistične partije v New Yorku. Vsi prijeti bodo pred glavno poroto obtoženi svojega nezakonitega delovanja, kovanja zarote delati silo sodržavljanom. Sweeney: Carmichael mora pred sodišče! YOUGSTOWN, O. — Kong. R. E. Sweeney, ki kandidira pri volitvah 8. novembra za glavnega državnega tožilca v Ohiu, je v svojem govoru tu dejal: “Zakon je jasen. Vsakdo, ki ščuva druge k nepokorščini ukazom naborne Folelni čas pride pred ohajsko zakonodajo COLUMBUS, O. — O rabi poletnega dnevnega časa so do sedaj odločevale občine, ki se niso dosti ozirale na mnenje tistih, ki ne živijo v njih. Tako smo dobili v naši ohajski državi pravi mozaik: skoraj dve tretjini občin, po večini na leželi, ni vpeljalo letnega časa, dočim so to storile vse velike občine. V naši državi imamo torej dve skupini, tista, ki je za letni čas, in tista, ki ni. Po tej poti je letni čas postal tudi predmet politike. Letošnji zakon, ki ga je sklenil Kongres, in podpisal predsednik Johnson, predvideva letni čas za vso deželo. Vendar pa imajo posamezne države pravico, da se odločijo proti temu. Ako se ne odločijo ne za ne proti, bo veljal letni čas ne glede na to, ali je bil že preje v celoti ali samo deloma vpeljan. S političnega vidika je položaj v naši ohajski državi sledeč: na boljem so zagovorniki letnega časa; ako se namreč legislature ne odloči ne za ne proti, bo veljal letni čas v vsej državi. Na slabšem so pa nasprotniki poletnega časa, ker morajo iz legislature izsiliti sklep, da letnega časa ne bo, Če hočejo svojemu stališču pomagati do zmage. To nasprotniki letnega časa vedo in so že začeli akcijo, da volivci osebno ali pismeno vplivajo na člane legislature, naj ne bodo za poletni ča? Nasprotniki poletnega časa bodo pa imeli težko nalogo: politični računarji trdijo namreč, da bo samo tretjina državnih senatorjev in kongresnikov izvoljena v občinah, ki ne poznajo poletnega časa. Za svoje stališče jim bo treba pridobiti še šestino vseh članov legislature, kar se jim pa verjetno ne bo posrečilo. Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! RDEČI SO STRELJALI V SAMO SREDISCE SAIGONA Rdeči gverilci v Južnem Vietnamu so danes streljali na samo središče glavnega mesta. Ena od granat je padla skozi streho katoliške stolnice v samo cerkev, kjer so bili ljudje zbrani pri jutranji sv. maši. Rdeči so v glavnem hoteli motiti praznovanje 1. novembra, narodnega praznika v Južnem Vietnamu. Skupno so rdeče granate in mine ubile 13 oseb in jih 37 ranile. komisije ZDA, je izpostavljen kazenskemu zasledovanju!” Znani propagator “črne sile” S. Carmichael je v govoru pred 14,000 študenti univerze v Berkeley v Kaliforniji dejal, da pojde raj še v ječo, kot pa da bi moral v “nemoralno” vojno v Vietnam. Kričal jim je: Nihče ne bo nam ukazoval, koga naj ubijemo, to bomo storili sami! Kitale! imajo surovin za 180 atomskih glav! SAIGON, J. Viet. — V Južnem Vietnamu praznujejo I. november kot narodni praznik, odkar je bil ta dan pred tremi leti vržen režim predsednika Diema. Tudi za letos so bile napovedane velike slavnosti in sprevodi. Rdeči so hoteli te slavnosti motiti in so delno svoj namen tudi dosegli. Zjutraj okoli sedmih so priletele v sredo mesta prve granate in mine. Ena je prodrla skozi streho katoliške stolnice in eksplodirala v njej med verniki, ki so bili tam zbrani pri sv. maši. Za katoličane je 1. november namreč zapovedan praznik Vseh svetnikov. Skupno je padlo v sredino mesta 12 granat in min, od katerih pa 4 niso eksplodirale. Število mrtvih je po zadnjem poročilu doseglo 13 oseb, ranjenih na je 37. Rdeči napad slavnostnega sprevoda ni preprečil. Ta ie šel skozi sredo mesta mimo predsednika republike gen. Thieu-a, predsednika Kyja in poveljnika ameriških oboroženih sil v Vietnamu gen. Westmorelanda. Med mrtvimi je tudi en Ame-rikanec. Več Amerikancev pa je bilo ranjenih. Rdeči so izvedli dva napada, prvega ob sedmih zjutraj, drugega nekako dve pri kasneje. Vse kaže, da so streljali na mesto z metalci min in s havbicami. Granate so bile 75 mm kalibra kitajske izdelave. Vietnamska vojna letala so napalla polotok onstran reke Saigon v prepričanju, da je moral priti rdeči napad od tam, vendar tja poslane patrole niso odkrile nobenih rdečih gverilcev. Rdeče granate in mine niso preprečile slavnostnega sprevoda, v katerem so korakale skupine Montagnardov z loki in puščicami, sloni in seveda godbe. Drugi napad je bil izveden dejansko malo pred deveto, ko so bili predsednik republike gen. Thieu, predsednik vlade podmaršal Ky, gen. Westmoreland in diplomatski zbor ter domači odličniki že na slavnostni tribuni. Granate so padale v skoraj neposredno bližino tako, da so mrtvi in ranjeni ležali nedaleč od poti sprevoda. Iz Clevelanda in okolice Vsi svetniki— Danes je zapovedan praznik Vseh svetnikov, jutri pa Vernih duš dan, ko se s popolnimi odpustki spominjamo pokojnih. Seja— Društvo Carniola Hive 493 T.M. ima svojo sejo v sredo ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v sobi št. 1. Težko bolna— Mrs. Apolonia Kic s 3558 E. 31 St. je v Highland View bolnišnici v Warrensvillu težko bolna. Leži v sobi št. 392 D. Prijateljem se priporoča v molitev za zdravje. Prošnja za fotografije — Prelat msgr. A. Baznik je prejel že vrsto lepih, posebno še barvnih fotografij o obisku ljubljanskega nadškofa v Clevelandu, za kar se vsem zahvaljuje, obenem pa prosi še druge, ki imajo take fotografije, naj mu odstopijo brezplačno ali proti odškodnini po dve. i Seja— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ jima nocoj ob 7.30 redno sejo v WASHINGTON, D.C. — Eden!sejni Sobi v šoli sv. Vida. vodilnih atomskih strokovnja- * žalostna vest_ kov^ v naši deželi dr. Ralph E. j Včeraj je v Spittalu ob Dravi Lapp, pomožni direktor labora-! umrl 73 let stari Janez Hren, oče torija na Čikaški univerzi v ča-j Franceta Hrena (z N. Vine St.), su, ko so dosegli prvo verižno a- ; znanega kulturnega delavca pri tomsko reakcijo, je dejal, da j Dramatskem društvu Lilija, imajo Kitajci dovolj urana in Pavleta Hrena in Marije, poi. plutonija za izdelavo okoli 100 ! Balažič. atomskih glav' za vodljive iz- Razprava proti Sheppardu— strelke do srede prihodnjega, Okrajni sodnik Talty je vče-leta. j raj odločil, da se bo razprava Dr. Lapp trdi, da so Kitajci u- jPr°ti dr- Samu Sheppardu, obto-porabili za dosedanje atomske jženemu umora njegove prve že-preskuse le uran 235 iz atomske-jr,e Marilyn 1. 1954, vršila v Cle-ga reaktorja v Lančovu, kjer u-!velandu> četudi so Sheppardov! porabljajo metodo ločitve, kot so jo razvili v Oak Ridge. Tenn., v odvetniki predložili njeno premestitev kam drugam, češ da tu Ameriki. Znano je med tem. da nista zajamčeni nepristranost in imajo Kitajci tudi atomski reak- stvarnost. Porota 7 moških in 5 tor v Paotovu v severni Kitajski, žensk Je bila včeraj izbrana in kjer pridobivajo plutonij, drugo lj° P° sodnikovi odločitvi ves čas Bodi previden in pazljiv, pa te boš izzognil marsikateri nesreči ! Beograd naj bi posfal trdnjava Rankovičeve zarote! CLEVELAND, O. — O tej stvari je časopisje pisalo veliko. Pokazalo je, kako je Rankovič hotel dobiti podtalno vso oblast na treh področjih: med beograjskimi komunisti, v republiški in federalni administraciji in v beograjski javnosti. V ta namen je izrabljal svoj položaj kot organizacijski sekretar glavnega odbora ZKJ in kot Titov namestnik in verjetni naslednik. Začel je s tem, da je dobil v roke UDBO in organizacijo srbske komunistične stranke, pri tem sta mu bila glavna pomagača Stefanovič in Lukič. Rankovič je kot organizacijski sekretar nastavljal tovariše na vodilne položaje v stranki, od tam jih je pa nameščal na odločilne pozicije v republiški in federalni administraciji. Da so ga vsi ubogali, je poskrbela UDBA, ki je kontrolirala vse in vsakega posameznika, ki je kaj pomenil v partiji. Kakšno je moralo biti življenje med beograjskimi komunisti, je lepo povedal tovariš Dobronjski na seji glavnega odbora srbske komunistične stranke v Beogradu sredi septembra. Rekel je med drugim tudi tole: “Tu (v Beogradu) je bila zasidrana in tu je delala Rankoviče-va frakcij onaška skupina. Operativno je zlorabljala varnostno službo ter na različne načine pritiskala na javno mnenje in politično življenje Beograda. Dosedanje analize so nespodbitno dokazale, da je frakcijonaška skupina hotela tu dobiti svoje idejno, operativno in politično oporišče. Tako delovanje, vzporedno s skrajno zbirokratiziranimi odnosi ter hieararhičnim ustrojem, z dušenjem vseh poskusov notranje kritike, je bilo izraz k o n c e p cije s frakcijonaškimi motivi in smotri. Zanjo je bila taka struktura izredno močno o-rodje, ki ga je hotela uporabiti v svojem klikaškem boju za o-blast.” “Ugotovili smo, da so v Beogradu uporabljali najrazličnejše metode, da bi take ideje in pretenzije čim bolj prodrle. Neposredno so izkoriščali varnostno službo v mestu, ki je bila, mi- mogrede povedano, prevelika in s posebnimi pravicami. Posamezni njeni funkcijonarji so se celo neposredno vključevali v praktične politične zlorabe. Bile so pa še druge številne rafinirane metode. Pravzaprav je bil to surov pritisk, ki naj vnese zmedo v idejno-politično ozračje mesta.” “V frakcijonaškem boju za o-blast v Beogradu so iskali oporo v birokratskih in nacionalističnih elementih ter v malomeščanski čaršiji. Prek nje so razširjali idejno zmedo, intrige, nezaupanje, dezorientacijo, svoje komentarje, polovične resnice ter naci-jonalistična in šovinistična gesla. S tem so hoteli povzročiti negotovost, malodušje in apatijo, odtegniti ljudi od družbene akcije in konkretnega boja za neposredne naloge naše družbe. Sistematično so razširjali nezadovoljstvo na našo demokracijo in jo obtoževali za vse naše težave in probleme. Prav tako so z istim namenom govorili o neučinkovitemu samoupravljanju, o nezrelosti, nepristojnosti proizvajal- cev za odločanje, da samoupravni odnosi razbijajo enotnost države itd.” “Vse to je bila zanje osnova, na kateri so potem gradili teze o nujni potrebi reda ‘čvrste roke’, da mora partija zopet dobiti oblast itd.” Treba je priznati tovarišu Do-bronjskemu, da je v kratkih in jedrnatih besedah prav lepo naslikal Rankovičevo politiko v Beogradu in stanje partije v pre-stolici. Značilno pa je, da je to poročilo dobil tudi glavni odbor stranke v svoje roke, pa do danes še ni reagiral nanj. Moral bi njegov odgovor vsaj pojasniti, kako to, da organi glavnega odbora vsega tega niso poročali na pristojnih mestih. Ali pa morda pristojna mesta niso imela poguma, da bi o tem govorila. surovino za izdelavo atomskih bomb. Ta reaktor je zgrajen po ostala skupaj v hotelu Statler, da ne bi mogla okolica na kak načelu ameriškega v Hanfordu v uačin vplivati na njeno sodbo, državi Washington. Če bodo Kitajci uporabili uran 235 iz Lancova in plutonij Zadnje vesti iz Paotova, sodi dr. Lapp, da bo-! WASHINGTON, D.C. — FBI je bo imeli dovolj surovin za izde- lavo okoli 100 atomskih bomb do srede prihodnjega poletja. Tolikšno število uporabnih a-tomskih bomb bi imelo brez dvoma svoj vpliv na vojskovanje V( Vietnamu, pa tudi na razmerje j Sovjetske zveze do Kitajske, i Podpreds ednik ZDA Humphrey je že v nedeljo pripomnil, da bo Sovjetska zveza sedaj verjetno bolj naklonjena sklenitvi dogovora o omejitvi atomskega orožja na sedanjih 5 atomskih sil. Burmanski politik U Nu zopet na svobodi BANGKOK, Burma. — Diktator Ne Win je izpustil iz ječe prejšnjega ministrskega predsednika U Nuja. Zakaj se je to zgodilo, še niso mogli dognati tuji diplomatic v Bangkoku. Pravijo, da se U Nu ne bo smel pečati s politiko in da bo najbrže šel na tuje, da se tam “pozdravi”. Burmanski politiki pa spravljajo ta političen korak v zvezo s precej napetimi razmerami v Burmi sami. Čeprav vlada Ne Win z res . - ------------------ — * Ne pomeni nič kaj' dobrega za j čvrsto roko, so ljudje postali ra-stranko, ako mora šele njen šef di gospodarskih težav izredno razkrinkati stvari, ki bi jih po službeni dolžnosti morali že davno drugi partijski organi. > občutljivi, kar seveda izkoriščajo komunisti, ki imajo dobro razpredeno podtalno organizaci- včeraj objavila, da je prijela 23 let starega sgt. H. W. Boec-kenhaupta na letalskem ope-rišču March v Kaliforniji, ker je izdajal vojaške skrivnost Sovjetski zvezi preko njenega trgovinskega svetnika Alekseja R. Malinina na poslaništvu v Washingtonu. Malinin je bil proglašen za nedobrodošlo osebo in izgnan iz Združenih držav. PITTSBURGH. Pa. — AFL-CIO Mednarodna unija električarjev je oklicala danes zjutraj štrajk pri vseh tovarnah Wes-tinghouse Electric Corp. V koliko je obrat povsod dejansko ustavljen ni gotovo. Tovarni v Baltimorju in v Kaliforniji, ki delata za narodno obrambo, sta ostali v obratu. Posredovanje zvezne vlade ni uspelo štrajka preprečiti. LONDON, Vel. Brit. — British Motor Corp. je ustavila obrat v vseh svojih tovarnah, ko se je odnos z delavstvom poslabšal v taki meri, da je prišlo do divjih štrajkov. Pri tej družbi, ki izdela nekako 40% vseh avtomobilov v Veliki Britaniji, je zaposlenih 109,000 delavcev. jo posebno zunaj mest in večjih krajev, največ na severu Burme. U£Ti:'r= Kr /SHEKlSiit tsmernsmrnsmrn mmiim tisesjUSSno 6117 St. Clalr Ave. — iUCaderion 1-06SI — Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 'ca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $’8.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 210' Tues., Nov. 1, 1966 Beograd prestolica Jugoslavije? Ljubljansko Delo je 16. septembra prineslo na prvi strani članek z značilnim naslovom: “Preko republike skušali prevzeti oblast v državi’’. Članek opisuje, po kakšni poti je skušal dobiti Rankovič oblast v svoje roke. Ker je danes Jugoslavija nekaj drugega, kot je bila pred drugo svetovno vojno, je moral naravno najti drug način, da se dokoplje do oblasti. Prejšnji dve revoluciji v Jugoslaviji, tista v 1. 1929 in tista v 1. 1941, sta bili sad kombinacije dinastije in vojaštva. Dinastije ni danes več, vojaštvu pa Rankovič vsaj zaenkrat ni namenil vodilne vloge v svoji zaroti. Jugoslavija je dalje danes vsaj na papirju federacija, dočim je bila predvojna Jugoslavija centralistična diktatura. V obeh slučajih se je politična drama odigrala v Beogradu kot političnem središču. Beogradu je tudi Rankovič iz istega razloga namenil isto vlogo, da bi se bil tam dokopal do vlade, ako se ne bi bil uračunal.N Pot pa, ki jo je izbral Rankovič, postavlja nepričakovano vprašanje, ali je Beograd mogoč kot središče politične federacije. Marsikoga bo to vprašanje presenetilo, srbske nacijonaliste pa gotovo razburilo. Zato ga je treba presojati s hladnim razumom, čeprav nacijonalističnim zanešenja-kom vseh barv to gotovo ne bo všeč. Kot pove že naslov članka, je Rankovič hotel prevzeti oblast v federaciji “preko republike”, namreč srbske. Članek vsaj v bistvu opiše, kako je trojka Rankovič-Štefano-vič-Lukič izrabila najpreje srbsko komunistično stranko in njene organe, potem pa tudi srbsko federalno komunistično organizacijo, da najde pota za miniranje federalne vlade. Na svojo stran je skušala pritegniti tudi beograjsko javno mnenje — to so storili 1. 1941 tudi takratni zarotniki. Obenem je zvabil na svojo stran tudi precejšen del srbskih nekomunistov, ki so pač upali, da bo srbski nacijonalizem počasi razgrizel Rankovičev komunizem. Ne bi mogli prerokovati. ali so prav špekulirali ali ne. Vsekakor drži, da so mnogi opazili Rankovičevo podtalno rovarjenje in da ga ni nihče obsojal. Šele Tito ga je moral javno razkrinkati. Kar je do sedaj prišlo na dan, dokazuje, da je bil Rankovič gospodar v srbski komunistični stranki in ne Tito in titovci.’Čeprav ni bil osebno udeležen ne v srbski republiški vladi, četudi ni imel formalne besede v izvršilnem odboru srbske komunistične stranke, so vendarle v obeh sedeli na odločilnih mestih njegovi pristaši, in se ravnali po njegovih navodilih. Sedaj so se naravno potuhnili, tako trdi Todorovič, novi tajnik izvršilnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije. Rankovič je imel sila dobro razpredeno mrežo svojih zaupnikov. Ni bilo ne ministrstva, ne drugih uradov, kjer ne bi bilo njegovih aktivistov, ki so uspešno terorizirali svojo okolico. Zakaj je Rankoviču šlo zarotniško delo kot po maslu? Med glavne razloge bi šteli dejstvo, da je Jugoslavija sedaj formama federacija in da se v Beogradu nahaja središče federacije in središče srbske republike. Že prostorna skupnost je prevelika skušnjava, da se ne bi obe središči hitro prepletli s stiki, ki gredo daleč preko upravnih. Posebno hitro so se prepletli politični. Vodilne vloge v federaciji in v srbski republiki so v rokah pristašev iste srbske komunistične stranke. Kar je v federalni upravi uradnikov iz drugih republik, so praviloma le za dekoracijo. Izjeme so tisti, ki opravljajo važne upravne ali politične posle. Tako sta federalna in republiška birokracija med seboj tesno povezani. Če ne drugje, se srečata na partijskih sestankih in v partijskih organizacijah in partijskih organih in pri partijskih akcijah. Trojki Rankovič-Štefanovič-Lukič res ni bilo potem takem težko rekrutirati svoje pristaše v obeh birokracijah, pri čemur je trojka polagala več važnosti na pomen in zanesljivost republiške birokracije. Vsaj vsa dosedanja poročila namigujejo na to. To poročilo pa ni popolno. Manjkajo namreč zanesljivi podatki, kakšno vlogo je trojka namenila vojaštvu. Vojaški krogi se sedaj naravno trojke otepajo, so se pač potuhnili kot mnogi drugi tovariši, ki še ne morejo presoditi, kako se bo političen petelin na strehi vrtel. Vsekakor pa mislimo, da je treba vprašanje, ali more biti Beograd glavno mesto federativne Jugoslavije, pretehtati tudi v luči Rankovičeve akcije. Resda se zarota ni posrečila Rankoviču, morda se bo pa komu drugemu, kdo ve? Zarote niso v beograjski politični zgodovini velika redkost. Na prvi pogled bi sodili, da v nobeni mnogonarodni federaciji, ne samo v Jugoslaviji, federalno politično središče ne spada tja, kjer se nahaja eno ali drugo .republiško politično središče. Federalno politično središče ni plod ognjevitih idej, strastnih političnih akcij, je sad hladne pameti, ki ima pred seboj samo en cilj: kako naj federalni center služi namenu federacije in ne namenom posameznih federalnih edinic. Ta preprosta resnica bode naravno v oči vsem pretiranim nacijonalizmom, zato verjetno ne bo velikokrat odo-bravana ne znotraj ne zunaj Jugoslavije. Ostane pa pri vsem tem resnica, ki lahko postane steber prave jugoslovanske federacije, ki ga bo — poleg drugih — krvavo potrebovala za svoj obstoj. Še na tole bi opozorili: federalno politično središče ne sme pasti pod noben vpliv tega ali onega republiškega političnega središča. Se mora postaviti nad lokalne vplive, ako hoče res pomeniti to, za kar je poklicano: biti duhovno središče federacije. To pa Beograd ne more biti, kar je hitro dokazal v zadnji svetovni vojni. Dočim bi po parcelaciji in v okupaciji moral pokazati svojo politično vrednost kot žarišče vseh podtalnih gibanj in akcij proti okupaciji, je prvi dan postal to, kar je zmeraj bil: duhovno središče srbskega naroda, stike z drugimi narodi je pa pri tej priči zgubil. Ti vsi so gledali proti Londonu in ne Beogradu. Izjeme so pa bili tisti, ki so med vojno še hodili v Beograd kljub vsem težavam, ki so jih pri tem imeli. BESEDA IZ NARODA hmhm slivenskega narodnega praznika Cleveland, O. — Preteklo soboto, 29. oktobra, smo v Clevelandu obhajali praznik “29. oktober 1918”. Ob 8. zvečer smo se zbrali v Baragovem domu na St. Clairju. Dobro uro je trajal slavnostni program. Začeli smo ga, kot se spodobi, z ameriško in slovensko narodno himno. Ni lepše notranje priprave za tak dan, kot je v spoštljivem miru in stoje poslušati melodijo in besedo svoje narodne in državne himne. Človek se zbere, da potem z resničnim uspehom in užitkom sprejema sledeči program. Ta je bil tokrat na zunaj preprost. Notranje pa je bil poln. Vse je bilo v živem soglasju z vsebino praznika tega dne. Pripravile so ga gospa Antonija Škrabec, bivša u-praviteljica Slovenske šole pri Sv. Vidu, ga. prof. Vida Oblak, g. Franček Kolarič in g. Franc Cerar. Izvajala pa je spored v prvi vrsti mladina — deklice in dečki, fantje in dekleta — in pa pevci pevovodje g. Martina Koš-nika. Spored je odprla ga. Vida Oblak z deklamacijo “Bele ceste”, z močno pesmijo rajnega Ivana Zormana, v katero je bil ta zajel našo bolečino, vso bolečino slovenskih ljudi, ki so morali ali zaradi kruha ali zaradi ideje z doma, v tuji svet. Za njo je stopila pred zbrane Marjanca Bajc, oblečena v narodno nošo, in nam ljubko podala “Pogovor s ptičkom”. Njej je sledila gdč. Lidija Potočnik in gdč. Martina Košnik; prav nam je lepo deklamirala pesem “Domovina”, druga pa “Domotožje”. Vse nas je nato prijetno iznenadil korajžni nastop Tominčevega Janeza, ki je z mladostnim zanosom deklamiral pesem “Domov”. Dekla-macijski del sporeda je zaključila gdč. Meta Vidmar z globoko pesmijo “Dom” od dr. Branka Rozmana. Nato pa je stopil pred občinstvo g. Lojze šef in nam z moško zrelostjo recitiral simbolično Kunčičevo “Pravljico o velikanu”. II. del prazničnega sporeda sta odprla mlada harmonikarja Peter Celestin in Ivo Gorše, ki sta nam veselo zaigrala najprej vseslovansko himno “Hej Slovenci” in nato še domorodno “Ljubezen do domovine”. Osrednji del programa sobotnega slovenskega narodnega praznika pa je bil gotovo slavnostni govor g. dr. Mihe Kreka, predsednika Slovenskega narodnega odbora. Pred govorom je slovesno razglasil sklep in odlok SNO o vpeljavi Praznika slovenske zastave, ki ga bomo odslej vsako leto obhajali obenem s praznikom “29. oktober”. Ob branju odloka nas je vse objelo neko svoje vrste slavnostno občutje, ki ga nujno vsak doživi ob takem slovesnem zgodovinskem trenutku. Odločitev samo pa so vsi navzoči sprejeli z izredno močnim odobravanjem. Vsebine govora predsednika Slovenskega narodnega odbora g. dr. Mihe Kreka ni lahko na kratko podati. Zelo je bilo zgoščeno. Za uvod vanj nam je najprej prebral iz znanega banovinskega Spominskega zbornika Slovenije poročilo tedanjega tajnika Slovenskega narodnega sveta (iz 1. 1918), odnosno poročilo prvega predsednika Slovenske narodne vlade, v kakšnem stanju je bil slovenski konec prve svetovne vojske in neposredno po njej, da smo mogli nato lažje slediti nadaljnjim njegovim izvajanjem, v katerih nam je zlasti razjasnil ravnanje dr. Antona Korošca pred 29. oktobrom 1918 in neposredno po njem. Za konec svojega govora pa je povedal, kaj je naša naloga danes, ko se ob prazniku naše narodne svobode hkrati tudi prvič na prav poseben način klanjamo svoji narodni zastavi. — Govor so sprejeli vsi z izredno velikim odobravanjem. Mnogi so pristopili h g. predsedniku in se mu zahvaljevali. Vsi smo vedeli, da ni govorilo samo srce, marveč tudi razum in velika skušnja. Praznični spored sobotne spominske slavnostne akademije — to ime je gotovo po svoji vsebini in obliki zaslužila — je zaključil nastop septeta, ki je pod vodstvom g. Martina Kočnika zapel tri slovenske narodne budnice: “Slovenec sem”, “Domovina, mili kraj” in “Lipa zelenela je”. Peli so res iz srca. Poznalo se je, da pojo pod neposrednim vtisom predsednikovega govora in podajanj drugih nastopajočih na a-kademiji. Čutili so, da se morajo tudi oni docela vsoglasiti se s svojo pesmijo v celotno razpoloženje slovesnega trenutka. In to so tudi dosegli. Hvala in čast jim! Pesmi je s praznikom miselno povezoval g. Franček Kolarič. Ves spored je vodil g. Janez Ovsenik, ki je tako v svojih u-vodnih kot v zaključnih besedah kakor tudi ob povezovanju posameznih točk med seboj po domače, a spoštljivo podal, kaj misli slovenski človek o osnovnih na-rodno-političnih in državno-pravnih vprašanjih. Velika dvorana Baragovega doma je bila za to priložnost preprosto, a okusno opremljena. To delo je opravil z veliko ljubeznivostjo g. Lojze Bajc. J. S. Pionir iarfisa iorn star Si fot Cleveland, O. — Danes praznuje 85-letnico rojstva poznani slovenski pionir g. Martin Šorn, ustanovitelj znane Šornove restavracije na 6036 St. Clair Ave. Prav je, da se ob takih lepih življenjskih jubilejih spomnimo naših zaslužnih pionirjev, da vsaj za hip pogledamo nazaj v njihovo preteklost, da smo ponosni na njihovo delo in na njihove uspehe. Naš današnji slavljenec je bii rojen pred 85 leti v Dobu pri Domžalah na Gorenjskem. Je torej prava gorenjska grča, kot pravimo. V Ameriko je prišel pred davnimi 60 leti, v začetku dvajsetega stoletja. Prihodnje leto pa bo tudi že 50 let, odkar je Mr. šorn odprl znano šornovo restavracijo na slovenskem St. Clairju, v kateri je, kot on sam pravi, preživel svoja najiepša leta in v kateri še vedno, kljub častitljivi starosti vsak dan pomaga od zgodnje jutranje ure pa do opoldneva. Pa poglejmo še slavljenčevo privatno življenje. Martin šorn se je poročil leta 1912 s Karolino Stegovec. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, od katerih sta dva umrla v nežni mladosti, sin Frank je poročen in vodi restavracijo, hčerka Carolyn, poročena Kovač, pa živi s svojo družino v znanem Chardonu, na posestvu, nazvanem “Vila mir”. Martinu Šornu je žena umrla leta 1952 in je od tedaj vdovec. Vsi, ki slavljenca poznamo, vemo, kako zaveden Slovenec je vseskozi bil in bo tak tudi ostal. Rad se spominja svoje rojstne domovine, rad obuja spomine na skalnate vrhove prelepe Gorenjske, na kamniško okolico, na Limbersko goro, na Sv. Valentina in na nekdanje tako drugačne, a mirne in lepe čase. In še nekaj, g. Martin Šorn je tudi skrajno ljubezniv do svojih gostov. Z neverjetno vljudnostjo in spoštljivostjo jih pozdravlja, ko prihajajo in odhajajo, pazi na to, da so ti zadovoljni in lepo postreženi. “Pri nas je vsak enak, vsak spoštovan, kdor pride,” zatrjuje vedno znova izkušeni in prijazni restavrater, 85-Ietnik g. Martin šorn. K lepemu življenjskemu jubileju slavljencu iskreno čestitamo z iskreno željo, da bi zdrav in vesel še dolgo živel med nami. A. D. Zapojmo, lapojm® -ikmml law Torka! NEW YORK, N.Y. — V tem letu farnega zlatega jubileja in župnikovega srebrnega, ki ju je vezal obisk ljubljanskega nadškofa, je bilo še dokaj živahno v njujorški slovenski srenji. Vse te prilike s spomladanskim cerkvenim koncertom so nam pokazale, koliko je še žive krvi v o-žilju njujorškega slovenskega naselja. Vendar spoznali smo hkrati, da nekaj močnega mora priti, da jo iz lenivosti v močan utrip spet požene. Pa so naši fantje in možje na zdravo misel prišli, kako bi bilo prav in lepo, če bi se zbrali vsi “ta slovenski” fantje in v njujorški vasi spet po domače zapeli. Na kratko povabilo v AD in na nekaj osebnih povabil se je sinoči zbrala kar čedna skupinica teh fantov od “naše fare”. Pevovodja g. Delak ji je že kar svoj program nakazal, dejal pa je, da nekaj žrtvovanja bo zmeraj treba, če se hoče ta lep namen doseči: da bodo njujorški Slovenci spet lepe domoljubne in narodne ter slovenske umetne pesmi sredi New Yorka peli. “Grlovske pajpe” so takoj preskusili in se v zborček oblikovali. G. Delak pa jih je kar resno zagrabil in po eni uri je “Pozdrav slavljencu današnjem” po dvorani zadonel. Slavljenec si je ob rojstvu že kar sam sebi pozdrav zapel. Močnega se je hotel že ob rojstvu pokazati, zato ni “zavekal”, ampak je zapel. S svojim glasom zdaj vabi še druge piščalke! In zares, če zborček za prihodnjo pevsko vajo, ki bo v PETEK, 4. NOVEMBRA, OB 8. URI ZVEČER v cerkveni dvorani na Osmi, prišlo vsaj še nekaj teh naših “fantov iz slovenske njujorške vasi”, potem bodo zapeli zapeli, da razmaknilo se bo morje, da boš Ti videl, kje Tvoj dom je ... Vabilu ne odreci! Pridi in z nami zapoj — in zares zgodilo se bo, da razmaknilo se bo morje in videle se bodo naše vasice, bele steze ... Tone Osovnik P.S.: Zapisano na slovenski praznik 29. oktobra 1966 ob spominu na tisti dan, ko je Ljubljana svobodno pela — in Slovenci smo v bratski krog hiteli... čudežna rešitev — Gospoda, ali veste, da sedi med vami mož, ki je čudežno ušel smrti pri potopu parnika “Colombe”? — Beži no! Kako se je pa to zgodilo? — Zelo enostavno., parnik sem zamudil. ¥ mm i!¥UEIJE SLOVENIJE ii. Kot je dovolj znano, je 1. 1918 bila v največji nevarnosti zapad-na meja Slovenije proti Italiji. Da so odcepile Italijo od tro-zveze Avstrij a-Nemčij a-Itali j a so ji zapadne sile v zloglasnem londonskem paktu 1. 1915 obljubile med drugim velik kos tedanjega avstrijskega teritorija, čigar meja naj bi tekla po razvodnici Save in voda, ki tečejo v Jadransko morje. To je, z izjemo južne Istre, slovensko ozemlje. Ko je bilo vojne konec in je bila Avstrija na tleh, je Italija zahtevala izpolnitev londonskega pakta. Amerika tega pakta ni podpisala in je torej imela proste roke. Po Wilsonovem načelu narodne samoodločbe je bilo mogoče spodbijati pakt. Toda kdo in kako ga bo spodbijal? Brali smo, v kako neverjetno težkem položaju so bili slovenski zastopniki na mirovni konferenci. Govorili so za mal narod, ki svoje državnosti sto in stoletja ni imel, ki ga skoro nihče ni pobliže poznal in ni imel omembe vredne-ge zaveznika proti mogočni Italiji. Slovenci so bili tedaj v Parizu smatrani kot ljudje, ki tam nimajo kaj iskati. Ko bi bili vsaj imeli dovolj sredstev v denarju, da bi si mogli vzdrževati dobro plačan štab strokovnjakov, ki bi izdelovali podrobno utemeljene ozemeljske mape, da bi mogli pritegniti v ta posel tudi tujerodne izvedence, prirejati v večjem obsegu drage družabne sestanke, ki lahko veliko pomenijo, in podobne stvari. Ali se kdaj v to zamislimo, ko slišimo in beremo, da ni bilo prav, kar se je zgodilo leta 1918? Leta 1918 smo bili Slovenci kot narodna skupina v obupno neugodnem položaju. Morda bo kdo dejal: po svoji krivdi. Morda je to do neznatne mere res, a krivda se zmanjšuje in končno zmanjša do silne majhnosti, če stvarno premotrimo nekaj snovnih činiteljev, ki težko padejo na tehtnico, kadar je narod v taki stiski, kakor je bil naš takoj po razsulu Avstrije. Na tem svetu pride v zadnjih konsekvencah, pri vsaki človeški in narodni dejavnosti in meri zmogljivosti — hočeš ali nočeš — do veljave gospodarska moč. Le tisti pri mednarodnih političnih igrah lahko napravi učinkovito potezo, le tisti ob nasprotnikovem protivljenju lahko udari po mizi, ki ne prosi s klobukom v roki, marveč more svojo zah tevo opreti na otipljivo gospodarsko moč, ima več kot polovico uspeha v svojem žepu. Znani rek, da je denar sveta vladar, ima v odločilnih trenutkih nesporno veljavo in je do kraja resničen. Zgodovina nam ponovno pripoveduje, kaj vse je premogla gospodarska moč pri oblikovanju in urejanju mednarodnih zadev in pri uveljavljenju nacionalnih aspiracij. Slovenska zemlja je zelo lepa, pa razmeroma zelo revna. Nima naravnih bogastev, in kolikor jih ima, ne v takem obsegu in kvaliteti, da bi se iz njih lahko razvila gospodarsko zdrava velika industrija. Brez te pa ni blagostanja in ne narodnega bogastva. To je prvo. Drugo je pa, da se še iz tistih surovin, ki jih ima Slovenija na razpolago, do 1918 ni mogla razviti domača industrija v slovenskih rokah, kajti odločilna politična moč je bila stoletja v rokah Slovencem sovražnih nemških in deloma italijanskih sil, ki so načrtno delale na to, da so naravna bogastva, kolikor jih je imela naša domovina, prehajala in ostajala trdno v rokah tujca. Za primer pomislimo samo na gozdno bogastvo! Naj je bil slovenski človek še najdljivosti pospravil — tujec. Slovenija je res bila radi pridnosti in podjetnosti svojega, v o-gromni večini kmečkega prebivalstva, lep vrt — a vrt siromakov. V drugi polovici devetnajstega stoletja se je slovenska narodna zavest elementarno razplamtela. Veliki tabori širom Slovenije so razgibali čitalniško kulturno in politično delavnost, ki ji je slovenska duhovščina po deželi dala značaj široke ljudske izobrazbe, kakršno komaj najdemo kje drugje. Tesni in mrzli oklep tujega, Slovencem nenaklonjenega, če ne naravnost sovražnega vladnega sistema, pa ni dovolil ali ni vsaj dal pogojev za razmah, lastnega gospodarskega u-veljavljanja. Berimo samo “Črne bukve” Evangelista Kreka, pa bomo videli pred seboj vso mize-rijo. Zakaj se je Krek s tako veliko vnemo vrgel v ustanavljanje zadružništva? Ne zato, da bi iz Slovencev tistega časa naredil bogatine, temveč, da bi jih rešil gospodarskega propada. Vedel je, da je narod lahko politično odporen in trden samo, če je gospodarsko vsaj neodvisen, ako že ne more postati premožen. Zato je šlo tudi epohalno Krekovo kulturno delo v smer nacionalne in gospodarske neodvisnosti. Za socialni in gospodarski dvig je treba do gotove mere izobraženega človeka na široko, tudi in zlasti kmeta in delavca. Narodna zavednost ima svoje korenine v narodni kulturi. Ta izobrazba in kultura je pa najtrdnejši temelj za vsak drug napredek. Ko je nekaj let pred prvo svetovno vojno prišel kranjski deželni odbor v roke stranke, ki ji je bil duša Krek, se je hitro pokazalo, kaj je celo v tako okrnjeni in ozki avtonomiji, kakršno je uživala takratna kranjska dežela, pa pri tako prosvetljenem ljudstvu, kakor je prišlo iz krščansko-socialnih društev, mogoče doseči v nekaj letih. Čas je bil žal prekratek in akcije deželnega odbora omejene le na del slovenskega ozemlja. Prišla je vojna in še to uničila: politično in gospodarsko zrel narod leta 1918 in dalje v svoji borbi za svobodo in samostojnost ni imel težkega orožja, ki se imenuje: gospodarska moč. Dr. L. Puš !Z NAŠIH VRST * * Pittsburgh, Pa. — Spoštovana upravnica M. Debevec! Pošiljam ček za polletno naročnino. 2al nisem več tako pri moči, kot sem bil pred nekaj leti. Opešal sem ^ nogah in tudi vid je vsak dan slabši. Težko pišem, pa vseeno ostajam Vaš naročnik. Če bom kaj boljše počutil, Vam bom prihodnjič kaj več napisal-Ob prihodnjem prazniku sv. J°' žefa bom dopolnil že 85 let. Lep pozdrav, Vaš stari naroČ' nik Joseph Bahorich * Hibbing, Minn. —- Spoštovani! Lepo prosim, pošiljajte mi slej list na naslov mojega sina v Biwabik, Minn. Ker pride zi' ma in si sama ne morem več ku-bati, se moram zopet seliti. Feb' ruarja bom dopolnila že 85 le^’ pa še vedno nepopisno rada berem naš lepi list Ameriško F)0j movino. Če bom še živela, pa mi pošljite obvestilo, ko mi bo naročnina zapadla. Vas prav lepo pozdravljam! Mrs. Mary H. Oberstaf Beaverdale, Pa. — Spoštovan0 uredništvo! Pošiljam Vam spre' membo mojega naslova, ker 2° poštni urad preselil doli na Be3 verdale in v Lloydellu nimam0 več poštnega urada. Obenem Vam pošiljam nadaij . (no naročnino, čeprav mi še nl tako gospodarsko zmožen, pod-1 zapadla. Težko bi bila brez lista’ jeten in prebrisan, javna uprava ker ga zelo rada čitam. tujega gospodarja ga je trdo1 Želim Vam mnogo uspeha -držala na brzdi, največkrat pa je Vas najlepše pozdravljam! sadove njegove sposobnosti in iz- Mary Guzm HANADSH4 DOMOVINA Gvineja trdi, da so Združene države popolnoma odgovorne za prijem 19 Gvinejcev, ker so bili ti v letalu ameriške letalske družbe. Slovensko bfsvišše ¥ Toroiilsi Toliko obiskovalcev Slovensko etovišče še nikdar ni imelo ka-or to leto. Glavni razlog je bilo gotovo lepo vreme, pa tudi pri-vtačnost letovišča. To leto je Slovensko letovišče Veliko pridobilo. Dokupljeni g°2d s hribom in dolino je zelo Povečal vrednost letovišča. Med ^osedanjim letoviščem in goz-0rn je bil doslej pas neočiščene Močvirnate zemlje, ki nam je Ohranjeval dohod do gozda in ^ bil leglo komarjev, žab in dru-golazni. Letos smo ves ta prodor očistili in drugo leto bo tam ^ lepa zelena trava. Tako je se-Qaj dohod do gozda od vseh strani odprt. Gozd ima dva visoka , riba, vmes dve dolini in res M'asno listnato drevje. Le pozna Se’ da gozd ni bil negovan. Po ^katerih mestih leže suha dre-Vesa, Tako suhega lesa za kurjene 0gnjev ne k0 nikdar zmanj-1°- In tisti, ki radi na letovišču delajo, bodo našli vedno za-P°sHtev. Hrib ima pa sijajne sMučarske terene. Dala bi se na-Mditi skakalnica in sploh ves /°stor bi se dal urediti za smu-CaTie. Odbor za Slovensko leto-■bo moral stopiti v stik z ^biteiji smučanja in če bo do-e Volje dovolj, bi lahko že to odprli ta hrib za smučanje. jMern Slovensko letovišče ne bi 0 privlačno za slovensko mla-le poleti, ampak tudi po- ni “Dom”. Lepe uspehe je dose-1 Glavni pokrajinski javni toži-gel lansko leto. Načrt za letošnjo Gee v Saskatchewanu D.V. Heald jesen ima že tudi narejen. Videl je dejal, da bo delal na to, da bo- ki je, da mu igralcev ne bo manjkalo. Tudi med tistimi, ki so vso mladost preživeli v Kanadi, je nekaj kandidatov. Gotovo je pa zanje in za režiserja delo še posebej trdo. A videli so, da se marsikaj da napraviti. In zato bodo nadaljevali. “Družina” in “Ognjišče” sta našla pot tudi v našo župnijo. Je bilo nekaj nevolje, ker nismo dobili zadosti izvodov. Obljubljajo nam tako iz Ljubljane kot iz Kopra, da nam bodo lahko še poslali. So družine, ki imajo naročeno “Ave Marija”, “Božja beseda”, pa so z veseljem sprejele še ti dve publikaciji. Nekaj iz novega in nekaj iz starega sveta. In kar čudijo se, kako je mogoče, da iz starega sveta prihaja v teh dveh listih dosti novih stvari. Slov&jiei v Montrealu j,počitniški meseci. — Ni jih ve-^ 0 hied nami, ki ne bi imeli no-počitnic. Jih je pa precej, v, M jih ne privoščijo, ker se jim ^°ha zdi, da bi “brez potrebe” j, °s^i- Na nek način človek bolj jQ Ulne one, ki v mestu še nima-P ay°je hiše, mislili so pa že na ptiček izven mesta. Njihov je. 0,°r^a ob kakem jezeru, ki so ga tlel ^ V severnem vzhodnem a province. Vsaj par mesecev jwv 0 bodo dva dni na teden J1 do zraka in svobode v na-jjj,. ' To pa dosti drugih, ki so na skupno pristavo, ■ ateri skoraj vsako nedeljo, so, da je od maja lanske- Videii ud jc uu melja k° ie bila kupljena, lepo edovala. In verujejo, da bo Hr H: be °dnia Ieta še bolj. Načrtov In tako blizu Mont-j0 j^a Ie že sedaj. Drugo leto nam Mihv?3 nova cssta še za pet milj H ^'a^0 ne bo treba vo- b0vSko^ dolge vasi ob reki Vne-slei 6^a’ kcd smo delali do-H roilj od središča Mont- dar do Pristave res ni nobena 'Slava. lo s?kai Piknikov nam je zmeša-ak° Vremei ko je bilo kaj V^a na pristavi. Letos pa ... let0v ar Je vse mimo: lanske in stav Počitnice. Na ‘našo’ pri- ba VP Srno se tako navadili kot ubce St. Denis in Marie k^ je tudi naš. In z vsem bo. 1 kar je na njem postavlje- ‘Doldc^° igralske družine v^bojj ^ župnijski šoli bo H šolsko leto zaposlenih Hj/^jic. Od teh sta dve re-barg pp Skušnja preteklih leh ^ arsikaj pove. Zlasti to, da §a, 0^s°botah, ko bo veliko sne-^orr0k ^esnj kot navadno. Hog ^ozna razdalje, se ne bo boaa-eVaJ' Te Pa seveda še ved-fb, kj Ve^ °d staršev odvisno. Ti-°do H ^uPnijsko šolo več dajo, jTtpk P^s^i nase vzeli, samo da nikoli manjkal. Kot [J1-0, bo tudi letos treba Hojo d jezik približati s po-Heh esrni. In g. Rabzela, ki bo aaka še mnogo de-Dtr0k Ž° naj mu daje pogled Jejo u , e’ ki se z veseljem vsu- A eVski uri- Štibernik bo nada-elom pri igralski druži- SC'bo jeto. KRIŽEM PO DEŽELI Predsednik zvezne vlade Lester Pearson se je v Ottawi raz-govarjal pretekli teden s predsedniki pokrajinskih vlad o delitvi davčnih dohodkov med zvezno vlado in pokrajinami. Pokrajine bodo dobile novih 150 milijonov dolarjev za izenačenje dohodkov, kar bo posebno šlo v korist revnejših pokrajin, in 150 milijonov posebej za podporo šolstvu. * Rastoči stroški za šolstvo in socialno skrbstvo bodo prisilili zvezno vlado, da bo dvignila davke za okoli pol bilijona dolarjev novih dohodkov v prihodnjih 6 mesecih. Finančni minister bo predložil v bližnji bodočnosti dodatni proračun za kritje $105 minimalnega mesečnega dohodka upokojencev, jamčenega od zvezne vlade. • Vladni načrt za bolniško zavarovanje je bil v parlamentu pri drugem čitanju odobren s 182:21 glasovom. • Posebna študija je prišla do zaključka, da bo finančni primanjkljaj pokrajin in mestnih občin v naslednjih petih letih porastel od bilijona dolarjev letno na 2.5 bilijona, med tem ko se bo prebitek zvezne vlade povečal od 13 milijonov v letu 1966-1967 na 323 milijonov v letu 1971-1972. O Brezposelnost v Britski Kolumbiji je porasla v septembru na 4 polne odstotke, med tem ko je znašala v avgustu le 3.6%. Kljub temu je število zaposlenih v pokrajini v primeri s septembrom leta 1965 za 7.4% višje. * V sosednji Alberti čutijo med tem pomanjkanje delovne sile. Zvezna vlada je povabila predstavnike pokrajinske vlade, naj se pridružijo njenemu naporu za pritegnitev delavcev iz Velike Britanije in kontinentalne Evrope. Dokler so delavske razmere onstran Atlantika kolikor toliko znosne, na posebno velik dotok priseljencev na kanadsko prerijo ni računati. m Nastop gospodinj proti rastočim cenam živil je zajel tudi Saskatchewan. Sklenile so začeti bojkot živilskih veletrgovin v Regini s 1. novembrom, če njihovim zahtevam ne bo ustreženo. Podoben organiziran bojkot v drugih mestih Kanade ni rodil posebnega uspeha, razgibal pa je ženski svet in utegne biti kljub vsemu važno svarilo predelovalcem in prodajalcem živil, da gospodinje niso voljne sprejeti vse in za vsako ceno. Organiziran do avtomobilisti težje prišli do vozaških dovoljenj, pa te lažje izgubili, kot je to sedaj. • Predsednik vlade New Bruns-wicka Robishaud je na konferenci predsednikov pokrajinskih vlad s predsednikom zvezne vlade pravilno poudaril, da vprašanje ni toliko finančnega kot političnega značaja in da se je treba lotiti s predelavo ustave dežele. Premogovniki na Cape Breton v Novi Scotiji so znova v nevarnosti. Ko so v parlamentu o tem razpravljali in je padel predlog, da jih je treba postopno opustiti, ker pač niso renta-bili, so poslali od tam predsedniku zvezne vlade Pearsonu telegram s 5,000 podpisi Bretoncev, naj vendar gleda, da bodo rudniki ostali odprti in nudili zaslužek tudi še bodočim rodovom. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG XIII. Še danes me peče vest, ko se spomnim, kako sem nekoč bil tudi sam neke ptičje nesreče kriv. V naši hruški, ki smo ji rekli ta preklana, je gnezdila sinica v luknji, tako globoki, kot je moja roka bila takrat. Segel sem z roko ravno do dna. Ker sem že nekaj dni opazoval, kako prinašata stara dva hrano, sem mislil, da moram mlade videti, predno bodo odleteli. Splezal sem na hruško in hotel pogledati v luknjo, pa je bilo v njej temno, da nisem nič videl. Zato sem porinil roko v votlino in nameraval kakega mladiča vzeti ven, da bi si ga ogledal. Ko sem bil z roko že skoraj do gnezda, pa za-frfota stara, ki je sedela na mladih in jih grela. Jaz sem se tega ustrašil in hitro potegnil roko nazaj, s tem pa posvaljkal sinico, ki je bila nato vsa vrtoglava in se je komaj obdržala na veji, kamor je odletela. Glavico je povešala in bal sem se, da bo padla na tla. Čez nekaj časa je odletela, pa ni mogla leteti do drugega drevesa, pač pa je prej padla na tla. šel sem za njo, da bi videl, če poginja, pa je bila še toliko pri moči, da je odletela dalje v toliko, da jo prijeti nisem mogel. Ugotovil sem pa, da je poginila, ker je pozneje samo ena prinašala hrano mladičem. Nisem pa ugotovil, ali je pogini- splezala skoraj vrh smreke, se tam skrila za deblo in čakala in se nič več premaknila. Odstranil sem se, vendar pa ne daleč od smreke in se skril za debelejši hrast. Po dobri minuti čakanja sem zagledal veverico, ki se je odstranjevala od tiste smreke v smer, od koder je prej mladiča prinesla. Jaz sem hitro splezal na smreko do gnezda, segel vanj in začutil nekaj živega. Ko sem malo bolj natančno pretipal, sem ugotovil, da sta notri dva mladiča. Takoj sem zlezel na tla, se odstranil in od daleč opazoval, kaj se bo godilo zdaj in kdaj bo prišla stara nazaj. Ni bilo treba dolgo čakati, ko je stara prinesla še enega mladiča. Potem sem se odstranil in se vrnil domov. Ta-kaj sem naredil načrt, da moram te veverice dobiti ter jih spraviti domov. Napravil sem kletko zanje in.čez par dni zopet šel v gozd, da bi ugotovil, kako rastejo, da mi ne bodo prekmalu pobegnile. Splezal sem na smreko do gnezda, segel vanj, a bilo je prazno. Malo ustrašil sem se, a takoj tudi premislil, da nikakor niso mogle biti še toliko godne, da bi sle iz gnezda in se osamosvojile. Vedel sem, da jih je stara zopet nekam prenesla. Toda kam? Treba jih bo poiskati. Ker sem imel v spominu več gnezd, ki sem jih preiskal, sem. se plazil od drugega do drugega in ko sem se pod neko smreko z gnezdom ustavil in opazoval če se bo pokazalo kako znamenje, da je v njem kaj živega, sem videl, kako je smuknila stara iz gnezda. Aha, torej jih je že prenesla v to gnezdo. Kaj storiti? Splezal sem na smreko in ugotovil, da so še premajhne, da bi jih odnesla. Treba bo še počakati par dni. Le zaskrbelo me je, %e jih bo sedaj zopet prenesla, ker sem bil zopet pri gnezdu, kar bo gotovo opazila. Ker je bilo že proti večeru, sem si mislil, danes jih ne bo. Ugotovil sem, da to dela le podnevi, šel sem domov z namero, da bom drugo jutro prišel pogledat, kaj in kako. Res sem prišel drugo jutro kmalu p0 sončnem vzhodu in že od daleč zagledal staro, ko je prišla od smreke proč z mladičem v gobčku. Najprvo sem moral ugotovi- kot je bilo prej mišljeno. Saj nisem pričakoval tolikega števila mladičev ... Dva dni niso hotele nič jesti. Razredčil sem kravje mleko z vodo, tako so mi mati svetovali, in jim ponujal. Nič se niso hotele pritakniti. Tretji dan so bile že toliko lačne, da sem se bal, da bodo poginile, ker so postajale čimdalje bolj mirne. Vzel sem eno v roko in ji močil gobček v razredčenem mleku. Kar naenkrat je začela srebati. Tako sem napravil z drugo in tretjo. Kar kmalu so postale živahnejše in čvrstejše. Čez nekaj dni so začele glodati tudi orehe in lešnike, pa še druga razna semena. Bil sem na konju. Lepo so se razvijale in doraščale. Zelo sem jih bil vesel. Pa je prišel brat iz Ljubljane na velike počitnice. Skozi vse počitnice se je z njimi ukvarjal, krmil in jim čistil bivališče. Na koncu počitnic me je,zanje prosil, da naj mu jih jaz prinesem v Ljubljano na stanovanje. On mi bo pa dal v zameno velikansko belo zajklo, ki ima oba ušesa postrani. Dobil jo bo pri nekem prijatelju. Stanoval je v tisti hiši, ki je stala med tramvaj-1 sko staro remizo in progo dolenjske železnice v Vodmatu, pri gospodinji Zoretovki. Bila je študentovska “mama” in se pisala Zore. Zelo dobra žena. Jaz sem nekega dne, za katerega sva se z bratom dogovorila, vzel kletko in jo nesel skozi Dobrovo, Vič in skozi vso Ljubljano v Vodmat. Tam sem oddal bratu veverice, ki so bile to pot že popolnoma doraščene, in prejel v zameno velikansko zajklo, prosto, ne da bi bila v kaki vreči ali kaki drugi posodi. Nič se nisem jezil in nič pomislil na kaj takega. Vzel sem jo, položil na prša in trebuh, jo z eno roko prijel za ušesa, z drugo pa opiral spodaj tako, da mi je na drugi roki nekako sedela in sem po ubral proti domu. Hodil sem približno tri ure na vsako stran. Dočim sem prej kletko z vevericami predeval iz ene roke v drugo, sem zajklo ves čas držal naslonjeno na prša in trebuh. Pa prav nič se ne spominjam sedaj, da bi me kaj roke bolele. Mislil sem le na to, kako Plutonij iz atomskih elektrarn naj pride pod novo kontrolo WASHINGTON, D.C. — Ko proizvajajo atomske elektrarne elektriko, pusti proizvodnja za seboj nekaj plutonija. Ta kovina je obenem tudi surovina za proizvodnjo atomskega streliva. Da ne bi bil plutonij rabljen v take namene, so pri Združenih narodih ustanovili posebno Mednarodno agencijo za atomsko silo, ki kontrolira rabo plutonija iz a-tomskih elektrarn v tistih državah, ki so članice agencije. Do sedaj še ni nobena komunistična država pristopila v to agencijo. Sedaj predlagata češka in poljska vlada novo mednarodno kontrolo, ki bi bile vanjo vključene tudi atomske elektrarne na Poljskem in Češkem. Naša ad- ministracija je predlog pozdra-vila. V Evropi so pa do njega nezaupljivi, ker sumijo, da se za njim skriva nekaj drugega, kar še ni odkrito. Nezaupljiva je posebno Zahodna Nemčija, Francija pa idejo odbija, ker nasprotuje tudi ustanovi Evratom in kontroli Mednarodne agencije za atomsko silo ZN. Nad 50,000 manj ljudi v zvezni službi WASHINGTON, D.C. — Skupni kongresni odbor za znižanje nebistvenih izdatkov zvezne vlade je objavil, da se je število zveznih uslužbencev v zadnjih 2 mesecih znižalo za 50,565 v septembru na skupno 2,744,- 367- mmm CLEVELAND, O. CLEVELAND, O, Molki dobijo delo KELP WANTED — MALE Experienced furniture finisher and handler, 25 to 40 years. Can finish scratches on new furniture. Understand English. Mr. Lewis. OHIO FURNITURE 6321 St. Clair Ave. (x) Piljenje in poliranje kovinskih kosov. Iščemo moške, ki žele biti stalno zaposleni. Bolniško in življenjsko zavarovanje, plačani bolezenski dnevi, pokojnina. GREAT LAKES MFG. DIV. Monticelio blizu Green Rd. Enakopravni delodajalec — Oglasite se osebno. M.-F. (212) ti, v katero smer gre, nato pa joj bodo domači vzhičeni, ko jim tudi sam pobral v tisto smer in bom pokazal toliko žival, ki je opazoval, kam bo stvar peljala J moja. Kmalu sem zagledal smreko, na kateri sem že enkrat stikal po gnezdih. Vedel sem dovolj. Nisem se bližal smreki, ker če bi me stara opazila, bi gotovo popoldan mladiče prenesla zopet la samica ali samec, ker takrat drugam. Odšel sem domov. Više nisem znal tega ločiti. Poznal; deI sem pa, da mlade hitro dora- sem le to, da je bila sinica. In ta, ki je ostala sama, je potem prinašala hrano tako pridno, da so mladiči kmalu odleteli. To sem opazoval vse le od daleč, na hruško splezati mi pa vest ni več dopustila. Preveč se mi je smilila ona, ki je po moji krivdi počasi poginjala. Že sem omenil veverice. Ko sem lazil po gozdu in opazoval srake in golobe, sem nekoč naletel na veverico, ki je skakala po drevju in nosila v gobčku mlado veveričko. Tako sem videl že prej včasih doma, da je na tak način nosila mačka svoje mladiče. Neznanska radovednost se me je lotila. Le kam in zakaj nese tega mladiča? To sem hotel dognati in sem ji kar moč hitro sledil. Pripeljala me je do neke smreke, ki sem na njej o-pazil gnezdo, kakršnih je bilo več po gozdu, katere sem že vse pretipal, a Jbila so vsa prazna. Narejena so bila iz mahu in trave zelo skrbno in gosto zgrajena, okrogla in malo podolgovata, take oblike, kot so bili včasih ženski — mufi. Ženske so jih imele nastop kupcev je lahko važen namesto rokavic, da so si v njih faktor pri tvoritvi cen na svo^ grele roke. Ta gnezda so bila . , iprav taka, le malo daljša in de- bodnem trgu. . .v ’ . , J 0 belejsa. veverica s tovorom je ščajo in bo treba kmalu iti ponje in jih odnesti, da mi ne bodo zletele po gozdu. Res sem čez tri dni potem vzel kletko in jo mahnil v gozd proti tisti smreki, za katero sem bil prepričan, da so mlade na njej. Splezal sem nanjo, se vzpel do gnezda, segel vanj z roko in nisem se motil. Vzel sem eno ven ter ugotovil, da jih moram kar vzeti, drugače bo prepozno. Dal sem jo v kletko in vzel drugo in tretjo; pa še sta bili notri ena ali dve. V tem sta bili tik poleg moje glave že stari dve in sta neznansko navijali in prhutali proti meni in me hoteli odgnati proč. Ker sem imel že tri v kletki, se mi je zde- vsefr 19 z zunanjim ministrom L. lo dovolj in dejal sem si: pa naj j L. Beavogui vred zadržala, ko je oni, mislim, da sta bili v gnezdu I letalo Pan American družbe pri- (Dalje sledi) --- o ■ ■ ■■ Ameriški poslanik ¥ OvšiiaJI ¥ klinam lapsrii W A S H I N GTON, D.C. — V nedeljo je gvinejska vlada v zahodni Afriki stavila ameriško poslaništvo v Konakri pod posebno stražo in ni pustila nikogar ne ven ne noter. To stanje je ostalo nespremenjeno še tudi včeraj . Namestnik državnega tajnika Katzenbach je pozval k sebi odpravnika poslov Gvineje v Združenih državah in odločno piotestiral proti takemu nenavadnemu postopku. Zahteval je takošnjo svobodo za poslanika Mcllvaina in vse druge, ki so bili stavljeni v hišni zapor. Korak gvinejske vlade naj bi bil ‘afriški’ odgovor na prijem 19 Gvinejcev v sosednji Gani, ki so bili na poti na konferenco Afriške edinosti v Abesiniji. Gana je še dve, ostaneta. Začel sem ple zati nazaj proti tlom- Ena starih me je spremljala do tal in se strašno jezila name. Slišala je male tri, ki so dajale od sebe nek glas, ki ga pa jaz nisem razumel. Je bila pač govorica živali. Ko sem odhajal proč od smreke, me je še nekaj časa zasledovala, potem se pa oddaljila proč. še danes se mi dobro zdi, da sem oni dve pustil v gnezdu. Koliko lažje sta se stari dve potolažili, ker nista zgubili vseh “otrok”, stalo preteklo soboto na svojem rednem letu v Akri. Ganska vlada je izjavila, da bo 19 Gvinejcev izpustila, kakor hitro bo Gvineja dala svobodo 100 Gancem, ki jih drži na svojih tleh. Med obema državama vlada spor in napetost od preteklega februarja, ko je vojaštvo v Gani odstavilo predsednika Nkrumaha, predsednik Gvineje Secou Toure pa ga je povabil v Konakri in ga tam imenoval za sopredsednika Gvineje. MACHINISTS THE GLEVELMD PNEUMATIC Tsoi Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHifflSTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYSR0TEL Contouring and profiling Machines HOBIZGiiTAL BORIMO BIB TURRET LATHES GAP TURRET LATHES Zenske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za splošno hišno delo, likanje, 1 ali 2 dni v tednu, $11.00 dnevno. Kličite 464-9549. (213) MALI OGLASI ’ E. 68 St. južno od St. Clairja 8-družinska hiša v dobrem stanju, naprodaj po nizki ceni. E. 78 St. južno od St. Clairja Enodružinska hiša, 6 sob, zelo čista, lepe preproge. Lastnik želi ponudbo. Blizu Grovewood Ave. 2-družinska, 5 in 5, 2 garaži, na lepem prostoru. Lastnik sprejme ugodno ponudbo. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980 V najem Oddamo 4 sobe, spodaj, odraslim, dvojici, na Norwood Rd. Kličite po 5:30 uri — HE 1-8961. _____________________(210) Grovewood okolica Družinska hiša, 4 spalnice, 1 spodaj, se mora prodati zaradi selitve. $12,800. Kličite 752-3400. __________________________(x) Hiša naprodaj Zavarujte se proti inflaciji, investirajte v 4-stanovanjsko zidano hišo. Zaradi izselitve iz države lastnik prodaja zelo poceni. Kličite zvečer 731-4378. -(210) Delo išče Slovenska upokojenka išče delno zaposlitev kot pomočnica v restavracijski kuhinji. Pokličite jo na tel. št. 531-6129. (210) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša je naprodaj na 6519 Bonna Avenue. Kličite HE 1-7767. —(211) mm LATHES iiLLSMO mmm RADIAL OilLLS ZULICH INSURANCE i( AGENCY 1 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio ir HUIERI0AL GDMTROLLED mmim DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (212) V najem Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico zgoraj, plinski furnez, na 6210 Bonna Ave. Vprašajte spodaj. (212) V Euclidu Lake Shore Blvd. v fari sv. Viljema, lepa zidana duplex hiša, posamezni kleti, posamezni dovozi, in garaže. Dobra investicija. $32,900. Beverly Hills okolica V Euclidu, zidana semiranch hiša, priključena dvojna garaža, 3 spalnice, družinska soba, samo 10 let stara. Kličite za sestanek, da vidite to krasno hišo. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (214) V najem Oddamo 5 sob in kopalnic . furnez, na Norwood Rd. Kličite EN 1-6997. (212) Mara Husova; Živa plamenica Zala se je nemirno zganila, zumi, mlad sem bil in vsega la- Strašno neprijetno ji je bilo tisto o zaslužku. “Zastran zaslužka? ... Ali si še fant?” je udarila Zala naravnost. Njene oči so plamenele. “Že nekaj let sem poročen.” Za hip se je zgrnila tema pred Zalo. Ramena so se ji stresla. .Vzdignila je glavo in ujela njegov pogled. “Kako se je to zgodilo?” je vprašala z glasom, ki je Odmiral. “Oh tako, kakor se zgodi večini naših ubogih inteligentov. Stanovanje in hrano sem imel pri njih. V začetku nisem imel s čim plačati V hiši so bile tri za možitev godne hčere.” “Naprej že vem, ni treba pripovedovati. Si vsaj srečen? Imaš otroke?” “Srečen — bi lahko bil le s teboj. Odkrito ti povem, da ni prave ljubezni med nama. Ra- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WOMEN FOR BINDERY HELP Days, steady. Gatherers, Sewers, Tippers, Plastic Bindery. Will train if necessary. SPINNER BROS. HA 7-3514 (210) HOUSEKEEPER WANTED Live in. For elderly couple. Semiinvalid wife. Pleas, apt. Sal., rm. & Board in Milwaukee - Belmont -Pulaski area. Call IR 8-3352 Eves. AL 2-5370. cen; pa se ti nastavlja polna skleda...” se je hitel opravičevati, ko je videl, da ji krčevito podrhtevajo ustnice. “Tudi otroke imam, dva dečka in deklico.” “Potem si srečen oče”, je ugotovila Zala s tujim glasom. “Hm — srečen...!?” “Zakaj si me iskal?” je zdaj trdo .vprašala ona. “Tako, sam ne vem; nekaj me je gnalo, moral sem te videti.” “Neumnost! Jaz sem namreč tudi nevesta!” Dolg molk je obtičal trdo meč njima. Zali so se podirali svetovi. “Vesega si kriva ti! Ti si prva pretrgala najino edino vez.” “Jaz kriva!? Ker si ti prodal svojo prostost za skledo leče”, je planilo njeno užaljeno samolju bije. Ruda je povesil glavo. “Razu mi me, Zala!” je moledoval, ko sta zapuščala hotel. “Slišiš, Ruda! Res je, rada sem te imela in še zdaj te imam! Kljub temu boš odšel praznih rok. Jaz hočem od izvoljenca vse, miloščino prihrani za dru go. Pojdi in glej, da se več ne srečava! Kaj si me tako malo poznal? Prav do zdaj sem še CHICAGO, ILL. COOK For Nursing Home. 2 or 5 days. Experienced. References. To go. LO 1-3120 (210) MAID Beauty shop experience required. Age to 35. For very exclusive salon on near North. Call WH 3-1161. (211) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE Lite Housekeeping. Stay or Go. Working Mother. Melrose Park area 453-8100 (212) COUPLE WANTED COUPLE Experienced. To manage furnished apartment building. North Side. 588-6206 (211) MALE HELP THE 3 M COMPANY HIRING NOW - STEADY WORK MACHINE OPERATORS -PLANT PRODUCTION Experienced or Semi-Skilled ■ No Experience Necessary. ALL SHIFTS AVAILABLE Start at $2.40 per 40 hr. Modern plant. Steady work. Opportunity to advance. Excellent fringe benefits. GOOD WORKING CONDITIONS Office hours: 8 a.m. to 4:45, Monday thru Friday; Saturday — 8:30 — 12 Noon. CONTACT PERSONNEL DEPARTMENT 3 M COMPANY G850 S. Harlem Ave., Bedford Park, “An Equal Opportunity Employer’ Tel. LU 5-7800 (211) FEMALE HELP GRADUATE NURSES i ' STARTING SALARY $502.67 PER MONTH 5% differential for 3 to 11 shift; 10% differential for 11 to 7 shift. Opportunities for promotion. Excellent fringe benefits. Write Helen M. Greanya, R.N., Director of Nursing Flint General Hospila! omahovala in odlašala s svojo | poroko. No, danes se je odločilo. Grem v ta zakon, da bom varna pred seboj in pred teboj!” “Zala, poslušaj! Zmeraj sem le tebe ljubil! Spomni se, da mi še dolguješ poljub; ali veš, od kdaj mi ga dolguješ? ... Spremila si me na postajo ... Ločil se bom, če zahtevaš, vse, vse bom storil, le reci; ne beži od mene, zdaj ko sem te našel!” je strastno stiskal njeno laket. “Molči, molči, molči!” “Zala?” “Prepozno si prišel!” Zbežala je od njega. Žalosten, in ubit je ostal Ruda sredi poti. “Pa bom le ostal, prepričal jo bom. Usmilila se bo moje ljubezni!” Zala se je vrgla na posteljo intake ostala dolgo nepremična. Sto nasprotujočih si misli in čustev je vihralo v njej, ali nad vsem je strašno žgalo- razočaranje. Vse njeno bitje je ječalo v bolečini. Ona mu je sicer rekla, naj zgine z njene poti, v njej sami pa se je bil še boj med strastjo in razumom. Drugi dan je bila mirnejša. Za ceno strašnih bolečin je zmagala pamet. “Oh, ne zastran žene, ki si ga je kupila, zastran otrok mi CHICAGO, ILL. HELP WANTED EXPERIENCED Goi! Winders TOP RATES Also Will train, girls for fofiins Work GOOD PAY PLUS BONUS Steady Work 'Apply in person or call MR. BILL RYAN rawEe Transformer Oo, je. Nimam pravice razdirati njih družine”, je utemeljila svoj odlok pobita Zala. Bilo ji je težko, strašno težko in zajokala je v sobi — sama s svojo bolečino. 12. Sodnik Sivič se je vrnil z dopusta in odrešil Mira začasne samote. “Hvala, tovariš! Jutri jo pa kar mahnite nazaj!” mu je dejal predsednik ondotnega sodišča ter se ljubeznivo poslovil. Miro se je poklonil in takoj odšel. “Zala bo vesela, da pridem”, je bila njegova prva misel, ko je prispel domov. Nič več ni strpel v tem mestu, dasi je bilo večje in polno življenja. V naglici se je poslovil od prijateljev in tovarišev. Prebil je z njimi dokaj veselih noči. Prav nič rad se jih ni spominjal. Pri kvartah so ga obrali do suhega in drugi dah je bil mačkast od kaje in pijače. “Kaj bi dejala Zala, če bi vedela, da sem zabil ves denar, ki je bil namenjen za najino opremo? Hudovala bi se in morebiti si se premislila. Je že bolje, da ji nič ne povem. Saj ne bom več kvartal in tudi opijal se ne bom!” je delal Miro dobre sklepe. “Kvarta je vrag, res je! Ali prijetna je in z njo v rokah čas beži. Kam naj se človek dene, kadar je sam in mu je pusto pri duši”, se je tolažil in izgovarjal Miro. “Kovčegi so pripravljeni!” je javil sluga svojemu gospodu. “Teci na postajo in kupi mi vozovnico!” je še naročil dr. Vran ter pripravljal drobnarijo za na pot. “Vlak odpelje čez pol ure, gospod!” je upehan povedal sluga. “Pojdiva!” Zgrabila sta prtljago ter naglo krenila na postajo. “Hvala Bogu, da je teh sitnosti konec!” je zadovoljno mrmral dr. Vran predse ter se udobno zleknil na mehki sedež železniškega voza. Vlak je potegnil in zazibal utrujenega sodnika v sladko dremavico. Na važnem križišču se je vlak ustavil. Sprevodnik je klical ime mesta. Množica potnikov je naskočila železniške vozove. Dr. Vrana je prebudilo vpitje in prerivanje ljudi. Nejevoljen se je stisnil v kot. Vstopila sta dva gospoda in podpirala tretjega, hudo ranjenega tovariša. Obzirno sta ga posadila med se. Potnik je imel vso glavo v povojih, le eno oko je žalostno škililo- izpod otekle veke. “Tako je to: človek nikdar ne ve, kje ga zadene nesreča”, je z narejeno sočutnostjo dejal prvi spremljevalec, ki se mu je še poznalo pri večerji popito vino, ter poprosil dr. Vrana za ogenj. Miro mu je uslužno prižgal in se v svitu vžigalice srečal s pogledom ranjenega potnika. Tisti hip se mu je zazdelo, da je že nekje srečal tisti pogled in videl tiste otekle ustnice pod obvezo. “Jaz sem inženir Tičar”, se je predstavil tisti, ki je poprosil ognja. “Doktor Miroslav Vran, sodnik.” Sede sta se priklonila drug drugemu. “Ta ranjenec pa je inženir Kovač, moj tovariš, in gospod Slivar, naš uradnik”, je dalje predstavljal novi znanec. “O, oprostite, gospod Kovač. Tako so vas povili, da vas nisem spoznal”, se je opravičeval Vran. (Dalje sledi) 3261 N. Milwaukee 282-8700 (212) BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP Newly remodeled, doing excellent business. Priced to sell. Leaving for Europe.- Long Lease. Sun. & Holidays closed. TO 3-9382. (213) PRINT SHOP Offset & Letter Press complete with plate making equipment. E-Z terms. 1924 S. Leavitt 733-1466 (212) SNACK SHOP 3732 West Grand Ave. Good Money Maker HU 6-8577 (211) V blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE, STARI OČE IN TAST George Baynich Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 1. novembra 1965. V miru božjem- zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam. V nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. žalujoči: hči ANNA STRAGISHER, zet JOSEPH, vnukinja ANN, por. MOZEK, vnuka DONALD in GEORGE, PRAVNUKI in PRAVNUKINJE Cleveland, O., 1. novembra 1966. V blag spomin PETNAJSTE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA PRELJU-BLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN MATI Antonija Fidel ki je za vedno zatisnila svoje blage oči 1. novembra 1951. Petnajst let je že minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca ... solze nam zalivajo oči. Tvoje roke, ki dobrega toliko so storile. utrujene sedaj mirno počivajo, k Bogu naše prošnje se dvigajo, da srečna si zdaj nad zvezdami. Saj r.e mine nikdar dan, da ne bili bi v duhu tam, kjer zdaj počiva Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Luč nebeška vedno Ti sije, v mislih med nami si vsak čas, počivaj mirno, blaga duša, in pri Bogu prosi za nas. žalujoči ostali: ANTON, soprog ANTHONY J. JAMES J. in LOUIS J., sinovi JOSEPHINE por. SIDLEY, ROSE in MARY, hčere TOMMY in LOUIS, vnuka MARY JO, ELIZABETH, TAMMY, vnukinje. Unionville, O., 1. nov. 1966. K K J IME ............................... NASLOV ............................ MESTO ............................. DRŽAVA ....................... CODE .i Well SNACK SHOP Restaurant, West Suburban. Estab. Fully Equipped. Air Conditioned. Priced right. Call WO 9-3477 MALE HELP BOYS For Bindery Help. Experience not necessary. Days. Will teach trade. Steady. SPINNER BROS. HA 7-3514 (210) TOOL MAKERS MACHINISTS. PUNCH PRESS SET-UP M. J. PASKY, ENG. C. 4606 W. 21st St. Call OL 2-0461 (212) 765 East Hamilton Flint, Michigan (212) DISHWASHERS — 5 day wk. Mon.-Fri. 7 am.. - 4 p.m. Exc. Pay. Steady. Uniforms, Meals, Vacation Plan Ins. furn. Apply in person at HOWARD JOHNSON’S, Rand & River Rd., Des Plaines. Mr. Redman. 827-9204 ________________________ (213) PLATERS — PLATERS HELPERS Full time - Days, Part time - Evenings. SKILD PLATING CORP. 1516 N. Kilpatrick 227-0262 (212) PRISLUŠKOVANJE — Marinški podpolk. V. Ohanesian posluša radijska navodila severnovietnamskim četam, ki jih pretreza s posebnim, za to prirejenim spre jemnikom. Slika je bila posneta v bližini Da Nanga v nedavnih hudih bojih z rdečimi. Podpolkovnik razume kitajsko, kateri jezik rdeči večkrat uporabljajo pri posredovanju svojih vojaških navodil in ukazov. Pred sodiščem — Pred sodnimi počitnicami ste bili zadnji, ki je stal pred nami, po počitnicah ste pa zopet prvi, katerega sodimo. Ali vas ni sram? — Oprostite, gospod sodnik, kaj pa morem zato, da imate tako kratke počitnice? AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • čianom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl. | Premoženje_______________________$16,300,000.00 f Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 | Veljavna zavarovalnina ___ $39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ________________________ Moj novi naslov: ....................—..— MOJE IME: ................................. PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO