Izhaja v Trstu
vsako soboto opoluflne.
Rokopisi sc ne vračajo. Nefranlsovana pisma se no sprejemajo.
Uredništvo in upravništvo
ul. tlel Lavatoio št. 1,1.
Telefon 18-67.
I
I
I
lili
I
l I
Posamezna štev. se prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Nar o 6n i n a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo „Naroone delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev
-
todna delavska organizacija1
vabi na
IIIVHI SKOP
Se bo vršil v nedeljo dne 19. decembra ob !) in pol uri dopoludne v »Gospodarskem društvu« (vdova l^ole) v .Rojan u.
Dnevui red ; ..Položaj zidarjev v Trstu. Kmetovalci in novo obdačenje vina.“ —
lani
IsaMaiji Kruti KaKo si ti dne.
Šf. 24. „Časopisa Českeho ufednictva *®lezničnfho“ objavlja članek, ki ga pona-bškujemo :j
Dan za dnevom, ob vsaki priliki slinimo od vseh strani vedno 6e ponavljajočo 1(i vsak dan glasnejšo tožbo o neznozni draginji, ki je postala tako spl šna in občutna, da mora biti sociologa strah pred bodočnostjo.
Zadnie časa je draginja stanovanj in draginja ži il otežkočila človeka vreden °bstoj pretežni večini ljudstva. Pridne gospodinje devetih desetin vseh druž n napenjajo svoje sile, da izjednačijo izdatke z b(hodki, a ves trud ostane brezvspešen.
V zadojih letih je cena živil in sploh Vsakdanjih potrebščin silno poskočila ; dogodki pretežne večine vseh slojev pa so °atali neizpremenjeni. In logična posledica te nerazmerne izpremembe je beda, moreča s'(rb za vsakdanji kruh, skromen in grenak. —
Kaj čuda potem, če so se začeli vsi Oglašati iu tožili o premajhnih dohodkih ; *Hj čuda, da je postalo uradnikom eko-aoto-ko vprašanje tako pereče — kdo bi j"3 čudil, če je začel uradniški proletarijat rkati na vrata svojegi gospodarja ? !
Uradnik je bil morda kdaj simbol Sf!pe udanosti — hlapec, pokoren in tih.
tedaj so bili drugi časi, takrat je bil (hidn ški stan zavidanja vreden, kar se je bkalo ujegovega gospodarskega stanja.
Danes pišemo drugo številko v našem, jj^tida tako prosvetljenem veku. In danes imeti uradnik stanu, času in življen-,'bi razmeram primerno plačo, — Ako ,'Jrgov gospodar od njega zahteva najlepšo ’ °bo njegovega življenja, mnogo znanja,
PODLISTEK.
Nos.
Pripovjeda Tumin.
Kroz prozor kavane ..Alla Stella Posl^!' opazili smo prijatelja Ettora, gdje
ki	B1UU [»UjaiClJO.	Oj
i kod stola zamišljen i tmuran. — Pod-
kto'° ie glavu rukom, a pogled je bacio

toru.
razveselimo. ■Todjosmo.
Zdravo Ettore !
požrtvovalnosti ‘ dtla. skratka: vse — potem imej tud uradnik vsaj toliko za svoje delo, da bo mogel preživljati sebe in svoje.
A tega ne morejo uvideti merodajni faktorji. V uradniških organizacijah vidijo navadno le uporneže in nikdar zadovoljne sitneže. Da, sitni in nezadovoljni smo in zadovoljni ne bomo, dokler nam ne priznajo in ne ugodijo našim opravičenim zahtevam.
Na podlagi statistike cen, ki so jih nastavila tržaška konsumna društva za mesec december 1. 1907 in mesec november 1909, bočemo dokazati, kako rapidno se zvišujejo cene živil.
Pred nami ležita dva iskaza cen, in sicer za delavske in za srednje sloje. Navesti pa hočemo cene le najpotrebnejšim živilom.
Cene živeža s a delavske sloje:
	1907.	1909.	razlika v ceni i kg
v	K	K	K
Fižol	0 32	0.40	0.08
Moka bela št. 0	0.38	0.48	0 10
Moka koruzna	0.28	0.30	0 02
Sir	3.20	3.60	0.40
Slanimi	1.7(1	2.-	' 0.24
Testenine	0.48	0.56	0.08
Sladkor	0.76	0.84	0.04
Cene živeža za srednje sloje.			
	1908.	1908.	razlika v ceni 1 kg
	K	K	K
Maslo sirovo	3.—	3.20	0.20
Maslo kuhano	3.20	3 40	0.20
Fižol	0.32	0.44	0.12
Moka bela, fina	0 44	0.52	0.08
„	n št. 0	0.40	0.48	0.08
„ korusna boljša 0.28		0.32	0.04
Sir	3.60	4.—	0.40
Zdrob (Gries)	0 56	0.60	0.04
Leča	0 56	0.88	0.32
Testenine	0.72	0.76	0.04
Olje	--	1.16	1.40	0.24
Grah cel	0.36	0.40	0.04
„ izluščen	0.60	0.72	0.12
Riž I. vrste	0.60	0.68	0.08
„ II. vrste	0.52	0.56	0.04
; m.	0.48	0.52	0.04
„ iv.	0 44	0.48	0.04
Milo	1.28	1.40	0 12
Mast naravna	1.80	2.04	0.24
Sladkor centrih	0.80	0.82	0.02
kosih mehak.	, 0.82	0.86	0.04
v kosih trd	0 84	0.88	0.04
v zavojih	0.80	0.90	0.10
v moki	0.80	0.90	0.10
v prahu Pivo plzensko 1/8 l
0.80
0.30
0.84
0.32
0.04
0.02
f(1 . Prozor na razsvetl|enu ulici). Proždi-.Je svojim očima prolaznike i tražio je
Le hipen pogled na te števike vzbuja slehernemu res izredno neprijetne misli. Seveda onih 10 vinarjev, katere človek plačuje več za vsak kg moke, konec meseca iznaša le par kronic, a onih par vinarjev več za lečo, grah riž in testenine in za vse drugo že izdatno podraži vsakdanje kosilo! Tudi zvišane cene masla, slanine, fižola, sira, sladkorja, olja, masti itd. niso
ti je kiselo kao prokisla
oje
j)0 0,1 nekoga izmed svjeta, koji se je valjap
Tut vala ulicama.
l<w Ettore, pa biti zamišljen, pa biti ža-
iiH to nas je začudilo, jer nitko izmed j!vr prijatelja, nije nikada vidio žalostnog
t j. Podjimo u kavanu, — reče prijali^ „ ttorio, — da ga upitamo što mu je,
— Zdravo!
— Kakve su tuge Tebe snašle prija-jatelju, da si povjesio svoju glavu kano, da su ti propale ladje, lice poput krastavca, a izglodaš duša pred rajskim vratima.
— Zaljubio sam se.
— Sta zaljubio si se ?
Bez riječi sjedosno k stolu.
Ettore se zaljubio, taj Ettore, koji je bio po sudu svili.napuljskih ljepotica ne-odoljiv pa taj Ettore, da se je zuljubio.
— Cuj Ettore, ili nas izrugavaš, ili misliš time, da nas pecneš ranjenike na srdcu ?
— Ne ! Slušajte. pričat ču Vam.
*
* *
neznatne. Spomnimo se še glavnega živila; kruha |n mesa ! Da, mesa si širši ljudski sloji komaj upajo privoščiti, — tako je drago !
In kje je najemnina za stanovanja ? Reš je, da uradnik dobiva stanarino, kije i dnlerjena še po starem ki uču, ko stanovanja niso bila tako draga ! Kaj pa obleka, uniforma V!
| In potem se še kdo čudi, če uradnik zabrede v dolgove ! Gorje mu, komur še piše! minus v njegovi vsakdanji bilanci, izgubljen je, nikoli več se ne bo rešil, pa če !se še tako trudi. Njegova skrb je mnogo večja in težja nego naših ministrov, kadajr hočejo — in to se jim redno posreči — zamašiti milijone in milijone v žrelcf vojaškemu molohu !
'Take so razmere, tako je naše življenja !
A kdo je temu kriv ?
N prvi vrsti država sama s svojo napačni) in zavoženo trgovinsko politiko. Iz-gleda vse skupaj tako kakor da vprizarja večne carinske vojne agrarcem v prid. A ti so tudi reveži, tudi nje tareio zmerom večja bremena. Ker ves sistem je gnil, ves način gospodarstva z državnim imetjem je labkomišljen in brezvesten. Vlada zvišuje železniške tarife, a nikar ne mislite, da imamo mi, njeni uslužbenci kako posebno korist od tega. Ogromnih dobičkov nismo deležni, za naše prošnje in opravičene zahteve nima uše3!
Tega, da plačujemo vsled splošnega podražeoja živil težak del indirektnih davkov, ne pomisli kakor ji tudi ni mar, ali je naše življenje stanu in socialnemu stališču primerno. Kaj se briga za nas ! Iznaidljiva pa je naša dobra mama glede novih davkov. Vžigalice bodo n. pr. dražje, petrolej monopolizira, mineralne vode in sodovico obdavči (steklenico sodovice za 10 vin. !) projektiranih pa ima še mnogo drugih novih davčnih virov.
Dphodkov tedaj ne manjka državi. Morala bi jih le pametno vporabiti, sorazmerno razdeliti. Tudi primerne vile v roke, ne samp grah lj !
Vladi ni neznano obupno stanje njfnili uslužbencev. Stori pa veniar malo ali pa nič, da;bi odpomogla neznosnim razmeram.
Pajč — nekaj je pa res storila. Imenovala je minister ko komisijo, ki naj »študira« o vsem potrebnim 1
To je ironija brez primera, to je že zasmehovanje bednega ljudstva!
H žalostnemu poglavju te prečudne komisij^ se še povrnemo.
1
• ZVEZA "
JUGOSLOVANSKE ŽELEZNIČARJEV.
Germanizacija pri c kr. državni železnici v prosti luki. Članek pod tem naslovom je zadel v sršenovo gnezdo, kajti prizadeti gospodje, ki se čutijo krive, so začeli takoj zasledovati in povpraševati, kdo je da’ članek v list. Akoravno ni bil imenovan nihče z imenom, ph je vendar dobil nekdo po prstih. Pa onega nismo imeli v mislih. Nič ne škoduje, kajti tako nedolžen tudi ni. Žal nam je le, da so ga zamenjali z debeluhaijem, ki ne nosi sicer prav lepega, vendar pa slovensko imej ki hoče biti po vsej sili pristen Nemec, zraven pa še zagrizen, da bi najrajše vtopil vse Slovence v žlici vode.
Priporočamo jim, naj si izprašujejo svojo vest in delajo počasi pokoro, da ne bo prepozno.
Pa res! Biti hočete nekaka Sv. Trojica v prosti luki, ali časi so minuli, ko je ljudstvo še verovalo v take malike.
Mi poznamo v službi le službo in svoje dolžnosti ; ako pa hočete vi od nas kaj druzega, se pa pošteno motite.
Več prizadetih.
l: Tovariši, Slovenci, $
— Jučer podjoh u kazali št i na „ca-valchinu11, vrtio sam se medju maskama amo i tamo, plesao sam, šalio se i u opče ugodno zabavljao.
— U oko mi pade jedna , Španjolka" vatrenih ci-nih očiju, krasnih usama i div-
ji podpirajte naš list! ^
rr
Ibradka.
nog podbradka. — Črna baršunasta krinka pokrivali joj samo nos i dio lica,
Izgledala je kao zagonetka kao „Rebus“[
ia sam htjeo, da rješiiu tu „za-tjeo sam, da hudem jedan od lika, kojiuua če ljepa maska do-skine crnu krinku sa j; dražestnog
gonetku. onih sretl z voliti, d| nosča.
Razmere v Gorici. Da socijalno-
demokratični agitatorji slavijo kot teroristi, o tem nam ni treba še na novo govoriti. Da pa je mednarodna socijalna demokracija grob Slovencev, je oči vidno in to se ne more zadosti ožigosati. Do skrajnoiti podel mora biti slovenski soci-jalni demokrat, ki se upa trditi, da je tudi o n Slovenec. Slovenski socijalni demo-kratje niso nič druz°ga, nego pokorni sluge zagrizenih Nemcev, in rdečica bi jih morala obliti vselej, ko kdo zabavlja v njih navzočnosti črez Slovence. Da pa slovenski socijalni demokratje niso nič druzega kakor navadni nemčur i v mednarodni suknji, to priča njih družitev z nacionalnimi Nemci. Tako vidimo na shodih v Gorici tajnika socijalno demokratične organizacije železničarjev v Trstu, mednarodne sodruge Nemce in tuili-slovenske železničarje z ultranemškim postsjenačelnikom iz Gorice v bratskem objemu, katerim asistira dr. Tuma.
Ali je potem čudo, da so sodrugi železničarji tako prosti v vsčli svojih dejanjih, in so jim na razpolago celo službeni prostori v društvene namene ? Tako se menda vadijo sodrugi v petju v nekem prostoru v kurilnici c. kr. železnice, kjer jim je menda na razpolago celo glasovir. To pa to. Prijetno pa je res pod okriljem postnjenačelnika in načelnika kurilnice — Nemca.
Da bi si kaj tacega morda želeli Slovenci ! Bog nas obvaruj pred željo take prostosti in takih pravic pri c. kr. državni železnici. Da se učijo nem-
— Pribijižih se joj i zamolih ju za ples. — Lagano kano vila spnstila se u moje ruk*, te kroz zvukove Straussovog valčika ploljetih šnjorae dvoranom.
— Ouješ, rekoh joj — Tvoje krasne črne oči me začaravaju, (da Vam iskreno rečem, prijatelji, na polak sam več i za ljubljen bio) — da znaš, kako sam znati-željao, tko si ti i kako drhčem prt d tvojim pogledom, ti bi mi se smilovala i dozvolila riješiti zagonetku.
— Zhgonetku ?
— Zagonetku — to jest tebe samu.
Oprojti, nerazumijem, što time hočeš, da kažeš !
— Htjeo hib, da hudem jedan od onih sretnika — krasna „Španjolko'‘ — dozvoli mi, da te kako zovem, jer mi je nepoznato tvoje ljepo ime.
— Anastazija.
— Anastazija ?
— Da.
— Dakle, drago Anastazijo, zvati ču te tako, premda sam siguran, da tako divna žena nemože biti Anastazija. — (»Anastazija" dobaci mi jedan lukavi pogled, a meni se u isti mah pričinilo, da me hoče f nasanjkati", no u ostalom i ,,nasanj-kan“ sam bio.)
— Budimo kratki draga Anastazio, jed-nom rječju, ja želim, da otkrijem zagonetku, da skinem kriuku sa tvoga draže-stnoga nosiča.
— Sa moga dražestnog nosiča.
— Da.
— No, dražestnog, da se možda ne-varaš.
(Sljedit če.)

škili pesmic, je samo ob sebi umevno, ker ponemčevanje je prva točka mednarodnega programa, ker Slovan mora poginiti. Da bi morda peli slovenske pesmi, tega misliti nam še na misel ne pride. Seveda so mednarodni sodrugi železničarji pod okriljem nemških predstojnikov in drugih manjših polbogov tudi prosti v svojem terorizmu in se usajejo nad člani „Zv6ze jugoslovanskih železničarjev1* s tem, da jih preganjajo in šikanirajo. Tako se odlikuje menda neki P ort n er, vodja voznih sna-žilcev, in ta se je spravil prav pošteno na nekega delavca Slovenca, ker ni hotel pristopiti slavni ,,Internacij onali“ in je rajše postal član „Zveze jugoslovanskih želez-ničarjev**.
Predno je vstopil v Z. J. Z. in je imel Portner še upanje, da ga pridobi za sodruge, je bilo vse prav in dobro, zdaj ga pa menda črni, češ, da je dotični delavec 1 e n. Znamo, da je to inter-nacijonalna lastnost, pobijati člane kake druge organizacije tako dolgo, da obupavajo. Ali to mora nehati!
Poživljamo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic, da stopi so-drugom malo na prste, kajti v službi mora imeti vsak mir! Sram naj bo „so-druge“, ki tako čudno razumejo stanovsko tov. rištvo.
Slovenski železničarji, tukaj imate lep vzgled, kako daleč smo prišli pod slavno „internacijonal o“. Preganja Slovenca, ker noče postati narodni izdajica, preganja ga, s pomočjo .mednarodnih' slovenskih železničarjev. Sram naj jih bo v dno duše!
Mi nimamo nič proti temu, ako so-cijalno demokratični Portner razdeljuje na kolodvoru internacijonalno glasilo, tudi proti temu ne, ako kujejo črne naklepe proti , Zvezi jugoslovanskih železničarjev" in njenim članom, samo prav ponižno bi vprašali, ali lahko uživamo, tudi mi vse take pravice, ali se moramo dati terorizirati pod nemškim strankarstvom še na^ dalje, kot slovenski železjičarji na naši domači grudi ?
Ako se dotaknemo še dejstva, da se nabira celo med službo od gotovih agitatorjev prispevke za ,Schulvereinsko šolo", torej za ponemčevaluico Slovencev, mislimo, da bolj razcvitajočega prostora za nemško-narodno in mednarodnonemško propagando vendar r.i najti nikjer, kakor je to ravno kolodvor c. kr. državne železnice v Gorici. Prosimo zdaj slavno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu in g. Wieserja načelnika postaje c. kr. drž. železnic v Gorici, enakih pravic za kak društveni prostor in da bi tudi mi smeli nabirati za našo Čiril-Metodovo šolsko družbo, ker je res najlepša prilika takrat, kadar uslužbenci dobijo s voj e plačilo. Upamo, da nas slav. c. kr. ravnateljstvo in postajenačelnika Wieser zaslišata, ker se bomo sicer bali, posluževati se na lastni svoji zemlji vsaj t i s t i h pravic kakor Nemci in mednarodni sluge.
Razmere premogarjev v Gorici.
Vsak ve, da premogarji pri svojem delu niso zavidanja vredni, da pa te reveže za skromno plačo naravnost mučijo, to tudi ni nobena tajnost, le ravnateljstvo noče nič videti. Partija šteje 9 mož. dela po dnevu 11 ur, po noči pa celo 13 ur, plača se jim pa samo navadna dnevnima, akoravno delajo čez normalni delavni čas. Kje je danes tako privatno podjetje, ki muči delavce za 2'80 K ali K 2'40 skoro 11 ur, ali celo ponoči, 13 ur ?
Vsako drugo nedeljo, ko se menja partija, morajo delati 24 ur neprenehoma in v teh 24 urah naloži teh 9 mož na stroje 120 d o 140 ton premoga. Ako tudi pnpoznamo, da imajo drugi uslužbenci odgovorno in opasno službo, ki se jim pa dovoli po 12 urni službi 24 ur počitka, mora se pa tudi pripoznati, da premogar ni iz železa ; privoščili bi vsakemu, da bi okusil vsaj za trenutek prijetnosti tega dela. čeprav se dela 24 ur, m po noči niti pol ure počitka, naj bo dež ali burja, biti morajo delavci zmerom zunaj. Neko barako stavi sicer železnica premogarjem na razpolago, ki je podobna bolj kakemu hlevu kakor človeškemu zavetišču. Da nimamo dežnih sukenj, je samoobsebi umevno. Vse to trpljenje pa za borno plačo K 2 40—
2 80. (Prip. ured. Storiti hočemo potrebne korake).
Legitimacije dijakov in mesečni vozni 1 stki za dijake. Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu objavlja, da so legitimacije šolarjev in mesečni vozni listki za šolarje veljavni ne samo ob delavnikih, ampak tudi ob praznikih.
Članom Z. J. Z. Razširjajte naš list, da se poučijo tudi drugi o naši železničar I ski organizaciji in pristopijo kot člani '
„Zvezi jugoslovanskih železničarjev*'. Čitajte jim pravila ! Nabira te člane, vsak naj pridobi še enega 1 Pišite po priglasnice 1
Kdor ne dobiva redno lista, naj nam naznani natančni naslov in dostavi zadnjo pošto.
— Vse tovariše iz proste luke
nujno vabimo na sestanek, ki bo danes, 18. v	prostorih N. D.
O., da slišijo poročilo o vspeliih dosedanjega gibanja v prosti luki in pa o tozadevni izjavi g. namestnika. — Pridite vsi !
Življmka varnost železniških uslužbencev.
Ko bi imeli pred seboj statistiko vseh nesreč na železnicah, ko bi mogli našteti njihove žrtve v številkah, bi se ustrašili resultata teh preiskovanj. Obenem bi pa spoznali, bi se prepričali, kako težaven poklic in nevarno službo imajo železničarji.
Razun v rudnikih se ne zgodi nikjer toliko nesreč ko na železnicah. Zato je resničen pregovovor ki pravi, da stopi že-lezniški uslužbenec z eno nogo v grobu, z drugo pa v ječi. Kajti železničar ni nikdar in nikjer varen svojega življenja. Ko gre v službo se mora zavedati velike odgovornosti, ki jo prevzema, ni pa gotov, ali se bo še vrnil domu živ in zdrav.
Ta zave4, ta negotovost in ta večni strah, — kaj mislite, da je to prijetno ? Ali si morete predstavljati velike požrtvovalnosti in poguma želežniških uslužbencev ? —
Uboga železniška para ima res svoj kruh, a ne vprašajte, kako tekne, kako grenak je. Kdor se je količkaj zanimal za železničarska gibanja, ta ve, da so zmerom nastajale razne pasivne resi-stence, da so b li vsi štrajki le skrajno sredstvo v boju z neusmiljenim državnim kapitalizmom. Pa naj še tako vpijejo, da so železnice pasivne, tega ne moremo verjeti. Pač, mogoče je, da na papirju^ izkažejo toliko in toliko deficita. Toda ta je na papirju. ,Vse številke pa vendar izvirajo iz sebe samih, vse postavke so same prev-knjižbe, ki se končno izjednačijo saure s seboj. Če je kak deficit, so tega zakrivile železniške uprave same, ker z lopato razme-tujejo denar, kako bi bilo to mogoče, če bi denarja res ne bilo.
Zato mislimo in smo pripričani, da so vsa taka in taka jadikovanja le pretveza in dobro došel izgovor, kakor bi bilo treba sanirati neznosne življenske razmere železniških uslužbencev.
Dejstvo je, di so rodile različne bilance potrebo varčnosti, a samo tam, kjer se ta dotika krvavo zasluženega kruha železniškega trpina.
Železniška uprava varčuje tudi v različnih varnostnih napravah. Marsikaj je opustila ali preustrojila, mnogo poslabšala, kar vse je bilo morda prej vsaj kolikor-toliko v korist železničarjev.
Zato se ne smemo in ne moremo čuditi. če so postale v zadnjem času nesreče na železnicah tako pogoste. \ prejšnjih letih smo bili tega navajeni le pri privatnih železnicah, ki jih izmozgujejo in iztiskajo velekapitalisti. A zdaj je menda tudi uprava državnih železnic začela posnemati dobičkonosen vzgled brezvestnih kapitalistov.
Kjer le more namreč, pa prikajša uslužbencem, če le more, kaj odščipne od že tako skromnega zaslužka zbeganega in obupanega železničarja. In res ! Kako se more človek z veseljem in vnemo posvetiti železniški službi, če pa vidi, da bo imel za vse bridko in hudo ki ga čaka, težko in bridko življenje — in kako bi mu ne upadel pogum, ko črti in ie prepričan, da se uprava niti najmanj resno ne briga za njegovo telesno varnost.
(Pride še.)
Rojončoni in meščani!
Zahajajte v H. skladišče kon-sumne zadruge članov H. D. 0. (ulica Mlromar.)
Okoličani, kmetovalci!
Neznosni položaj današnjega kmetijstva čutite tudi Vi na lastni koži. Letine niso več take, da bi mogel kdo izmed Vas reči, da Vam ni treba iskati drugod zaslužka ter da lahko preživlja sebe in svojo rodbino s svojim posestvom, odnosno z dohodki, ki jih dobiva iz istega. — Navezani ste na zaslužek izven svojega posestva. Hočeš — nočeš prisiljeni ste vstopiti v vrste onih slojev, ki živijo od vsakdanjega zaslužka, med delavce-proletarce. — Kakor hitro ste to storili, ste tudi Vi delavci, Sle tudi Vi proletarci in računati morate tudi Vi z razmerami, s katerimi računajo delavci samb Njih razmere so tužne. Kapitalizem tlači ves proletarijat tako silno, da je vsakemu posamezniku nemožno, zboljšati si položaj. Proti združenemu kapitalu je treba zdrnženega odpora in tak odpor nam je mogoč le tedaj, ako se vse tlačeno delavstvo združi v močno falango ter z združenimi močmi odbija vse krivične napade kapitalizma na najsvetejše pravice delavca. Le združenim nam bo mogoče vspešno delovati, le solidarnost nas vseli bo privedla do boljših razmer, do boljše bodočnosti.
Okoličani ! tudi Vi ste delavc:, tudi Vas tlači, vkljub temu, da imate morda kak seženj zemlje, ona mora, ki tlači nas delavce — prostake. Ta mora je brezobzirnost in egoizem onih visokih gospodov, ki žive na naših in Vaših žuljih, gospodov, ki na vprašajo, kakšne potrebe in težave ima delavec njegov rednik, marveč skrbe le zase, da le morejo razkošnje živeti.
Sedanji sistem je neznosen. Vladajoče rasmere so nas prisilile v to, da se združimo v močno organizacijo. Nismo pa pri tem pozabili na svoj rod, nismo zatajili svoje matere in njenega jezika, marveč udružili smo se v »Narodni delavski organizaciji«, koje naloga je varovati pred krivicami delavstvo sploh, a vsacega organiziranega še posebej.
Okoličani! tudi Vi ste tedaj delavci, tudi Vam je potrebna sloga in skupen nastop. Podajte nam torej roke, bodite nam bratje v delu, stopite tudi Vi v našo sredo — v našo krepko N. D. O.
.....-amit———i
luiri vsi v slov. gledališče!
1". =al-----------lt:.......".^
DOMAČE VESTI.
Na Proseka se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3.30 popoludne sestanek N. I). O. v prostorih ,,Go-spodarskaga društva" na Proseku. Isti velja za Prosek in Kontovelj.
V torek ob 7. uri zvečer SHOD ,,Lloydovega arsenala". — Dnevni red: „Poročilo odposlancev glede premestitve Lloydovega arsenala. Predavanje. G. Tomislav Civi-
dini predava v konsumnem društvu pri Sv. Jakobu, dne 23. t. m. o so-cijalnem zavarovanju.
Smrtna kosa nam je zopet ugrabila mlado življenje izmed vrst N. D. O., Vin-kota Zabrič starega 25 let, pridnega in narodnega mladeniča, kovača tehničnega zavoda. Dne 4. t.v m, šel je na obisk v svoj rojstni kraj Sepulje pri Sežani — in se ni več vrnil. V nedeljo 12. t. m. je za večno zaspal. Počivaj v miru ! Žalujoči materi, bratom in sestri, naše najiskrenejše sožalje 1
Ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. v Kanalu. Diskusija med dr. J. Mandičem in dr. H. Tumo. Minula nedelja je bila za N. D. O. zares intere-
santna. Pred naravnost ogromnim številom
o
delavcev in kmetovalcev, se je vršil vst®’ novni občni zbor podružnice N. D. O. v Kanalu. Pred začetkom shoda je pristopil dr. Henrik Tuma, ki je izjavil, da sprejme rokavico, Ki mu jo je vrgel tov. dr. Jos. Mandič v zadnji številjki „Narodnega Delavca". Najprej se je vršil vstanovni občni zbor. Tov. predsednik pripravljalnega odbora je pozdravil navzoče in podal besede tov, dr. J. Mandiču. Dr. Mandič je razpravljal o potrebi organizacije za delavski in kmetski stan in poživljal vse prisotne, naj pristopijo k novi podružnici, katera bo skupno s podružnico „Zveze jugoslovanskih železničarjev** delala na gospodarsko povzdigo domačega prebivalstva. Pri volitvah je bil na predlog tov. Valesa izvoljen predsednikom načelnik pripravljalnega odbora enoglasno. — Ta le je v primerni zahvali pripravljalnemu odboru in pozdravu novoizvoljenemu odboru zaključil ta zares lepi shod. Vdeležilo se ga je gotovo najmanj 150 domačinov.
Po končanem shodu so se vsi domačini s tov. dr. J. Mandičem, Peganom in Bufonom iz Trata na čelu, podali v dvorano gostilne ,,Žega", kje je dr. H. Tum® napovedal svoj volilni shod. Naenkrat js bila dvorana natlačeno polna. Dr. H. Tum® je povzel besedo in je držal čez 1 tu"0 trajajoč govor. Bavil se je s politiškimi razmerami v Gorišk' deželi, z obstoječimi strankami in predstoječimi volitvami ^ goriški deželni zbor in je poživljal na glasovanje za socijalno demokratično stranko. Namenil je več opazek tudi N. D. O. Tako je izjavil, da socijalno-demokratična stranka nasprotuje N. D. O., ker vidi v njej tvorbo, ki ruši disciplino in solidarnost med delavstvom. Ker ni z nami jo smatramo mi> socijalni demokratje, kot našim težnjam nasprotno organizacijo, katere se poslužuje liberalna stranka v svrho ohranitve svoje moči. Naglasil je, da je socijalno-demokratični stranki bolj simpatična org®' nizacija krščansko-socijalnega delavstva kajti le ta sloni, po najnovejši izjavi dr. Kreka, na stališču razrednega boja, doci® se N. D. O., po večkratnih izjavah dra-Mandiča, temu dosledno izogiba.
Proti dr. Tumi je nastopil tov. dr. J' i Mandič. Priznal je predvsem, da je dr* Tuma govoril zelo stvarno, za to obljublja, da bo tud on vseskozi stvaren. Noče reagirati na kritiko o goriških politiških ril*' merah, ker v to ni on poklican. Omejit'1 se lioče le na kritiko na naslov N. D. 0' ,,Dr. Tuma", je vzkniknil tov. dr. Maudič. je bil zelo programatičen in teoretičen. rJ® je že prva napaka. Ravno sedanji političn' in narodnostni moment je zelč neprimeren za teoretiziranje in eksperimentiranje. N®' rodnostni spori so se v Avstriji v zadnje® času razvili do pravili narodnostnih boječi ki segajo v vse narodno, kulturno in g'r spodarsko življenje. To vidimo povsod ^ Avstriji, v Primorju in posebno v Trsti*' Sami socijalisti pa niso še danes med seb® edini o načinu, kako naj bi se rešilo razn* narodnostna vprašanja ! To nam dokazuj0 n. pr. pereče vprašanje narodnostnih mani' šin. Dočim eni priznavajo vsaki, tudi nfi' neznatejši manjšini pravico do samos'®' jega življenja, hočejo drugi kar autokrfl' tično vdušiti v kali vsako autohtono ljenje istih. In ob takih razmerah, naj I’1 mi obesili na klin narodno vprgšanje ® se bavili — s teorijo ? Ne, naše razune1-0 nam nalagajo posebno nego narodnega n®' menta. Kadar se bo enkrat politiški pnlrt' žaj korenito ispremeni, kadar bodemo cn’ krat gospodari na svoji lastni zemlji, tak1® bodemo naprej razpravljali !	.
Na to je tov. dr. Mandič prešel očitanju češ, da je N. D. O. v službi (' beralno-napredne stranke. Protestiral J j proti temu in pribil, da so si delavci s»® osnovali N. D. O.
N. D. O. ne služi nobeni stranki, kor sploh ni politična. A ker so nj0!1 člani državbani, ki morajo izvrševati s?0-1 volilne pravice in dolžnosti, se gotovo sme predbacivati N. D. O. če njeni čl®1! glasujejo za one stranke, ki so jim Irt bliže. Tov. dr. Mandič je slednič pob>l!l_ nedosledno postopanje socijalne demokr;^ eije v Primorju in dokazal, da je 0°® pot, ki jo je N. D. O. ubrala, ona P®' ki obsedanjih razmerah dovede niže sl® do gospodarske in narodne osamosvoji^ Zborovalci so burnim odobravanj0 sprejeli izvajanja tov. dv. Mandiča. _	\
Na to je dr. Tuma repliciral. Pf®1^ je, da je tov. dr. Mandič govoril log10^ in trezno. Priznal je tudi, da je res,^ . N. D. O. v socijainem pogledu poio^!^ napredek v kolikor je organizirala %e ^ delavcev, ki prej niso bili pristopni ganizatoričoo delo. Vendar se socijaln* ^ mokratje morajo boriti proti N. D* Tekom teh izvajanj dr. Tuma so zbo
Jalci neprenetoraa delali razne mej klice, ako, da je dr. Tuma slednič bil prisiljen vključiti shod.
Po shodu so se zborovalci zbrali v *|rugi gostilni, kjer so med splošnim navdušenjem govorili tov. dr. Mandič, Pegan, ales jn drugi, živili Kanalci!
Pevski zbor N. D. O. se ravnokar Ustanavlja pod okriljem vesel, odseka N.
O. Uvidevajoč potrebo po lastnem Paškem zboru ter živo zanimanje, ki vlada Za to akcijo med člani N. D. O., upamo, da se čim preje ustanovi ta velepomembni 2W za vse našo delavstvo.
Kdor ima veselje, glas in voljo do P®tja naj se torej priglasi pismeno ali ustmeno v uradu N. D. O. in to čim Prej, da se more sklicati sestanek pevskih moči in da se določijo ure in kraj 2a skupne vaje.
Veselični odsek N, D. O. Južna železnica. Pred dnevi sem se Peljal po južni železnici tja v zeleno Štajersko. Človek bi mislil, če se vozi po slo-ven8kili tleh, da bo mogel s sprevodniki občevati v slovenskem jeziku. Ali pri južni železnici nočejo poznati slovenskih popotnikov. Dotični sprevodnik, kateremu je hil °dkazan naš voz, ni znal ni besedice slovenski Ko ga je vpraševal neki slovenski kmet, kje ima prestopiti, mu sprevodnik *ega ni mogel pojasniti, marveč si je moral Poiskati tolmača! Ali ni to škandal, da ■lužna železnica na slovenska tla ne pošilja 8Wenskih sprevodnikov? Slovenskega jetika južna železnica noče poznati, ali slovenski groši ji prav dobro teknejo!
Zahvala, Podpisani odsek N. D. O. 8® tem potom najprisrčneje.zahvaljuje vsem arovalcem, podpirateljem in tov. nabiralcem prispevkov za njihovo požrtvovalnost ob priliki prireditve »Miklavževega večera1', izraža toplo zahvalo blagor, gospej dr. ^landič-evi za mnogovrsten trud in tambu-raškemu zboru »Glasbenega društva »Trst* Za njihovo naklonjenost s sodelovanjem, ter prosi vse otročiče in njihove matere, da blagovole oprostiti, če se ni vršilo vse v takem redu, kakor je bilo pričakovati in haj blagohotno uvažujejo dejstvo, da niti "arni nismo pričakovali tako ogromne udeležbe, kakoršnje nismo bili vajeni videti Ua sličnih prireditvah.
Končno pa si dovoljuejemo s zadovoljstvom konstatirati dejstvo, da smo nabrali ^vzemši par častnih izjem izključno vse PHspevke le iz rok proletararca, obžalujmo pa, da se višji sloji niso odzvali naši Plemeniti prošnji — za otroka slov. delavca. V splošnem pa nam je bil »Miklavžev večer" v dragocen poduk, v krepko vPodbujo in v siguren cilj za naše bodoče delovanje.
V Trstu, dne 12. grudna 1909.
G. Sirk, preds.	F. Radešček, tajnik.
Kartelno vprašanje je danes za v8akega, ki se zanima za javno življenje, t«ko važno, da bi ne smelo biti nikogar, ki bi ne skušal pridobiti si temeljnega Snanja o stremljenju velikega kapitala v smeri.
Evropski karteli so istovetni z ame-tiškimi trusti, katerih grozoviti učinek je 'jdavno temu pretresel vse evropsko gospodarstvo. Če se hoče prav poj miti zdrava ^°spodarstvo, je neobhodno potrebno, da 8® spozna tendenco kartelnega gibanja, ki '‘tiga zapreti ne-le malo obrt, temveč tudi ^ulo in srednjo industrijo, ki je pri nas Slovencih še le v povojih. Prav zato, ker Ostaja kartelno vprašanje od dne do dne Elitnejše, sklenila je splošna delavska ?v®za „V z a j e m n o s t“ v Ljubnu, da se P^edi več 'predavanj, ki bodo obdelala tvarino. Predaval bode g. Rudolf Šega, j51 je temeljit poznavalec kartelne literate. O teku predavanj bodemo naše čita-‘je obvestili.
»Silvestrov večer" priredi, kakor leto tudi letos, Veselični odsek N. 'O, skupno s pevskim društvom „Kolo“.
Sodeč po predpripravah in o splošnem zanimanju za ta tradicijonalen večer izpadla bo ta družabna veselica kar najsijajneje. V jedni prihodnjih številk prinesemo natančnejši program in druge podrobnosti, ki se tičejo nameravane prireditve.
Pozor Slovenci! Vsem našim c. či tateljem priporočamo v slučaju, da potrebujejo gotovih oblek za odrasle ali za dečke, gotovo belo blago, pleteno blago itd., da se služijo samo v slovenski trgovini g. V. Dobauschek, v ulici Giosue Carducci 11. Omenjena tvrdka ima veliko izbiro vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah in postrežba je najsolidnejša. Govori se slovenski in tudi uslužbenci so slovenske narodnosti.
Kongres švedskih strukovnih organizacija, obdržavao se je prošlog ponedeljka u Kopenhagenu. Iz izvještaja kongresa vriedno je istači, da je fond za gradnju radničkih domova, što su ga or-ganizanizaeije osnovale godine 1906., poka-zao se osobito koristnim. Iz ovog fonda potpomognute su 53 gradjevine; a na zaj-move izdano je 149.620 kruna.
Kongres američkog saveza rada. Na 21. prošlog mjeseca zaldjučio je svoje vječajne u Torentu (Kanada) kongres američkih strukovnih organizacija (American Federation of Labor).
Kongres je prihvatio rezoluciju, kojom se »dosadanja taktika federacije ne smije žrtvovati". Dalje je prihvačena rezolucija, u kojoj se namjestuje borba za pravo bojkota bez obzira na odluke sudova.
Savez radnika Hrvata za Bosnu i Hercegovinu. — Predsjednik H. N. Z. (»Hrvatska narodna zajednica, je hrvatsko političko društvo za Bosnu), Dr. N. Mandič, podpredsednik M. Rsguz i prvi tajnik i poslovodja Pavao Rubčič uložiti če pro-svjed kod bosanske vlade radi nepravilno obavljenih izbora.
**"* Ti su izbori imali biti provedeni po na-ročitoj naredbi bosanske vlade po čitavoj zemlji. Medjutim krivnjom vladinih organa isti su hili manjkavo provedeni u Sarajevu i Drventi.
Po dosele objavljenim izbornim rezultatoma u večini kotara pobjedio je „Sa-vez radnika Hrvata za Bosnu i Hercegovinu.
Književne novosti:
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. . . .
vezano
GOVEKAR: .Dobra gospodinja1*,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.........
.Štiri ruske slike", povesti .... BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik" .
Kip Gregorčiča................
2-20
3.20
2-80 —•60 1-50 4'—
Iz Pule.
Novi občinski poreži. — Neki dan iznesosmo interesantnu viest o uzornom redu na občini, gdje ne posjedmu niti in-ventara imovine pojedinih poreznili občina.
To najbolje karakterizira dosadašnje djelovanje liberalne klike na občini. Dosa-danje uprave nijesu učinile baš ništa na korist mjesta. Imamo svu šilu pitanja vitalnih, koja se ne dadu odgovoriti. Nema kanalizacije, manjka vode, dapače je ista i po-kvarena, te godimice nas pohadja tifus, nema svjetla. Ni govora pako o kakvim socialnim uredbama.
Ako se pak što uradilo, to je škandal, tako imamo takozvana poduzeča občinska (vodovod, električnu centralu, gas, klao-nicu) nu ta mjesto, da donašaju občini ko-čini koristi, a gradjanstvu, da služe, te su' j ta u dezertnom stanju. Jer tu se nije pa- i žilo na korist mjesta, več su se stvarale uredbe, da se namještaje na stotine občinskih sluga i liberalnih prirepima. .
I zbilja jedino zašto se občina brine, to je za namještauje svojih liudi. Tako imamo na stotine sluga i na stotine dru-gog osoblja, koje jede kruh, a da samo nežna zašto.
Dok se tu troši na stotine hiljada dotle gradjani, kojih je občina obteretila svakojakim dačama i nametima zaludu traže sv etla, vode, dapače i puteva.
Spomenut čemo samo, da je občina god 1908. pobrala na samoj potrošarini (konsumnim porezima) K 250.000 osim toga pak imamo posebni porez na vino od | 6 k po litru, koji je občini donio K 158.000. Prije devet godina občina je uvela t. zv
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	'	NOVOST
Hdkltl za dvorane In orle pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. — Ulica Valdirivo 40.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
Iger ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
@@@@@@@ Gostilna dniSvi Jadran
ul. Industria (za cerkvijo sv. Jakob) toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila s« vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade.
Postrežba točna. w Cene zmerne.
, Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kante.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
lagodno kupovanje
40 metrov daljših docela porabnih ostan kov, platno za pernice, zefir, oksford barvano blago, flanela, platno za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju. V vsaki po-šiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
A. Pinkava
tkalnica v Nachode Vysokov Češka.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subap
TRST, - ulica deINstria 5t. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ier veliko Izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
Postrežba na dom ''-«1
—::— Pekarna i sladščlčarna —
J osip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postrrže na dom. Telefon št. 1190.
Tovariši N. D. O.
Oeliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd.
je odprl naš rojak
g K. CVVENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim!
Podpisani priporoča sl. nom „N. D. 0.“ svojo
občinstvu in čla-
Pekarno, sladšCiCarno in tov. biškotov
v ulici del Belvedere St. 57. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
Na novo urejena
: Pekarna Karol Trošt:
TRST, - Čampo S, Giacomo št. 20. ■ TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svei kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano zganjamo
v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Josip Štolfa.
vedere št. 8. izdeluje
mizarski mojster, TRST, ulica Bel-vsakovrstna mizarska dela
AUSTRO-AMERIKAMA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
I. januarja parnik »Laura" Nowi-York via Patrasso-Palermo.
23. decembra parnik »Francesca1 v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Meliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozmmi
Marconijev brzojav.
0	....______v______ ______, ulica Molin Pio ■
pa h kateremu, si bodi agentu ali korespondentu družbe.
inštalacijami, za potnike I. in II. razreda.	*———--------------„—
informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tratu, ulica Molin Flooolo št. 2.
n K Ipn f* AI.AVVM1 CII K A /I 1 n zvonil
Člani „N. D. O.“ / Pozor !
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL
v ulica BELVEDERE št. 3.
i v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. IB. dobite vsi ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago
Telefon št. 699.
K I.— blaga zaston
na dom.
Telefon št. 699.
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADČ1ČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. ___________Spoštovanjem VINKO SKERK.
onsumno zodruso II. D 0.
Prodajalne: ulicaBosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :
II.	ul. Miramare
III.	v Skednju.
Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari!	:

„soldo pigioni" za koji se je reklo da ce trajati samo tri godine i da ce se š njime urediti putevi i provesti kanalizacija, voda i svietlo. Tai porez obstoji još dan danas. a od svih ob«čanja ništ Več se sve potrošilo u tutanj. Same pak god. 1908.
’ lio je taj porez K 125.000.
I uza sve te poreže ne može se dalje tu. o opjevano „sjajno“ financijalno stanje občine po njezinom organu „Giornaletto“, pretvorilo se je nenadano u slabo stanje, a kako r ogovara i kako je pokazala zadnja sje« občinskog upravnog vieča to stanje je /tičnr
Dakle veselite &e vi gradjani, poreži što ih do danas plačate ne dostaju, več čete morati novih doprinašati. Vode, svietla, puteva škola, t ga svega Vam ne dadu, ali tražiti če od Vas ""-to novih porcza.
Da če pak ti l ezi tištiti u prvom redu radničtvo o torne ne treba ni spome-nuti. I zato mi več danas izjavljujemo u ime narodnog radničtva, da čemo povesti najoštriju borba protin uvadjanju svakog novog poveza, jer znamo u napried, da če i ti izginuti bez koristi radničtva.
Dosadašnji način gospodarenja daje nam na to pravo, za to več danas pozivamo narodno radničtvo : Na noge !
Zaključak skupštine narodnog radničtva protiv skupoče živeža i po manjkanje stanova pred gradskim upravnim odborom. — U sjednici od petka 10. t. mj. prikazao je zastupnik dr. T. Zuccon upravnom vi« ču rcsoluciju prihvačenu na skupštini 28./XI. protiv skupoče živeža i pomanjkanja stanova, te ju je toplo zagovarao.
Netom je to čuo zastupnik socialista Tuntar zatražio je i on rieč, da preporuči rezoluciju soc alističke skupštine, nu gle malheura-ta nije predležala. Načelnik Va-reton je obečao, da če obe uzeti u obzir.
I još če socialisti reči, da su oni je-dini pravi branitelji i zastupnici radničkih interesa.
Ovaj dogodjaj naibolje opravdava našu tvrdnju, da njima do interesa radničkih n je ni najmanje stalo, več jedioo do varanja radničtva i stranačkog profila, osobito sada pred izborim.
„Sudrug“ Jelčič medju radnicima kod ,,Bauamta“. — Pripoviedaju nam radnici, koji rade kod „Bhu‘’, da se u zadnje dobi puno vidjeva obilaziti radnike pri gradnjama mornarice „sudruga“ Jel-čiča bivšeg kandidata jugoslavenskih socija-lista kod izbora V. kurije.
Mi ne znamo, * što tamo ima tražiti Jelčič, koji je u službi občine, i kako je
njemu tamo dozvoljen pristup. S akako upozoravamo naše radnike, da budno paze na njegove korake.
Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Dalmatinska gostilna
(Jrattoria dalmafe)
Tt^ST, ul. Coroneo 3, Tf*ST
Prva žalna Vižkep ii Oiiiškep vina
prve vrste in
Češko Sudje^iško pivo.
Cene ;
Vino Viško Opollo po st. TL liter „ črno Omiško „	64 „
,, belo Ivanfakc „ 80 „ Pivo Jubjeviško „ „ 56 „
Domača kuhinja je vedno pripravljena z mrzlimi in gorkimi jedmi. Za zjutraj dunajske in kranjske klobase prve vrste. Toplo se pripon ča
ŠIME BAUS.
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko \
B11IVN1CA
v ulici del Bosco št. I.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-ft-obroien obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo.	SVOJI K SVOJIM !
S spoštovanjem
Miroslav Kovačič,
brivec.
** Osi Slovenci v slovensko trgovino!"
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Cardueei 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšati v kratkem času svojo sedanjo vel ko zalogo blaga, odločil sem se>
1SIF~ vse cene zelo znižati,
kar bo trajalo do 31. decembra tega leta, posebno pa za sledeče'
Obleke za moške in dečke, suknje: Palto, Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sac-chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd.
Izgotavljajo se moške obleke po meri od Iv 28—80 in z dostavi je mg® lastnega blaga t. j. samo delo K 16, 18 in 20. :::: Csslssa krojažtt’®®’
—L"1"™*! jDarilo dobi gggg"
vsak, kdor kupi blaga za znesek kron 10'— in pri večjem nakupu dob' se za vsakih kron 10'— jedno darilo in to samo do 31. decembra, t. !•
Govori se slovensko.
Novo pogrebno podjetje
seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Kje morate kupovati harmonike ? ? ?
Kje drugje nego v domači češki tovarni 1 harmonik — — —
JcsefHlavaček
v Lounoch (Češko
Tam dobite najboljše, na mnogih razstavah odlikovane harmonike.
Specialiteta: s heligonovim basom Pišite po cenik.
500 harmonik v zalogi.
Podpirajte domačo obrt, [domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim,, nfprijateljem.

Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rakve : čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljuduo priporočajo
Telefon št. 1402	HENRIC&4 STIBELJ in drugi.

VELIKA IZBIRA
za moi
in otroke. - -
raznovrstnih oblek “ike
Bohinec & €o.
Via delle Torri 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd,
— Priznano nizke, stalne cene. —
POZOR! Člani N. D O. dobijo poseben popust.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTie
Zalagate!j c. kr. redarstvom; straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. Iluaučne straže v Trstu, Kopru in Rulju.
Velika iz bera Galosch
------Cene nizke. — —
— Postrežba točna. —
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v .Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje 1 priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A1P Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dahnatl“ ulici Zud»c«die štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
TRST. - Ul. Rpsario st. 2. - TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Proiaja milu voščilo (is) C. ii II.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU OASlv^ 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, n v finejše slaščice, potico itd. ter razne likerj« vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Q^s/d
<»
Delniška glavnica:
K 10,000.000
Telefon 19-95.
ČEŠKIH HRANILNIC
: OSREDNJA BANKA *
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
zavodov avstro-ogrskili. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli:
K lCO,OOO.OO0
Naslov za brz.: SFOROBANfA*
— JADRANSKA BAN K A v TRSTU
Via della Cassa di Risparmic st. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
PRPlpdE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVLJA PISJl/IA, PRIB v/RITETE, DEL.NICE, SREČKE h d0
----VALUTE IH DEVIZE----------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
EskoBDt menic ii Maso, Borzna mm
SflFE-DEPOSlTS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
■r Menjalnica
41
Uradne ure . 9 — 12., 2-30 — 5.3o. — Brzojavi: „JAD BANSKA “ - Trat. — Telefon : 1463 in 973.
VLOGE NA KNJIŽICE.
a — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA.- : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----—