XL. 1887. Zdrava misel za novo leto (str. 4). Pogled v Ieto 1887 (str. 9—19). nTa izgled nas učf, kje je tudi dandanes in v novern letu pomoč, ko mnoge bridkosti sv. Cerkev in pa naiode tarejo in stiskajo, namreč: vJezusovem najsvetejšein Sercu". Zapel je Svitoslav v tem tečaju n. pr.: Kdo bi Jezuška ne ljubil (str. 7) v 10 razstavkih. Arabsko-slovansko (str. 64): Oroslan in vola. Lev na paši vidi dva voliča,Maha s taco, kremplje zasadi, Misli si, to bode dobra piča.Boj je grozen, res je hud, nAjdi berzo le na delo,Levov pa zgubljen je trud, Gostovalo bo se moje žrelo!"Ker voliča skup, zedinjena Že gladuh se uškne in poskoč',Leva besnega odbijata: Verže na svoj rop se na vso močZgrabi enega naj kervolok, Al voličev par močan Mu tiči že v koži druz'ga rog . . . Roparju se stavi v bran,čaj! si misli zviti zdaj gladuh: Juncev čversti se rogjeKar ne more moč, stori naj zviti dub, Levu v kožo zasade. Spravil ta volova bom v razpor, Glejl v trenutku in na mahSrečno za-me se izide bor! . . . Boj prične se, da je strah!Zdajci enemu pošepeta: Lev rujove, terga, tre z zobmi,Brate, slušaj dobri svet le-td: BOd tovarša urno beži preč,Motiš se, moj brate, zlo in zlol Žalega ne bom ti storil več!"Lev, ko berzo samca zmaga, zmami, Volek to za uh si res zapiše,Je begunu tud' že za petami, Urno od prijatla jo pobriše! . .Zgrabi ga, kosti mu vse zdrobf, Meniš, da rešilo ga je to?Z mesom pa veselo se gosti. Bralec, kaj se tebi zdi, Kaj dogodba ta uči: MEdinost hišo zida, stavi; Razpor jo zruši in zapravi!" Sto pet in trideseti psalm, tako rpkoč: litanije stare zaveze. V spoinin 811etnega godu preč. gosp. zlatoiuašnika, bivšega profesorja itd. dr. Jožefa Muršeca, v 26 kiticah zložil Svitoslav p.: 1. nVse od naroda pa do naroda — Ljudstva hvalite Boga in Gospoda . . 26: Bitja presrtčna nebeškega roda, — Ve na vse glase hvalite Gospoda: — Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo (str. 67—68)". Čestitka o sv. Matiju.Verlim godovnjakom Martinom za god. (64.)(360.) Vso srečo razvija,Vsi prijatli, vsi Martini, Nesrečo razbijaNaše zemlje verni sini — Vsim blagim prijatlomKličem danes Vam na glas: Naj sveti Matija!Bog ohrani, živi Vasl Mnogim Mihaelom za god. (312.) a) Svet' nadangelj Mihael6) Kadar satan lazi v škodo okrog, Brani Vas v sedanjem boju,Ukroti naj njega večni Bogl Keši slehernih Vas zel;V ta namen zvesto molimo, Proti zlob peklenskih rojuVsi v ponižnosti prosimo. Bodi dan in nočIn nebeški ti vojšak, Terdna Vam pomoč!Ki vojenstev si pervak, c) Glej po svetu satan kroži,d) Z Božjo vklčni jih močj6, Z drugimi pogubo množi;Pahni v brezno jih tamno! Za veliko noč prijateljem. (112.) Surrexit Dominus vere, Aleluja. Voskres Hristos!Vstal je Kristus, Aleluja: Voskres doista!Vstal zares je, Aleluja! Kristusovo ustajenje Lajšaj Vam skerbi, terpljenje, Slajšaj Vaše vse življenje. Kar Vam cvetja vigred zbuja, Kar Velika noč ponuja: Vse Vam lepšaj Alelujal V nevezani besedi spiski so mu n. pr.: Kako se je bil Herodež ukanil (10). Tacega dvoboja (na spoved) pa še ne (13)! Leon XIII in mladenči (34). Salezijanski bratje in misijonski sodelavci Boskovi (41—66): Le terdno se zanesi v Božjo previdnost. Bogoskrunec in pota Božje. Sreča moja — srcča tvoja! Koliko premore dober otrok. Naj poslednjiši afrikanski raučenci. SpoDiin sv. groba našega Zveličarja (121). Časi očitnih prošenj (154). Spomin na vnebohod. Po velikonočui spovedi. Huda vest in Božje pota. Zakaj je Bog dal ženi bistroumnost (233). Sveti puščavnik Fijaker, zavetnik kočijažev in vertnarjev, in od kodi je ta beseda (283). Dou Bosko in Salezijanci v Ekva- dorski republiki (289). Dremavci v cerkvi. Govor v god sv. Ignacija v Repnjah 3L. julija 1871 (377—402) Perzijanski Šah in Slov. Narod (o papežu): Šah piše z vzvišenim spoštovanjem o papežu Leonu XIII in sploh o papeštvu . . Kako nespodobno in žaljivo pa Slov. Narod . . list za Sloveuce! . . ni slovenske gore list. Oziroma na to nas obhaja niisel, kako se bodo sodnji dan pogledali ta dobroserčni ,,šah" in pa nšejhi" Slov. Naroda (379)! — Iz tedenske torbice. Pod ta naslov pride, kar se kaj dogodf, doživi, pripeti, naleti, vidi, sliši med tednom ali tudi že poprej, in ki utegne služiti v svarilo, zavračilo in poduk. — Kakor inilostno ravna Svitoslav s ponižnimi in marljivimi učenci, tako neusiuiljeno poprijema prelahkomišljene in nepoštene dijake (311) itd. Klasiki in šolska mladina . . . BVsak učenjak ve, da nobena refi ni tako kočljiva, kakor raba tako imenovanih klasikov pri mladini. Zato so o vsih časih bila po šolah predpisana tako injenovaua berila (Lesebiicher), to je, zbirke za šolsko mladino podučnih in neškodljivih spisov iz klasikov v vsih jezikih. Tudi je znano, da sc nahaja izdaja neinških klasikov, ki je očiščeaa tistih kosmatih in kužljivih stvari, ki so nravnosti škodljive. Zakaj tedaj bi se igrokazi iu druga enaka dela morala v izvirniku mladini v roke siliti v dvojno škodo: za nra\iiost in za težko prislužene solde" (19)? itd. — Šolska meditacija proti koncu pervega šolskega polletja: BBliža se konec pervega semestraZdaj pride perva žetev, — naj ne bode zimska in snežena, če tudi je po zimi. . . Gospodje profesorji, bodite usmiljeni . . bodite potolaženi z eno kaznijo . . ;iko ste ktereniu prisodili nkarcer" za kak prestopek, naj bode zadosti in nikar, da bi ga še v nravnosti tako zaznamnjali, da bi oča in mati morala odtergati en ogel lesene bajte in plačati 20 gld. kot drugo kazen za en inestopek; bile bi tri kazni ob enem: telesna kazen s postom, globa v denarji, pa osramotenje in slabo ime ter uima za poznejše leta. Afflictis non est addenda afflictio (35)". — Tudi šolsko, pa ne katoliško . . Govorf se, da eden profesorjev je dijake motil, češ, to ni res, da bi bil Mojzes s čudežem razdelil rudeče niorje itd. (70). — Svarljiv izgled zapeljivcein šolske mladine (93). — Vpr. Kdaj se profesorju naj lepše poda asmiljenje? Odg. Kadar Bklasificira". — Eden nemških učiteljev piše drugemu te-le zuamenite besede: oNaj višji namen pedagogiški, za kterega se moramo pri učeiicih piizadtvati, je ta, da prihajnjo Bogu podobni v mislih, v volji in v djanji. čemii mi čast, denar, slastn6 življenje? Bedak sem, ako služim večno si terpljenje (112)!" Izdijaškekuhinje. V pervem šolskem semestru smo imeli dosti dobro letino (56). . . Sv. maša 22. sušca . . V ljudsko kuhinjo nam je sušec za 79 učencev odnesel 126 gld. 94 sld. Koliko je šlo še drugam . . Lahko bi bila kuhinja in sušec ministra djala na suho, ko bi verli dobrotniki tako pridno ne prilivali (112). Preblaga roka 12 gld. s pristavkom : nBog blagoslovi, študentovski kuhar, trude Tvoje, Na Te naj vsiplje darove dobrote Svoje ; Dodeli naj, da ne manjka kruha nikdar, Vsaki dan vesel da bode kuJVnje gospodar (40)". 0 desetletnici ljudske kuhinje so bili najprej pogostovani dijaki in učenci, kterih bilo je 200 (152) itd. . . Tako kaže, da proti koncu šolskega leta bi pričel uiinister post Bramadan", kar je za marsikoga sicer zdravo, pa veoder nič prav prijetno (168). Pretekli mescc majnik stroškov v vsem čez 184 gld. . Ce bojo prihodnje šolsko leto še kteri smeli jesti na starem strelišču, bojo taki, ki iimijo od svojih gg. duhovnih pastirjev lepo spričalo, da so k sv. maši hodili iu bili nravnega življeDJa na počitnicah. Tudi o počit- nicah morajo moliti za dobrotnike; sej tudi minister moli zanje pri vsaki sv. raaši (251) . . . Naj omenimo v pervo, da ukljub naše prošnje, naj novi ne prosijn, ker še s prejšnjimi nimanio kamo. so se dan na dan oglašali s prošnjami uinogoteri. Nimanio pa take tuočf, kakor kolega Gautsch, da bi niogli spodnji razred spodnesti itd. (295). Ko bi vsak počez dobil le 5 soldov na dan, je treba 150—200 ranjškov na mesec! No, pom<>č Božja in prijateljev šolske mladine, do ktere imajo serce vsi človekoljubi . . . Danica kaže, da ima dežela veliko lepih serc (304) itd. . . Sv. maša 24. okt. — Da naši mladenči niso kake bersti Bproletarijata", se je videlo ob koncu šolskega leta, ker so večinoma vsi dobro doveršili (336) itd. — Ni lahka reč, kake 60 — ali večkrat »Vabilo" za narof-evanj e na časnik pisati. Znana je blagim Slovencem Danica, znan je njen namen in prizadevanje, znano njeno obširno polje; torej saino ponavljamo !>rošnjo, rekoč (208): Kratko naše je vabilo, Vsak prebira naj D a n i c o,To je zvezda, ki v neb6 Naj bi toljko več teknilo! Zvedil 'z nje bo le resnico;K Bogu mu kazala bo. Blagim gospodom naročnikom (240) . . . Spoštovani naročniki kolikor toliko pripomorejo s svojo naročnino tudi za dijaško buhinjo. Ako bi nDanica" imela toliko naročnikov, kakor marsikteri judovski časniki, bi lahko vsi ljubljanski dijaki in učenci imeli zadostne Bporci,je" v ljudski kuhinji, iu še bi minister s terdnjaki in rumenjaki ¦ žvenketal po žepih! Lejte, koliko se stori za greh in za jude: zakaj bi se tudi rekaj več ne storilo za grah in za cmoke dijaške kuhinje? . . Zg. Danica želi s pomočjo Božjo in s podporo vernih Slovencev pričeti svoj 41. tečaj . . Zato le še pristavimo z.v hvalo, pa prošnjo . . ., kakor so priporočili tudi vzvišeni gospodje škofje goriške okrajine v zadnjem pastirskem listu. Zdaj pa živo čestitamo njim, kteri so naši (408): Da bi zdravi in veseliIn da ta osmičja doba Novo leto doživeli,Ne odpre nikomur groba! XLI. 1888. nPrelepo jezero se razširja na daljavo in širokost. Mična in bistra je vsa povišina, jasna kakor ribje oko. Prezalo odsevajo v njem solnčni žarki po dnevi in zvezde po noči. Obrobljujpjo ga ob krajih imenitni oleandri, živo zelenje in pisano cvetje. Kaj se zgodi? V globočini zabučf in vstane velik potres, ki pokaže vse nesnage, ki jih tako zalo jezero skriva v notraujeni. Gnjiloba, blato, smrad in vse nesnage divje skaljenosti se prikazujejo na verhu. Umevate-li podobo? Lepo, jasno, še celo svitlo se je kazala vera pri marsikterem katoličanu. dokler je bil mir oziroma na verstvo pri tem in unetn kafoličanu. BO tudi jaz sem katoličan!" se je utegnil pobahati in o tuarsikterih prilikah lepe besede govoriti o veri, o katol. Cerkvi itd. Kar neprevidoma pa se razgerne potres Lichtensteinovega predloga za versko šolo po vsera obširnem jezeru naše Avstrije. In zdaj se začne očitno razodevati in kazati, kaj je v jezeru, kaj je v tem in oneni sercu, ki je bilo poprej podobno niirnemu, zalemu jezeru. 0 kako blatno, zaduhlo, ostudno kalno je mnogo jezero! Bojazljivost, strahopetnost, slabovernost, groza pred zgubo, prevzetno zaničevanje vere, strastna raeseDOst . . nTudi prav; naj se pokaže, kaj je v jezeru, — da se spoznaino! . . Se ve da: Bstoliček v pervi versti, narodnost v pervi versti, pisani lišfki v pervi versri, napihnjeni meh v persti": v kteri versti naj potem bo Bver8ka šola" in Bmoški značaj?" — Nobenega svetnika v pratiki in nobenega mučenca bi ne imeli v nebesih, ako bi se bili tako plašili, Boga pred Ijudmi spoznovati in vero očitno terditi, kakor se zdaj godi! Zato pa se natnaka še marsiktera gorka šiba za nas, predno zacveto med našo inteligenco moški značaji (64) itd". Tako poraenljivo je pisal Svitoslav, ki je gledš še posebpj Da vse Slovane zapel tudi (209): Sv. Cirilu in Metodu za god. Ciril, Metod, o sveta brata! Nesrečne, v veri vse razdjane, Sprosita že, da za Slovane Zasije skoraj doba zlata! V tedenski torbici graja na pr. kazališča, velikrat ufilnice posvetnosti in hude nenraviiosti; hribolazce ob nedeljah brez službe božje; dersalce, ki preklinjajo itd.; Ijudi,ki v soboto-večerih hodijo na veselice, besede, plese, v nedeljo dopnldne pa zaleže celosv. mašo; tergovce, ki ob nedeljah odpirajo svoje štacune (35) itd. Kako se je rSlov.Narod" poboljšal — o predlogu Lichtensteinoveni (str. 68—69). Prostozidarji — pri-jatelji brezverske šole (94). Sveti Homobon, pntron tergovcev (105). Gledališča, kome-dije. kerčmc, shodi brezvercev, kužljivci mladine (116). Posvečevanje nedelj po želez-nicah, tovarnah, prodajalDicah, delavnicah (148). Poldne zvoni (168). Alijeverapo-trebna? nKaso okradel, jiismo denara oplenil, na ulici, v štacuni tega in tega napa-del in denar pograbil, pošto okradel in pobeguil, poslopje požgal, iz ljubosuinnosti sebe ali drugo osebo, ali pa oba ustrelil itd.: polno tacega listi dan na dan naznanjajo. Kteritako počenjajo, gotovo niso prijatelji verske šole: ni torej čuda, da je toliko sovražnikov vere in verskega poduka pri ubogi mladini. Cudno je, koliko vse napuh počenja zoper vero in torej v pomoč takiiu pregreham! Marsikteri nosi glavo po konci, kakor da bi bil vsih Bsedem modrijanov" v koš djal; vendcr pa vsim sedtnem naglavninj grehom mlada serca odpira. ter jim verske šole ne privošči (184)". Kako je inolil sv. Filip Nerij? Nova papeževa enciklika. Jezuit in pastor. f Južef Jerič (229). Nekoliko koristnih hišuih pravil za katoliške družiue. Nektere besede o narodni stvari (243). — 0Slovenci, nikar ne plujte po Božji hiši, da ne ponavljam svaritve zoper čikanje — iz tedenske torbice —, ki je čez vse ostudno. Izdaja se toliko za tieumno gizdavost, — kupi situdi capo, da vanjo loviš svoje žmuklje, ustno in nosno nesnago; ne pa da bi jo po cerkvi metal. svetišču nečast, sebi pa sramoto delal (248) itd". — Tobak (307). Bote že videli, vi krivi prisegavci!! Sveti Medard, patron voznikov (339). BBaš" ni domačinka, orientalska cigančica, veste hervatitovci (348)? Skrivnost včlovečenja. Dva častnika in Lurška Mati Božja itd. Mnogim znamenito: Štipendija. Vpr. Kaj je stipendium? Odg. Stipendium je dostikrat prav dober pomoček, dijaka spriditi. Vpr. Ali se da ta velika nesreča odverniti? 0. Ne lahko. Morali bi starši denar sprejemati, ali pa šolski vodja, in dijak bi se moral vselej veljavno opravičiti, za kaj da potrebuje, kadar se mu kaj izroči. Vpr. Kaj je še stipendium ? 0. Stipendium je prav dober pomoček, dijaka nehvaležnega storiti. Zakaj dokler je ubožen, prihaja ministru povedat, če je bil pri konferenci kaj imenovan in ima nekaj spoštovauja in strahii; — kadar pa dobi stipendijo, večidel pozabi prejšnje dobrote in dobrotnike; še le ko stipendijo zgubi, in dvojko dobi, se zopet oglasi — za novo pomoč. Vpr. Je tedaj boljša dijaška miza, kakor stipendija? Odg. Boljša je pri dijaški mizi enklja, kakor pa pri stipendiji dvojka ali celo trojka; sicer pa je denar dober, ako se prav obrača (272). — Za dijaško tnizo so privolili gg. poslanci deželnega zbora tudi lepi znesek 150 gld. (32). . . Za uhožne dijake 12 gld. z naslednjimi versticami (64): Kadar mraz človeka stiska,Sem dijak bil to poskusil, Malo se učit' mu ljubi;Nad nosodo" jezik brusil; če pa lakot še pritiska,Zato mili so mi djaki, Vse veselje gre po zgubi. —Ki zdaj v bedi so enaki! — Pretekle mesce so bile vzrok koze in velikonočne počitnice, da se je financ-minister nekoliko poživil. Mesec sušec pa je pobral samo za ljudsko kuhinjo 141 gld. 51 kr.. . Še najbolj mučno pa je, ako po soparnem potu skoz polovico leta kdo večkrat zarad skaze v eni sami tvarini rnora svoto 20 gld. plačati ali še celo leto zgubiti! . . Naših dija- kov je skozi leto hodilo v ljudsko kuhinjo navadno nekaj čez 90, za ktere smo v pretekleui letu plačali 1257 gld. in to samo za ondutno hrano (184) itd. Poročilo o zveršenji šolskcga leta (str. 264). Kaj bo pa zh prihodnje šolsko leto? — Precej čez 200 očes se opira v denarst.venega oiinistra in njegove prijatelje. Fluctus hic ultiiuus supereminet onines! V sredo bo sv. maša za dobrotnike dijašne nnze (304) . . Pervega polmesca jih je hodilo v ljudsko kuhinjo 121 . . Deželni zbor Kranjski za dijaško niizo Jeranovo zopet 150 gld. (344). Za mesec noveiuber je bilo plačati v vsem preccj čez 200 gld. (400). Čast in poštenje našim dobrotnikom! Nekdo 12 gld. za vezilo (H36): Za mizo iz kuhinje prišel si,Nasiteni gotovo Ti slavo pojo; Kar prav serčno me res veseli;Da prazna nikdar miza ne bila, Napredka lepega znamnje je to,Dobrotna prijatljev roka daj mila!