g o s p dar brtnišk in aro Izhaiajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa celo 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 8. februarja 1865. Gospodarske stvari. ovác majhnim denarjem redi lahko vsak se kajti sená ne pojedó dosti, ker gredó dan za dovolj Ovija reja. Vipavskim pa tudi drngim gospodarjem v prevdarek. Ni zanikati, da se Ipavcem že več let slaba godi dne- vom na pašo. Samo spomladi ti ga gré nekoliko več, ko morajo biti domá; kajti ta čas večidel strivajo. Pomislite pa, da Vam je to seno stoterno poplaćano. Posebno bi priporočal ovčjo rejo Vipavcem, kjer je dosti pa dobrih pašnikov. Na Nanosu koliko blekov ovác bi kakor tudi večidel drugim kmetiškim gospodarjem. jahko ob svojem času paše ne dobilo? Pognojile bi vès Zraven velikih davkov pa še pritiskajo letine slabe, po- Nanos. roanjkanje penezov in druge okoliščine, ktere naganjajo Zrastla bi taka trava, da bi bilo kaj. Sejali bi ubozega kmeta, da zdaj voliče i zdaj kravico y zdaj potem lahko tam pa tam repo kapus, salato itd. Sadili njivico itd. prodá. Kjer pa ubogi kmet goveda prodaja y tudi ni pričakovati druzih poljskih pridelkov; njiva ? vinograd y polje y vse potřebuje gnoja Ce k a j ti niso njive pognojene, niso v stanu tudi pridelka prinesti. Gledé na vse te okol ne zamerite mi ako bi lahko korun, kolerabo itd. ; saj je znano , da gorski pridelki so boljši memo onih poljskih. Poglejmo pa zdaj kozé. Kozé delajo škodo, kodar koli proste hodijo; si bo v meji ali kje drugod. naj Pó mejah ii snejo mlade hrastiće in objejo druga se spominjam nekega oddelka kmetijskega, kteri ondi, drevesca, ki potem vsahnejo ; vse mladje gré pod zlo kjer j dosti Ni kraj i n se dobicka, in to »LUUUJ^.V^« , vu«., V** V, T , r ~ --* -----J' 7 --------J ~ 4 v r""-* mlj a za to, donaša gospodarju pred njimi, kakor pred ognjem. Trave ali dobre paše • y # i • y 11* 1 • . • I • 1 V a 4 Vi y drag ti še ne pogledajo , kajti koza ni zdrava , če se ti na prav ne, da ste tako koristno živalico, posebno kakošno drevo ne skopiti. Grudi in grudi na drevesu, Je J mi Podraž in Sembici v nemar Drugod po pustili kakor osel rožje Ce je nimas zmiraj privezane y leti Vip se Temu nasproti šlové pa čedalj endar še na kakošno ovčico na- kmali ne vidiš; dirja ti po njivah ter pogrudi Je y bolj kozé po pride pod gobec. Dosti slabo, kogar koza kar ji še ni spa- Mnogokrat sem že slišal besedico od Vip A, jaz nimam sile se vkvarjati z ovcami! Pri ovcah se vès metila! Saj vendar ni prav, da rajši take živali imamo yy ki nam vec škodujejo, kakor hasnijo. y Prevdarite, gospodarji y vmažem ! Redil bom kakor dve kravi daste raj par koz, ki toliko mleka sem, zavrnite me; ako nisem, ali sem napak govoril. Ako ubogajte me! A. Ž gur Dovolite mi, da Vam dokažem, da so 1.) ovce jako jako koristne, nasproti 2.) kozé, če ne ravno povsod gostoma, sila škodljiva žival. Se zdaj se rad spominjam pa y da so ; pa vendar prav po- tiospodarske skušnje. * Zmrzlina zemlje. Zemlja ne zmrzne kako iiuctj ov i au c^uuiiu jaui j i\c»i\u S6IÏ1 V otročjih letih za ovčicami skakijal, jim žvižgal in pel. Spominjam se pa tudi kot dijak, da veliko bolje je šio Pod-dražanom in drugim sosedom, ko jih ni bilo sram se z ovcami vkvarjati. Ovce nam dajejo dvakrat na leto volno si lahko oblačila tako globoko , kakor navadno mislijo naši gospodarji. Najglobočeje sega zmrzlina v tla na izhodnjem in severnem prostém svetu. 3. Na legi kraja je več le- y iz ktere žeče, kakor na lastnosti zemlje in odeji njeni. 4. Odeja zemlje le takrat največ zdá, dokler mraz 6 stopinj Ro-mirjevih ne preseže, pri hujem mrazu in ako delj Časa v* iwíixxv v viuviiu y lepe l ll uugjv-» na^iav ljamu* Lahko se tudi prodá, kajti Avstrija ne redi zadosti ovác za svoje potrebe. Dosti volne se mora sila slano iz ptujih dežel dopeljavati. Pa tudi domača reč je naj-boljšaî Dajejo nam ovce dosti mleka, iz kterega maslo, narejamo. Dandanes je pa vsa ta reč še gorke trpi, pa nič ne zdá. Zemljo z rušinami pokriti je odeje napravljamo. veliko bolje, kakor z vsako drugo šaro. Trava varuje zemljo zmrzlině tem bolj, čem veča je trava in gostejša ; zato nijsoristno, če se v jeseni travnik pre- sir, skuto itd. več popase. i. Ce trpi mraz 10 dni ali pa delj časa? se zmrzlina tako poravná, da o različnih okoliščinah vedno enako globoko sega, to je kjer je zmrzlina v precej draga. Dajejo nara tudi jagnjeta, ki jih lahko začetku mraza globokeje segla, se pozneje bolj počasi mesarjem prodamo. m Tudi nam je znano, da se ovce in janči na meh odirajo in tako kože kožarju (krznarju) naprej pomika; kjer pa izprva ni globoko segla sega pa potem bolj naprej Globoko oranje, posebno ne prodamo, ki drage kožuhe delà iz njih. Velika korist dolgo pred mrazom, pripomore precej, da zemlja glo- dalje, ki jo ovce kmetovavcem dajejo gnoj ti je tak, da ga ni skoro čez-nj y Ce Je ima pa Ovčji kmet bokeje zmrzne y dosti in dobrega gnoja, lahko pozimi zemljo razmeta, sv. Lukeža trte sadi, njivo gnoji itd.; se le potem se mu je nadjati dobre letine. če se pa njiva pred sv. Mihelom do preorje, ni tako globoki zmrzlini podvržena. Nepreorano krompirišče zmrzne tako globoko, kakor globoko preorana njiva. — 42 Vodnik. Častitve vreden nam je in bode Vodnik kot prvi pesnik slovenski in znameniti buditelj k življenju narodnem. Te zasluge je Vodniku přiznal in izrekel ves narod slovenski, ki je pri stoletnem godu njegovega rojstva na svečnico zvecer leta 1858^slovesno na-pisal v rojstno hišo pri Žibrtu v gornji Siški spomin-ski kamen: „Tukaj se je pred sto leti rodil V. Vodnik, prvi pesnik slovenski." Te zasluge je Vodniku přiznal ves narod, ko je željo izrekel, da bi se mu v Ljubljani spominek postavil. Ni se žalibože dozdaj izpolnila ta želja, pa izpolnila se bode, kajti dunajski dijaki so djansko pot pokazali, kako se zamore izpolniti, izrekši, naj se zbirke za spominek ponavljajo vsako leto posebno pri onih slovesnostih, ki veljajo Vodniku. Pri-znavajo zadnjič Vodniku te zasluge skoro vsi veči duševni izdelki, kteri so beli svet zagledali, do današnjega dne in imajo koren in izvir svoj v Vodniku. Spominjam tukaj „Novic", ktere je Vodni k v svet spravil leta 1797 in so prvi dve leti izhajale v osmerki na pol poli po dvakrat na teden, drugi dve leti pa samo po enkrat. Sicer so potem vsahnile do 1. 1843, — ledina ni bila obdelana in seme ni moglo rasti. Saj krčil je celino Vodnik prvi, in kdo se upa trditi, da bi brez njegovega truda bilo v dnevih prihodnjih sejano seme rastlo? Spominjani „Vélike Pratike", ki je leta 1795 v Četverki po Vodniku beli den zagledala. Izhajala je še potem leta 1796 in 1897, in je s svojimi poducnimi in budivnimi sestavki sedanjim pratikam in koledarjem saj pot pripravila in ne samo pratikam in koledarjem, ampak tudi vsem drugim praktičnim knjigam, ktere ljudstvo podučujejo in mu očí odpirajo za korist in pravico. Kdo se na dalje ne spominja slovenskega řečni ka, kteri je nagon dal recniku , ki je leta 1860 na svitlo přišel po denarni pripomoći blagega škofa Wolfa. Leta 1809, ko je Napoleon I. stvořil ilirsko kraljevino in se je poleg francozkega jezika učiti počel tudi národní jezik, je bil V odnik prvi slovens ki učitelj in prvi pisatelj šolskih knjig. Sedaj je slovenskih učiteljev in šolskih knjig že mnogo; gotovo menj bi jih bilo brez Vodnika. Vredovati pomagal je Vodnik tudi prestavo sve- tega pisma, ki je na svetio prišlo od leta 1791 — 1802 in je tako tudi deležen sadu, ki ga ta imenitna knjiga prinaša. Budil je tedaj Vodnik na vse strani duševno življenje naroda slovenskega ; kot pesnik je globoko segal do čutljivega srca svojih rojakov, — kot vrednik ljubljanskih ,,Novic" je upal se zdramiti zavednost na-rodovo, — kot pisatelj koledarja je praktične vednosti širil med zapuščenim narodom, in poleg tega je še v znanstvenih izdelkih pot pokazal, jezik zapušceni po-polniti in izlikati, da se po takem tudi narodu slovenskému v bistnem jeziku odprè pot do izobraženósti, k znanostim in umetnijam isto tako kakor vsakemu dru-gemu narodu. Zategadel bode pa tudi ime Vodnikovo svetilo ne samo v slovstveni povestnici, ampak poprek v povestnici naroda slovenskega. Tej slavi Vodnikovi ne more nikdo nič odvzeti, tudi jaz ne, ako razvijem pogoje in razloge, kteri so vzrok Vodnikovemu delovanju. Pravijo, da ima vsak čas svoje može; veliki osta-nejo v povestnici, mali pa minejo in se pozgubljajo. Al vendar tudi čas se menja in menjajoci se duh časov nadihuje svoje možé. Zakaj se ni Vodnik tisoc let prej rodil? Kje bi zdaj že bili Slovenci! Cas še ni přišel, — je odgovor. — Govorimo o času, kar prav za prav veljá o ljudéh, o človeštvu, o narodih; kajti čas ostane, le ljudje, ki čas merijo, se menjajo v omiki, v napredku, v nagledih. Menjajo se tudi narodi, se vé da eni na slabo, eni na boljše. Kedaj in kako se je čas spremenil, da se je v njem zdramii Vodnik in je sam zaupaje v uspeh slovenske delavnosti spodbujal še druge delavce? Ta odgovor ni kratek, ali hočem ga okrajšati. Cloveški rod se je razvil do sedanje stopnje izo-braženosíi formalno po dveh iznajdbah. Prva je p i-sava, druga tisk. Kdo je pisati pričel, ni znano. Grki. najbolj izobraženi stari narod, še v 9. stoletji pred Kristom, niso pisali. Pisali so pac že v 8., gotovo pa v 7. stoletji. Na podlagi te iznajdbe so Grki in po njih Rimljani dosegli najveće in najlepše slovstvo , in ker so imenovane države bile iz većine demokratične in je tedaj vsak posameznik deležen narodovega izobra-ženja in narodne omike , skrbeli so vsi za vsakega in vsaki za vse. Po občnem preseljevanji narodov se je monarhična v mehkužnosti strohnela Roma podrla leta 476 in na svetovno pozorišče stopijo mladi narodi, Němci in z Nemci in s Kelti pomešani Romani in Slo- vani. Bijejo se in rujejo zavolj selišc, dokler da se ne ustanovijo nove države. Zdatnega napredka ni do iznajdbe tiska leta 1456. Kar se tudi govori o šolah Karola Vélikega, istina je, da so vitezi vsega srednjega veka se borili in, če so čas imeli, pili in ljubljivali, in redovniki so v samostanih marljivo prepisavali stare klasikarje, izmed^prostega ljudstva pa nikdo ni znal ne brati ne pisati. Se le po iznajdbi tiska je izobraženje postajalo občno blago, ne samo prednost posameznih ljudi. Knjige so se širile dober kup in nove ideje dobre in slabe so se po tisku ko po telegrafu raztroševale po širokém svetu. Na vprašanje: ktera knjiga pa se je prva natis-nila v slovenskem jeziku? odgovorimo, da: ,,Abece-darium und der kleine katechismus in der windischen Sprache. Ane bukvice, iz tih se ti mladi in preprosti Slovenci mogo lahku v kratkim času brati naučiti. V tih so tudi ti vegši štuki te kršanske vere inu ane molitve, te so prepisane od anige perjatila vseh Slovencou. Gedruckt durch den Jernei Skurianiz 1550 in Syben- burgen." la kdo se je ubogih Slovencev usmilii, kaj ga je napotilo, da jim napiše knjigo, v kteri se lehko v kratkem brati naučijo? — Bil je Primož Trube r, širjatelj luterske vere na Kranjskem , kteremu je slovenska knjiga služila kot sredstvo, prosto ljudstvo vabiti in podučiti v Lutrovi veri. Branili so mu knjige tiskati domá: al tiskal jih je na Nemškem. Tako je tedaj ta s posebnim namenom, z namenom razširjenja luterske vere spisana in tiskana knjiga postala iskra in vir novemu slovenskemu slovstvu, kterega prvi pisatelj je bil Truber. Leta 1508 na Dolenskem rojen je kot duhovnik služil najprej v Loki, potem v Ljubljani. Nova Lutrova vera je tudi v Ljubljani prijatlov imela in spoznavcev, in Truber je bil tam njen prvi znanitelj. Leta 1547 iz Ljubljane pregnan je bil pro- testanški pridigar na Vurtemberskem in leta 1582 je celi novi testament v slovenskem jeziku v Tùbingu na-tisniti dal. Pismenke so bile iz nemškega za slovenski jezik prikrojene. V pomoč so mu bili viirtemberški vojvoda Krištof in bivši škof iz Kopra Vergerio, posebno pa plemenitaš Janez Ungnad, ki je mnogo přemožen ja poklonil v natis slovenskih knjig. — Isto tako je na po-spešenje reformacije celo sveto pismo na slovensko preloži! in na svitlo dal Juri Dal matin v Vitembergu leta 1584 v dveh foliantih. Tisk tega za one dobe ime-nitnega delà se je počel v Ljubljani, kamor je Truber leta 1562 tiskamo spravil; al — po prepovedi nadvojvoda Karla — se je dovršil v Vitembergu. Natis te knjige je stal 8000 gold., ktere so plaćali • V i • je cuti zammivo stanovi Štirski, koroški in kranjski. Adam krepimo slovensko narodnost,v bolj varujemo in krepimo Cas je zadnjič zbudil tudi ob enem tudi vero svojo kteri Bohorič je navlašč za pravilno pisavo te knjige na- mnogo plodovitih delavcev na narodnem polji pravil slovenski pravopis , po njem „bohoričica" ime- ljudstvo v omiki povzdigujejo in slovstvo širijo, in med novan in ustanovil jezikova pravila v prvi slovenski kterimi je bil Vodnik prvi, ki je kot rodoljub slovnici natisnjeni v Vitembergu leta 1584. Do Kopi- brez vsega druzega namena počel delati z zaupanjem, tarjeve slovnice je bila Bohoričeva najboljša in njegov da bo bolje, z bistrim umom svojim vidé prihodnost. pravopis je vladal na Kranjskem do sedanje }f Gaj ice ; ktero so naše sedanje „Novice" vpeljale leta 1845. In kakor sedanjost kaže , ni se prevari!. Sedanji Slo- Tej protestanški marljivosti nasproti, se vé da čani, prepričani vsi venci nimamo več le samo upanja, ampak smo prepri- y • • v • • I 1 •li • ^ • ? kdor ni kukavica da tudi katoličani, posebno pa duhovstvo, ni moglo dalje obstoj brez nevarnosti, če smo je naš krepki z dušo in s telom mirno in brez > delà ostati, ampak morali so sebe in vero in v tem prepričanji se veseli spominjamo svojega pr- y S. braniti. Braniti so se morali pa s tem istim orožjem, s vega buditelja Valentina Vodnika in mecena nje- kterim so bili napadani; začeli so tudi knjige pisati in govega Žiga Coiza, in prijatla njegovega, Linharta tiskati in med Slovence širiti. Lutrovci so pobegnili in slavimo Vodnikov spomin. Slava mu na veke ! in nekoliko njihovih knjig se je pokončalo, al narodni , : g . jezik je v knjigi ostal. Prvi pisatelj od katoliške strani _ je bil To m až Hren. Tomaž Hren je rojen leta 1560, 1588. leta je postal na Truberjevem mestu katoliški pridigar v Ljubljani in 1597. leta pa škof ljubljanski. On je krepko branil katoliško vero in močno zatiral novo-verstvo. Od Hrena v slovenski jezik prestavljeni evan-gelji in listovi so se potem še večkrat natisnili: leta Narodne stvari. , ^.., , večidel pa so bila ta iz-kaže, več pokvarjena kot popravljena , dokler da pridemo z letom 1787. do Japelno- 1730, 1741, 1764, 1772. 1777 danja, kakor Kopitar vega izdanja 9 do 1802 s pomočjo Kum erdej a istega Japel-a, ki je od leta 1791 9 Skrinerja, Rihterja in Wolfa pismo katoliško izdal in ktero je, S raj a ; T rau n a prvo kakor celo 9 sveto smo gori omenili, tudi naš Vodnik vredovati pomagal. In tako smo prišli do Vodnikove dôbe, se vé da samo od daleč in površno pogledavši, kako prek slovenske knjige pisati in tiskati začele so se 9 in po-kako so Slovenci, po omenjenih knjigah dobili knjige in s knjigami podlago za daljši razvoj. Tako tedaj je dohitel duh časov tudi narod slovenski. pozno, zeló pozno, ker našel je Slovence še v bornem stanu. Kmetom, nekdanjim plemenitašem 9 9 so Turki že davno glave pobili, kteri pa so še ostali te je na svojo stran privabila laška omika, ali pa nemška dvorska uljudnost in pa magjarski ponos; namesti starih občin (sosesk), kjer je starešinstvo pod veličastno lipo sodilo pravico, se je ugnjezdilo redarstvo ; slovenski vojvoda ni več prisegal branit vdovám pravde , mesta in mestni prebivavci so se oddaljevali narodu in blízali tujcem in naselili so se krog in krog tuji naselniki in nemški redovniki s svojimi šolami, da bi narodu slovenskemu od vseh strani jemali in vzeli narodnost. In kaj je prav za prav ostalo slovenskega? Feudalni kmet, duhovniki šole edini izobraženi stan pa s tujo omiko latinske in nemške. To kolikor jih je bilo - ako bi je primerjali drugim narodom, našli bi stanje, najbliži primer pri spartanskih kteri narodu. perijokib, ce ne helotih 9 so podrobljeni služili svojemu gospodujočemu Al čas je tudi popravil Stvořil je prijazne 9 kar Je čas zakřivil. postave, ktere so služtvo in podlož- ništvo odstranile in nam rodile sedanje svobodné kmete iz kterih se ponavljajo vsi ostali 9 stanovi, kterih razvoj narodnega življenja potřebuje. Cas množi šole in učenje po tiskanih knjigah, čas je zbudil narodno zavednost > in sicer ne samo pri slovenskem narodu, ampak pri vseh narodih, tako, da se proti zatiravanju národovému vsi, saj vsi soplemeniki branijo uzajemno Cas nam Je popravil slovnico in spravil vzajemni pravopis, in čudno! - Kakor da bi hotel čas vse popraviti, kar je zagrešil 9 ono isto orožje, ktero je rabilo za novoverstvo , se je obrnilo v novi dobi proti njemu, kajti rajni Slomšek so rekli, mislim z vso pravico, da bolj ko varujemo in volkodlaku. Spisal J. G o mil sak. (Konec.) tema pravlicama naj dostavim še eno dogodbo, ki sem jo čital med drugimi v nekem časniku. Učeni Poljak Cački piše: „Ko sem bil leta 1826 v mestu Slup, se je malo pred mládenec ustřelil. Dolgo je ležalo njegovo truplo nezakopano; mestjani namreč niso dovolili, da bi ga bili v okolici pokopali, boié se. da bojé se , pokopljejo v došel strašen ne bi volkodlak postal. Slednjič ga odstranjeni dolini. Pa že v kratkem je glas: mládenec je postal vampir, in hodi iz groba. Pravili so, da je napadal pastirje in popotnike. Nekega dolgo dne zadene se meče in na korenjaškega močnega dečka, in vlači r z njim Tako mi je dečko potlej sam pripovedoval : „Bila je světla noč. Stražé hodil sem okoli svoje žitnice , kar zagledam, da so se vrata od-prla; stopil je mládenec notri, ki se je bil pred tednom ustřelil. Hitro ga spoznam, ker imel je ravno tisto čapko (kapo) in suknjo, v kteri sem ga mrtvega vidil. 9 znoj mi je stopil na čelo, in ježili so se mi lasje Mrzel vidšemu, da se mi 9 je bližal z razpetima rokama, kakor da bi me hotel objeti. Hotel sem glasno zakričati , pa moj jezik je oblesenel; hotel sem se prekrižati, pa nisem mogel rok dvigniti. Zdaj se mi je vampir bliža! in me krog pojasa popadel. tem trenutku mi grozen strah moči okrepča; popadem ga za grlo, in ko dva psa sva in v se dolgo trgala. Luna se je skrila za oblake temi nisem vidil nič kakor oči svojega nasprotnika. Po sreči je ravno zapel kokot, in ko bi trenil, je zginil vampir." naj zadostijo, da spodbudim ž njimi ro-nabirajo z drugimi vred tudi pravlice o vredne ; mislim. Te vrstice naj doljube, volkodlaku, ki so posebno spomina da v se jih je med prostim ljudstvom obilo, tam pa tam z drugimi zmešanih. Dosta dosta se je že pri drugih narodih o volkodlaku pisalo, tudi iz naših dežel je več takih pripovedek navedenih na nje 9 9 v slovenskih knjigah še nisem zadel Da v nekterih krajih mrtvi ne trohnijo hitro v grobu, — —r ——> — tega so iskali in še iščejo . učenjaki v razmerah ke- Je resnica menda vsakemu znana, pa vzroka mičnih itd. H koncu naj dodam še Puškinovo nam kaže 9 kje naj mnogokrat izvirka vraž iščemo. i % stopirah Tih m tftttts * Med mnogimi omenim le: Jos. VGorres-óv\) m M * * 44 Volkodlak. Hrabri Vanija koraka Neki dan domů na noč, Ino mrzlo pot pretaka Sam skoz mirodvor gredoč. Vanija strahu trepeče, Da se ježi las mu vsak, Misli si, da gloda zveče Mrtvih kosti volkodlak. Tiho slataje grobove Se ne upa dihati, Kar zasliai — huj Ko bi grizel kdo kostí! glasove, „Joj ! Gorje ! gotovo mene Zdaj požrla bo pošast, Le molitev jo odžene, Da zgubi do me oblast." Je li volkodlak tam sedel? Vanija — prestrasno res ! Mirno na grobovih snedel Vkrađene kosti je — pes! Aforizmi. Zložila Luiza Pesjakova. Yeliko in globoko Cloveško je srcé, Da zemlja, čas in věčnost Preláhko v njem živé. Ai vendar je enojno, Prostora manj skor ní Ljubezen ena sama Tam z vrhom razcvetí. Ljubi to Kar je } kar je pravično zvisano lepó ; JUk Cl L J ^ Là V I O Cl JL1 j 1 ? Brez zadržka mu posveti : Glavo f srce in rokó. Ko Se se n ljubezen" je locila večdel „nada" poslovi, Todá gorjé, če tudi „vera" > 7 Mrjoča tebi v srcu spí! Rose Je treba 7 da roža cvetí, Suša goreča cvetico mori; Roža ljubezni naj lepše žari > Ako J° solza ob solzi rosi. Sovražnik vence vije, Ce sreča jasno sije; Prijatel ti rokó podá, Ko sreča je po vodi šla. Svobodo ljubi mi v misli in v ,,Sužnik" ti bodi neznano imé bodi blagi prebiva pravica y Sužénstvu se nagne le krivo srcé Slovencev je zadosti, Todá Slovenci niso vsi; Demánt vsakter je ogel Al ogel vsaki 7 démant ni. D i s t i hon. Sladko je v pesmici reci: kar skrivno še v duši prebiva, Slajše, če pesmice jek v drugo odmeva srcé! Slovstvo. Sprache 7 verfasst von Josef Wuk, Weltpriester etc. etc von Gôrz. — Triest 1864. Dodelan je tedaj ta slovnik 7 kteri v j e z i c i h obsega vse važnejše besede, ki jih zlasti pisatelj, urad- , duhoven, obrtnik itd. potřebuje. Obsega 27 pôl , da si je gosp. izdatelj nik ali 428 straní. Reci moramo pridno prizadeval, da je besede slovenske marljivo zbiral in se ravnal po napredku sedanjega časa. Pri-poročamo tedaj ta slovnik vsem, ki za nemško besedo 7 bi radi zvedili slovensko, tali jansko, francozko angležko, latinsko ali grško: dobro ga bojo môgli rabiti, ker dosihmal še tacega slovnika nismo imeli. Přišel je na světlo v 9 zvezkih; cena vsacemu zvezku je 50 soldov ; dobiva se pri izdatelji, častitem gosp. Jožefu Vuku v Gorici. Da pa čitateljem našim pokažemo, kako je Vukov slovar osnovan 7 damo besedico za pokušnjo. jim eno Titelbisehof (Titularbischof) ; it. frl. frn. vescovo titolare véscul titular j ? ? évêque titulaire engl. titular bishop; slov. častno imenovani škof, nazovni škof lat. gr- 7 po imenu škof y episcopus in partibus; smcFxo7Tog o xar ovo fia Oziï po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. Kar čitam mile mi „Novice" in vas radostno nisem še našel v Vaših listih dopisa iz Kragu- vas poznam uibam , močili oo íiaoci v v aom lionu vxvpioc* xíi ix » c jevca, prestolnega mesta srbskega kneza Miloš-a Obrenovič-a I. za čas njegove prve vlade. Evo ga Vam! Ce tudi spis ni izvrsten, saj srce je dobro, in za silo bo že. ive želje so me zmirom navdajale 7 da bi kadaj mogel globočeje med srbski narod priti in se ž njim bolje seznaniti. Cela božja tri leta sem čepil v Top-čideru — v raji prekrasne knježevine srbské. Al lepi Topčider meni nikakor ni bil raj ; in gledal sem tedaj na vse strani, kako bi smuknil iz njega. Sreča mi je bila mila — že oktobra meseca 1864 me porinejo v sredotočno, za Beligradom prvo mesto lepe knježevine v Kraguj e vac. Tukaj opravljam 7 izvan srbské dolžnosti vojnega lekara, tudi opravila okrožnega le- kara in tako sem imel priliko kakih 12 ur okoli in okoli Kragujevca srbski narod in sela srbska ogledati in po mastném blatu srbskem do kolena gaziti Kako sem iz Beligrada potoval vKragujevac 7 kaj sem na poti vidil in doživel drugod po srbski zemlji, hočem vam povedati. Se ve uc vo , da Srbija, ^ ^ r — letja s svojim junaštvom in krepko vojno in denarno ki .Ie se v početku tega sto- 7 dozdaj y pripomocjo se rusko-turškega jarma oslobodila nima še železnic, jih tudi tako brž še imela ne bo kajti knježevina je mlada in železnice se ne dajo ko lim raztegniti. Lanska skupščina je sicer kneževe želje, da bi se železnice napravile po bogati Srbii, z radostním krikom in hrupom sprejela. Al zdaj je zopet vse tiho ! In slobodno lahko rečem, da predno bo železnica tekla / u ujala prekrasna Sava moje mile domovine Slovenije, za sveto reč, kteri se je bil vès žrtoval na kterem si je vražnikom domo- in koristi brez slave Znano Ti lukaj SâVe ne vidim, ai opvixjiujaju jxio kupelj, ^uviauu jo, iv u is. u sc jo u«o uugumii mauiu uuuasďi v pusitJUIlJ 111 kamor koli stopim in pogledam, moje domovine žužem- ljutih bitkah. Njegove zasluge prejele so tudi priznanje spominjajo me zopet povsod je, kako se je nas Bogomil hrabro obnašal v poslednjih .f berške peči, ribniška rešeta, sita itd. Da. da. jaz se s > in plačilo : povišan bil pred štirnajstimi dnevi za temi pridelki svojega nepozabljivega naroda tukaj več- kapetana (stotnika) ter odlikovan bil s častnim redom krat ponosno baham , kakor da bi jih bií sam naredil! Isti čas je bilo sklenjen Domá suhe robe ribniške še pogledal nisem V t tukaj primirje, in on poprosí za- so mi te reci cez vse; kajti one mi vsaki dan na uho okoliščine dopustile, poroci casnega odpusta, da se, ker so mu to njegove sedanje z devico, s ktero se je za- šepetajo: Brate, evo nas tukaj iz lepe Stajarske in ročil bil preteklo leto pred odhodom na vojsko. Da bi Kranjske; me gremo po vsem svetu h va lijo , Evo brate! povsod nas povsod nas iščejo in za drag denar kupujejo! mi govorijo dalje: Slovenec nima nobene SVOJ razveselil deklico s domu, ne naznanivši va nj i Jeliko; al ni mu bila vec nadj srečo, hiti proti in prihodu. Dosp poprej ničesa o svojem odliko e pač tu svojo 7Si V v • 1 _ v mila zarocniea, ampatc novo- národne ponositosti; reva misli, da je zadnji na svetu in ponižno svoje pošteno srce in bistroumno glavo nosi; porocena sopruga (žena) je bila znanega plemenitaša bil med tem časom Bogomilovo on ne ve, da mnogi pridelki njegovega bistrega uma in on se Stefana ki njegovih neutrudljivih rok grejo po vsem svetu ? pri tem še vsakemu ošabnemu ptujcu pohlevno vklanja, bezni izneveril KjiLiaua .......; j<3 un UÍCU tem v^aoum wuguiui Jeliko s sjajnostjo svojega bogastva omamil in prvi ženitvanski noči se po naključbi namesti da bi svojo bistro glavo vzdignil in pri vsaki zopernika ^snideta. Vname se med njima dvoboj na sa- priliki ponosno zakliknil: Slovenec sem in živim pošteno mokrese. Štefanu je prisodila adlj prvi strel od svojega bistrega uma in svojih neutrudljivih rok! in on rani našega Bogomila v prsi tako, da ga ozdra- Dajte mi še le več omike po naravni poti, po domačih viti ni mogla več nobena zdravniška umetnost. Umrl je isolah. pa bote vidili kaj zná in premore Slovenec! vsled svoj pred dvema dnevoma ker Njegova god domovina Vsak dober otrok ljubi svojo mater in časti vse tudi nja smrt je pa še toliko žalostnej najmanjo reč, ki ga njegove matere spominja. Jaz sem zgubila v njem hrabrega in skušenega junaka, stara zdaj Srbin, a sin sein poštene majke Slovenije ktere že davno vidil nisem in Bog vé, kdaj nikoli več , zato se srčno zahvaljujem in veselo blago- o bom, morebiti njegova mati pa edino svojo podp Lahka mu zemlj ? edini Tvoj tužni svoj up Aloj U darim bistroumnim, trudoljubnim Ribničanom in uzem- * * * berčanom za peči, sita in rešeta j ki so tukaj v dal j ni Pa povedati, da tudi Srbi kaj lepo lon- državi edini spominki moje majke Slovenije. -Ribničanom moram toplicah krešu sledečega leta bival sem v nekih slovitih Se taj nekega jutra po sprehajališču z nekim prijatlom, ki se je tudi tu sprehajal, zapazim člověka čeno in leseno posodo delajo, posebno kaj lepe umetno mlađega, pa popolnama onemoglega, ki je pokašlevaje napravljene čutare bodi si lesene ali lončene ; al sita koračil polagama po promenadi, opiraje se z desnico in rešeta itd. so ribniška bolja. Gotovo bi se Ribničan na iu luotto Jiu. iiuuiouii WVIJM. ví vživ y v/ ui o iti uuivuu xia palluvj, a igvw še mnogo od Srba naučil, pa tudi Srbin od njega, ako Ogledovaje usahlo z levo pa na ramo strežaja v bogat livréj bi jih železnica vezala. razorano od nasledkov strastnega (Dal. prih.) Zabavno berilo. Zapeljivec. Novela. (Konec.) in ra znan ga ï a v j v aju uoaiiiu aauuj i a^ui auv; \jvx iiuoiv^uiw v uhuuiuv^m zuzdanega življenja, dozdeval se mi je ta člověk ? spommti se nisem mogel in kdaj sem dil. Tovarš moj , zapazivši, da je bolehni ptuj V V U i U 111 VJ fr T Ui y v< t budil pozornost mojo«, zadovolj pro moi mi pove to-le To plemenitaš Stefan gati grajšak z naše zemlje. Ako Vam ložiti Vam hočem vse njegovo življenje, ki mi je dobro radovednosti ter bo-. raz- drago srditim pogledom merivši mlađega častnika (ofi- znano." Na moj odg ? da tudi jez ga poznam cirja) na našem oknu pokliče ženin na pomoč blizo sto- skoz in skoz noter do nesrečnega onega dvoboj ) na- jece gospe, kterim izroci naglo odpravi. nutkom še polna veselja omedlelo nevesto, in potem se Dvorana in hiša ženitvanska, pred tre- daljuje prijatel: Po nesrečnem onem slučaji zginil je strastni Stefan A......iz svoje domovine, odteg se naglo xiu»w,u «u ťviu« v^otjLj«, ou jLicv vsem spremeni ; 0v> ^uun xu * šepetanje nastane in skrivnostno popraševanje ; godba tana Bogomila se sodníi in maščevanju prijatlov in sorodnikov kap Od mlade krasne sopruge svoj omolkne ; gostje se skrivaj zgubljajo drug za družim; ločil se je za vse svoje žive dni. Oskrunj 1 v • • 1 ~ i « ' 1 1 • * 1 • 1 • j S • •••• y 1 ^ S krvj kočija odropoče za kočijo; sveče malo po malo pogas- njenega prvega ljubitelj ni vec pal pred obličj n ej O , pwpicj ui uiuc^c /jCUIlv čtnoi^c ui ua lu l o uavuaja pu- — ujcuu oiv^o pa» tuui a\j j umo^i vui um^uiuhv « « ujv^w slednjič tmina in mrtva tihota. Tudi v naši gostilniei, s strahom, grozo in mrzenjem. Zapušcen od vseh tava poprej hrurneče ženitvanske prostore navdaja po- nJ srce pa tudi se je nasproti napolnilo do njega napolnjeni z ljudstvom, nastane vprašanje po mlađem častniku vedil, kam ! daj po ptujem, zastonj kaj po jglasovitnejših. on je zginil v velikem šundru 5 nihče ni zdravnikih in po toplicah zdravila, ktereg mu Drugo jutro pričnem svoja obilna opravila y in do- vse njegovo premozenj več dati ne more. Obup dar in nesrečen, oropan slednje tolažbe in vsacega godnjemu grobu naproti m vleče se revno vršivši jih, vrnem se čez nekoliko dni zopet proti domu. Med potjo obiščem nekega prijatla, kterega najdem v živo in žalostno podobo grde , Evo jzdanosti in ohole pre- crni opravi > kaj da ter globoki tugi in mu je, odgovori mi žalosti. Na moje, tima, kakorsnega nima vec zemlja!" podá mi tudi črno zapečateno pismo Glasil se je ta list tako le: Zgubil vprašanje vzetnosti bogatina brezsrčnega in brezvestnega sem po bra- Kj Pa J daj mlada, krasna ženka? zabaram Pri teh besedah omolknivšega prijatla naj ga berem. Pomilovanja vredna sirota ne morem imenovati — preselila se je kmali po om 5 strahoviti dogodbi v neki hriboviti kraj na St naznanjam. Al žalibog, res- v priprostem selu osamljena tužno življenje svoj e drugač alostni in ,,Predragi prijatel! Strměl bodeš, brate, nad novico, strahovito novico, ktero Ti ? obj 46 kuje. Pravijo y da se že nekoliko časa kažejo nad njo mernimi govori in petjem , česar pa ne bom opisoval znamenja tihe norosti. Zamišljen šetam dalje ob prijatlovi roki. minu pred menoj pa stoji ne srečn a Lucij a! spo- Poleg ilirskega posnel Jos. Levičnik. Dopisi. ker govori in pesme so si pri takih prilikah povsod bolj ali manj enake. Le ene episode bom opomnil. Sred zabave dobi namreč društvo zámotek , ki ga je poslal slavni hrvaški pesnik Mirko B o go vic. V zámotku so bila delà Bogovićeva in pismo, ktero je vse društvo da se Pragi 4. febr. elektriziralo. Ze pismo samo ob sebi je vredno priobči širjemu krogu „Novičinih" bralcev , vredno je Naj popišem Slovencem v temveč, ker je M. B o go vic prvi zdaj živeči hrvaški kratko, kako smo tukaj praznovali Vodnikov spomin; pesnik in političen značaj, kakor jih ni mnogo. Gotovo saj je to menda prvikrat, da se je v zlati Pragi sla- bo tudi vsacega zanimalo vil ta veličastni dan slovenskega naroda. 7 ako Ob uri pesnik svoj rojstni dan praznuje povemo i da tudi slavni zvečer se nas je snidilo v primerni dvorani neke go- n ik februarja. Vod 7 Bogovi č: dve svetli zvezdi na jugoslovanskem stivnicejepo število Slovencev, Hrvatov, Srbov, Bolga- nebu! Pismo Bogovičevo se glasi: rov in Cehov. Vidili smo v društvu tudi dva slovenska „Gospodo! Doznao sam, da se danas u prijatelj- vojaka iz polka Sigismondovega. Naš rojak gosp. F G. skom krugu sastajete, da kao věrni sinovi Slovenije razveselil nas je s prekrasnimi samospevi: tudi smo sli- proslavite dan taj posvećen uspomeni neumèrlog sloven-šali od mlađega Bolgara prav otožno narodno bolgarsko skog spisatelja i rodoljuba Valentina Vodnika sto esem posebno pa je poveličeval slavnost kvartet tu- ga punim pravom nazvati možete sjajnom zvezdom pred- ajšnjih srbskih dijakov, kteremu seje pridružilo tudi hodnicom, jer dočim se koncem prošlog i početkom nekoliko Čehov. Izrekamo jim tu v imenu vseh tu- ovoga veka nad ćelom gotovo Slovenijom pognaše sve kajšnjih Slovencev presrčno hvalo. Eden Slovencev je to guštji oblaci, da mukoterpnom narodu slovenskomu začel slavnost z vvodnim govorom o Vodniku; na to zaoděnu ne samo svu prošlost vec i budućnost, stade u traci rodoljubja svoga probijati 4JMV VJL U liv ? JLJL kj U áJ f f vy Vi la A UU ^ V/ f V4 V/ UJI \/ ¥ v/ Vi JLJI Ji 7! ~ — - w -- ~ - - - ■ " —w ' w ^ so se vrstili samospevi in čveterospevi v slovenskem, tužno ono doba, akprem samotno hrvaškem, srbskem, bolgarskem in českem jeziku ; mladi lepše titrati, te žarkimi Hrvat pa nas je razveselil s prekrasno deklamacijo iz guste oblačine divna tá zvězdica, kao navěstiteljica bolje Cengič-Age. Po dokončanem programu se je pa prav po domaće prepevalo in napijalo še do polnoči. Vse se je vršilo v najlepŠi slogi in bratinski ljubavi. Ako bodemo Jugosloveni vselej in povsod tako složni, kakor to pot, ne bode nam več treba tožiti o neslogi slovan- l ako Bog dá v v • reci gle sretnije dobe. doba ta pomalo jar nastaje, jer proročanske Dovolj je spomina: pesmi pojo f ski. Razšli smo se s prav obrazih čitali smo eno zadovoljnim srcem, in na vseh še več tako V V • reci 7 prijetnih večerjev doživeli. željo : da pěsnika: Ne liČere ne sina Po meni ne bo, premda s početka nalik recima vapijućeg u pu postadoše jur istinom , buduć evo danas vidimo Me Naj V se povem 7 da so 26. r preteklega meseca napravili tudi Srbi enako slavnost v spomin sv. Save. Nadjamo se, da nam bodo v kratkem tudi Hrvatje in Bolgari učinili enake veselice. — Iz-vrstni naš skladatelj gospod F. Grbec na tukajšnji kon-servatorii prav dobro napreduje. Kdor koli ga pozná, pravi, da se moremo Slovenci ž njim ponašati. Njegove , da , naj svoje pesmi, stinji, gdë s nova oživljena Slovenija čila uda svoja proteže se progledav nakon dugog mèrtvila i vidiv vedro nebo izoad sebe a milu bratju oko sebe, gdě na noge lagahne skače, da se i ona uhvati u kolo, što ga predvodi silni kolovodja: duh našega veka! — Pravo je dakle, go spodo! i hvale vredno, što se sastajete, i što slavite taj pesmi se Cehom posebno dopadajo , in sicer tako mu Je nek česk umetnik svetova izdá kterih ima v rokopisu lepo zbirko pripravljenih , v českem jeziku, ker bi se mu bolje izplačalo. Vendar dan, naměnjen uspomeni neuvehlim lovorom ovenčanog genija Vodnikova, jer potomstvo, što neumije dostojno uvažavati i cěniti slavne i velezaslužne predje svoje , u kojima treba, da se zèrcali, neće nikad kadro biti, da se nadjamo, da iskreni naš domoljub, čeravno mu prvi zvezek izdanih njegovih pesem ni povrnil stroškov, kakor bi se bilo spodobilo, ne bode zatega del nehal iz- 7 dajati svojih pesem v slovenskem jeziku, spomnivše se kako se je slavnim skladateljem tudi druzih narodov godilo, ko so izdali prve svoje umotvore. ih glede krěpostih dostigne, a kamo li da ih prestigne. ja bi, gospodo! rado da tom prilikom nekako očitujem i iskrenu sućut, što ju gojim prama susědnom i srodnom mi narodu slovenskom i njegovim slavnim i velezaslužnim muževom , a i prama Vama , nu buduć mene ni dostojanstvo 7 bogatstvo a rese 7 s toga nn nepreostaje mo 7 Na Dunaji febr. Po vseh slovenskih pokra- hèrvatske poslovice . 77 Ako ni slavno ime ne no déržati se stare kako ho- n emožemo 7 jinah praznuje se spomin našega vrlega pesnika Va- rn i hoćemo kako možemo* te moliti lentina Vodnika. Tudi mi tukaj živeči Slovenci ; ; nismo čeravno daleč od mile nam slovenske domovine prvaka domaćega pesništva pozabili. Da ne zaostanemo za svojimi brati, odlocili smo 9. t. m. v dvorani „Diana-Bad" slovesno „besedo" na spomin Valentinu Vodniku napraviti. Program je krásen, in ker bode tukajšnje slovansko pevsko društvo pod upraviteljstvom slavno znanega gosp. Forchtgott-a pri tej „besedi" sodelovalo, se po vsej pravici nadjamo jako zanimive zabave. Pro- ćerno, a Vas-i to : 1. da priloženu ovdě svotu od 10 fr. kao pèrvi moj prinos u ime utemeljitelj st va „Matici slovenskoj, zatim : gram je tako sestavljen: Proslov. 2. Kdo je mar? Domovina. 4. Strunám. 5. Romanca (samospev). Ruske narodne. 7. Popotnik. 8. Husitská (češki zbor). Noč na nebu. 10. Prag je ovo (srbski zbor). 11. A. Rihenberški. dan t. m. se nas . da priložena^ ovdě děla moja, što mi od ostalih još preostadoše „Citavnicam slovenskim" kao malen darak od moje strane dostaviti blagoizvolite. Živili svi pošteni i p ravi slovenski rodo- i slobo-doljubi ! Živila bratinska sloga međju nami i svimi ostalimi narodi, što iskreno teže za pravom slobodom i prosvètom narodnom, tiem najjačim polugam bu ducè srecè cěloga čověčanstva! " Naprej ! Zagrebu veljače 1865. Mirko Bogović. Iz Zag reba svečana. Iz doljnega Stajarskega. (Ozir na volitev celjsko je zbralo v privatni hiši g. Weisa, rojenega Ljubljan- 16. januarja.) Ako se pesmi posvečujejo drugim sîove- čana 7 " - ~ ■ . . V.WU. • I I v.uu J M. VJ VU VpW JlJ I UVlJltU 4 V« ^ IVI« M. IVI JW.J lepo društvo zagrebških Slovencev in Hrvatov, da čim dogodbam kako svetkujemo Vodnikov dan. Svetkovali smo ga s pri- da ne bi zmagonosni volitvi celjski ; JKA uctuj^ i^cirvv/, vic. iivj ci u.i a> • > n ki nima para v zgodovini volilni 7 v 77 Novicah" 47 ne postavili spominka voliicena in izvoljencu? Kdor še ljudstvo nevedno ali v svojih glavah potujčeno ne more ni bil naš, postal je naš > ko je isti dan přišel v Celje. Ve- ob kakem silnejšem viharju in potresu, biti kaj zanes- Čina saj pa je prišla že s trdnim sklepom, da ne voli ni- ljivo branilo. Na to stran so želje naše , kterih izpol-kogar druzega kot dr. Razí aga; posebno pa so vsi nitev bode našim poslancem in pa gospodu dežel- Gorogračani od prvega do zadnjega z Lipoldom Mo- nemu poglavarju živo priporočena, da bi se nam dajali zirskim, ki je bil izvoljen predsednik zbora, stali kakor........... skala, nepremagljivi in brez vsega truša. Naj tedaj vo- se postavljali le taki notarji, advokatje in ocitni oprav-lilcem in izvoljencu pesmica moja mal spominek postavi, da ostane izgled vsem drugim volitvam. taki niži in viši uradniki kterekoli gosposke , da bi niki kteri znajo po slovensko, kakor je treba govoriti in pisati cesar sedaj mocno mocno pogresamo Ta- Volilcem. ljubljeni volilci, aestnajsťga januarja! »z rožic domaćih nevenjeni venec *5odaja Vam mati slovenska in svét! C zlogi prečastni se rad pogovarja, 'jubezni objema Vas v duhu Slovenec, Çpa zbrali možá ste, ki rodu je svet! Dr. Razlagu. B -! agi ljubljenec in up naroda, • • v 1 • J ^asno sijes zvezda carevine i^ngel vere ino domovine, ^rasen skit slovenskega naroda! Cratar priprosti in gospoda *Clete slavne zmage Tebi venec, JSadosten Te klice vsak Slovenec î^vstrijanski od rodu do roda. Nato bodi trden skit naroda, Hjubej mnogobrojne carevine ï^ngelj vere ino domovine, CErom in strah sovražnikom naroda ! > J. V Sz okolice tržaske. M. Pismo iz Trsta v po- slednjem listu „Novic" nas tržaške Slovence hvali, da y smo se možato obnašali z ozirom na adreso udanosti se bo odtod presvitlemu cesarju poslala. Vodila nas v tem zavest, da nismo kaka morda nizkorodna pri- tiklina mesta italijanskega , temvec da smo čvrsti udje znatnega slovenskega, z junaškimi Hrvati zdržema sta- nujocega naroda, kteremu je prihodnost, če dobro pre- vdarimo reč, najbolj zagotovljena v mogočni Avstrii. ■ bi Da smo pa zahtevali le slovensko pismo, s čemur svetiemu cesarju pričali zvestobo , ne pa pismo sestav-ljeno v ptujem jeziku in v jeziku ravno tistega naroda s kterim hočemo sicer v lepem sosestvu > ostati, kterega sedanji naklepi in nameri pa niso bili ni nam ni avstrij- skemu cesarstvu dobrohotni ravna, zlasti če se pomisli , to je pac stvar čisto nada tudi vlada v svojih po-stavah, deželno poglavarstvo v svojih razglasih z nami po slovensko govori, m da nam se je ravno tudi pre- višnji sklep Njegovega Veličanstva o razpuščenji mestnega zbora, kteri nam opravlja tudi pravice deželnega 1 zbora, razglasil v slovenskem jeziku. Slovenci smo in bodemo zvesti sinovi Avstrije, ne iz lene nečutnosti niti iz kacega hlapčevskega čustva , ampak , kakor sem že gori omenil — za to , ker smo prepričani, da je naša sreća sè srečo avstrijske države tesno zvezana; za to ji bomo, kolikor bo na nas, vsikdar trdna bramba. Ali da ponovim važne besede gosp. župana Nabergoja, izrečene v celovškem „Slovencu", da se zvestoba Slovencev prav ogreje in da se bo o vsaki priložnosti svetleje kazala, morajo jim se izpolniti želje gledé narodne ravnopravnosti. Bog daj, da bi visoka vlada en- v se kisto želimo tudi od mestnega zastopstva in zlasti od magistrata tržaškega, ki je pri adresi Njegovemu Veli- čanstvu namenjeni želji naši ustregel in slovensko pre- stavo tega pisma napraviti dal ? da vprihodnjič o vsaki priliki, držeč se pravila narodne ravnopravnosti razglašenega s cesarskega prestola, slovenskemu jeziku in drugače ravnal z obmestjem čisto dal, kar mu gre > slovenskim kakor doslej, ko dobivamo vse «wvxi^u, «xuxwi v^o^j, vi^ivcuxivy v ou TaZpiSe , VIO" krete, naročila itd., celó tudi davkarske knjižice ali bukvice, edino v laškem jeziku; in da bi nas Slovence de- da vseh očitnih napisih, svarilih, opominih smo in tukaj prebivamo, tudi očitno prispoznaval na in ime- ni ej o nokaznih tablah po tržaški okolici itd. Kar se zadnjič tiče naše obmestne straže, sestavljene, kakor je znano, oficirjem iz naših slovenskih mladenčev , želimo, naj iste straže mar bilo naučiti se slovenskega jezika in v tem posnemati oficirje pri drugi cesarski armadi, kterim je svetli cesar zapovedal učiti se bilo, o bi jim mogoce izdatno besedo na svoje vojnike polkovnega jezika, da kaki imenitni priliki obrniti se z , — v tem, ko se sedaj pri naši straži težko dobi oficir, kteremu je slovenščina znana. Le take in enake prenaredbe bi povzdignile moč tukajšnjega slovenstva in bi bile krepek lek zoper po-italjanče vanje. Iz JVotranjske Bistrice 4. februarja. (Naša čitav- nica. Matija Ličan.) Zvedite predrage > ,Novice", da ta predpust smo imeli v naši čitavnici že tri veselice. V prvi je bila tombola z godbo, v drugi gledišče ? petje in godba, najlepša veselica je pa bila na Svečnični večer v spomin „mojstra pevcev" Vodnika. Velika dvorana je bila lepo okinčana , in gosp. Anton Jelovšek se je zopet skazal pravega mojstra, kakor je popřed napravil krásen gledišcin oder, da ga mu morebiti v nobeni v • Cl- tavnici ni para ; ravno tako umetno in okusno je sedaj ovenčal podobo slavnega pesnika. Beseda se je začela z življenjopisom Vodnikovim, ki ga Je bral Urb potem ste sledili dve pesmi in Bilčeva dramatična pesem Slovenija oživljena" in pa Vilharjeva nova igra „Žup an*4 : ^m ■ I WÊÊ I prva je resnobne počutke v naših srcih obudila pa je bila vzrok velicega smeha. Prav izvrstno so igrali naši gospodje diletanti. Hvala jim t sej so v kratkem času ze iger na oder spravili. Ne smem pozabiti starega Ličana, ki je prav dobro govoril pesem svojega nekdanjega prijatla „Na Vršacu" in pri gledišču prav živo predstavljal pisača županovega. Kako je bil vrli starcek vesel, da tako slavimo sati. Vodnika, mi ni mogoce popi- Ce pa bravcem še povem, da je Matija Ličan, rojen 24. februarja 1785 (toraj je star 80 let), bojo gotovo pritrdili vsi, da je tak starcek redka prikazen. Da ste mi zdravi ! Ez Kranj a febr. krat prav spoznala veljavo slovenskega življa zlasti tu na italijanski meji. kakor jo je bil pred letom 1848 našega mestnega županijstva. Gospod asesor Murgel Pi včan. i Včeraj tedaj so bile volitve ; že spoznal rajni grof Stadion in gotovo je da J° kantonskega predstojnika namestnik, je bil cesarski sedanji gosp. deželni poglavar baron Kellersperg tudi komisar volitve. Z lepim govorom v slovenskem jeziku spoznavši jo, da bi tudi dosledno ravnala je odprl glasovanje in sploh vodi! vso volitev tako pra- spoznava — in in narodno zavest, narodni ponos, narodno znanje med nami buditi, oziroma širiti si vredni imena zvestih branivcev Avstrije na jugu vilno, da mu gré ocitna hvala. Me s tj ani naši pa so prizadevala. Kajti če smo pokazali danes tudi očitno, da jim je mar za mestni , — j™ — - - — ------- blagor; niso vlekli eni na levo, drugi na desno, ampak in pomemba volili so vsi tako, kakor jim je narodni v o li ini odbor rasti z našo narodno zavestjo in omiko, da nasproti nasvetoval; vsi njih možje so odborniki izvoljeni razun kakor smo gotovo je. da mora naša moč 48 enega, čeravno je z govorno beseđo g. dr. Poljak vodo napeljeval na mlin prejšnih mestnih svetovavcev in odbornikov , rekši, da se bojo nekteri možje prejšnjega županijstva zeló pogrešali. v mestnem odboru Î Al volivci, oziraje se na přetekle leta, mu niso pritrdili. Naj-zanimiviše intermeco današnje volitve pa je to bilo, da so mestne račune preteklih let pritirali na komi-sijsko mizo, ki pa — niso bili niti postavno pregledani niti po vsem podpisani! Pač bolje bi bilo, da g. doktor, ki je bil vendar sam prejšnji mestni svetovavec in mora vediti za §. 35. srenjske postave od leta 1849, te preočitne pomanjkljivosti ne bil na dan vlekel danes in tako zastran volitve svoji stranki več škodoval kakor kořistil. Iz izvoljenih mož se bojo kmali volili župan in mestna svetovavca. O tem tedaj prihodnjic ; danes sem le radostno povedati hotel slavno zmago par-lamentarnega življeja tudi pri nas. Iz Ljubljane. V seji kupcijske zbornice 3. dan t. m., v kteri je bil prvikrat pričujoč novi mini-sterski komisar g. vitez Bosizio, c. k. namestniški svetovavec, sta po večini glasov bila zopet izvoljena L. Luk-man in A. Samasa za predsednika in podpredsednika. — Vsled vladinega dopisa zastran prenaredbe mlinarske postave so bili v odbor, ki naj to stvar pretrese, iz-voljeni odborniki Malic, Lasnik in Tonies. — O vpe-Ijavi svobodnega kupčijstva v naše cesar-stvo, ki ga nasvetuje odbor angležkih kupčijskih zbor-nic, je odbornik V. Župan nasvetoval, naj zbornica tukajšna izreče , da kupčijstvo našega cesarstva še nikakor ni kos kupčijstvu angležkemu in da tedaj še nikakor ni čas za take obravnave pri nas; zbor je so-glasno sprejel Županov predlog. — Da bi tudi našim trgovcem in obrtnikom naklonila južna železnica iste dobrote o vožníni, kakor jih vživajo Tržačani, je bilo po predlogu odbornika Horaka sklenjeno , naj se zbornica obrne naravnost do ministerstva kupčijstva. — Odbor. Horak praša zborničinega tajnika: kako to: da letopis za 1861, 1862 in 63 še ni zagledal belega dne? Tajnik odgovori, da mu ni bilo mogoče tako hitro se-staviti letopisa, ker mu obrtniki niso poslali potrebnega gradiva, da pa pride v 4 — 5 tednih na svetio. Odborniki Horak, Jož, Pleiweis in Župan razjasnujejo ; zakaj da fabrikantje in obrtniki ne pošljejo tacih drobnih popisov svojih fabrik in obrtnij, kakor jih, prav kakor spoved, zahteva zbornica, ker se po pravici bojé, da ne bi bila taka izvestja merilo za povišanje davkov. Naposled je obveljal predlog odbornika Sventnarja, da se je v razpravo železnicine zahteve volil odsek iz odbornikov Schreyer, Lasnik, Pleiweis, Kordin in Tonies. — Po predlogu odbornika Pleiweis-a je bilo sklenjeno, naj se naprosijo kranjski državni poslanci, da pospešijo za-devo o nasvetovani gorenski in dolenski železnici. — Ker računi, ki jih je položil gosp. Karinger o zakladu tukajšnje kupčijskešole za leto 1861, 1862 in 1863, še niso pravilno pregledani, je nasvetoval odbornik Pleiweis, naj se voli odsek za to , in g. Karinger naprosi, da dožene račun tudi do konca leta 1864. v odsek so bili voljeni Pleiweis, Lasnik in Kantoni. — Vodstvo naše hranilnice je imelo v pondeljek zbor, v kterem je bilo pod predsedništvom g. Samasata posvetovanje tudi o tistih predlogih, s kterimi bode vodstvo stopilo pred občni zbor 16. dne t. m. Sklenjeno je bilo, da se ljubljanskemu društvu za denar no pripomoć rokodelcem na 6 rnesecov p os o cl i 4000 gold, po 4%) — da se daruje ljubljanskim ubogim 1000 gold ., — ubožnici ljubljanski v karlovškem predmestji 300 gold., za cerkev v Št. Lam pre h tu 500 gold., za preboléle bolnike v bolnišnici 300 gold., za uboge gimnazijske učence 200 gold., zgodovinskemu društvu 300 gold. Omenjeno je bilo še druzih naprav, kterim naj bi se pripomoći dalo iz hranilnice, kakor bolnišnici malih otrok, matici slovenski, realki itd.; al rečeno je bilo> da se utegne ob svojem času dati, ako sprejme hranilnica dotične prošnje. Slavno c. k. deželno vladino predsed-ništvo je po posebnem dopisu obrnilo pozornost hranilnice tudi na tisto napravo, po kteri kranjska kme-tijska družba želi po deželi osnovati posojilnic za mále kmetijske gospodarje. Zbor je sklenil odgovor vladi, naj bi se hranilnici o tej zadevi popred po-vedalo : kako naj bi pripomogla tej napravi. — Iz vsega se vidi, da se hranilnica zdaj bolje zaveda svoje lepe naloge, po kteri more deželi na mnoge strani koristiti brez škode za svojo lastnino, — da pa tudi prečastiti naš c. kr. deželni poglavar ne prezrè nobeni prilike, da hranilnici na srce poklada deželne potrebe- — Vrli naš „Južni Sokol" ni pozabil Vodnika — 2. svečana t. 1. je obhajal v gostivni čitavnicini prav lepo njega rojstni dan vpričo obilih gostov. Doprsna podoba Vodnikova, po g. Gek-u lepo okinčana, je kazala, komú veljá večernica slavna. Gosp. E. Pour, pa kot kolovodja tega večera, je sestavil izvrsten program, kterega je sam začel zvrševati s predgovorom na spomin Vodniku. Navdušeno se je pelo mnogo krasnih pesem (Ipavčeva „Sokolska" , Grbčevi „Občutki'-, Vilharjeva „Vodniku", v kteri je g. Fr. Vidic vidil in slišal, kako se ceni petje njegovo, velicastna narodna ,,Hej Slovani", Santnerjev „Dalje", Jenkov „Hej rojaki"); g. Garca-roli je s harmoniko svojo povekšal veselje večernice, v kteri so se razlagale crtice iz življenja Vodnikovega in deklamovale nektere njegove resne in šaljive pesmice, ki jih je g. Pour prav lepo izbral. Tudi načelnik društveni gosp. dr. Costa je poprijel besedo in v krepkem govoru povdarjal pomembo današnjega dne in radost-nega srca pozdravil nove ude rokodelce in obrtnike, ki so danes se prvikrat snidli v „Sokolu." In tako je bii ta večer zopet krásen list v zgodovini „Južnega Sokola." Po vsej pravici praša naš „Triglav'- v popisu današnje veselice: „Kako to, da nobeno drugo ljubljansko društvo, naj je filharmonično društvo ali Turnverein, strelišče ali kazina, v kterem je vendar velika većina Kranjcev, se ne spomin ja Vodnika, razun „čitavnice" in „Sokola"? — Odgovor je lahák. — Oče Vodnik je mogel v nedeljo radostnega srca z višav rajskih na Ljubljano gledati, ko je zvečer v kočijah in peš vrelo toliko naroda v čitavnico našo» Bilo ga je nad 500. Prišli so tudi vrli rodoljubje iz mnozih in zeló daljnih krajev Krajne naše, — pa tudi mila nam Stajarska nam je poslala v neizrekljivo veselje občečislanega gosp. dr. Benj. Ipavca s čast. gosp. Vokavnom, predsednikom poddružnice gospodarske celjske in ljubeznjivo njegovo hčerko , gosp. dr. Vošnjaka, narodnjaka z dušo in telesom itd. In kako krasen venec gospá in gospodičin je kinčal danes dvorano našo, vso pretesno za tak večer! Že tako je znano, da čitavnica naša ima med družbeniki svojimi najlepše gospodičine, — danes se je tega celó vsak lahko prepriča!, ako je pogled svoj vrgel na krasotice po dvorani, ktera je poleg njih se odlikovala s tehtnimi možaki v vsacem oziru. Vse je bilo kakor v raji, ker vedil je vsak, da praznuje se danes — Vodnikov dan. Pa tudi dragi nam gostje, ki so le prišli gledat, kako narod slovenski slovi svojega prvega zgodovinskega možá, so zapustili naš narodni dom prav zadovoljni s vsem, kar so vidili in slišali. Nam pa naj čitatelji naši ne zamerijo, ako danes v spisu teh vrstic le bolj srčne te občutke razodevamo, ne pa se spuŠčamo v drobno kritiko vsega, kako se je vršil program današnje besede. Rečemo jim le, da tudi oštri kritikarji so nam razodeli popolno svojo zadovolje nost nad vsem, kar je bilo govorjeno, prepevano in sicer 49 muzičinih produkcijah podano , in tako rečemo le, da navdueeni predgovor gosp. Pour-a, overtura Mozartova in Titelnova, ktero nam je mojstersko igral danes po- množeni nas orhester, veličasten naš pevski zbor, ki se je danes odlikoval v različnih zborih posebno izvrstno, samospeva Vidičeva in Bučarjeva, igra na glasoviru naše Po gosp. Francetu Leganu, kaplanu v Selcih, Po gosp. dekanu J. Grabrijanu v Vipavi so poslali za letni donesek: V Gospod dr. Spazzapan Stef., advokat v Vipavi Kopitar Mihael, kurat v Erzelu . . Stupica Janez, nadzornik c. k. finanč. straže........... n n gospodičine Melanije Hohnove , ki je s tako lahkoto in elegancijo težko Kalkenbrenerjevo kompozicijo zvršila, in kar je naš mojster Uršič na angleškem trobilu, ki najbolj posnema človeški glas , nam produciral v svoji lastni kompozicii, ki jo je spremljal orhester so poslali za letni donesek: Gospod Legan France, kaplan v Selcih vse 7 vse je bilo vredno izvrstnega koncerta. Gospod Fabjan pa, ki je vodil vse te produkcije, je danes očitno pokazal. da je umetnik na svojem mestu. Da po Ipavce v e m zboru „Ilirija oživljena" ni bilo ploska ne konca ne kraja, dokler se ni na odru pokazal ljubljenec naš, razume 11 11 11 11 17 11 11 se samo po sebi. Po besedi je bil sjajni ples. Ako rečemo, da je plesalo 100 parov kadriljo, naj sodi po tem vsak, da kakor Euterpe je tudi Terpsihora morala zadovoljna biti s tem večerom. Vojaška kapela po vodstvom svojega kapelnika g. Ambroža pa je godla na ples tako navdušena, kakor da bi bil godel vsak godec za tri. Gospodičine so dobile na ličnem listku vrsto plesov, kterega prednjo stran je kinčala Vodnikova podoba s podpisom: „Od prvega tukaj stanuje moj rod Majer Vincenc, župnik Skul Valentin, kaplan v Stamcar Andrej, učitelj v Smid Matija, kmet v Selcih . . . Dolenc Jan., mlinar in župan v Selcih Prevc Juri, kmet v Selcih . . . . Habjan Janez, mlinar v Selcih . . Gospod Kramar Fr., dekan v Škofj i Loki, kot ustanovnik.......... „ Pavšler Jožef, korar iz Ljubljane, kot ustanovnik.......... V Po gosp. Jož. Sventnerju v Ljubljani, so poslali: Gospod Šventner Jož., hisni posest. v Ljublj. Klemens France, bukvovez in hisni posestnik v Ljubljani...... Zitterer Andrej, barvar v Ljubljani . Klemenčič.......... Auer Pavel, hisni posestnik in pivar ii ii ii ii v Ljubljani yi ce ve kdo za druj'ga , naj ljubov iz Dunaja in ii Pakič Miha, trgovec v Ljubljani A eČ Janez, rece Solnograda večer 7 priča nenavadne te svečanosti. aicuujv, mwj xwka 7 ww y ^ y ec janez, „ „ . . od kod ?" Telegrama domo- Gospod Vodopivec France, realni učitelj na Reki, za letni donesek........ „ Masten Jožef, duhovni pomoćnik pri sv. Mihaelu poleg Soštajna, za let. don. Po gosp. Francetu Polcu so poslali za let. don.: Gospod Jurko Janez v Rifniku..... sta poslavila Vodnikov ki nikomur ne mine iz spomina, kdor je bil Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Državni dunajski zbor še ni přišel do važnih obravnav, ker odbori, ki pretresajo denarne predloge ministerstva še niso s svojim delom pri kraji. Po Vuku Stefan ovicu Karadžičů so bile 5. tega mesca bilje v grški cerkvi z veliko svečanostjo; „Zora" je v zboru popevala žalostinke. Po biljah se je mladež srbska podala na gomilo Vukovo in je ondi sežgala ii Pole France ii list Sr- Gospod Vode Janez iz Pregarij na Tržaskem, za letni donesek ......... Skubic Miha, kaplan v Kosani, kot ust. Po vse Martin, kaplan v Polhovem Gradcu, za letni donesek........ Napret Teodor, c. k. svetovavec pri deželni sodnii v Trstu, kot ustanovnik Legat Janez Nep., bogoslovec v Trstu, ii ii letni donesek bobrana" ki žali Vuka in tište možé postavili izdajanju Vukovih knjig. ki so se na čelo A. Lukšicevih Slavische Blatter" 1. zvezek je na Dunaji přišel na svetio. Cela knjiga je, ktera obsega mnogo lepih spisov in ličnih kamnotisov. Drugi pot več o nji. — Banska ii za y Zurman Jan., posestnik in kant. cenitelj pri sv. Trojici pri Slatini, za 1. d. SI. Leseverein v Kamniku, za letni donesek Gospod Crne Anton, državni svetovavec na Dunaji, kot ustanovnik....... SI. kmetij ska poddružnica v Celji kot nesmrtni ud konferencija V Zagrebu se je začela 4. dne t. m. ne Gospod RozmanLovre, kaplan na Tabru, z. 1. d. očitno, ampak v privatni sobi banovi. 3* 29 zbornikov namesti 42. prvi 3eji bilo Deakove besede o ogerskem zboru so zdaj na glasu po časnikih 7 da deželni zbor se more sklicati ne pa po oktrojki 7 in da rekel na ustavni poti, 7 Po gosp. dr. Srnců v Mariboru so poslali kot ust.: Šuman Josip, gimnaz. profesor, dodá Žnidaric Anton, gimn. profesor, dodá dr. Srnec Josip, dodá...... pragmatična sankcija pelje vlado in narod k zaželjenemu cilju. — V Turinu je postal tak nemir , da je kralj 3. t. m. se podal v Flo- Na Ruskem ii ii ii ii ii ii renco kjer je bil navdušeno sprejet. so moskovski plemenitaži, nezadovoljni z oproščenjem kmetov (mužikov), jeli rogoviliti, a to ne bo overalo bistroumnegain velikodušnega cara Aleksandra, dane bi Cesar kterem ii ii krepko napredoval na poti potrebnih reform. po mehikanski Maks I. je izdal manifest razglaša cerkvena dobra za svojino državno ; ko je cesar to naznanil papeževemu poročniku, je ta odgovoril, nima nikakoršnih napotkov za to stvar od sv. očeta. da Denarni zapisnik Matičini. (Sklep 1. leta.) Prenesek iz 5. iista „Novic4 Gospod Pavalec Juri, duh. pomoč, v Cmureku, za letni donesek........ „ Mahkot Janez, c. k. uradnik na Krškem, kot ustanovnik......... „ Lampe Josip, c. k. uradnik na Krskem, kot ustanovnik-......... 8734 gold. 84 kr 2 ii ii dr. Pavlie Valentin, advok. koncipist Kežman France, korar, za Iv. Ureka Koštanje vec Jožef, korar . . . Modrinjak Matija, konzistorijalni svetovavec ........... Glažar Dragotin........ Simonič J., kaplan pri sv. Lorenců v PuSčavi ........... Turner Pavel......... Cucek Jože, korvikar ..... Ipavec Dragotin, pravdosredni vajenec Marko Mihael, notar, koncipist . . Gospod Zore Janez, fajmošter na Golem, z. 1. d. Hasnik Jožef, fajmoster v Trbovljah, kot ustanovnik......... . Pust Fr., župan v Trbovljah, kot ustaň. Kuhn Tone, bogoslovec in seminiski du-hoven v Trstu, za letni donesek . . . i J» *'■ Volk Jožef, fajmoster v Komendi, za 1. d. Wolf Anton, fajmoster pri sv. Petru na Medvedjem Selu, kot ustanovnikv . . . Završnik France, fajmošter v St. Got-h ardu pri Troj anali, za letni donesek n n u ii ii ii ii ii ii 10 11 11 10 71 X» Mraz Tomaž (Štantetov-Sentvidski), no-vinec nemškega reda iz Pliberka , kot ustanovnik.......... 2 gold. - - kr. 2 ii ~ 2 v ~ 11 2 ii "" 11 2 ii ~ 1* 2 ii ~ 11 2 ii ~ 11 2 ii ~~ 11 2 ii ~ 2 ii 11 2 ii ~ 10 ii ~ IP 10 ii —1 11 2 ii 11 2 ii ~~ 11 2 ii 11 2 ii ~~ 11 2 ii ~ 11 2 ii — 11 2 ii ~~ 11 2 ii ~~ ~ 11 2 ii 11 2 ii ~~ 11 2 ii ~~ M 2 ii 11 o ii ~~ 11 2 ii 11 to ii ~~ 11 2 ii 11 2 ii 11 2 ii ~ 11 50 ii ~ 11 20 ii 11 2 ii ~ 11 1 ii 11 1 ii ~ 11 2 ii 11 10 ii ~ 11 10 ii ~~~ 11 2 • ii ~ 11 5 ii ~~ 11 2 ii n 20 ii — íl 2 ii ~ íl 2 ii ~ íl 2 ii ~ n Z ii íl Z ii ~ 10 ii " 17 10 ^ 1 ii 2 ii Id ii 10 ii ~ m 17 2 u i* 50 77 n 50 za letni donesek: Gospod Štrukel Gotard, trgovski pomočnik •n . «1 n V • » 1« T-> 11 Praprotnik France, učitelj v Podbrezjah Wilfan Šimen, fajmošter v kranjski Gori Matek Juri, kaplan v Urbanija Lorenc, kaplan v Hauptman Janez, strojar v Ljudska Sola v Nevljah pri Kamniku . . . . Gospod Mrzel Jožef, fajmošter v Starem trgu u ii li ii ii ii 99 pri Poljanah.......... Vajvoda Simen, župnik v NemŠki Loki Okorn Ignáci, kaplan v Starem trgu pri Poljanah........... Po gosp. Drag. Rudežu so poslali za let. donesek : Gospod Klun Janez, posestnik in Štacunar v Ribnici ii ii ii Šle Andrej, umetalni vrtnar v Ribnici Arko Jakob, posestnik in gostinČar v Ribnici........... Loger Friderik, posestnik in založnik ii ii 9» tobaka v Ribnici....... Arko Ant., posestnik in župan v Ribnici Pauser Jan., poštni ekspeditor v Ribnici Sega Janez, gozdnar in posestnik na Travnej Gori poleg Ribnice . . . . Fajdiga Janez , posestnik in štacunar T Sodražici poleg Ribnice i • v n • i ii Pakiz Simen, posestnik in župan v Jurjevici poleg Ribnice..... ii Oberstar Matija, posestnik in mlinar v Jurjevici poleg Ribnice . . . . Podboj Janez , posestnik v Ribnici . Gospod Robič Andrej, tehnikar v Miškolcu, kot ii ii ustanovnik dr. Petovar Ivan, advokatni koncipist v Ptuju, kot ustanovnik....... Po gosp. Drag. Šauperlu so poslali kot ustan. : Gospod Zuža Anton, dekan na Laškem ,, Ripšl Dragotin, župnik v Loki ArzenŠek Matija, kaplan na Laškem ii ii S au perl Drag., kaplan na Laškem, dodá Gospod Lunder Janez, kaplan pri sv. Lorenců ob Temenici. za letni donesek . . . . Po gosp. Antonu Kosu, pravniku na kr. akademii v Zagrebu, je poslal za letni donesek: Gospod Oblak France, vradnik pri c. k. raču- novodstvu v Zagrebu ...... Gospod Štritar Janez, beneficijat v Šentvidu pri Zatičini, kot ustanovnik..... M. L. v Ljubljani, za letni donesek . dr. Mele Janez, svetovavec c. k. deželne sodnije v Ljubnem, kot ustanovnik . . Zadnik Sim., župnik v Vrhu poleg Cr- 11 ii ii ii ii ii nomlj St « Z t X letni donesek..... Kos Ant., pravnik v Zagrebu, kot ustan. Erjavec Franc, učitelj na kr. viši realki v Zagrebu, za letni donesek . . . . Globočnik Janez. fajmošter v Poljanah, kot ustanovnik......... Globočnik Anton , c. kr. predstojnik v Postojni, kot ustanovnik...... Jan Juri, župnik na Katinari pri Trstu, kot ustanovnik......... Po gosp. F. Rathu, župniku v Frajhamu, so poslali za letni donesek : Gospod Kukovec.......... Kranjc ............ ?» ii ii ii Rath Franjo, župnik v Frajhamu , Gospod Lipoid Franjo , pravnik na vseučilišču beČkem v Beču, kot ustanovnik . . . Mázek Lorenc, benelicijat na Vačah, kot ustanovnik.......... » 99 Žnideršič (Trb., zdravnik v Laškem trgu, za letni donesek........ Klemenčič Jožef, katehet v Ljubljani, kot ustanovnik......... „ Ravnikar Franjo, deželni uradnik v Ljubljani, kot ustanovnik....... ii Ř vaj gar Jož., grajski oskrbnik na Brdu, za letni donesek....... Gospodičiria Yilj. pl. Hoffernova na Brdu, z. i. d. Gospod Olipic J., fajm. v Koprivniku, kot ust. 2 2 2 2 2 2 2 99 99 99 99 99 99 99 2 2 99 99 2 99 2 2 99 99 2 99 2 2 2 99 99 99 2 9* 2 99 2 99 2 2 99 11 10 99 10 11 10 10 10 8 99 99 99 99 2 19 2 99 10 ^ ;; 99 2 99 10 11 2 10 >9 99 2 99 10 91 10 99 10 99 2 2 2 19 11 10 99 10 19 2 99 10 99 10 99 2 2 10 9> 99 17 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 V 99 99 99 99 99 99 99 99 !» t fc99 99 99 99 11 99 99 99 99 91 99 99 99 99 17 77 91 99 71 Gospod Preaa Jož., kapi. v Koprivniku, kot ust Po gosp. Drag. Savniku iz Kranja sta poslala za letni donesek: Gospod Robas J., posestnik in župan v Cerkljah 10 gold. kr* 99 Dolenec France, trgovec v Kranji 2 2 Gospod Krištofič Lorenc, kaplan v bohinski Bistrici, za letni donesek...... „ Mesar Janez, fajmošter v bohinski Bistrici, za letni donesek...... „ Virk Jožef, fajmošter v Ločah na Sta- jarskem, za letni donesek..... Po gosp. Mat. Smole-tu sta poslala za let. don.. Gospod Frank Rihard, kaplan v Ribnici . . Kalan Raimund, kaplan v Dolenji vasi Po gosp. Luk. Drzečniku sta poslala za let. don. Gospod Ozvald Janez , posestnik v Ribnici . 99 ii >9 99 2 99 » 2 ii 17 2 ii 9> 2 2 99 99 99 99 11 Miklav Jožef, krčmar v Ribnici 2 2 Gospod Bertoncel Gasper , župnik v Auberu na Krasu, kot ustanovnik...... Govekar France, učitelj na Igu, za 1. d. Zarnik Janez, učitelj v Begnah pri Cerk-nici, za letni donesek ....... ii ii 9* 17 17 99 10 2 ii 17 17 99 Ljudska učilnica v Begnah pri Cerknici, z. 1. d. Gospod Jerala Janez, kaplan v Srednji vasi v Bohinji, kot ustanovnik . . .v . . . „ Sos Mih., župnik v Preloki pri Crnomlji, za letni donesek........ 2 2 ii ii 17 17 10 11 99- „ Keršic J., administrator v Dobu, za 1. d. „ Bučar Viktor, trgovec v Ljubljani, kot ustanovnik.......... „ Stanovnik Miklav, učitelj v Starem trgu pri Poljanah, za letni donesek . . . SI. Slovanska čitalnica v Trstu, kot neumrljiv ud Po gosp. J. Grabrijanu je poslal kot ustanovnik : Gosp. Lampe Anton, kurát na Gočah v Vipavi Po gosp. Ivanu Macunu so poslali iz Zagreba kot ustanovniki: dr. Vančas Aleksa v Zagrebu . . . baron Vranicani Ambrož v Zagrebu . Macun Iv., gimn. prof. zal. 1864inl865 dr. Gostiša Andrej, svetovavec apela-čije v Zagrebu za leto 1864 in 1865 2 2 99 91 9* If 50 17 9* 2 20 99 11 i y 10 ii ir ii ii ii il 10 10 4 ii ii ii ir 17 17 4 ii 17 Pregled. Skupaj 9521 gold. 84 kr Matica slovenska je přejela do 4. februarj 1865 to je ? v prvém od od li od družbenikov : 13 ustanovnikov v obligacijah 40 ustanovnikov v gotovini . 3223 gold. 50 kr. 3426 od 198 ustanovnikov, ki so le nekaj plaćali 2124 od 299 letnih plačnikov....... Darovali so Matici gospodje, ki niso udj 601 93 9? 9? 99 11 99 9Î 99 99 22 ustanovnikov ni še nič plačalo. Skupaj 9521 gold. 84 kr 572 družbenikov se je tedaj v prvém letu vpisalo v Matico ; ker pa jih je 5 med letom umrlo , in sicer 4 ustanovniki in en leten placnik, je toraj danes družbenikov 567. Matičino premoženje po odbitih vseh stroških: 4 5 5 5 5 1. V obligacijah i /i odstotnih 600 fl. 5»/( o 11 11 11 11 7260 fl. konvenc. denarja z obrestmi v srebru v srečkah od 1860. leta drugih sreckah . . . skupaj v obligacijah . 2. V privátném clolžnem pismu za . . . 3. V kupljenih obrestih od oblig, za 7000 fl. 4. V pisarničnem orodji in drugi opravi . 5. V gotovini.......... 540 gold. — kr. 7623 „ — 99 -290 „ - 99 300 „ — 99 1773 „ 50 99 10526 gold. 50 kr. 100 „ - 17 86 „ - 17 54 „ - 99 159 „ 81 99 Ako se od 216 skupaj 10926 gold. 31 kr» ki so plaćali do sedaj 2124 fl., došteje še po pravilih zagotovljenih 8676 ii 99 znaŠa celo premoženje Matičino 19602 gold. 31 kr V Ljubljani 4. februarja 1865 Dr. J Zup Doneski po 4. februarj u sprejeti se naznanijo prihodnjič, Kurs! na Dunaji 0. februarja. 5% metaliki 72 fl. 40 kr. Narodno posojilo 79 fl. 80 kr. Ažijo srebra 12 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 32 kr. Odgovorni vrednik: Dr Bleiweis Tiskar in založnik: Jcieí Blami v Ljubljani.