Zvišan krvni tlak je mogoce dobro obvladati - Mihaela Strgar Hladnik, dr. med. • Debelost in njene zdravstvene posledice – prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med. • Vpliv uživanja nedovoljenih drog na srce in ožilje Nenadno povecanje telesne teže vec kot 1-1,5 kg v enem dnevu oz 2 ali vec kilograma v 1 tednu. Zasoplost ki se pojavlja v mirovanju, nizki ravni vadbe, ali med vsakodnevnimi aktivnostmi. Otekanje spodnjih okoncin slabši pretok krvi v ledvice lahko povzroci zadrževanje vode, kar vodi v otekanje gležnjev in nog. Literatura: Warning Signs of Heart Failure | American Heart Association;https://www.heart.org/en/health-topics/heart-failure/warning-s Informacije so splošne izobraževalne narave, glede obvladovanja bolezni se posvetujte z zdravnikom. Boehringer Ingelheim RCV, informacijsko gradivo za javnost Podružnica Ljubljana, SC-SL-01757 Šlandrova 4b, 1231 Ljubljana - Crnuce Datum priprave informacije: februar 2024 Izboljšati zdravstveno stanje Matija Cevc Ž ivljenjska statistika Slovenije kaže v zadnjih desetletjih zelo optimisticne in spodbudne podatke, saj se je od leta 1998 do 2021 umrljivost zaradi srcno-žilnih bolezni tako med moško kot žensko populacijo zmanjšala kar za 57 % (samo v zadnjih 10 letih t.j. od leta 2012 do 2021 za 25 % med moškimi in 24 % med ženskami). Tudi poprecna starost umrlih se je npr. od leta 1988 do leta 2021 zvišala za skoraj 10 let (leta 2021 je bila med moškimi 74,6 let in med ženskami 82,2 leti). Pa je to res odraz zdravja slovenskega prebivalstva in se s tem podatkom res lahko hvalimo in recemo, da smo »nepremagljivi«? Nisem cisto preprican. Prva streznitev je že to, da se stopnja prezgodnje umrljivosti v zadnjih letih ni prav nic zmanjšala in srcno-žilne bolezni predstavljajo kar 15 % prezgodnjih smrti. Ti podatki nedvoumno kažejo na to, da ima­mo v Sloveniji, kljub našemu stalnemu pritoževanju in kritikam o katastrofalnem zdravstvu in razpadu zdravstvenega sistema, še vedno kar dobro delujoce zdravstvo. Zdi se namrec, da so ti podatki odraz kakovosti zdravstva in, na žalost, ne osvešcenosti prebivalstva za zdrav življenjski slog in premagovanje dejavnikov tveganja. Kar nekaj podatkov govori v prid tega, da na podrocju preventive nismo dovolj ucinkoviti. Naj opozorim le na nekaj zelo zaskrbljujocih dejstev. Delež debelih odraslih se je v zadnjih 12 letih dramaticno povecal (med moškimi jih je bilo leta 2008 debelih 18,5 %, med ženskami 15,6 %, leta 2020 pa je bilo debelih moških kar 21,5 % (porast za 37,5 %) in žensk 17,4 % (porast za 11,5 %). Pre­komerno prehranjenih pa je bilo leta 2020 skoraj 40 % prebivalcev Slovenije. S 26 % 15-letnih fantov in 16 % 15-letnih deklet, ki so imeli cezmerno telesno maso ali so bili debeli, pa se je Slovenija v letu 2018 uvrstila na 5. mesto med državami Evropske unije (v obdobju COVID-a so bili podatki za mladostnike še slabši). Tudi glede redne telesne dejavnosti se v Sloveniji ne moremo ravno hvaliti saj je v letu 2020 le 50 % moških in 44 % žensk v starostni skupini 18–64 let dovolj telesno aktivnih, da to omogoci dodatno korist za zdravje. Se je pa delež prebivalcev Slovenije, ki redno hodi, v letu 2020 nekoliko zvišal v primerjavi z letoma 2012 in 2016 in znaša 51 %. In kako je s škodljivimi navadami. Zelo zaskrbljujoce! Glede škodljivega pitja alkohola moramo biti zaskrbljeni, saj je poprecna poraba cistega alkohola na prebivalca Slovenije kar 10,62 litra (od leta 2013 se je povišala za 1 liter) in med odraslo populacijo pije alkohol tvegano ali škodljivo 65 % moških in 45 % žensk, kar 70 % mladostnikov do 15 leta pa je že pilo alkohol! Kaj pa tobak? 21 % moških in 18 % žensk je rednih kadilcev, dodatnih 20 % mo­ških in 14 % žensk pa je izpostavljenih pasivnemu kajenju. Skrbi pa tudi to, da je 29 % mladostnikov že poskusilo s kajenjem in jih 5 % redno vsakodnevno kadi. Naj samo pripomnim, da zaradi kajenja tobaka vsak teden v Sloveniji umre 60 oseb. Nadaljevanje na strani 6 UVODNIK 3 Matija Cevc Izboljšati zdravstveno stanje AKTUALNO 6 Franc Zalar Volilna skupšcina društva 8 Jasna Jukic Petrovcic Novosti v Posvetovalnici za srce 10 Petra Simpson Grom Telesna vadba za srcno-žilne bolnike 11 Nataša Jan Redke bolezni, ki prizadenejo tudi srce in ožilje 12 Nataša Jan Stara navada je železna srajca, ki jo lahko tudi slecemo 14 Darija Cvetko Vec druženja brez zaslonov NAŠ POGOVOR 15 Helena Peternel Pecauer Zvišan krvni tlak je mogoce dobro obvladati – Mihaela Strgar Hladnik, dr. med. 18 Elizabeta Bobnar Najžer Debelost in njene zdravstvene posledice – prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med. ZNANJE ZA SRCE 20 Dominik Škrinjar Hidradenitis suppurativa in srcno-žilne bolezni 22 Miran Brvar Vpliv uživanja nedovoljenih drog na srce in ožilje NOVICE O ZDRAVJU 25 Aleš Blinc Dobre in slabe novice SRCIKA 26 Ucenci 4.l, OŠ Škofljica – podružnicna šola Lavrica, mentorica Sara Lazar Uživajmo sadje in zelenjavo NI GA CEZ DOBER NASVET 28 Matija Cevc Vitamin D kot prehransko dopolnilo PREHRANA ZA SRCE 30 Brin Najžer Naj zadiši 31 Eva Kavka Zakaj izbirati lokalno sadje in zelenjavo? PREDSTAVLJAMO 32 Brin Najžer Nobelova nagrada za medicino 2007 za odkritja nacel uvajanja genskih modifikacij v miših z uporabo zarodnih izvor­nih celic SRCE IN ŠPORT 33 Janez Pustovrh Kako razvijati vzdržljivost pri športni vadbi? IZLETNIŠKO SRCE 36 Valentina Vovk Grad Strmol DRUŠTVENE NOVICE 38 Društvene novice 52 Napovednik dogodkov 58 Križanka Ustanovitelj in založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja p. p. 4430, Dalmatinova 10, 1001 Ljubljana, TTR: SI 02970-0012437214, Davcna številka: 87636484, W: www.zasrce.si Glavni urednik: Aleš Blinc Odgovorna urednica: Elizabeta Bobnar Najžer E: bobnarbeti@gmail.com Podrocna urednika: Janez Pustovrh (Srce in šport), Nada Rotovnik Kozjek (Prehrana za srce) Clani uredništva: Matija Cevc Nataša Jan Franc Zalar Tajnica revije: Sandra Kozjek Naslov uredništva: Za srce, Dalmatinova ul. 10, p. p. 4430, 1001 Ljubljana T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Oglasno trženje: T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Tisk: Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/43 99 840 Racunalniška postavitev in priprava za tisk: Camera d. o. o., Cvetkova ulica 25, Ljubljana T: 01/420 12 00 Vse pravice pridržane Naklada: 8.000 izvodov, tiskano: dan pred izidom V skladu z zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 in 4/99) je v ceno revije vkljucen 8,5 odstotni davek na dodano vrednost (na osnovi 37. clena Pravilnika o izvajanju zakona na dodano vrednost Ur. l. RS, št. 107/01). Fotografija na naslovnici: Pomladni okras s srcnim pridihom (Foto: Brin Najžer) Idejna zasnova: Elizabeta Bobnar Najžer. ustanovni sponzor društva »Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljucno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Ce menite, da potrebujete zdravniško pomoc, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in nacin jemanja zdravil.« »Za clanke, v katerih je obravnavano delovanje ucinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblašceni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališca organizacije ne izražajo stališc FIHO. Program »ODKLOP – Preventivni program za zdravo uporabo zaslonov« v letih 2017-2025 sofinancira Ministrstvo za zdravje RS na podlagi javnih razpisov. Program Društva Za srce »Mladi obracamo svet!« sofinancira MOL. Mestna obc.ina Ljubljana EDITORIAL 3 Matija Cevc Improving our health The Slovenian Heart Association held its annual General Assembly, where it formulated guidelines for its activities. The most important activity will continue to be raising awareness of a healthy lifestyle amongst the Slovenian population. ACTUALITIES 6 Franc Zalar Electoral General Assembly This year’s General Assembly was also an electoral one. The final report at the end of the four-year mandate of the leadership was presented by the President of the Association, primarius Matija Cevc, M.D., and the Director of the Association, Nataša Jan, MSc. They both evaluated the past work of the team as successful, and the members of the Assembly agreed, as they re-elected the leadership for another four-year term. 8 Jasna Jukic Petrovcic News about the Heart consultation room In 2024, the team of the Heart consultation room in Ljubljana conducted over 10.000 different measurements and expert consultations in person, over the phone, or via email. 10 Petra Simpson Grom Physical exercises for cardio-vascular pa­ tients An innovative approach to cardiac rehabilitation is being introduced in Slovenia. This new approach is based on synchronising body movements with breathing patterns. 11 Nataša Jan Rare diseases which also affect the heart and blood vessels In commemoration or Rare Disease Day 2024 the Slovenian Heart Association organised a press conference, with the aim of presenting rare, chronic, and progres­sive diseases which can cause defects that are often life-threatening. 12 Nataša Jan An old habit is the iron shirt, which can also be taken off. 14 Darija Cvetko More screen-free socializing INTERVIEW 15 Helena Peternel Pecauer High blood pressure can be controlled – Mihaela Strgar Hladnik, M.D. High blood pressure is a very common risk factor in the development of cardio­vascular diseases such as a heart attack, brain stroke, heart failure, and others. We discussed high blood pressure with Mihaela Strgar Hladnik, M.D., a specialist of family medicine at the Community Health Centre Ljubljana. 18 Elizabeta Bobnar Najžer Obesity and its medical consequences. – Prof. Mojca Jensterle Sever, M.D., PhD. Over the last 50 years obesity has grown with the rate of an epidemic. We discussed this growth with Prof. Mojca Jensterle Sever, M.D., PhD., an endocrinologist working at the Clinical Department for Endocrinology, Diabetes, and Metabolic diseases at the University Medical Centre Ljubljana. KNOWLEDGE FOR THE HEART 20 Dominik Škrinjar Hidradenitis suppurativa and cardio-vascular diseases Hidradenitis suppurativa is a chronic, inflammatory, and repetitive skin disease, which fist presents in hair follicles as painful inflammation (nodes and abscesses), similar to bacterial pustules. 22 Miran Brvar The effects of illegal drugs on the heart and blood vessels The article presents the effects of the most common illegal drugs found in Slovenia can have on the heart and blood vessels. The drugs covered include cannabis, cocaine, heroin, ecstasy, and other amphetamines. NEWS 25 Aleš Blinc Good news – Bad news A selection of medical news from the field of cardio-vascular diseases ROSEBUD 26 Pupils of the 4.l class of the Škofljica Primary School – a branch of the Lavrica Primary School, and their mentor Sara Lazar Let’s eat fruits and vegetables We talked to the pupils of class 4.l of a branch of the Lavrica Primary School about eating fruits and vegetables. THERE IS NOTHING BETTER THAN GOOD ADVICE 28 Matija Cevc Vitamin D as a dietary supplement Recent years have seen a significant increase in interest in vitamin D. This is due to numerous studies which have demonstrated that many patients with cardiovascu­lar, neurodegenerative, and cancerous diseases suffer from a deficit of vitamin D. NUTRION FOR THE HEART 30 Brin Najžer Let there be an aroma Recipes for healthy and creative meals 31 Eva Kavka Why choose local fruits and vegetables? Fruits and vegetables are an important source of vitamins, minerals, and numer­ ous phytochemicals, which protect from the onset of chronic non-transmissible diseases and can slow down the aging process. PRESENTING 32 Brin Najžer The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2007 Was awarded jointly to Mario R. Capecchi, Sir Martin J. Evans and Oliver Smithies “for their discoveries of principles for introducing specific gene modifications in mice by the use of embryonic stem cells”. THE HEART AND SPORTS 33 Janez Pustovrh How to develop endurance during sports exercises? The author presents a series of exercises aimed at developing and maintaining endurance. THE EXCURSION HEART 36 Valentina Vovk Strmol Castle Suggestion for a lovely daytrip to the castle and grounds at Strmol na Gorenjskem. NEWS 38 News 58 Marjan Škvorc Crossword Slavica Babic, podružnica za Severno Primorsko; prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik; Klinicni oddelek za žilne bolezni, Univerzitetni klinicni center Ljubljana; Elizabeta Bobnar Najžer, prof. slov. in ruš., odgovorna urednica; prim. Mirko Bombek, dr. med., specialist internist, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje; Marina Božic, podružnica za Severno Primorsko; doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinicno toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana; prim. Matija Cevc, dr. med., specialist internist, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; Darija Cvetko, univ. dipl. soc., Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, vodja programa ODKLOP; Franc Cernelic, predsednik podružnice za Posavje; Sonja Gobec, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino; Nataša Jan, univ. dipl. biol., direktorica, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije; Darinka Pavlic Kamien, Podružnica za Ljubljano; Eva Kavka, mag. inž. živilstva, klinicna dieteticarka, Enota za klinicno prehrano, Onkološki inštitut; Cvetka Melihen Bartolic, dr. med., podružnica za Severno Primorsko; Brin Najžer, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), podružnica Ljubljana; Helena Peternel Pecauer, Ljubljana; Rožica Perat, podružnica za Severno Primorsko; mag. Erika Povšnar, predsednica podružnice za Gorenjsko; prof. dr. Janez Pustovrh, Fakulteta za šport Univerze vLjubljani; Ljubislava Škibin, dr. med., spec., predsednica podružnice zaKras; Dominik Škrinjar, študent 6. letnika Splošne medicine na Medicinskifakulteti Univerze v Mariboru; Marjan Škvorc; Ucenci 4.l, OŠ Škofljica – podružnicna šola Lavrica, mentorica Sara Lazar, prof.; Jelka Urbas Kopinja, podružnica za Severno Primorsko; Valentina Vovk, Medvode; Franc Zalar, podpredsednik, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Izboljšati zdravstveno stanje - nadaljevanje Glede na povedano ne preseneca, da se je v zadnjih 8 letih šte­vilo pregledov v specialisticni dejavnosti povecala za 5 %, od tega pa znašajo internisticni pregledi 23 %. To kaže na to, da je tudi srcno-žilnih bolezni vse vec, in je dejansko zmanjšana umrljivost zaradi teh bolezni posledica boljše zdravstvene obravnave in na žalost ne zaradi preventive. Verjetno se marsikdo sprašuje, cemu je bil potreben tako dolg »uvod« in predstavitev teh podatkov. Gre namrec za to, da smo v letošnjem marcu na letni skupšcini Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije potrjevali tudi smernice delovanja za naslednje obdobje. Temeljno vodilo, kot vsa leta doslej, bo tudi v prihodnje ozavešcanje prebivalcev Slovenije o nujnosti zdravega življenjske­ga sloga. To bomo skušali doseci tako z svetovanji in pogovori z našimi clani (svetovalnice, meritve itd.) kot tudi s programi ozavešcanja o pomenu zdravega življenjskega sloga (predavanja, opozorila o posameznih bolezenskih entitetah kot je npr. srcno popušcanje, možganska kap, Dan žil, Svetovni dan srca …). Ciljna populacija bodo tako odrasli kot tudi otroci in mla­dostniki. Z osvešcanjem je namrec treba zaceti že v otroštvu in vztrajati tudi v odrasli dobi in starosti. Vsak dejavnik tveganja, ki neobvladan vodi v bolezen, lahko z ustreznim nacinom življenja in zdravljenjem premagamo oz. obvladamo ter preprecimo njegove zaplete. To pa zagotavlja izboljšano kakovost življenja v starosti. Ce želimo, da se zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije izboljša, bomo morali biti v naslednjih letih bistveno bolj aktivni in ambiciozni ter prodorni. Pri tem bo potrebno sodelovanje prav vsakega clana društva. Dobri zgledi namrec vlecejo. Kljucno se mi zdi, da bo potrebno naše sodržavljane prepricali, da je vsak za svoje zdravje odgovoren sam, in da mora zato tudi za svoje zdravje poskrbeti predvsem sam. Zdravniki, zdravstveno osebje in zdravstveni sistem jim lahko pri tem le pomaga z zgledi in nasveti ter predpisom potrebne terapije. A tudi pri tem velja, da zdravilo, ki ga ne zaužijemo, ne more pomagati. Bistveno bo potrebno izboljšati tudi sodelovanje in zaupanje med zdravstvenimi delavci (zlasti zdravniki) in bolniki, saj je zaupanje temelj uspešnega zdravljenja in ozdravljenje. . Volilna skupšcina društva Franc Zalar Ker se je iztekel mandat organom društva, je predsednik sklical volilno skupšcino. Tradicionalnoso bila na dnevnem redu porocilo o delu, financno porocilo in porocilo nadzornega odbora.Vsebinsko porocilo o delu sta podala predsednik prim. Matija Cevc, dr. med in direktorica društvamag. Nataša Jan. Oba sta ocenila, da je bilo delo društva v mandatnem obdobju in lani uspešno. D ruštvo je uresnicilo zastavljen delovni program. Izpostavila sta predavanja, rekreativne pohode in izlete, preventivne meritve in svetovanja, novinarske konference, prireditve ob sve­tovnem dnevu srca in drugih pomembnih preventivnih mejnikih, izdajateljsko dejavnost, kjer še posebej izstopa revija Za srce, mednarodno sodelovanje še posebej z Evropsko mrežo za srce, kjer nas kot clanica Upravnega odbora te organizacije zastopa direktorica mag. Nataša Jan. Društvo je izvajalo številne projekte, s katerimi je v preteklosti uspelo na razlicnih razpisih. Med njimi je bil v preteklem obdobju najvecji »Do.IT«. V projektu smo vpeljali vec digitalnih rešitev preko katerih bo znak varovalnega živila, tudi v bodoce vodnik do zdravju prijaznejših živil (med drugim je sedaj vzpostavljen digitalni register varovalnih živil na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter omogocena njegovo povezavo z drugimi informacijskimi sistemi, npr. VešKajJeš). S tem projektom bo v skladu z evropskimi usmeritvami, znak varovalnega živila ali poenostavljeno naš srcek lahko postal nacionalni znak, ki bo nadaljeval s priporocili za zdravo prehrano. Omenila sta še projekt Mladi obracamo svet, Srcek Bimbam za otroke prve triade ljubljanskih osnovnih šol ter projekt ODKLOP – Preventivni program za zdravo uporabo zaslonov, ki ga je razvilo društvo in je edinstven iz tega podrocja v Sloveniji. Društvo je dobro sodelovalo z drugimi nevladnimi organizaci­jami v Sloveniji (koronarni klubi, Zveza društev ledvicnih bolni­kov Slovenije, Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in drugimi). Društvo deluje tako v Zvezi pacientov Slovenije in Združenju za kronicne nenalezljive bolezni Slovenije. Vsa porocila je skupšcina sprejela soglasno. To je bila tudi osno­va, da so bili razrešeni organi, ki so društvo vodili v mandatnem obdobju 2020-2024. Sledile so volitve novega vodstva društva in vseh s statutom pred­videnih organov. Novi, vendar že dolgoletni dosedanji predsednik je z vsemi glasovi prisotnih (p)ostal prim. Matija Cevc, dr. med. V vodstvu je nov še podpredsednik izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med. Skupšcina je nov mandat zaupala dosedanjima podpredsednikoma dr. Tjaši Vižintin Cuderman, dr. med. in Francu Zalarju. Na predlog novega predsednika je skupšcina potrdila srednje­rocni nacrt dela društva za obdobje 2024-2028. Ob zakljucku skupšcine, ki jo je uspešno vodilo delovno pred­ sedstvo, na celu z Darinko Pavlic Kamien, se je predsednik zahvalil za zaupanje in razglasil, da je Upravni odbor nagradil dve zaslužni clanici društva z nazivom »Castna clanica« in sicer Mileno Strašek, dr. med. in Majdo Zanoškar. Skupšcina se je seznanila s sklepom upravnega odbora, ki je na svoji seji dne, 21. 03. 2024 sprejel Sklep o spremembi organi­ziranosti podružnic: 1. Podružnica za Slovensko Istro se ukine. Clani/clanice (112) se prikljuci Podružnici za Kras s sedežem v Sežani. 2. Podružnica za Kocevje in Pokolpje se ukine. Clani/clanice (19) se po svoji presoji prikljucijo podružnici za Dolenjsko in Belo Krajino ali Podružnici Ljubljana. 3. Sklep velja z dnem sprejema. 4. Na sklep je možna pritožba v skladu z dolocili 14. clena Statuta društva. O pritožbi odloca skupšcina društva. Obrazložitev: Obe podružnici že dalj casa prakticno ne delujeta. Številni poskusi za oživitev dela se niso posrecili. V želji, da vsem clanicam in clanom zagotovi boljše možnosti za aktivno sodelo­vanje v programih društva, je vkljucitev v aktivne podružnice, po mnenju vodstva društva, ena od kratkorocnih rešitev. S to rešitvijo, društvo ostaja prisotno v celi državi s ciljem, da se še bolj bogati preventivno dejavnost v podružnicah. Novi castni clanici Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Prim. Milena Strašek, dr. med. Primarij Straškova je pobudnica in ustanovna clanica Podru­žnice za Posavje, ki je bila ustanovljena pred 25. leti. Vse skozi je clanica njenega upravnega odbora in vec mandatov podpredsednica podružnice. V podružnici je nosilka strokovnega dela, organizira predavanja in tudi sama predava. Tudi še sedaj po upokojitvi sve­tuje clanicam in clanom podružnice o preventivi bolezni srca in ožilja. Na ravni društva je clanica Strokovnega sveta. Predlog za podelitev naziva castna clanica sta podala Izvršni odbor društva in vodstvo podružnice Majda Zanoškar, vms. Majda Zanoškar je bila dolga leta predsednica Podružnice za Koroško. V tem casu je podružnica pomembno zaznamova­la preventivno dejavnost v svoji regiji. Organizirala je številna predavanja, predstavitve svojih dejavnosti v vec krajih regije ob pomembnih dnevih kot je svetovni dan srca, pripravila številne rekreativne pohode za clanice, clane in prijatelje društva. Gospa Zanoškar je bila vsa ta leta tudi redna dopisnica Revije Za srce. Ob izteku njenega predsedovanja, je predlog za castno clanstvo podal Izvršni odbor društva. Upravni odbor je potrdil tudi prejemnike priznanj: Zlato plaketo društva prejmeta: . Vilma Regovec, dolgoletna predsednica Podružnice za Gorenj­sko. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Gorenjsko . Ljubislava Škibin, predsednica Podružnice za Kras. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras Srebrno plaketo društva prejmejo: . Erika Povšnar, Podružnica za Gorenjsko. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Gorenjsko . Marija Turk, prostovoljka v Društvu, clanica. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras . Iztok Cebohin, prostovoljec v Društvu, clan. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras -Irena Družina, prostovoljka v Društvu, clanica. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras Bronasto plaketo društva prejmejo: . Josip Dobec, namestnik predsednice Podružnice za Kras, clan Društva. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras . Ivica Podgoršek, prostovoljka v Društvu, clanica. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras . Vanesa Tavcar (prej zunanja sodelavka), clanica Društva. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras . Valerija Macarol, prostovoljka v Društvu, clanica. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras . Mateja Prelc, vms, prostovoljka, zunanja sodelavka in clanica Društva. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras . Mojca Ivancic, vms, prostovoljka, zunanja sodelavka in cla­nica Društva. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras . Nastja Lisjak, ms, prostovoljka, zunanja sodelavka in clanica Društva. Predlog je podalo vodstvo Podružnice za Kras Novo izvoljeno vodstvo Društva za zdravje srca in ožilje Slovenije za obdobje 2024-2024 Predsednik društva prim. Matija Cevc, dr. med. Podpredsedniki društva: Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. Franc Zalar izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med. Nadzorni odbor Boris Kurent Osredkar Jurij Milica Gostiša namestniki: Danijela RihterStanka Štajer Jožica Kampuš Castno razsodišce dr. Blaž Mlacak, dr. med. prim. Herbert Bernhardt, dr. med. Franc Cernelic namestniki: Ljubislava Škibin, dr. med. Marina Kovac Petra Aleš Svet društva prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. prim. Matija Cevc, dr. med. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. prim. Mirko Bombek, dr. med. izr. prof. dr. Borut Jug, dr. med. prim. Herbert Bernhardt, dr. med. prim. Milena Strašek, dr. med. prim. Iztok Gradecki, dr. med. izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med. Novosti v Posvetovalnici za srce Jasna Jukic Petrovcic Posvetovalnico za srce v Ljubljani ljudje zelo radi obišcejo, saj tu dobijo strokoven, a hkrati prijazen in socuten pogovor, lahko opravijo razlicne meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, rezultate meritev dobijo takoj. V letu 2023 smo opazili velik porast v duševnem in custvenem nihanju pri ljudeh. Psihicne stiske so se poglobile. Ljudje še bolj kot pretekla leta hrepenijo po toplem pogovoru, po obcutku, da so slišani, videni, da niso odvec. Še bolj potrebujejo informa­cije, spodbude, pozitiven odnos in pohvale za lastne napredke v izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Vse to dobijo pri nas, kjer so vsi vedno dobrodošli in lepo sprejeti. Tako smo v preteklem letu v Posvetovalnici za srce v Ljubljani skupno opravili preko 10.000 razlicnih meritev in strokovnih sve­tovanj ter pogovorov (osebno, po telefonu, po elektronski pošti). Pregledali smo preko 3.000 ljudi, ki so resnicno zadovoljni z našim nacinom dela, s cloveškim, celostnim in strokovnim pristopom. To povedo ustno in pisno z zahvalo. Ce je nekoc med našimi preiskovanci izrazito prevladovala starejša populacija nad 65 let (tri cetrtine vseh pregledanih) in je bilo mnogo vec žensk (2/3) kot moških (1/3), se zdaj trend starosti obiskovalcev niža vedno bolj v delovno aktivno populacijo ter v izenacenost po obeh spolih. Med obiskovalci imamo sem in tja tudi otroke, mladino ter ljudi v visoki starosti. Najstarejši uporabnik naših storitev je rojen leta 1926. Obiskovalcem Posvetovalnice, med drugim, svetujemo, da s seboj prinesejo svoj merilnik krvnega tlaka, da preverimo, ce aparat pravilno meri, in da vidimo, kako si sami izmerijo krvni tlak, kako si sami namestijo manšeto in kakšen je njihov telesni položaj ob meritvi. Poucimo jih o pravilni izvedbi meritve krv­nega tlaka doma. Nabor preventivnih zdravstvenih meritev, ki jih izvajamo, se vedno bolj širi. Preiskave in meritve, ki smo jih opravljali v letu 2023 so bile: krvni tlak (obicajen, povprecje treh meritev, 24-urno merjenje), Navodila za pravilno merjenje krvnega tlaka 1. Pred merjenjem • Pol ure pred merjenjem ne jemo, ne kadimo, ne pijemo kave, pravega caja, energijskih, gaziranih ter alkoholnih pijac. • Ne merimo takoj po fizicnem naporu ali zaužitju zdravil. • Opravimo fiziološko potrebo (izpraznimo secni mehur in crevo). Poln secni mehur ali tišcanje na blato povišata krvni tlak do 10 mmHg. • Mirno sedimo 3 do 5 minut, šele nato merimo tlak. • Udobno se naslonimo na hrbet, stopala so na tleh, noge ne smejo biti prekrižane. • Merimo vedno na isti nadlakti. • Roka, kjer merimo naj bo gola. Manšeta naj ne bo namešcena preko oblacila, zlasti ne preko debelejše tkanine. Zavihani rokav ne sme tišcati, saj to povzroci višjo izmerjeno vrednost tlaka. • Manšeta mora biti namešcena dva prsta nad komolcnim pregibom. • Roka naj pociva v udobnem, sprošcenem položaju, naslonje­na na mizo, nadlaket je v višini srca. Krvni tlak je višji, ce je roka spušcena pod raven srca, in nižji, ce je roka dvignjena. Ce krvni tlak merite stoje, mora biti roka podprta (omarica, polica, druga roka,…) srcni utrip, saturacija, telesna teža, ITM, obseg pasu, enokanalni EKG, gleženjski indeks, venska pletizmografija, pulzni val, hole­sterol, HDL, LDL, trigliceridi, glukoza in hemoglobin. Še vedno prevladujejo meritve krvnega tlaka in srcnega utripa (pri 55 % oseb je bil krvni tlak preko 140/90 mmHg), sledijo meritve celokupnega holesterola (68 % izmerjenih rezultatov je bilo preko 5,0 mmol/L) ter sladkorja v krvi (pri 18 % oseb smo ugotovili povišano glukozo). Natancnejše rezultate izmerjenih meritev, ki so bili izven referencne vrednosti v Posvetovalnici za srce v lanskem letu prikazuje tabela 1. Tabela 1: Delež neustreznih vrednosti posameznih meritev v letu 2023. Vrsta preiskave: Delež rezultatov izven referencnega obmocja: Krvni tlak 54,8% Srcni utrip 12,3% Holesterol 68,2% LDL holesterol 58,3% HDL holesterol 30,2% Trigliceridi 48,1% Glukoza 17,8% EKG 27,4% Gleženjski indeks 9,3% Venska pletizmografija : * cas polnitve ven * moc venske mišicne crpalke 35,6% 15,8% Pulzni val 12,5% Ocenjena starost žil 63,2% Obseg pasu 58,1% Indeks telesne mase 55,1% Saturacija 5,3% • Velikost manšete mora ustrezati obsegu nadlakti, pod manšeto naj bo za prst prostora, manšeta ne sme biti prevec ali premalo zategnjena. • Zjutraj si krvni tlak izmerimo pol ure zatem, ko smo vstali, ce je le možno, vsak dan ob istem casu. • Ce že imamo predpisana zdravila za znižanje krvnega tlaka, meritev izvedemo preden vzamemo zdravila. • Prostor mora biti primerne temperature. Prehladen prostor oz. mraz povzroci, da so žile stisnjene, zato je izmerjeni krvni tlak previsok. 2. Med merjenjem • Smo sprošceni, ne govorimo, ne poslušamo drugih ljudi, radia, ne gledamo v ekrane (telefon, racunalnik, televizija), se ne premikamo. • Krvni tlak izmerimo dva do trikrat zapored, vmes naredimo eno do dve minutni premor. Med premorom ne vstajamo, ne govorimo, ne gibamo z rokami. 3. Po merjenju • V dnevnik meritev zapišemo datum, uro meritve, vrednost krvnega tlaka, srcnega utripa ter opombe (zdravila, stresni dogodki, bolezni, bolecine,…). Posvetovalnica za srce na Dalmatinovi ulici 10 v Ljubljani deluje vsak delovni dan (ponedeljek, torek, cetrtek, petek od 9. do 12. ure ter ob sredah od 11. do 15. ure). Na pregled in strokovni posvet se je potrebno narociti preko e-pošte posvetovalnicazasrce@siol.net ali preko telefona 01 234 75 55 in 01 234 75 50. Preko telefona za narocanje nas najlažje dobite ob ponedeljkih in petkih med 8.30 in 9.00, ter ob sredah med 14.00 in 14.30. Dve novosti, ki smo ju uvedli v letu 2024: krvni preiskavi NT-proBNP in D-dimer. NT-proBNP je marker za ugotavljanje srcnega popušcanja. Z njim odkrivamo zgodnje oblike srcnega popušcanja, sledimo poteku oz. napredovanju bolezni ter ucinkovitosti zdravljenja, ki ga doloci zdravnik. D-dimer pomaga izkljuciti stanja, pri katerih nastajajo krvni strdki. Zvišane vrednosti so lahko posledica globoke venske tromboze, pljucne embolije ter tudi drugih bolezni in stanj (di­seminirana intravaskularna koagulacija, akutno vnetje, bolezni srca, pljuc ali jeter, vecje poškodbe, otekline, okužbe, karcinom, krvavitve, hematom, operacija, nosecnost). Odvzem krvi za ti dve preiskavi je kapilaren, iz kapljice krvi iz prsta. Rezultat dobimo v šestih minutah za D-Dimer in v desetih minutah za NT-proBNP. Za preiskavo ni potrebno biti tešc. Se je pa potrebno narociti. V letu 2023 smo na naše veliko veselje ponovno odprli Posve­tovalnico za srce v Skrbovinci oz. v Info tocki 65+ na Mackovi ulici 1 v centru Ljubljane, ki omogoca dostop tudi za ljudi z gibal­nimi oviranostmi. Posvetovalnica tam deluje vsako prvo soboto v mesecu od 11. do 13 ure. Tu se na pregled in posvet ni potrebno narociti. V tej posvetovalnici je možno opraviti osnovne preiskave: krvni tlak, utrip, saturacija, EKG, holesterol, trigliceridi, glukoza ter strokovno svetovanje. Prisrcno dobrodošli. . Telesna vadba za srcno-žilne bolnike Vseživljenjska rehabilitacija na sticišcih teorije in prakse Petra Simpson Grom Telesna vadba je nacrtovana in strukturirana oblika telesne dejavnosti s ciljem izboljšati delovanje srca in dihal ter splošno zdravje. T elesna vadba je kljucna sestavina rehabilitacije srcno-žilnih bolnikov, ki jo mocno priporocajo strokovna združenja, saj zmanjšuje pojavnost srcno-žilnih zapletov, umrljivost, število ponovnih hospitalizacij ter izboljša kakovost življenja. Sodobna rehabilitacija srcnih bolnikov je celovita in vkljucuje ocenjevanje ogroženosti, redno telesno vadbo, zdravstveno izobraževanje in psihosocialno podporo. Razdelimo jo na tri faze: bolnišnicno (I.), ambulantno (II.) in vzdrževalno ali vseživljenjsko (III.). Po akutnem koronarnem dogodku je bolnik med bolnišnicnim zdravljenjem deležen prve faze rehabilitacije. Druga faza poteka v ambulantnih centrih za srcno rehabilitacijo v bolnišnicah ali specializiranih zdravilišcih ter vkljucuje nadzorovano telesno vadbo in sekun­darno preventivo srcno-žilnih dogodkov, traja pa obicajno do tri mesece. Tretja faza nastopi, ko je bolnik stabilen, vendar pa še vedno potrebuje podporo pri soocanju z zdravstvenimi težavami in obvladovanju dejavnikov tveganja za srcno-žilne bolezni. Ta faza traja vse življenje. Nacini telesne vadbe Najbolj raziskani pristopi v kardiološki rehabilitaciji so klasicni principi kontinuirane aerobne vadbe majhne do zmerne intenzi­tete ali intervalni trening, ki temelji na vadbi visoke intenzitete. V Sloveniji se v srcni rehabilitaciji uveljavlja tudi inovativni pristop, ki temelji na usklajevanju telesnih gibov s sinhroniziranimi vzorci dihanja, kar zmanjšuje fizicni stres in hkrati izboljša ucinkovitost delovanja srca in dihal. Tovrstni pristop imenujemo sinhronizirana kardiorespiratorna rehabilitacija (SKR) in je osnova programa G-I-O – integrirane metode telesne vadbe, ki temelji na fiziolo­ško oblikovanih vzorcih gibanja, usklajenih z dihanjem. Skrbno izpeljani vzorci gibanja izkljucujejo nenadne, nenadzorovane spremembe položaja telesa, kar zmanjša tveganje za zaplete ter možnost neugodnih hemodinamskih odzivov. Splošna priporocila Že dolgo je znano, da je telesna vadba zelo koristna, saj sta brez nje zdravje in kakovost življenja okrnjena. Pomembno je razmerje med koristnimi ucinki in varnostjo telesne vadbe. Ideja »vec vadbe je bolje« pri srcno-žilnih bolnikih ne velja. Lažja zadihanost, ki ni neprijetna, je razumljiva spremljevalka telesne dejavnosti. Huda zadihanost s hropenjem ali težave, ki trajajo dlje kot pet minut po prenehanju dejavnosti, pa so znak prekomerne obremenitve. Poleg hude zadihanosti, ki preprecuje pogovor, sta znaka pretirane obremenitve tudi šibkost in siljenje na bruhanje. V teh primerih je potrebno zmanjšati intenzivnost treninga. V rehabilitaciji srcno-žilnih bolnikov upoštevamo princip FITT (ang. Frequency, Intensity, Time and Type). Srcno-žilnim bolnikom svetujemo, da predno zacnejo s telesno vadbo, opravijo obremenitveno testiranje. Tabela 1: Priporocila za izvajane telesne vadbe srcno žilnih bolnikov v vseživljenjski rehabilitaciji F pogostost najmanj 3-krat tedensko, skupno 150 minut na teden I intenzivnost zmerna, okoli 70 % maksimalne srcne frekvence na obremenitvenem testiranju oz. 70 % maksimalne porabe kisika oz. bolnik se med vadbo lahko pogovarja T trajanje 30-60 minut trajajoca vadbena enota T vrsta vadba, ki omogoca nemoteno preskrbo telesa s kisikom (aerobna vadba), ter dopolnilne vaje za gibljivost, koordinacijo, ravnotežje in moc* *Vadba za moc pri srcno-žilnih bolnikih zahteva posebno pozornost in pravilno usklajenost gibanja z dihanjem, pri cemer je pomembno, da se dihanja ne zadržuje. Primeri iz prakse Primerni so hoja, kolesarjenje, nordijska hoja ter druge vrste aerobne vadbe, ki so posamezniku všec in so zanj varne. Vadbo prilagajamo glede na zdravstveno stanje in starost. Srcno-žilni bolniki imajo lahko pridružene ateroskleroticne bolezni, kot je periferna arterijska bolezen. Pri teh bolnikih se svetuje hoja vsak dan, ob bolecini naj se bolnik ustavi in pocaka, da bolecina mine, nato s hojo nadaljuje. V vseživljenjski rehabilitaciji v Koronarnem klubu Ljubljana pri izvajanju telesne vadbe srcno-žilnih bolnikov pozornost usmerjamo v izboljšanje koordinacije gibanja z dihanjem. Izvajamo model aerobno-dinamicne vadbe, ki med seboj povezuje elemente G-I-O, elemente za krepitev moci z uporabo prostih uteži mase do 1 kg ter elemente za gibljivost hrbtenice in sklepov. V zakljucnem delu uvajamo elemente ravnotežja in koordinacije. Prednost celovitega modela je krepitev srca in žilja z zmanjšanjem neugodnih stranskih ucinkov vadbe, kot so bolecine v sklepih, motnje srcnega ritma, vrtoglavica in izcrpanost. Telesna vadba je temelj vseživljenjske rehabilitacije srcno-žilnih bolnikov in naj postane pomemben del življenja. S primernim izborom, notranjo motivacijo in rednim izvajanjem bomo ucinke telesne vadbe lahko uživali še dolgo v starost. . Redke bolezni, ki prizadenejo tudi srce in ožilje Nataša Jan Mednarodni dan redkih bolezni je vsako leto na zadnji dan v februarju – vsaka štiri leta je to prav na najredkejši dan, 29.2. Ob tem dnevu je Društvo za zdravje srca in ožilja pripravilo novinarsko konferenco, z namenom predstavitve ter redkih, kronicnih, napredujocih bolezni, ki povzrocajo okvare, in so pogosto življenjsko ogrožajoce. So redke, a težave, ki prizadenejo mnoge ljudi so velike. Tudi med boleznimi srca in žilja najdemo redke bolezni na od njih je na primer transtiretinska amiloidoza srca E (ATTR-CM), še premalo znana, pogostokrat prepozno dia­gnosticirana bolezen ter redke presnovne bolezni, kot so nekatere dislipidemije. Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je povedal, da za redke bolezni veljajo tiste, ki prizadenejo relativno majhno število oseb a imajo, zlasti ce ostanejo neprepoznane, hud potek, ter so neredko smrtne. Za redko bolezen velja tista, ki jo ima do 5 na 10.000 oseb. Ceprav se te bolezni pojavljajo redko je zaradi njih prizadetih kar veliko ljudi, saj je takih bolezni poznanih že vec kot 6.000. Po ocenah prizadenejo okoli 5 % svetovnega prebivalstva oz. okoli 300 milijonov prebivalcev našega planeta. Tudi na podrocju bolezni srca in žilja je kar nekaj takih bolezni. Ena od njih je na primer Takotsubo kardiomiopatija ali »bolezen pocenega srca«, ki se pokaže podobno kot srcni infarkt z bolecino, dušenjem in zmanjšano zmogljivostjo. Najdemo jo pri 1,5 – 3 ose­bah na 10.000, a kljub temu predstavlja kar 2 % vseh akutnih koro­narnih dogodkov. Kar nekaj redkih bolezni je takih, da povzrocajo motnje srcnega ritma. Na primer Sindrom Brugada, pri katerem je prizadet prevodni sistem srca, kar povzroci motnje srcnega ritma in lahko pripelje do nenadne smrti. Dalje aritmogena kardiomiopatija, pa sindrom kratke ali dolge dobe QT, za katero velja, da je kriv za 1 od 6 primerov smrti, pri katerem z obdukcijo niso našli vzroka smrti. Vse naštete motnje so vzrok za nevarne motnje srcnega ritma in lahko povzrocijo nenadno smrt. Mednje lahko uvrstimo tudi postopoma napredujoco bolezen Duchenova mišicna distrofija, v okviru katere pride do prizadetosti srcne mišice. Med redke bolezni, ki ima v zadnjem obdobju nekoliko boljše obete, ker obstaja zanjo zdravilo tafamidis, spada tudi transti­retinska amiloidna kardiomiopatija. To je bolezen, pri kateri transtiretin, ki je sicer normalno prisotna transportna beljakovina v cloveškem telesu, pospešeno razpada in se v obliki amiloida odlaga v razlicnih organih in tkivih. Pri gensko pogojeni in zato dedni obliki se bolezen kaže s prizadetostjo živcevja in postopoma vodi v invalidnost. Dedna oblika bolezni je zelo redka. Pri srcni obliki bolezni, ki je nekoliko pogostejša, pa ne gre za genetsko okvaro, vendar je molekula transtiretina kljub temu v tolikšni meri nestabilna, da postopoma razpada in se v obliki amiloida najbolj izrazito odlaga v srcu. Z leti zato srcna mišica postaja vse bolj toga, kar ovira normalno delovanje srca. Na diagnozo se pri bolnikih s srcnim popušcanjem posumi z ultrazvocno preiskavo srca, kjer vidimo zadebeljene stene levega prekata, ki jih spremlja prekomerna togost. Ker ima vec kot polovica bolnikov vec let pred nastopom srcnih težav zadebelitev karpalne vezi, je to pomemben opozorilni znak, da moramo pomisliti tudi na to obliko kardiomiopatije. Pomanjkanje kisle lizosomske lipaze Ocenjuje se, da se ta bolezen pojavlja nekje na 1 na 40.000 do 1 na 300.000 ljudi. To pomeni, da je v Sloveniji med 7 do 50 ljudi s to motnjo, je opozoril na ta primer redke dislipidemije Matej Mlinaric, dr. med., iz KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, Pediatricna klinika, UKC Ljubljana. „Nezdravljena bole-zen vodi do ciroze jeter in napredujoce ateroskleroze ter posledicno prezgodnje smrti. Pri hitro napredujoci obliki, ki je encimska, in se pojavlja pri enem od 35000 ljudi (imenovana tudi Wolmanova bolezen) se smrt lahko pojavi že v prvem letu starosti. Motnja je genetska, da se izrazi klinicna slika je potrebno, da oseba podeduje spremembo v genu LIPA po obeh starših. Zaradi genetske napake ja zmanjšana aktivnost encima kisle lizosomske lipaze, kar vodi do kopicenja holesterolnih estrov v makrofagih in hepatocitih. Jetra so zato povecana in ob napredovanju bolezni se pojavljajo steatoza, fibroza, ciroza, vse do odpovedi jeter. Jetrna prizadetost se pri tej bolezni kaže tudi s povišanimi jetrnimi encimi. Zaradi povišanih vrednosti holesterolov v krvi te osebe ogrožajo tudi srcno-žilnimi zapleti, povezani z aterosklerozo. Prizadeta je lah­ko tudi nadledvicna žleza, ki lahko slabše deluje, in so osebe bolj ogrožene ob okužbah. Pri otrocih se zacetek bolezni lahko kaže tudi kot slabše pocutje, diareja, bruhanje in nenapredovanje na teži. Na Pediatricni kliniki trenutno vodijo 4 paciente. Zdravljenje je predvsem simptomatsko, da se zmanjša komplikacije zaradi jetrne in srcno-žilnih bolezni. Obstaja tudi ciljana terapija z rekombinantnim encimom kisle lizosomske lipaze (sebelipaza alfa). Encimska terapija je na voljo tudi v Sloveniji, ob ustrezni indikaciji (hitronapredujoca ali napre­dujoca oblika). Encimsko zdravljenje pri hitronapredujoci obliki se je izkazalo za uspešno, na primer deklica v Angliji, ki je kmalu po rojstvu pricela z nadomestno encimsko terapijo, je stara 8 let in živi dokaj normalno življenje. Nezdravljena pa bi verjetno umrla že pred prvim rojstnim dnevom. Glede na ocenjeno pojavnost so v Sloveniji še neodkrite ose­be, ki imajo to bolezen, torej še niso imele postavljene diagnoze. Ena izmed možnosti odkrivanja te bolezni je slovenski nacionalni program presejanja na družinsko hiperholesterolemijo v pred­šolskem obdobju, ko so ob povišanih vrednostih holesterola na sistematskem pregledu otroci napoteni na Pediatricno kliniko, kjer ponovno dolocijo celoten lipidogram in jetrne teste. V primeru, da je oboje povišano, se opravi še genetska potrditev pomanjkanja kisle lizosomske lipaze. Te otroke potem tudi sledijo na Pediatricni kliniki. . VIR: Sporocilo za javnost, novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu redkih bolezni 26.02.2024, www.zasrce.si Stara navada je železna srajca, ki jo lahko tudi slecemo Nataša Jan Svetovni dan ledvic poteka na vsak drugi cetrtek v marcu. Letos je bil 14. marca. Pod geslom »Zdravje ledvic za vse« na temo »Stara navada je železna srajca, ki jo lahko tudi slecemo«, so na novinarski konferenci svoja sporocila javnosti podale tri organizacije: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza društev ledvicnih bolnikov Slovenije in Slovensko nefrološko društvo. Delovanje ledvic in srcno-žilnega sistema je tesno povezano. S rcno-žilni bolniki se pogosto ne zavedajo, kako pomembno je delovanje ledvic za potek srcne bolezni. Bolezni ledvic pa so mocan dejavnik tveganja za nastanek in poslabšanje bolezni srca in žilja, kot je npr. srcno popušcanje in tudi obratno. Na nastanek pa tudi na potek že obstojece bolezni mocno vpliva nacin življe­nja. Starih, nezdravih navad se ni mogoce zlahka znebiti in uvesti nove, zdrave navade, kar pa še ne pomeni, da je to nemogoce. Žal ni cudežnih rešitev, ki bi nam omogocile, da bi brez vecjih težav shujšali, priceli telovaditi ali nehali kaditi. Obstaja samo ena pot, ki odlocilno pomaga pri spreminjanju življenjskega sloga, in to je vztrajnost. Preden karkoli spremenimo, si moramo najprej spremembe želeti in verjeti, da lahko živimo tudi drugace. Ko se spremembe lotimo, pa moramo pricakovati, da nam v prvo verjetno ne bo uspelo, kar pa nam ne sme vzeti volje. Ledvice morajo biti dobro prekrvavljene Na novinarski konferenci je prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije povedal, da je za ustrezno opravljanje svoje naloge za ledvice nujen primeren pretok krvi skozi ledvici. Ta mora pri povprecno veliki odrasli osebi dosegati od 1000 ml do 1200 ml na minuto. Primeren pretok skozi ledvice omogoci, da se vzdržuje normalno izlocanje urina. Vsaka motnja v prekrvavitvi lahko povzroci, da se v telesu pricno zadrževati in kopiciti odpadne presnovne snovi, ki bi se sicer izlo­cile s secem, zadržuje se tekocina in pride do otekanja, do motenj v uravnavanju krvnega tlaka in sprošcanju nekaterih hormonov, ki so kljucni za uravnavanje krvnega tlaka, motenj pri nastajanju rdecih krvnick in aktiviranju vitamina D, motenj uravnavanja elektrolitov ipd. Z leti naše telo postopoma peša in s tem je povezano tudi slabšanje delovanja organov, kar velja tudi za srce in ledvica. Ob­staja povezanost med delovanjem srca in drugih organov telesa. Medsebojni vpliv ledvic in srca pri tem ni izjema. Na pospešeno pešanje delovanja ledvic lahko zelo vpliva tudi pešanje srca. Za zagotavljanje pretoka krvi skozi ledvice je med drugim od­govorno srce, s tem, ko poganja kri po telesu. Ne preseneca torej, da motnja pri delovanju srca povzroci tudi motnjo v delovanju ledvic. Po drugi strani pa lahko okvara ledvic pripelje tudi do srcno­žilnih zapletov. Dokazano je, da pride pri bolnikih z napredovalo kronicno ledvicno boleznijo do hitrega napredovanja oz. slabšanja ateroskleroticne žilne bolezni. Kadar ledvice niso vec sposobne v zadostni meri uravnavati izlocanja odvecnih snovi in tekocin iz telesa, te zastajajo in se kopicijo v telesu, kar vpliva tudi na srce. Zadrževanje vode slej ko prej preobremeni srce in tudi to vodi v popušcanje delovanja srca. Seveda pa obstajajo še drugi mehanizmi, ki medsebojno vplivajo na delovanje srca in ledvic. Kadar je tlak v desnem preddvoru srca zvišan, lahko to povzroci motnjo odtoka krvi iz ledvic in posledicno slabšanje delovanja ledvic. Ena od pogostih medsebojnih vplivov je t.i. kardiorenalni sindrom, ki ga ima 40-50% bolnikov s srcnim popušcanjem. Ta sindrom zajema vrsto razlicnih motenj, ki vkljucujejo srce in led-vice, pri katerih lahko nenadna ali dolgotrajna motnja v delovanju enega organa povzroci akutno ali kronicno disfunkcijo drugega organa. Dejstvo je tudi, da je kar nekaj bolezni, ki dodatno povecajo ogroženost za nastanek tega sindroma. Med najpomembnejše spa­dajo povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, že prisotna prizadetost enega ali drugega organa, starost itd.. Poleg rednega jemanja predpisane terapije, je kljucen zdrav ži­vljenjski slog, ki vkljucuje zlasti nekajenje, redno telesno dejavnost in upoštevanje nacel zdrave mediteranske prehrane. Zdrav nacin življenja je cudežno orodje Ledvicne bolezni so vecinoma posledica nezdravega življenjske­ga sloga, kar pomeni, da jih z zdravim življenjskim slogom lahko vecinoma preprecimo ali izboljšujemo. » Stara navada je železna srajca, ki jo lahko tudi slecemo« je na novinarski konferenci za­trdil doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., Slovensko nefrološko društvo, Klinicni oddelek za nefrologijo, UKC Ljubljana. Nacin, kako uporabljamo svoje telo, kar imenujemo življenjski slog, ima velik vpliv na delovanje telesa. Življenjski slog lahko razdelimo na prehrano, fizicno aktivnost in mentalno oz. duševno aktivnost. Težava bolnikov s kronicno ledvicno boleznijo je pospešeno staranje telesa, ki pogosto privede do prezgodnje smrti ali hudih težav zaradi okvar srca, možganov in drugih organov. Ti bolniki tudi po izgledu izgledajo bolj postarani od njihovih vrstnikov. Sodobna prehrana se odmika od nacina prehranjevanja naših prednic in prednikov Znacilnosti današnje prehrane so uživanje velike kolicine ži­valskih beljakovin (npr. meso in mesni izdelki, mleko in mlecni izdelki, jajca), soli in sladkorja. Vecji vnos beljakovin pomeni tudi vecjo obremenitev za ledvice, kar škodljivo vpliva predvsem na že okvarjene ledvice, je povedal dr. Škoberne. Vecina industrijsko predelane hrane vsebuje veliko soli, sladkorja ali obojega, predvsem zato, da bi nam bila všec, in da bi jo cim vec pojedli. Velik vnos soli je eden od najpomembnejših dejavnikov za povišan krvni tlak, ki privede do poškodbe ledvic. Z zmanjšanjem vnosa soli na pod 5-6 gramov dnevno lahko znižamo krvni tlak. Velik vnos sladkorja je eden glavnih vzrokov za nastanek de­belosti in sladkorne bolezni, ki obe škodljivo vplivata na ledvice. Dovoljšna telesna aktivnost, vsaj 150 minut zmerne aktivnosti tedensko, ima pomembno vlogo pri vzdrževanju primerne telesne mase in pravilnem metabolizmu krvnega sladkorja, zato lahko telesno aktivnost štejemo kot najmocnejše orožje v boju proti sodobnim boleznim, tudi boleznim ledvic. Tudi naše duševno življenje mocno vpliva na stanje in delova­nje telesa. Kronicni stres, slab odziv na stresne dogodke, težave s spanjem in depresija so vsi dejavniki, ki povecujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni in s tem vplivajo na stanje ledvic. Kajenje negativno vpliva tako na srcno-žilni sistem kot tudi na ledvice. Težko je prenehati s kajenjem. Ampak ob ponovnih in ponovnih poizkusih je število ljudi, ki jim je dejansko uspelo, vedno vecje. Nedavni podatki kažejo, da je vec kot 60 % kadilcev scasoma uspešno prenehalo kaditi. Ocitno je tudi železno srajce mogoce sleci, vendar obicajno ne v prvem poizkusu. . Dodatne informacije na spletnih straneh: www.zasrce.si, www.svetovnidanledvic.org/ www.zadobroledvic.si, www.klb.si/, www.nephro-slovenia.si/ Vir: Sporocilo za javnost, novinarska konferenca ob svetovnem dnevu ledvic, 12.3.2024, www.zasrce.si Vir foto: Shutterstock, Canva. Zvišan krvni tlak je mogoce dobro obvladati Mihaela Strgar Hladnik, dr. med, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Ljubljana Helena Peternel Pecauer Visok krvni tlak, strokovno arterijska hipertenzija, povsod po svetu, tudi v Sloveniji, postaja javnizdravstveni problem, saj je zelo pogost dejavnik tveganja za razvoj srcno-žilnih bolezni, kot sosrcni infarkt, možganska kap, srcno popušcanje in druge. Previsoke vrednosti pri svojih pacientihnavadno prvi odkrijejo in ga potem tudi zdravijo zdravniki družinske medicine, zato smo vprašanja o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka postavili zdravnici Mihaeli Strgar Hladnik, dr. med,specialistki družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana. N Kako zvišan krvni tlak vpliva na naše žile in kakšni kap. Ce imamo na žilah že naplastitve (ateroskleroticne plake), ki zapleti so mogoci, ce ga ne zdravimo? so nastali zaradi zvišanih vrednosti holesterola, zvišan tlak lahko aš krvni tlak vpliva tako na srce, možgane, ledvice, kot na žile. povzroci, da se plak na tem mestu odlepi, zaide v možgane in Neposredno z arterijsko hipertenzijo je povezana možganska povzroci možgansko kap. Ce ima nekdo že spremenjene, atero­ skleroticne žile, lahko visok tlak povzroci, da se te žile razpocijo in pride do možganske krvavitve. Dolgotrajno zvišan krvni tlak škodljivo vpliva tudi na srce. Najprej se zaradi zvišanega tlaka po­veca mišicna masa levega prekata, kasneje tudi levega preddvora. Zatem se prekat razširi, zato se zmanjša njegova crpalna sposob­nost in srce oslabi, kar vodi do nadaljnjih zapletov. Naj omenim še ishemicno bolezen srca, ki zajema infarkt in angino pektoris in nenadno srcno smrt. Spremenjene, ateroskleroticne žile srca in visok krvni tlak še poslabšujejo crpalno sposobnost srca, kar vodi v srcno popušcanje. Raziskave kažejo, da se kar polovica ljudi sploh ne zaveda, da ima zvišan krvni tlak. Zakaj je pomembno, da si ga vsaj enkrat na leto izmeri prav vsak od nas? Za katere vrednosti krvnega tlaka pravimo, da so že zvišane? Krvni tlak naceloma ne boli. Tudi ce imamo dlje casa zvišane vrednosti krvnega tlaka, se telo nekako prilagodi in nimamo no­benih znakov bolezni. Spremembe opazimo šele takrat, ko so že zelo napredovale. O normalnem krvnem tlaku pri vseh starostnih skupinah v odraslem obdobju govorimo do vrednosti 140/90 mmHg, vse višje vrednosti pa vodijo v dolgotrajne spremembe na žilah in na srcu. Nujno je, da si vsak clovek na primerna obdobja izmeri vrednost svojega krvnega tlaka, na primer enkrat letno. Ce je vrednost višja od 140/90 mmHg, potem je potrebno obiskati osebnega zdravnika in se dogovoriti za ustrezno zdravljenje z zdravili in spremembo življenjskega sloga. Kaj najprej svetujete osebam, ki jim odkrijete zvišan krvni tlak? Je na zacetku dovolj že sprememba življenjskega sloga? V kakšnih primerih se odlocite za uvedbo zdravil? Zdrav življenjski slog velja za vse ljudi in za vsa bolezenska stanja. Poskrbeti moramo za zdravo mediteransko prehrano, imeti moramo urejeno telesno težo, kjer bo indeks telesne mase med 18 in 25 in dobro je biti vsaj trikrat na teden po pol ure telesno aktiven, se pravi uro in pol na teden. Ce ugotovimo zelo visoke vrednosti krvnega tlaka, ga moramo nujno zaceti zdraviti in to takoj. Kadar odkrijemo mejne vrednosti krvnega tlaka, med 140 in 150, osebi najprej priporocimo dosledno sledenje zdravemu življenjskemu slogu. Ce ima preveliko telesno težo, mora shujšati in veliko hoditi, se gibati in uživati primerno prehrano. Osebam, ki so mocno ogrožene, denimo ce imajo v družini srcno-žilna obolenja ali imajo kakšno bolezen ledvic, ali aterosklerozo na žilah nog, centralnih ali na vratnih žilah, pa takoj zacnemo krvni tlak zdraviti z zdravili. Pomembno je vedeti, da osebe s hipertenzijo ob upoštevanju ustreznega nacina zdravljenja danes lahko živijo povsem brezskrbno in kakovostno, a nekateri še vedno dvomijo v zdravila. So po vaših izkušnjah varna in ucinkovita? Vecino zdravil za zdravljenje hipertenzije uporabljamo že vrsto let, izvedenih je veliko kontrolnih študij glede dobrobiti zdravljenja in tudi glede stranskih ucinkov. Zelo dobra novica je ta, da tudi ce se pri posamezniku pojavi kakšen stranski ucinek ob zdravilu, imamo zdravniki na voljo še vrsto drugih ucinkovitih zdravil in ga lahko zamenjamo z zdravilom, ki bolniku ne bo povzrocil nobenih stranskih ucinkov. Zdravila prilagajamo vsaki osebi individualno, glede na njegovo zdravstveno stanje. Vedeti je treba tudi, da je jemanje zdravil pri povišanem krvnem tlaku dolgotrajno, saj se z opustitvijo tlak navadno spet zviša. Kaj nam lahko poveste o tem? Ljudje smo naravnani tako, da, ko nam gre dobro, zlahka poza­bimo na jemanje zdravil oziroma dobimo obcutek, da jih ni treba jemati. Toda visok krvni tlak, ki smo ga znižali z zdravili, bo ostal urejen le, ce bomo redno in dosledno jemali terapijo. V primeru, da prenehamo jemati tablete, se bo krvni tlak spet dvignil in nic nam ne bo koristilo, ce bomo zdravila jemali le kratek cas. Zdravila je res nujno potrebno jemati dolgotrajno. Zdravnik lahko posamezniku prilagodi dozo, ce denimo kakšno zdravilo prevec zniža krvni tlak, popolna opustitev pri že potrjeni diagnozi arterijske hipertenzije pa nikakor ni priporocljiva. Ljudje, ki imajo individualno doloceno terapijo, živijo povsem normalno, aktivno življenje brez kakršnih koli ovir in brez strahu pred mogocimi zapleti. . Zvišan krvni tlak in holesterol sta nevarna. Debelost in njene zdravstvene posledice Elizabeta Bobnar Najžer Že vrabci civkajo, da smo se ljudje skozi stotisocletno zgodovino razvili za življenje v pomanjka­nju, imamo radi sladko in mastno hrano, s katero si hitro nakopicimo zaloge mašcevja »za težke case«. To nas je pricelo kaznovati v zadnjih stotih letih, ko velik del cloveštva živi v prehranskem obilju in se vse manj gibljemo. Zlasti v zadnjih 50-letih debelost narašca z epidemicnimi razsežnostmi. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Jensterle Sever, endokrinologinjo, zapo­sleno na KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, UKC Ljubljana Mladim se vcasih zdi, da so predebeli, ceprav so na videz zelo suhi. Kakšna je medicinska ocena debelosti? Kdaj je clovek predebel? D ebelost ni kulturno-sociološka želja po vitkosti. O klinicno pomembni debelosti govorimo, kadar cezmerno kopicenje mašcevja v telesu povzroca motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Kot vstopno okno presejanja za debelost služi indeks telesne mase (ITM), ki je razmerje med izmerjeno telesno maso (kg) in kvadratom izmerjene telesne višine (m2). ITM 25–29,9 kg/m2 kaže na cezmerno telesno težo, ITM 30 kg/m2 ali vec pa na debelost, pri cemer je treba upoštevati tudi starost, spol, etnicno skupino, stanje telesnih tekocin, mišicno maso, telesno sestavo. Pri ocenjevanju prehranjenosti na podlagi ITM je torej zelo pomembna klinicna presoja, še posebej pri športnikih in posameznikih z zmanjšano mišicno maso, kjer ITM lahko zelo netocno opisuje razmerje med deležem mašcevja in puste telesne mase, zato je potrebna natancnejša ocena telesne sestave. Kopicenje mašcobe v trebušni votlini je povezano s povecanim tveganjem za presnovne in srcno-žilne bolezni. Kolicino tega t.i. visceralnega mašcevja je mogoce dovolj dobro oceniti z obsegom pasu, ki se zato uporablja za oceno tveganja za srcne in presnovne bolezni. Pri oceni telesne sestave si pomagamo tudi z razmerjem med pasom in boki, debelino kožnih gub in bioelektricno impedanco ter zahtevnejšimi metodami, kot je dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo. Pri medicinski obravnavi debelosti je kljucno, da pri vsakem posamezniku natancno opredelimo vse posledice same debelosti, ter da prepoznamo bolezni in stopnje oviranosti, za katere debelost predstavlja najbolj pomemben dejavnik tveganja.Šele po natancni oceni sledi nacrt klinicne obravnave debelosti. Katere so najbolj pogoste spremembe v clovekovem telesu, ki so povezane s previsoko telesno težo? Kadar gre za bolezen debelost ima le-ta že sama simptome, ki so povezani z motnjami v vedenjskih vzorcih prehranjevanja, fizicno oviranostjo in disforijo. Pogosto je zaradi bolezni debelosti prisotno prenajedanje, zmanjšan obcutek sitosti in povecan obcutek lakote, prevelika pozornost namenjena hrani in obsesija s hrano, fizicna nesta­bilnost, motnje koordinacije, utrujenost, vecja zadihanost ob majhnih naporih, vecja utrudljivost in motnje razpoloženja ter duševne stiske, povezane z družbeno stigmo, socialno in ekonomsko izklju­cenostjo ter terapevtskim nihilizmom. Socasno debelost zelo poveca tveganje za vec kot 200 bolezni, med drugim za razvoj bolezni srca in žilja, sladkorno bolezen, raka, bolezni mišicno-skeletnega sistema in psihosocialne stiske. Bolezni, ki so posledica debelosti, skrajšujejo pricakovano življenjsko dobo in slabšajo kakovost življenja. Vemo, da je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 debelost opredelila kot samostojno bolezen. Kateri kazalci pokažejo to bolezen? Debelost je kompleksna, kronicna in najverjetneje progre­sivna bolezen, ki vodi v presežek disfunkcionalnega mašcevja. Znanstvene raziskave debelosti v zadnjem casu potrjujejo, da je vzrok debelosti moteno uravnavanje kolicine telesnega mašcevja, ki je posledica spremenjene nastavitvene tocke za ciljno kolicino mašcevja. Pri ljudeh z debelostjo se nastavitvena tocka za ciljno kolicino mašcevja zvišuje zaradi dolgotrajnega vpliva številnih okoljskih, socio-kulturnih in vedenjskih dejavnikov ter genetske dovzetnosti posameznika. Ne glede na vrsto in število zunanjih dejavnikov, je zadnja skupna pot do debelosti vedno notranja in odraža moteno fiziologijo centralnega uravnavanja ciljne kolicine mašcobnega tkiva posameznika. Koliko casa traja, da se zaradi nepravilne strukture mašcobe v telesu zacnejo razvijati posamezne druge bolezni, ki jih povzroci debelost kot taka? Ali nastopijo socasno, ali so medsebojno pogojene in povezane? Presežek disfunkionalnega mašcevja pri debelosti vodi v lokalno in sistemsko tlece kronicno vnetje, odpornost na inzulin ter v pre­livanje lipidov in mašcevja med telesnimi razdelki s kopicenjem v jetrih, trebušni votlini ter ostalih ektopicnih skladišcih, npr. okrog srca in ledvic. Ce zacnemo nadzirati telesno maso dovolj zgodaj in dovolj ucinkovito, so ti škodljivi procesi lahko reverzibilni. Ljudje recemo, karkoli pojem, vse me redi. Spet drugi pa lahko jedo prakticno neomejeno, a se jim telesna teža ne spreminja. Zakaj je tako? Kako na debelost in prenajedanje vplivajo prehranske navade v družini? Ali je tako imenovana »podedovana debelost« res podedovana, ali je rezultat pridobljenih življenjskih navad? Genetska dovzetnost ima zelo pomembno vlogo pri razvoju debelosti in k razvoju debelosti lahko prispeva do 70 %. Vecinoma gre pri debelosti za vpliv številnih genov (poligensko dedovanje), pomembni pa so tudi vplivi na izražanje teh genov. Posamezniki z t.i. visokim poligenskim tockovalnikom za debelost imajo za 2,9 kg/m2 višji ITM in 4,2-krat vecjo verjetnost za razvoj debelosti 3. stopnje (ITM 40 kg/m2 ali vec) v primerjavi s posamezniki z nizkim poligenskim tockovalnikom. Tveganje za debelost 3. stop­nje se lahko poveca za 7-krat, v kolikor je eden od staršev debel. Cezmerno pridobivanje telesne mase med nosecnostjo je povezano z višjo porodno telesno maso in s skoraj 50 % povecanjem tveganja za cezmerno prehranjenost in debelost otroka v starosti od 2 do 5 let. Prisotnost sladkorne bolezni med nosecnostjo ali telesne nedejavnosti v casu nosecnosti prav tako predstavljata pomemben dejavnik tveganja za razvoj debelosti pri otroku. Številni okoljski dejavniki, vkljucno s prehranskimi navadami družine, seveda pomembno pripomorejo, da genetska predispozicija privede do razvoja debelosti. Zdravljenje debelosti zato vedno vkljucuje po­sameznika in njegovo, vsaj najožje socialno okolje. Družba je dokaj neusmiljena do debelih posameznikov, ceprav je debelosti vedno vec tudi med mladimi. Ali lahko govorimo o custveno pogojenem ucinku: ker ima clovek oziroma njegovi vrstniki slabo podobo o sebi, se teši s prenajedanjem? Ljudje, ki živijo z debelostjo, se pogosto srecujejo z družbeno stigmo, ki temelji na predpostavki, da njihova telesna masa izhaja predvsem iz pomanjkanja samodiscipline, nezmožnosti sledenju zdravemu življenjskemu slogu, in da je stvar osebne odgovornosti. Trenutni znanstveni dokazi kažejo, da regulacija telesne mase ni zgolj pod nadzorom volje posameznika, in da genetski, biološki in številni okoljski dejavniki kriticno prispevajo k debelosti. Spo­znavanje znanstvenih dejstev, ki pojasnjujejo vzroke za debelost in prepoznavajo debelosti kot kronicno bolezen je pomembno, ker omogoca prvi korak za ustrezno obravnavo in zdravljenje bolnikov z debelostjo, hkrati pa razumevanje debelosti kot bolezni prispeva k destigmatizaciji oseb z debelostjo. Ena izmed odmevnejših razis­kav, v kateri so proucevali ali prepoznavali debelost kot kronicno bolezen znotraj zdravstvenega sistema, je vkljucevala 12.000 oseb z debelostjo in 3.000 zdravstvenih delavcev. 88 % zdravstvenih de­lavcev in 68 % oseb z debelostjo je debelost opredelilo kot bolezen. Kljub temu je imela le tretjina bolnikov z debelostjo postavljeno diagnozo debelost v zdravstveni dokumentaciji, le 20 % bolnikov pa je bilo deležnih obravnave zaradi debelosti ali vsaj pogovora na temo debelost. Na tem podrocju nas torej znotraj zdravstvenega sistema in v družbi caka še veliko izzivov in priložnosti. Ne moreva mimo rešitve: hujšanja. Korenito spremembo življenjskega sloga, ki omogoca zdravo hujšanje, je izredno težko doseci. Velika vecina predebelih ljudi je sposobna shujšati, a kmalu ponovno pridobijo težo. Mucijo se, a popustijo, ker telo z obcutkom lakote zahteva svoje. Kako jim pomagati? Ko se posameznik oddalji od svoje nastavitvene tocke, telo odlocno brani svojo ciljno maso mašcobnega tkiva s številnimi presnovnimi prilagoditvami, ki povecujejo apetit in manjšajo porabo energije ter omejujejo dolgotrajno ucinkovitost omejevanja kaloricnega vnosa. Strokovna združenja po vsem svetu priporo­cajo celovito zdravljenje debelosti. Pristop mora bit vecplasten in interdisciplinaren, posameznika mora postavljati v središce. Potrebno je zgodnje presejanje, postavitev diagnoze, ocena zaple­tov, izbira terapije in cilj zdravljenja, ki je dolocen individualno. Kljucni steber predstavlja nadzorovana sprememba življenjskega sloga, ki mora biti podprta z prehranskim svetovanjem, nacrtom varne, primerne in zadostne telesne aktivnosti, higieno spanja in psihološkimi intervencijami za spreminjanje vedenjskih vzorcev in blaženjem duševnih stisk. Kadar je potrebno, intervencije za spremembo življenjskega sloga dopolnjujemo in stopnjujemo s farmakoterapijo in metabolicno kirurgijo. Proces zdravljenja je dinamicen in doživljenjski, pristopi se za vsakega posameznika lahko tekom življenjskega obdobja dopolnjujejo, izmenjujejo in tudi kombinirajo. Kakšne možnosti nam ponuja razvoj medicine in farmacije v povezavi s hujšanjem? Kako pravzaprav delujejo ta zdravila? Gre za ucinek »prestavljanja termostata« na nižjo tocko, t.j., nastavitve lakote in sitosti na raven, ki omogoca znižanje telesne mase in vzdrževanje dosežene teže. ….Seveda je pri zdravem hujšanju optimalno kombinirati zdrav življenjski slog in farmakološko podporo. Ob zaželenem izgubljanju mašcobnega tkiva se je treba izogniti znatni izgubi mišic in kostnine. To pa ni cisto enostavno … Pomembna patofiziološka prijemališca, ki pomagajo spreminjati nastavitveno tocko ciljnega mašcobnega tkiva so nevroendokrine poti v možganskih centrih za uravnavanje apetita. Sodobna zdravila za zdravljenje debelosti in metabolicna kirurgija uspešno delujejo predvsem na ta centralna prijemališca v možganih in z nadzorom apetita omogocajo zmanjšan kaloricni vnos navkljub motnjam v regulaciji ciljne mase mašcevja in navkljub presnovnim prilago­ditvam. Ucinkovitost nadzora nad telesno maso je zato z zdravili in kirurškimi posegi vecja in dolgotrajnejša kot zgolj sprememba življenjskega sloga. Vsekakor pa je kljucno, da poleg zmanjševanja kaloricnega vnosa istocasno težimo k ucinkovitejši porabi energije, kar lahko dosežemo s krepitvijo in povecanjem mišicne mase, zato telesna aktivnost ostaja kljucni temelj zdravljenja debelosti. Skrbeti moramo tudi za uravnoteženo prehrano, ki mora kljub zmanjša­nem kaloricnemu vnosu vsebovati vsa potrebna hranila, vitamine in oligoelemente. Viri farmakološkega in kirurškega zdravljenja debelosti so omejeni, zdravila in kirurški posegi pa niso brez neželenih ucinkov. Potrebna je kvalitetna medicinska opredelitev debelosti, njenih posledic in ciljev zdravljenja pri vsakem posa­mezniku, da bomo najbolj ucinkovite in bolj invazivne pristope najprej ponudili tistim, ki takšno zdravljenje najbolj potrebujejo, in da z njimi ne bomo škodovali tistim, ki bi jim zadostovale manj invazivne oblike zdravljenja debelosti. Najlepša hvala za pogovor. . Hidradenitis suppurativa in srcno-žilne bolezni Dominik Škrinjar Hidradenitis suppurativa je kronicna, vnetna in ponavljajoca se bolezen kože, ki se najprej pojavi v foliklih dlak, z bolecimi vnetnimi žarišci (nodusi ali abscesi), ki so podobni bakterijskim ognojkom oziroma turom. Najpogosteje se pojavlja v predelu pazduh, dimelj in v okolici spolovila, lahko pa tudi na zadnjici, na zgornjih delih stegen in pri ženskah na koži v predelu dojk. B olezen je imunsko posredovana in ni posledica okužbe ali drugih zunanjih dejavnikov. V poteku bolezni v grobem locimo tri stadije: v prvem so prisotna posamezna vnetna žarišca; v dru­gem so žarišca številnejša in med njimi se v globini kože razvijejo povezave z drenažnimi progami ter na površini fistule, iz katerih izteka gnojni izcedek, žarišca pa se vedno celijo z brazgotinami; in tretji stadij, v katerem je prizadet prakticno celoten predel (ali vec predelov) obolele kože z vnetnimi žarišci in trajnimi brazgo­tinskimi deformacijami kože. V literaturi se kot sinonim za bolezen pojavlja tudi izraz ‘inver­zne akne’, kar pa je nekoliko zavajajoce in se mu izogibamo, saj v resnici ne gre za akne. Akne se namrec pojavljajo v casu puber­tete, so posledica vnetja lojnic in se pojavljajo na drugih predelih telesa. Drži pa, da je koža pri hidradenitis suppurativa po videzu nekoliko podobna hudim oblikam aken. Izraz ‘inverzne’ oznacuje obratno lokalizacijo od obicajnih aken, na predelih, ki so sicer za akne neobicajna. Razumevanje povezave med hiradenitis suppurativa in srcno-žilnimi boleznimi Hiradenitis suppurativa ne vpliva le na kožo, ampak je povezan tudi z vecjim tveganjem za koronarno srcno bolezen zaradi pove­canega vnetnega bremena v telesu. To povecano tveganje je sicer podobno tudi pri drugih kronicnih vnetnih boleznih. Kronicno sistemsko vnetje, ki je znacilno za hiradenitis suppurativa, vpliva na celotno telo, vkljucno s srcno-žilnim sistemom. Vnetje pri hi­radenitis suppurativa, oslabi odpornost notranjega žilnega sloja, znanega kot endotelij, zato poveca verjetnost za razvoj ateroskleroze ter drugih srcno-žilnih bolezni. Prezgodnja ateroskleroza, ki se pojavi zaradi prekomernega vnetja, verjetno igra kljucno vlogo pri povecanem tvega­nju za koronarno bolezen pri ljudeh s hiradenitis suppura­tiva. Raziskave pojasnjujejo, da bi naj vnetni citokini, kot sta interlevkin-1 (IL-1) in de­javnik tumorske nekroze-a (TNF-a), sprožili izražanje va­skularne adhezijske molekule-1 (VCAM-1) v celicah notranjega žilnega sloja (endotelnih celi­cah). To bi naj nato prispevalo k adheziji in invaziji belih krvnih celic (levkocitov) v steno arterij, kar vodi v oksidacijo lipoproteinskih delcev in nastanek ateroskle­roticnih plakov v žilni steni arterij. Kronicno vnetje pa še dodatno oslabi ateroskleroticni plak s povecanjem proizvodnje encimov, kot so matricne metaloproteinaze (MMP), kar povecuje tveganje tudi za akutni miokardni infarkt. Poleg tega kronicno vnetje vpliva na koagulacijski sistem, ker ustvarja hiperkoagulabilno stanje in zmanjšuje sposobnost telesa za raztapljanja strdkov v krvi. Poleg povecanega sistemskega vnetja sta pri bolnikih s hirade­nitis suppurativa pogosto prisotna klasicna dejavnika tveganja za aterosklerozo: kajenje in debelost. Dodatno lahko kortikosteroidna mazila ali sistemska zdravila (predvsem glukokortikoidi), ki se lahko uporabljajo za obvladovanje hiradenitis suppurativa, prispe­vajo k povecanemu tveganju za srcno-žilne bolezni. Dolgotrajna izpostavljenost tem zdravilom je namrec povezana s številnimi dejavniki tveganja za koronarno srcno bolezen, vkljucno z razvojem sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije in dislipidemije. Tveganje za razvoj miokardnega infarkta in možganske kapi Glede na nedavne raziskave, bi naj bilo pri bolnikih s hiradenitis suppurativa tveganje za pojavnost srcnega infarkta ali možganske kapi povecano za 23% v primerjavi s splošno populacijo To pove­cano tveganje se je pojavljajo neodvisno od klasicnih dejavnikov tveganja za srcno-žilne bolezni, kot so kajenje, debelost, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2. Povezava med hiradenitis suppurativa in povecanim tveganjem za srcni infarkt ali možgansko kap je bila sicer najmocnejša pri mlajših bolnikih, kar nakazuje na neposredno povezavo s sistemskim vnetjem. Pri starejših bolnikih s hiradenitis suppurativa pa je bilo povecano tveganje srcni infarkt in možgansko kap bolj povezano s klasicnimi dejavniki tveganja za srcno-žilne bolezni, najpogosteje je šlo za sladkorno bolezen tipa 2. Tveganje za razvoj srcno-žilnih bolezni seje povecevalo s trajanjem obolelosti s hiradenitis suppurativa, kar kaže na postopno nalaganje škodljivih vplivov kronicnega vnetja. Pomembnost zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za srcno-žilne bolezni je kljucno za ohranjanje dobrega zdravja in preprecevanje morebitnih zapletov. Sledenje in prepoznavanje dejavnikov, kot so visok krvni tlak, nepravilnosti v ravneh holesterola ter povišan sladkor v krvi, omogoca zdravnikom pravocasno ukrepanje. Zgodnje zaznavanje teh tveganj omogoca tudi izvajanje preventivnih ukrepov, ki vkl­jucujejo spremembe življenjskega sloga, prehranske prilagoditve in redno telesno aktivnost. S tem se lahko zmanjša možnost za razvoj srcno-žilnih bolezni in izboljša splošno srcno-žilno zdravje posameznika. Zgodnje prepoznavanje in obravnava teh dejavnikov ima kljucno vlogo pri preprecevanju srcno-žilnih zapletov ter izboljšanju kakovosti življenja in dolgorocnega preživetja bolnikov s hiradenitis suppurativa. Zdravljenje hiradenitis suppurativa zmanjšuje tveganje za srcno-žilne bolezni Zdravljenje hiradenitis suppurativa ima pomembno vlogo pri obvladovanju ne le sprememb na koži, temvec tudi pri zmanjše­vanju tveganja za srcno-žilne bolezni. Ena od kljucnih metod je ustrezna nega kože, ki vkljucuje uporabo antibakterijskih sredstev in v hujših primerih lokalne kirurške posege. Ucinkovita so sis­temska zdravila, kot so antibiotiki, imunomodulatorji ali biološka zdravila. Klinicne študije potrjujejo, da ucinkovito zdravljenje hiradenitis suppurativa zmanjša tveganje za srcno-žilne bolezni. S tem, ko zmanjšujemo vnetje in obvladujemo simptome hiradenitis suppurativa, lahko torej posredno vplivamo tudi na zmanjšano srcno-žilno ogroženost. Zakljucek Ceprav razlogi za povecano tveganje za srcno-žilne bolezni pri hiradenitis suppurativa še vedno niso v celoti pojasnjeni, velja prepricanje, da pri bolezni ne gre le za lokalno, temvec tudi sistemsko in predvsem kronicno vnetje v telesu, kar povecuje tveganje za srcno-žilne dogodke. Bolecine, ki so posledica vnetja in abscesov pri hiradenitis suppurativa, povzrocijo duševni stres, kar vodi v sprošcanje stresnih hormonov in v razvoj anksioznosti ali depresije. Povezava med hiradenitis suppurativa in tveganjem za srcno-žilne bolezni z leti postaja vedno bolj izrazita, zato je pravocasno in ucinkovito zdravljenje zelo pomembno. Vselej je potrebno tudi spremljanje in uravnavanje klasicnih dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni tlak, raven holesterola in sladkorja v krvi, ter spodbujanje zdravega nacina življenja, ki obsega uravno­teženo prehrano in redno telesno aktivnost. S celovitim pristopom je mogoce bolnikom s hiradenitis suppurativa znatno zmanjšati tveganje za razvoj srcno-žilnih bolezni. . Vpliv uživanja nedovoljenih drog na srce in ožilje Miran Brvar Nedovoljene droge predstavljajo resno grožnjo za uporabnike, saj njihova uporaba lahko povzroci vrsto nevarnih zapletov in dolgorocno škodi srcu ter ožilju. Od povecanega tveganja za srcni infarkt in arterijsko hipertenzijo do motenj srcnega ritma in infekcijskega endokarditisa – razpon možnih posledic je obsežen in zaskrbljujoc. V prispevku predstavljamo ucinke, ki jih imajo na srce in ožilje najpogostejše nedovoljene droge v Sloveniji, kot so indijska konoplja, kokain, heroin ter ekstazi in drugi amfetamini. Ni dobro, da postaja zloraba kokaina vse pogostejša, saj kokain ne le pospešuje aterosklerozo, ampak tudi povzroca srcne infarkte. Uživalci konoplje najpogosteje išcejo zdravniško pomoc zaradi prestrašenosti, hitrega utripanja srca in tišcanja v prsnem košu. Indijska konoplja Konoplja (Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvo­domna rastlina, ki vsebuje številne snovi, imenovane kanabinoidi, npr. kanabinol (CBN), kanabidiol (CBD) in tetrahidrokanabinol (THC). THC je edini kanabinoid, ki se veže na kanabinoidne receptorje in moti delovanje endokanabinoidnega sistema. Le-ta je udeležen v številnih fizioloških procesih, kot so spomin, apetit, spanje, bolecina itn. Glede na vsebnost psihoaktivnega THC ko­nopljo delimo na dve podvrsti: dovoljeno industrijsko konopljo (Cannabis sativa ssp. sativa), ki vsebuje manj kot 0,2 % THC v suhi teži, nima psihoaktivnih ucinkov in jo uporabljajo za pridobivanje vlaken, semen in olja, ter prepovedano indijsko konopljo (Cannabis sativa ssp. indica) z nekajkrat vecjim deležem THC, ki povzroca psihoaktivne ucinke in jo uporabljajo za »zadevanje«. Mešanico razrezanih in posušenih vrhov poganjkov, listov in cvetov indijske konoplje imenujemo marihuana. V zadnjih letih postaja vse pogostejše tudi uživanje hašiševega olja, ki vsebuje 30-50 ali celo vec % THC. Hašiševo olje pridobivajo s stiskanjem in ekstrakcijo hašiša, ki je koncentriran, olivno zelen ali rjavo crn, smolnat izlocek konoplje, pridobljen iz cvetocih vršnih poganjkov in listov, ki jih posušijo in stisnejo v kroglice. Uživalci konoplje vecinoma kadijo zvitke oz. cigarete, ki vsebuje­jo marihuano in obicajno tudi tobak (džojnt), lahko pa marihuano ali hašiševo olje zaužijejo skupaj s hrano (npr. kolacki, puding, bonboni) ali pijaco (caj, mleko). Drugi nacini vnosa konoplje v telo, kot so rektalne in vaginalne svecke, so redkejši. Uživanje pripravkov konoplje obicajno povzroci hiter srcni utrip, obcutek razbijanja srca in tišcanja v prsnem košu, lahko pa tudi znižanje krvnega tlaka oziroma ortostatsko hipotenzijo ob periferni vazodilataciji, ki se pokaže z omoticnostjo in prehodno izgubo zavesti. Pripravki iz indijske konoplje lahko zmanjšajo prag za obremenitveno angino pektoris, povecajo tveganje za motnje srcnega ritma in miokardni infarkt. Pri okoli 5000 odraslih, ki so v mladosti obcasno kadili kono­pljo, v casu 30-letnega opazovanja v odrasli dobi niso ugotovili pogostejših srcno-žilnih bolezni, katerih glavni vzrok je atero­skleroza žil (npr. koronarna srcna bolezen in možganska kap). Po drugi strani pa so ugotovili, da lahko konoplja pri bolnikih s kronicno stabilno angino pektoris povzroci njeno poslabšanje in pojav ishemije srca oz. angino pektoris ob manjšem naporu. Poleg tega lahko uživanje konopljinih pripravkov pri bolnikih z ishemicno boleznijo srca povzroci tudi motnje srcnega ritma in miokardni infarkt. Ob uživanju konoplje narasteta srcni utrip in krvni tlak ter s tem potreba srca po kisiku, kar lahko pri bol­nikih s koronarno boleznijo privede do pomanjkanja kisika v srcni mišici. V raziskavi, v kateri so spremljali vec tisoc bolnikov sprejetih zaradi miokardnega infarkta, so ugotovili, da je uživanje konoplje povezano s 5-krat povecanim tveganjem za miokardni infarkt v prvi uri po uživanju konoplje. Poleg tega se je pokazalo, da je umrljivost uživalcev konoplje, sprejetih v bolnišnico zaradi akutnega miokardnega infarkta, nekajkrat vecja kot pri bolnikih, ki ne uživajo konoplje. Pri dnevnih uživalcih konoplje se tveganje za miokardni infarkt poveca za nekaj odstotkov letno, najverjetnejši vzrok tega pa je vazospazem koronarnih žil. V strokovni literaturi je opisanih tudi vse vec mladih bolnikov brez predhodnih srcno-žilnih bolezni, pri katerih je bilo uživanje pripravkov konoplje najverjetnejši vzrok nastanka akutnega ko­ronarnega dogodka in motenj srcnega ritma. Kokain Kokain je snov iz listov južnoameriških rastlin Eritroxylum coca in Eritroxylum novogranatense, ki deluje spodbujajoce na možgane. Kokain lahko uživalci njuhajo, vdihujejo ob kajenju, ga vbrizgajo v žilo, zaužijejo ali dajo v zadnjicno odprtino. Osnovni nacin delovanja kokaina je zaviranje hitrih natrijevih kanalckov in ponovnega prevzema monoaminov v živcne koncice. Zavrtje hitrih natrijevih kanalckov upocasni prevajanje po živcnih vlaknih in povzroci lokalno anestezijo, razširitev kompleksov QRS v posnetkih EKG in oslabitev krcljivosti srcne mišice. Zavrtje po­novnega prevzema monoaminov v živcne koncice pa zviša ravni noradrenalina, dopamina, serotonina in drugih spodbujajocih živcnih prenašalcev v sinapticnih špranjah in krvnem obtoku ter spodbudi simpaticno živcevje, kar se pokaže s hitrim srcnim utri­pom in povišanim krvnim tlakom. Kokain pospešuje tudi nastajanje krvnih strdkov z aktivacijo trombocitov in zoženjem žil oziroma vazokonstrikcijo s sprošcanjem endotelina-1 iz endotelijskih celic. Dolgotrajno uživanje kokaina pospešuje nastanek ateroskleroze in ishemicno bolezen srca. Po odmerku kokaina uporabniki najpogosteje cutijo tišcoco bolecino za prsnico, razbijanje srca in imajo obcutek dušenja. Kokain pospeši srcni utrip in povzroci porast krvnega tlaka ter mocno poveca srcno delo, kar lahko ob vazokonstrikciji koro­narnih arterij pripelje do ishemije srcne mišice. Uživalci kokaina lahko doživijo tudi miokardni infarkt, ker kokain pospešuje tvorbo strdkov in aterosklerozo. Pospešena ateroskleroza pri uporabnikih kokaina je posledica okvare endotelnih celic in porušene lokalne hemostaze. Približno cetrtina uporabnikov kokaina ima pomemb­no koronarno bolezen in približno 40 % uporabnikov kokaina ima mikrovaskularno disfunkcijo. Ob zastrupitvi s kokainom nastanejo tudi motnje srcnega ritma, najveckrat sinusna tahikardija, lahko pa tudi atrijska fibrilacija in druge supraventrikularne tahikardije z ozkimi in široki kompleksi QRS ter ventrikularna tahikardija ali fibrilacija. Uživanje kokaina povzroca tudi kronicno arterijsko hipertenzijo. Uporabniki ko­kaina lahko utrpijo vnetje srcne mišice -miokarditis, ki pogosto poteka subklinicno z nespecificnimi simptomi. Vse zgoraj naštete srcno-žilne bolezni zaradi zlorabe kokaina lahko pomembno okvarijo krcljivost srcne mišice in vodijo k razvoju srcnega popuš­canja. Dilatativna kardiomiopatija predstavlja najpogostejšo obliko kronicnega srcnega popušcanja pri rednih uporabnikih kokaina. Ekstazi Ekstazi (3,4-metilendioksimetamfetamin, MDMA), amfetamin (spid), metamfetamin in druge fenetilaminske analoge uvršcamo v skupino spodbujevalcev amfetaminskega tipa. Podobno delujejo tudi sinteticni katinoni (npr. mefedron), ki so podobni amfeta­minom, vendar imajo na beta položaju fenetilaminskega skeleta ketonsko skupino. Ekstazi najpogosteje videvamo v obliki kristalov in tabletk, ki imajo premer okoli 10 mm in so razlicnih barv z vtisnjenim moti­vom. Glavni mehanizem delovanja ekstazija in drugih amfetaminov je sprošcanje dopamina in noradrenalina iz presinapticnih živcnih koncicev ter spodbujanje centralnih in perifernih adrenergicnih receptorjev. Ekstazi povzroci tudi sprošcanje serotonina. Amfe­taminski analogi se med seboj razlikujejo glede jakosti delovanja na razlicne živcne prenašalce, vendar se pri zastrupitvah njihova specificnost za razlicne živcne prenašalce izgubi in se zastrupitve med seboj ne razlikujejo, zato je v nadaljevanju predstavljen le ucinek ekstazija. Znaki zlorabe oziroma neželeni ucinki ekstazija so predvsem posledica prevelike spodbude simpaticnega živcevja, ki se pokažejo tudi na srcnožilnem sistemu. Uživalci ekstazija imajo neprijetne obcutke ob hitrem ali mocnem utripanju srca, bolecino v prsnem košu, obcutek oteženega dihanja in omoticnost. Ekstazi povzroci tudi motnje srcnega ritma in porast krvnega tlaka, kar lahko pov­zroci disekcijo aorte in možgansko oziroma subarahnoidalno kr­vavitev. Dolgotrajno uživanje ekstazija lah­ko vodi v kardiomio­patijo in bolezen src­nih zaklopk. Nastanek miokardnega infarkta je pri zastrupitvah z ekstazijem v naspro­tju s zastrupitvami s kokainom zelo redek in vprašljiv, saj ekstazi ne povzroca nastanka krvnih strdkov in ate­roskleroze. LSD Dietilamid lizer­gicne kisilne (LSD) izdelujejo iz lizergicne kisline, ki jo izdelajo v laboratorijih, nahaja pa se tudi v ergotami­nu in ergometrinu iz rženih rožickov (Se­cale cornutum). LSD najdemo v obliki ta­blet, kapsul, želatine ali košckov pivnika, pomocenih v tekocino LSD. Pivnike z LSD uživalci pred uporabo pomocijo v tekocino, ZA SRCE ki jo nato spijejo, lahko pa si jo tudi vbrizgajo v žilo. LSD je strukturno podoben serotoninu in spodbuja serotoninske receptorje ter v vecjih odmerkih spodbuja tudi simpaticno živcevje. Uživanje LSD povzroca halucinacije, vpliva na dojemanje, obcutja, mišljenje, zavedanje in custvovanje. Spodbuda simpa­ticnega živcevja in srcno-žilnega sistema ob uporabi prevelikega odmerka LSD povzroci hitro utripanje srca, motnje srcnega ritma in povišan krvni tlak. Heroin Heroin (3,6-diacetilmorfin) je polsinteticni opioid, ki ga prido­bivajo iz morfina iz glavice maka (Papaver somniferum). Heroin si uživalci vbrizgavajo v žilo, pred tem ga obicajno zmešajo z vodo in kislino (npr. z vitaminom C ali limoninim sokom) ter segrejejo. Heroin lahko uživalci tudi njuhajo, kadijo ali vdihujejo hlape, ki nastajajo ob segrevanju heroina na aluminijasti foliji, kar posta­jajo vse bolj priljubljeni nacini uživanja heroina zaradi izogibanja zbadanju in možnosti prenosa virusnih okužb. V telesu se heroin presnovi v 6-monoacetilmorfin in morfin. Heroin, 6-monoacetilmorfin in morfin delujejo na opiodne recep­torje ter zavirajo centralni živcni sistem in dihanje. Heroin povzroci obcutek ugodja in dobrega pocutja ter lajša bolecine in uspava. Zastrupitev s heroinom poteka z opioidnim sindromom, ki vkljucuje nezavest, ozki zenici, plitko in pocasno dihanje ter ohlapnost. Bolnikom se upocasni srcni utrip in zniža krvni tlak. Heroin lahko povzroci tudi pljucni edem. Smrt je pri zastrupitvah s heroinom obicajno posledica zastoja dihanja. Heroin Vir: www.theguardian.com/politics/2018/sep/29/heroin­withdrawal-generic-drug-price-hike Intravensko vbrizgavanje heroina lahko povzroci vnetja in tromboze podkožnih in globokih ven s posledicnimi pljucnimi embolijami. Intravensko uživanje heroina lahko prav tako povzroci infekcijski endokarditis in okvaro srcnih zaklopk. GHB Gama-hidroksibutirat (GHB) je obicajno tekocina brez barve, vonja in skoraj brez okusa. GHB redkeje nastopa v obliki prahu, kapsul in tablet. GHB je endogeni živcni prenašalec v centralnem živcevju in deluje zaviralno na centralno živcevje in srcno-žilni sistem. Ob zaužitju povzroci evforicen obcutek, ob vecjem odmer­ku se uporabnik umiri in zaspi. Opisani so tudi primeri zlorabe GHB pri posilstvih. Ob zastrupitvi GHB povzroci omoticnost, pocasen srcni utrip, znižan krvni tlak, po­casno in plitko dihanje ter nezavest. Klinicna slika zastrupitve z ga­ma-butirolaktonom (GBL) in 1,4-butan­diolom (1,4-BD) je GHB Vir: zinniahealth.com/substance­ podobna zastrupitvi use/ghb z GHB. Zakljucek Uživanje nedovoljenih drog lahko sproži razlicne srcno-žilne zaplete, ki v najslabšem primeru povzrocijo smrt. Posebej ranljivi so tisti uporabniki drog, ki že imajo kronicna srcno-žilna obolenja, kot so koronarna srcna bolezen, visok krvni tlak in srcno popušcanje. Zato ljudem s takšnimi zdravstvenimi stanji mocno odsvetujemo uživanje drog. . Kalkulator kajenja Kajenje vpliva na za vaše zdravje, prav tako vpliva na vašo denarnico. Ste kdaj pomislili, koliko “denarja pokadite” na dan, teden, mesec? Koliko ste ga že in koliko ga še boste, ce ne nameravate prekiniti s kajenjem. Vabljeni, da izpolnite obrazec in si izracunate: https://zasrce.si/kalkulator-strosek-kajenja/ NIKOLI NI PREPOZNO ZA PRENEHANJE KAJENJA. Vaše zdravje se bo izboljšalo, hvaležna pa vam bo tudi vaša denarnica. Razvijajo spojine, ki posnemajo koristne ucinke telesne vadbe Med mišicnim delom se izlocajo spojine s skupnim imenom miokini, ki posredujejo signale drugim organom in izzovejo ko­ristne prilagoditve, ki jih poznamo kot treniranost. Postavlja se vprašanje, ali je mogoce z umetno ustvarjenimi kemijskimi spo­jinami posnemati ucinke telesne vadbe. Eksperimentalna spojina SLU_PP-332 je pri debelih poskusnih miškah dosegla ucinke, kot da bi miške vadile za vzdržljivost. Miške so izgubile telesno težo in si izboljšale obcutljivost za insulin. Rezultati so obetavni za bolni­ke, ki iz najrazlicnejših razlogov ne morejo izvajati telesne vadbe. (vir: J Pharmacol Exp Ther 2024; 388: 232-40) Zerlasiran za 90% zmanjšuje raven Lp(a) Kratka interferencna RNA z imenom zerlasiran mocno zavira sintezo škodljivega lipoproteina Lp(a). Proizvajalec poroca, da so bili vmesni rezultati raziskave 2. faze po 36 tednih zdravljenja odlicni. Zdravilo ni povzrocalo resnih stranskih ucinkov in je izdatno zmanjšalo raven Lp(a). Raziskava bo trajala 60 tednov in je pomemben korak k razvoju usmerjenih zdravil zoper povi­šano raven Lp(a), ki predstavlja dejavnik tveganja za srcno-žilne bolezni pri kar 20% populacije. (Silence Therapeutics, izjava za javnost 13. 3. 2024, dosegljivo na: www.businesswire.com/news/ home/20240313160113/en) Agencija za prehrano in zdravila je v ZDA odobrila novo zdravilo zoper rezistentno hipertenzijo Po dobrih 30 letih prihaja v uporabo povsem nova vrsto zdravila zoper arterijsko hipertenzijo. Gre za zaviralec endotelinskih recep­torjev aprocitentan, namenjen zdravljenju trdovratne hipertenzije, ki se ne odzove zadovoljivo na ostala zdravila. V raziskavi PRECI­SION je aprocitentan znižal 24-urni sistolocni tlak za 4-6 mmHg v primerjavi s placebom. Najpogostejši stranski ucinek je bilo blago otekanje, ki je prizadelo 9% preiskovancev, ki so jemali 12,5 mg aprocientana dnevno. Na odobritev aprocitentana v Evropi še cakamo. (vir: Lancet 2022; 400: 1927-37; Idorsia, izjava za javnost 24. marca 2024, dosegljivo na: www.idorsia.com/our-innovation/ portfolio/aprocitentan) Umetna inteligenca odlicno prepoznava sindrom dolgega QT Nedavno je bila objavljena še ena v vrsti raziskav, ki potrjujejo, da sodobni modeli strojnega ucenja prekašajo cloveške strokovnjake pri analizi in interpretaciji EKG. Pri prepoznavanju blagih oblik dednega podaljšanja intervala QT, ki jih je težko opredeliti s pro­stim ocesom, a lahko povzrocajo nevarne motnje srcnega ritma, je bil kanadski model strojnega ucenja znatno boljši od kardiolo­gov. Rezultati potrjujejo, da postajajo orodja umetne inteligence nepogrešljiva v sodobni medicini. (vir: JAMA Cardiology 2024, doi:10.1001/jamacardio.2024.0039) Intermitentno postenje povecuje tveganje za srcno­žilno smrt V zadnjih letih omejevanje hranjenja na 8 ur dnevno postalo popularna metoda za uravnavanje telesne teže, krvnih lipidov in sladkorja. Velika raziskava, ki je zajela vec kot 20.000 odraslih oseb, pa je pokazala 2-krat povecano tveganje za srcno-žilne za­plete in smrt pri osebah, ki so se postile 16 ur na dan v primerjavi z osebami, ki so se prehranjevale preko celega dne. Osebe, ki so se intermitentno postile, so imele manj mišicne mase kot osebe z obicajnim ritmom prehrane, zato je verjetno, da je povecano tveganje ob intermitentnem postenju v resnici odraz pomanjkanja mišic. (vir: American Heart Association Epidemiology and Preven­tion 2024, abstrakt P192) Niacin v vecjih odmerkih povecuje tveganje za srcno-žilne zaplete Niacin, imenovan tudi vitamin B-3, je v majhnih kolicinah nujno potreben za življenje, uravnava krvne lipide in preprecuje pelagro, v prebitku pa škodi žilam zaradi svojega presnovka 4PY. Presnovek 4PY spodbuja žilno vnetje, zato pospešuje aterosklerozo. Zdi se, da je bil zaradi tega niacin nekoristen v starejših raziskavah preži­vetja ogroženih bolnikov kljub zniževanju ravni LDL-holesterola in zviševanju ravni HDL-holesterola. Raziskovalci odsvetujejo prehranske nadomestke, ki vsebujejo niacin, saj že z obicajno prehrano zaužijemo 4-kratnik potrebnega vnosa, ki znaša 14-18 mg dnevno. (Nature Med 2024; 30:424–34) Mikroplastika v karotidnih plakih povecuje tveganje za srcno-žilne zaplete Mikroplastiko najdemo povsod, tudi v ateroskleroticnih žilnih oblogah. Analizirali so plake 257 preiskovancev, ki jih operativno odstranili iz tesno zoženih vratnih (karotidnih) arterij. V 58% vzorcev so našli polietilensko mikroplastiko. Ti bolniki so imeli v 3 letih spremljanja kar 4,5-krat vecje tveganje za smrt, srcni infarkt ali možgansko kap kot bolniki, pri katerih arterijske obloge niso vsebovale mikroplastike. Ceprav vzrocna zveza ni z gotovostjo dokazana, raziskovalci menijo, da mikroplastika povzroca kronicno vnetje in nestabilnost plakov tudi v drugih arterijskih povirjih. (vir: N Engl J Med 2024; 390: 900-10). Herpes na ustnici je pri starostnikih povezan s povecanim tveganjem demence Na Švedskem so spremljali 1000 oseb, ki so bile ob vkljucitvi stare 70 let in niso imele demence. V 15 letih spremljanja je razvilo de­menco 7% vseh preiskovancev. Tisti, ki so bili okuženi z virusom Herpes simplex, kar so dokazovala protitelesa v krvi, pa so razvili demenco 2-krat pogostej od povprecja. Ni šlo za povecanje tve­ganja za Alzheimerjevo demenco, temvec za povecano pogostost vaskularne demence. Vzrok za povezavo med okužbo s Herpes simplex in demenco ni znan, domnevajo pa, da gre za škodljive vplive tlecega vnetja v možganih. Ni še znano, ali protivirusna zdravila zmanjšajo tveganje za demenco. (vir: J Alzheimers Dis 2024; 97:1841-50) . Uživajmo sadje in zelenjavo Sara Lazar Raznolika prehrana, ki vkljucuje pestro izbiro sadja in zelenjave razlicnih barv, zagotavlja širok nabor hranil, ki so nujni za pravilen razvoj otrok. Z ustvarjanjem pozitivnih izkušenj s sadjem in zelenjavo ter raznolikimi nacini priprave, lahko otrokom pomagamo razviti odnos do zdrave hrane in vzpostaviti trdne temelje zdravega nacina prehranjevanja za vse življenje. Sadje in zelenjava sta dragocena v prehrani zaradi nizke vsebnosti kalorij, kar pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne teže. Poleg tega vsebujeta vitamine, minerale in antioksidante. Prav tako sta bogata z vlakninami, ki so kljucne za zdrav prebavni sistem. P omembno je spodbujati otroke k uži- Na podružnicni šoli Lavrica posvecamo velik poudarek sadju vanju svežega sadja in zelenjave name-in zelenjavi. Ravno zaradi tega smo vkljuceni v evropski projekt sto predelane hrane, ki je pogosto bogata s Šolska shema. Ucencem zagotavlja brezplacen dodatni obrok sadja sladkorji, mašcobami in konzervansi. Kot in zelenjave. Namen šolske sheme je povecati uživanje sadja in ucitelj ali starš je zelo pomembno, da smo zelenjave pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati otrokom dober zgled zdrave prehrane, saj otroci pogosto posnemajo prehranske navade otrok. naše prehranjevalne navade. Otroci veckrat zavracajo zelenjavo Z ucenci smo se pogovarjali o uživanju sadja in zelenjave. prav zaradi njenega videza. Temu se lahko spretno izognemo Zastavila sem jim nekaj vprašanj, dobili smo pestre in zanimive tako, da pripravimo sveže iztisnjeni sok iz sadja, zelenjave in tako odgovore, sestavili so pesmi in narisali risbe. otrokom zagotovimo potreben vnos hranilnih snovi. Zakaj rad uživaš sadje in zelenjavo? Ker ima veliko vitaminov, je zdrava in mi daje veliko energije. Sija Ker je dobrega okusa. Ema Ker jo imam zelo rada, mi je všec in vem, da je zame zdrava. Neila Ker je zelo okusna, sladka in zdrava. David Zelenjavo rad jem, ker je zdrava, bom bolj zdrav in srecen. Sergej Katero zelenjavo imaš najraje in kako pogosto jo ješ? Korenje in brokoli enkrat na teden. Rostyslav Najraje imam korenje in jem ga takrat, ko nam raste na vrtu. Ta je najboljši. Flora Jona Najraje imam krompir, ker je okusen in ima vitamine. Jem ga vsaj dvakrat na teden. Izak Kaj si misliš o pesticidih, ki so pogosto na uvoženi zelenjavi in sadju? Da škodujejo našemu zdravju, zaradi njih hrana dobi manj vitaminov. Tilen Sadje zaradi pesticidov ni vec tako zdravo. Kaja Mislim, da je ta zelenjava manj zdrava in da jo je pred zaužitjem potrebno dobro umiti. Kim Zelenjava Ko Bine zjutraj vstane si oci pomane. Vzame si banano in še drugo hrano. A, ko ugotovi, da druge stvari niso tako zdrave vzame vec zelenjave. Zdaj je velik in mocan kot je bil Martin Krpan. Flora Jona Sadje in zelenjava Sadje zelenjava, kumara je zdrava. Hren ti vse bacile odnese, cokolada pa prinese. Jagode in cokolada, to ni nobena primerjava. Jagode so boljše, cokolada pa ne zdrava. Hrana uvožena ni zdrava, od kmetov vec kupuj in sam prideluj. Matej, Oskar, Svit, Jakob Prava hrana Sadje, zelenjava to je prava hrana. To vemo mi, zato gremo na vrt vsi. Jagode, borovnice in maline dobimo, smutije res dobre si naredimo. Koleraba, korenje, brokoli por, to je prava juha in pol. Ema in Sija Zelenjavni rep Sadje, zelenjava, dobra je zmešnjava. Eno jabolko na dan, zdrav si vsak dan. Ce pa je ne ješ, en, dva, tri, k zdravniku greš. Viktor, Gašper, Lukas preventivno jemanje pripravkov vitamina D prineslo zdravstvene koristi. Najboljši nacin zdravega zvišanja vitamina D je izpostavl­jenost soncni svetlobi. Ko je naša koža izpostavljena soncnim žarkom (UV), telo naravno proizvaja vitamin D. Vendar pa zaradi nacina življenja, ko vecino casa preživimo v zaprtih prostorih in v zimskih mesecih, ko je soncne svetlobe manj, mnogi ljudje ne dobijo dovolj soncne svetlobe da bi sintetizirali zadostno kolicino vitamina D. Zato je nadomešcanje vitamina D smiselno za tiste, ki imajo pomanjkanje vitamina D (starejše osebe, nosecnice, dojencki, ljudje s temnejšo kožo, tisti, ki so redko na prostem). Nadomešcanje vitamina D je lahko koristno orodje za ohran­janje optimalnega zdravja, vendar ne sme nadomestiti zdravega nacina življenja, ki vkljucuje uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost in preživljanje casa na prostem, ko je to mogoce. . preprecili. Med iskanjem alternativnih metod, je leta 1981 Evans odkril da lahko razvije kromosomsko normalne celicne kulture iz celic zgodnjih mišjih zarodkov. Danes te celice imenujemo izvorne ali maticne celice (ES celice). V naslednjem koraku je Evansu uspelo dokazati, da lahko ES celice vnesejo nove gene k zarodni liniji. Zarodkom iz enega mišjega seva je vbrizgal ES celice iz drugega seva. Zarodke, ki so jih poimenovali mozaicni, ker so bili sestavljeni iz celic iz obeh sevov, so nato nosile nadomestne mišje matere. Ko so se mozaicni potomci kasneje sparili, je v mladicih odkril gene, ki so izhajali iz vnesenih ES celic. Te gene so nadaljnji potomci nato podedo­vali z skladu z Mendelovimi zakoni o dedovanju. Po tem uspehu je Evans zacel modificirati ES celice s uporabo retrovirusov, ki vgradijo svoje gene v kromosome. Pokazal je, da se retrovirusna DNK prenaša iz zacetnih ES celic, preko mozaicnih potomcev, v mišjo zarodno linijo. Vsi trije raziskovalci so s svojim delom postopoma odkrivali posamezne dele dveh razlicnih vej raziskovanja. Capecchi in Smi­thies sta dokazala, da se s postopkom homologne rekombinacije v vzgojenih celicah lahko posega v posamezne gene, Evans pa je odkril ES celice, ki so omogocale dostop do mišje zarodne linije. Leta 1986 so ti dve veji raziskovanja prvic združili. Za prve zdru­žene poskuse sta Capecchi in Smithies izbrala gen hprt, ki ga je enostavno identificirati. Ta gen je vpleten v razvoj redke bolezni pri ljudeh, imenovane Lesch-Nyhanov sindrom. S kombiniranjem obeh metod jima je uspelo vzrediti miši z specificnimi bolezenskimi znaki. Na ta nacin so nastale znamenite miši z izbitimi geni, ki so se razvile v izjemno raznoliko tehnologijo preucevanja genov. Danes lahko znanstveniki vnesejo mutacije ki se sprožijo ob dolocenih casovnih intervalih, ali znotraj specificnih celic in organov tako v fazi razvoja kot v odraslih miših. S postopkom genskega ciljanja je mogoce raziskovati skoraj vse vidike fiziologije sesalcev. Nobelovi nagrajenci so v svojih nadalj­njih raziskavah odkrili še mnogo zanimivega. Capecchi je odkril vloge, ki jih geni igrajo pri razvoji organov v sesalcih in vzposta­vljanju telesnega nacrta. To je izboljšalo razumevanje številnih tudi cloveških prirojenih napak. Evans je razvil številne modele za raziskovanje cloveške bolezni cisticne fibroze, ki pomagajo tako pri preucevanju mehanizmov bolezni kot tudi ucinkovitosti zdravljenja. Smithies se je prav tako usmeril v razvoj modelov za cloveške dedne bolezni kot sta cisticna fibroza in krvna bolezen talasemija, ter druga pogosta obolenja kot sta arterioskleroza in povišan krvni tlak. A še vec so zaradi njihovih odkritij lahko naredili drugi. Gensko ciljanje v miših široko uporabljajo vse veje biomedicine in preko te tehnologije znanstveniki stalno odkrivajo nova spoznanja o delovanju genov. . Vir: https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/2007/summary/ Procelje gradu Strmol (Foto: Valentina Vovk) Kipi Obzidje je dobro ohranjeno (Foto: Valentina Vovk) (Foto: Valentina Vovk) Ksenija Hribar s krokodilom Iz muzejske zbirke (Foto: Valentina Vovk) (Foto: Valentina Vovk) Predsednica Podružnice Ljubljana Rožancevi fantici so se nam predstavili z ljudskimi pesmimi Darinka Pavlic Kamien (Foto: Sandra Kozjek) (Foto: Sandra Kozjek) Gremo na rob Brežic (Foto: Jani Žarn) Naše maškare (Foto: Jani Žarn) Pred šolo nas je sprejel Matej Kuhar Zanimive nekdanje šolske postave – preberite (Foto: Jani Žarn) (Foto: Jani Žarn) Predavateljica prof. dr. Marjeta Tercelj dr. med. (Foto: Meho Tokic) – Delovno predsedstvo in porocevalec, Franc Crnelic (Foto: Meho Tokic) Novi predsednik podružnice dipl. prav. Dražen Levojevic (Foto: Meho Tokic) Prisotni na zboru clanov (Foto: Meho Tokic) Ker nam je mar natancno pogledamo Test 2-minutnega stopanja na mestu je vrednosti testa in prisluhnemo razlagi eden od nacin preverjanja naše telesne in napotkom (Foto: Sonja Gobec) zmogljivosti (Foto: Sonja Gobec) Predsednica Podružnice Petra Žagar Predavateljici Anita in Katarina sta v pozdravnem nagovoru udeležencev nas posvarili, naj bomo pozorni pri današnjega Zbora nakupovanju, saj se sladkor nahaja v (Foto: Sonja Gobec) mnogih živilih in pijacah, kjer ga sploh ne pricakujemo (Foto: Sonja Gobec) – Tocno na 15°00´00.zemljepisne dolžine; takole so Trebanjci v naselju Vrhtrebnje obeležili potek 15. poldnevnika skozi Slovenijo (Foto: Sonja Gobec) Pohodnikom skozi Trebni vrh prijazen in udoben koticek za oddih in okrepcilo ... tudi pohodniki po eni od tras slovenske Jakobove poti gredo tu cez (Foto: Sonja Gobec) Skupinska slika z Napoleonike(Foto: Ljubislava Škibin) Na zacetku poti Napoleonike Razgled pri cerkvi na Vejni (Foto: Iztok Cebohin) (Foto: Iztok Cebohin) Locansko razgledišce (Foto: Iztok Cebohin) Tabla za zacetku Markovske poti Pred Becunom na Markovski poti (Foto: Iztok Cebohin) (Foto: Iztok Cebohin) Skozi Oševljek (Foto: Slavica Babic) V Gregorcicevem vrtu (Foto: Slavica Babic) Med vinogradi (Foto: Julij Dakskobler) Mlin v Peklu (Foto: Julij Dakskobler) Pred breznom Bezen (Foto: Julij Dakskobler) Neva – Previharimo viharje (Foto: Julij Dakskobler) Del zbirke pretekle zgodovine zakoncev Boltar (Foto: Julij Dakskobler) Pogled na marino (Foto: Rožica Perat) Slavica Babic in Porto Picolo v ozadju (Foto: Rožica Perat) Skupina na Krku (Foto: Milena Podgornik) Direktor agencije deli vrtnice (Foto: Zlata Petejan) Prizor iz opere G. Puccinija Madama Butterfly (Foto: Mirko Bombek) Mariborska operna hiša vabi na predstavo Madama Butterfly (Foto: Mirko Bombek) Prim. prof. dr. Erih Tetickovic (Foto: Sašo Bizjak, Vecer) NAPOVEDNIK DOGODKOV Sklep o spremembi organizacije podružnic Upravni odbor Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je na svoji seji, dne 21.3.2024 sprejel Sklep o spremembi organiziranosti podružnic 1. Clanice in clani Podružnice za Slovensko Istro se prikljucijo Po­družnici za Kras s sedežem v Sežani 2. Clanice in clani Podružnice za Kocevje in Pokolpje se po svoji presoji prikljucijo Podružnici za Dolenjsko in Belo Krajino ali Podružnici Ljubljana 3. Sklep velja z dnem sprejema. Obrazložitev: Upravni odbor ocenjuje, da bodo clanice in clani Podru­žnice za Slovensko Istro in Podružnice za Kocevje in Pokolpje imeli boljše možnosti za aktivno sodelovanje v programih društva v okviru Podružnice za Kras oziroma v okviru Podružnice za Dolenjsko in Belo krajino in Ljubljana. S to rešitvijo društvo ostaja prisotno v celi državi s ciljem, da se še bolj bogati preventivno dejavnost v podružnicah. Dalmatinova ulica 10, prvo nadstropje, Ljubljana Tajništvo: od 10.00 do 13.00, telefon: 01/234 75 50 Gremo na pohod ob žici okupirane Ljubljane Tradicionalni pohod ob žici je imenitna vsakoletna priložnost za rekreacijo in v skrbi za svoje zdravje. Clanice in clani ljubljanske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije se bomo 11. maja letos podali na pohod samostojno in po lastni presoji koliko lahko prehodimo. Na koncu se bomo zbrali pri Sidru na Kongresnem trgu ob 11. uri. Skrbimo za svoje srce, prijave niso potrebne, ste pa dobrodošli v kar najvecjem številu. Vec informacij boste našli na spletni strani: www.pohod.si Vabljeni! Darinka Pavlic Kamien, predsednica podružnice Evropski dan osvešcanja o možganski kapi Vabljeni na osrednjo prireditev ob Evropskem dnevu osvešcanja o možganski kapi, ki bo na Prešernovem trgu v Ljubljani v torek 14. maja, od 10. do 13. ure. Društvo za zdravje srca in ožilja in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo organizirata aktivnosti za obe­ležitev Evropskega dneva osvešcanja o možganski kapi: na trgu bodo stojnice, kjer se bodo z zdravstveno-informativnimi zanimivostmi in dejavnostjo predstavila razlicna društva in podjetja, ki delajo na podrocju zdravja, še posebej pa obe društvi, ki prireditev organizirata. Program je zanimiv: med drugim predstavitve z zdravstveno-informa­tivno tematiko, brezplacna gradiva in preventivne meritve (krvni tlak z atrijsko fibrilacijo, srcni utrip, trigliceridi v krvi, idr.) ter svetovanje medicinske ekipe. Vabljeni! Mesec trigliceridov – mesec brezplacnih meritev trigliceridov v krvi od 3. 6. do 3. 7. 2024 Trigliceridi so mašcobe živalskega in rastlinskega izvora, ki se po krvi prenašajo v obliki mašcobnih delcev. Telesu zagotavljajo energijo in shranjujejo neporabljene kalorije. Povišane vrednosti trigliceridov v krvi so najveckrat zaradi nezdravega nacina življenja (previsok vnos mašcob, preprostih sladkorjev in alkohola v prehrani, kajenje, telesna nedejavnost oz. sedec nacin življenja), lahko pa so znak druge bole­zni, kot so sladkorna bolezen, jetrne bolezni, težave s šcitnico, vnetje trebušne slinavke, bolezen ledvic, zastoj žolca v izvodilih in nekatere dedne bolezni. V mesecu osvešcanja o pomenu trigliceridov vas vabimo na BREZ­PLACNE meritve le-teh v krvi. Hkrati vam bomo izmerili obseg pasu in izracunali indeks telesne mase (ITM). Na podlagi rezultatov vam bomo svetovali, kako naprej. Akcija poteka od 3.6. do 3.7.2024 Vabljeni v Posvetovalnico za srce. Svetovanje in brezplacne meritve trigliceridov v krvi je omogocilo podjetje Viatris d.o.o. v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije. Predavanja Predavanja bodo do nadaljnjega v spletni obliki, predvidoma vsako prvo sredo v mesecu. Napovedana bodo na društveni spletni strani www.zasrce.si, na našem Facebook in Instagram profilu, clani boste povabilo prejeli po mailu (ce imamo vaš e-naslov). Ce si predavanja ne morete ogledati »v živo«, si lahko na našem YouTube kanalu Društvo za zdravje srca in ožilja ogledate vse posnetke za nazaj. Dve novi krvni preiskavi v Posvetovalnici za srce . NT-proBNP / srcno popušcanje, cena 20,00 EUR za clane Društva in 23,00 EUR za neclane . D-Dimer / krvni strdki, cena 13,00 EUR za clane Društva in 15,00 EUR za neclane NT-proBNP je marker za ugotavljanje srcnega popušcanja. Z njim odkrivamo zgodnje oblike srcnega popušcanja, sledimo poteku oz. na­predovanju bolezni ter ucinkovitosti zdravljenja, ki ga doloci zdravnik. D-dimer pomaga izkljuciti stanja, pri katerih nastajajo krvni strdki. Zvišane vrednosti so lahko posledica globoke venske tromboze, pljucne embolije ter tudi drugih bolezni in stanj (diseminirana intravaskularna koagulacija, akutno vnetje, bolezni srca, pljuc ali jeter, vecje poškodbe, otekline, okužbe, karcinom, krvavitve, hematom, operacija, nosecnost). Odvzem krvi za ti dve preiskavi je kapilaren, iz kapljice krvi iz prsta. Rezultat dobimo v nekaj minutah. Za preiskavo ni potrebno biti tešc. Obvezno narocanje POSVETOVALNICA ZA SRCE Dalmatinova 10 (prvo nadstropje), Ljubljana, T.: 01/234 75 55 E: posvetovalnicazasrce@siol.net Meritve krvnega tlaka, srcnega utripa, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, celotni lipidni profil (vse mašcobe v krvi, HDL, LDL), hemoglobina, snemanje in interpretacija izvida EKG, meritve gleženjskega indeksa (je pokazatelj prehodnosti arterij na spodnjih okoncinah), meritve pulznega vala (hitrost pretoka krvi po arterijah oz. pokazatelj togosti žil), meritve venske pletizmografije (moc venske mišicne crpalke) ter zdravstveno-vzgojno svetovanje. Delovni cas: . ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 9.00 do 12.00 . sreda od 11.00 do 15.00 OBVEZNO NAROCANJE zaradi varovanja zdravja: . osebno v casu uradnih ur, . preko e-pošte na elektronski naslov posvetovalnicazasrce@siol.net, . preko telefona 01/234 75 55: . ob ponedeljkih in petkih med 8.30 in 9.00 . ob sredah med 14.00 in 14.45 Obvezna uporaba zašcitne maske in razkuževanje rok. Oseb z znaki bolezni dihal (vrocina, kašelj, nahod) ne sprejemamo. Hvala za vaše razumevanje in prisrcno dobrodošli. - – – ZA SRCE Meritve krvnih vrednosti, EKG-monitor in GI (gleženjski indeks) Predvideli smo termine meritev krvnih vrednosti, EKG-monitorja in meritev gleženjskega indeksa (GI) z novim, sodobnim, avtomatskim merilnikom. Na stalnih merilnih mestih merimo krvni tlak, saturacijo/zasicenost kisika v krvi in krvne vrednosti sladkorja, holesterola in trigliceridov, preverjamo srcni utrip z EKG monitorjem, nudimo posvet z zdravni­ kom. Na merilnih mestih je kratek posvet brezplacen. Naše meritve izvajajo usposobljene medicinske ekipe. . vsak prvi torek v mesecu, v prostorih Društva upokojencev Tabor, Gorkega ul. 48, Maribor, med 7.30. in 10.30, tudi z EKG-monitorjem in svetovanjem zdravnika, 7. 5. in 4. 6. 2024. . vsako prvo sredo v mesecu, v prostorih Mestne cetrti Pobrežje, Kosovelova ul. 11, Maribor, med 7.30. in 9.30, brez EKG-monitorja, 8. 5. in 5. 6. 2024. . vsak drugi ponedeljek v mesecu, v prostorih društva, Pobreška c 8, med 8. in 10. uro meritve krvnih vrednosti, za EKG in gleženjski indeks, 6. 5. in 10. 6. 2024; prosimo za predhodno prijavo na 02/228 22 63 v casu uradnih ur ali po e-pošti: tajnistvo@zasrce-mb.si . meritve krvnega tlaka, krvnih vrednosti in EKG-monitor s sve­tovanjem zdravnika v prostorih Društva upokojencev Maribor Center, Slomškov trg 5, izvajamo na prvo delovno sobotoneparnih mesecev, 4. 5. 2024. Nacrtujemo še meritve hemoglobina za odkrivanje anemij in ce bomo zmogli nakup aparature še meritev NT pro-BNP za odkrivanje in potrditev srcnega popušcanja ter D-dimer za dokazovanje tromboze. Na stalnih merilnih mestih, na sedežu društva in posameznih akci­ jah na terenu, po predhodnem dogovoru z narocnikom izvajamo že uveljavljeno: . snemanje z enokanalnim EKG-monitorjem, ki odkrije atrijsko fibrilacijo in opredeli druge aritmije, ce so med snemanjem priso­tne. Meritve izvaja medicinska sestra in se zabeležijo v elektronski spomin. V primeru nepravilnosti shranjene posnetke dodatno pregleda zdravnik specialist in kratko obrazložitev preiskovani prejme po pošti s casovnim zamikom; preiskava ni namenjena urgentnim primerom, v kolikor odkrijemo vecjo nepravilnost, preiskovanega napotimo v zdravstveno ustanovo. Snemanje se izvaja na vecini stalnih merilnih mest (glej zgoraj) in na sedežu društva - drugi ponedeljek v mesecu. . Gleženjski indeks z avtomatskim, visokozmogljivim merilnikom, je neboleca hkratna meritev tlakov in posredno pretokov na žilah roke in obeh nog primerjalno. Nenormalen izvid diagnosticira zožene žile v nogah, istocasno pa opozori na možnost zoženih žil v srcu, možganih in drugih organih. Test se uporablja tudi kot preventivna, presejalna preiskava za srcno-žilne bolezni. Merimo na sedežu društva vsak drugi ponedeljek v mesecu, ob razlicnih promocijskih dogodkih in po dogovoru z ustanovami in podjetji. Informacije, potrditev datumov in prijave sprejemamo na sedežu društva, v casu uradnih ur na delovne dneve, vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in vsako sredo od 9. do 14. ure.po telefonu in e – pošti (02 228 22 63; tajnistvo@zasrce-mb.si). Prispevek za clane je 7 EUR in neclane 10 EUR. Ne odlašajte, pridite, smo dostopnejši kot drugi ponudniki, izvid, ki ga prejmete na našem merilnem mestu je uporaben pri nadaljnji zdravstveni obravnavi. Predavanja Zakljucili smo spomladanski sklop predavanj na Medicinski fakulteti v Mariboru s torkom 9.4. z naslovom »Kako lahko možgansko kap preprecimo in zdravimo«. Predavala je Alenka Turk, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor. Nevrološko temo smo izbrali v spomin na nedavno preminulega prim. prof. dr. Eriha Tetickovica dr. med., spec. nevrologa. Za predavanja v jesenskem sklopu spremljajte prosim obvestila, ki jih objavljamo v dnevniku Vecer in na Radiu Maribor, za kar se obema medijema zahvaljujemo, in na naši spletni strani www.zasrce-mb.si Vstop na predavanja je prost. Posvetovalnica za srce in izposoja EKG monitorja Potrebna je predhodna prijava po telefonu v casu uradnih ur društva na štev. 02/228 22 63 ali po društveni elektronski pošti. Deluje osebno na sedežu društva, Pobreška c. 8. vsako drugo sredo v mesecu od 14. do 16. ure, 8. 5. in 12. 6. 2024. Potrebna je predhodna prijava po telefonu v casu uradnih ur društva na štev. 02 228 22 63 ali po društveni elektronski pošti. Kratki nasveti tudi po telefonu na isti dan na 041 395 973 od 16. do 17. ure. S seboj lahko prinesete aktualno medicinsko dokumentacijo. Prispevek je 10 € za clane in 15 € za neclane. Ce opozorite na socialno in zdravstveno stisko, opravi zdravnik specialist posvet brez placila. Druge dejavnosti . V naslednjih mesecih želimo izvesti izlet/pohod z druženjem clanstva. . Ponovno nacrtujemo enodnevne tecaje Temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja, v kolikor bo dovolj prijavljenih. Vabila in objave Vse dogodke Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje praviloma najavimo v dnevniku VECER in po Radiu Maribor. Po­drobnosti na sedežu društva: po telefonu na štev. 02/228 22 63 v casu uradnih ur, vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in vsako sredo od 9. do 14. ure ali na elektronski naslov: tajnistvo@zasrce-mb.si. Za sprotno obvešcanje o predavanjih in drugih pomembnih dogodkih ter spremljanje razlicnih vsebin, tudi predavanj v živo in/ali na da­ljavo, naše clane prosimo, da nam zaupajo svoje elektronske naslove. Spoštovali bomo vašo zasebnost in kodeks o varovanju podatkov. Ne reklamiramo izdelkov ali dejavnosti v tržne namene. Oglejte si našo spletno stran www.zasrce-mb.si, ki je, priznamo, po­ trebna prenove, cesar se bomo kmalu lotili. OSTANITE ZDRAVI BODITE DOBRO! IZKAŽITE NAM ZAUPANJE – POSTANITE CLAN DRUŠTVA Podprite naša prizadevanja za zdrava srca, skupaj smo in bomo glasnejši, ALI OBNOVITE CLANSTVO V NAŠEM DRUŠTVU Istocasno ste vi in vaši družinski clani (ce prispevate družinsko clanarino) clani slovenskega Društva za srce, prejemate 6-7 številk revije in uživate druge popuste in ugodnosti. Clanstvo in clanarino lahko tudi podarite – primerno in koristno darilo. ucinkovitejši in prodornejši, vpliv civilne družbe in nevladnih organizacij, ki jim pripadamo pa bo bolj prepoznaven. Vljudno prosimo, da izberete naše društvo in nam namenite PO NOVEM1 % dohodnine, ali vsaj delež %, kar vas financno dodatno ne obremenjuje, nam pa pomaga izvesti zastavljene programe. Obišcite nas na Društvu ali poklicite po telefonu za pomoc. Pridružite se nam in nam pošljite pristopno izjavo: Postanite naši clani! Druženje naših clanov je prijetno, dobivamo se na predava­njih, seminarjih, testih hitre hoje, pohodih – se poucimo o Pristopna izjava Maribor zdravi prehrani in se gibamo. Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datum in leto rojstva: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poklic: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov bivanja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zaposlen: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-pošta: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Telefon/GSM: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IZJAVA: Podpisani izjavljam, da dovoljujem organom in funkcionarjem društva uporabljati in obdelovati moje osebne podatke, navedene v pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva. Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje izjavlja, da bo pridobljene osebne podatke, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, uporabljalo izkljucno za namen, za katerega so bili pridobljeni. (Izpolnite, izrežite in pošljite na naslov: Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje, Pobreška cesta 8, 2000 MARIBOR ali poklicite po telefonu na št. 02/228 22 63) Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datum: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spoštovane clanice in clani! Skupaj smo mocnejši, skupaj lahko premagamo še vec ovir! Na obrazec pristopne izjave, ki je dostopen tudi na spletni strani in na sedežu društva, v ustrezno okence vpišite svoje ime in izpolnjen obrazec oddajte ali pošljite v vašo podružnico ali na naslov, ki je na pristopni izjavi. Podpisani/a želim postati clan/ica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Pristopna izjava Hkrati se želim vkljuciti (oznaci): v Klub atrijske fibrilacije (Klub AF) v Klub srcnega popušcanja v Klub družinske hiperholesterolemije Clani klubov se srecujejo predvidoma 2x na leto, po dogovoru posamezne skupine. Izjavljam, da dovoljujem organom, funkcionarjem in delavcem društva uporabljati in obdelovati moje/naše osebne podatke, navedene v pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva. Obkroži: a) clanarina: 15 € b) družinska clanarina: 20 € V primeru, da želite vclaniti tudi družinske clane, vpišite tudi njihove podatke: V primeru, da želite postati clan kot posameznik: Ime in priimek: ____________________________________ Ime in priimek: ____________________________________ Rojstni datum: _____________________________________Rojstni datum: ____________________________________ Poklic: ____________________________________________Poklic: ___________________________________________ Ime in priimek: _____________________________________ Ulica/cesta/naselje: ________________________________ Rojstni datum: _____________________________________Kraj in poštna številka: ______________________________ Poklic: ____________________________________________Telefon: __________________________________________ Ime in priimek: ____________________________________ E-pošta: _________________________________________ Rojstni datum: _____________________________________ V _____________ Dne _____________ Podpis Poklic: ____________________________________________PROSIMO, IZPOLNITE PRISTOPNO IZJAVO Z VELIKIMI TISKANIMI CRKAMI. Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Društvo za zdravje srca in ožilja, Dalmatinova ul. 10, p.p. 4430, 1001 Ljubljana. Po pošti boste prejeli položnico za placilo. Po placilu prejmete clansko izkaznico. Za družinsko clanarino se lahko odloci družina z najmanj dvema in najvec štirimi družinskimi clani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Vsak clan prejme clansko izkaznico, družina pa prejema samo en izvod revije »Za srce«. SESTAVIL MARJAN ŠKVORC JUNAK IZ STRIPA: ??? FORD SLOV. PESNIK KLOPCIC MAJHEN DELCEK SNOVI DEL DNEVA DO POLDNE PREBIVALEC ITAKE TVORBA V PANJU VITEŠKI ROMAN IZ 16. STOL. 16 BESEDNA FIGURA OSEBA, KI ZDRAVI Z ALOPATIJO 5 STANJE POMANJ­KANJA MOCI 3 GODALO VECJE OD VIOLINE PEVEC JUNKAR PREBIVALKA ATEN VINKO ENGELMAN LAVOSLAV DEKLICA IZ CUDEŽ­NE DEŽELE ZA SRCE MAJHNA OMARA SREDNJE­VEŠKO DRAMSKO DELO POGACICA HOKEJIST (BOBBY) BIVALIŠCE UMRLIH TUJE M. IME, CRISTIAN TUJA OBLIKA IMENA ANA PISATELJI­CA PEROCI FRANCE KRALJ MAJHNO OMELO 11 VNETJE DIHAL PISATELJI­CA MEŠKO LJUBLJENEC 10 VOLNENA TKANINA SRECKO BRODAR MEHIŠKI FILMSKI IGRALEC (ALFONSO) 15 IZREDNA LEPOTA 2 OGRAJEN PROSTOR ZA GOJITEV DIVJADI PESNIK FRITZ 8 RIBIŠKA VRVICA ZACIMBA IZ MORJA RAFAEL AJLEC PRIPADNIK DRUŠTVA 18 REKA V BIH SALVATORE ADAMO NEIMEN. OSEBA OBLACILO ZA SPANJE PRAVO­SLAVNA SVETA PODOBA 7 ALENKA PUHAR TEKAC (MIKE) SREDIŠCE VRTENJA PECIVO, POTRESENO S SOLJO PESNICA KIPAR (TONE) SEZNAM BLAGA Z NAVEDBO CEN 12 ANDREJ RAZINGER VZOR 17 KOLE­SARSKA DIRKA PO ITALIJI KRAJ PRI C. KALU 13 IZUMITELJ DINAMITA (ALFRED) MUSLIM. Ž. IME MAKEDON­SKI KRALJ (356-323PR. N. ŠT.) 9 PAROLA 1 NOGOMETAŠ (KRAS­NODAR) 6 ANITA EKBERG SMUCAR (HANS) NAPOVE­DOVALKA (IDA) VZHOD PETER VILFAN PEVKA ANSAMBLA BRATOV AVSENIK 14 LICINKA KANADSKI ROCK PEVEC (PAUL) 4 Geslo prejšnje križanke je bilo: »DRAGOCENA TRADICIJA«. Za pravilno rešitev iz prejšnje številke je žreb razdelil nagrade takole: Milan JERMAN, Stara cerkev, Mira HROVAT, Šentjernej, Ružica BIHELOVIC, Kamnik, Nada HRIBAR, Velenje, Mateja KOLENC, Maribor. Cestitamo! Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev križanke izkljucno na dopisnicah, bomo tudi tokrat razdelili 5 lepih nagrad. Ko boste križanko rešili, prenesite dolocene crke po številkah v kupon, kjer boste dobili neko misel. Kupon prilepite na zadnjo stran dopisnice. Pri žrebanju bomo upoštevali vse križanke, ki bodo prispele do 20. maja 2024 na naslov: Društvo za srce, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana. Rešitve lahko pošljete tudi na mail drustvo.zasrce@siol.net. Izžrebanci lahko nagrade prevzamejo na sedežu društva oz. po pošti. Naj vamsladkorna bolezen ne zlomi srca Srcno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 21 Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko cim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje zasrcno-žilna obolenja. Novo Nordisk d.o.o., Ameriška ulica 2, Ljubljana, T 01 810 8700, E info@novonordisk.si,S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com. Spodbujamo pri sladkorni bolezni SK24DI00004, februar 2024 spremembe