ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZAČETKI NOVEGA MESTA DR. MILKO KOS Med slovenskimi pokrajinami je bila Do- lenjska pred prihodom naših prednikov ena najbolj gosto naseljenih. Y prvi vrsti velja to za tisti del Dolenjske, ki se širi med Gor- janci, Krko in Savo. Arheološki zemljevid te pokrajine nam v starem veku kaže izredno gosto mrežo selišč, potov in najdb. Preko nje vodi v rimski dobi velika cesta Emona (Ljub- ljana) — Praetorium Latobicorum (Trebnje) — Neviodunum (Drnovo pri Krškem) in dalje v Siscijo (Sisak), ki je nedvomno služila ob koncu VI. in v VII. stoletju ipirihajajočim Slovencem kot dober kažipot pri njihovem piodiranju proti zahodu. Del Slovencev se je v njenem območju ustalil in naselil širok pas ob obeh straneh velikega rimskega pota, skoraj povsod sledeč s svojimi naselji ob- močjem selišč iz prazgodovinskega in rim- skega časa. Tako so mogli priti in so prišli naši pred- niki tudi v okoliš današnjega Novega mesta. Vse kaže, da se je ta dotok usmerjal od vzhodne in severne strani, ne pa od južne. Kajti med novomeško kotlino in Belo kra- jino se je že v predslovenski dobi pa v časih slovenskega naseljevanja širil gozdni pas, ki je bil mnogo širši in večji od današnjega in je v prvih stoletjih bivanja v novi domovini ločil v selitvenem, pa tudi političnem oziru naseljence ob Krki od onih v današnji Beli krajini. Bela krajina od Kolpe pa do roba Gorjancev in kočevskih gora, »dežela on- stran gore« (ultra montem), kakor so se izra- žali v srednjem veku na Kranjskem, je za časa slovenskega naseljevanja dobivala do- toke svojega prebivalstva od prekokolpske strani. V novomeškem okolišu pa se je prvotna slovenska naselitev, sprva v eksten- zivni meri, razprostrla do roba Gorjancev in velikih gozdov, ki na jugu ločujejo novome- ško kotlino od Bele krajine. Skrajna južna točka naselitve je tukaj Mehovo z bližnjo okolico.1 Nekoliko močnejši tok, še izza prve dobe slovenskega naseljevanja, se je usmeril ob Krki navzgor; proti jugu pa tudi tukaj ni prodrl mnogo preko velikega kolena Krke v okolišu današnjih Dolenjskih Toplic. V smeri proti Suhi krajini je ekspanziji novo- meškega naselitvenega toka zaprl pot gorski s 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in gozdnati rob, ki se med Sotesko in Prečno spušča v dolino Krke. V živem in tesnem naselitvenem stiku je :pa novomeški okoliš povezan s severom, severovzhodom in seve- rozahodom, od teh strani ni dobival le svo- jih kolonizacijskih tokov, marveč tudi oblike političnega oblikovanja v dobi, ki jo imenu- jemo srednji vek . Kot marsikje drugod na slovenskih tleh je Slovenec tudi v novomeškem okolišu naselil najprej zemljo, ki jo je že pred njim pridobil kulturi prebivalec rimske in predrimske dobe. Vabila ga je k obdelavi, ki je bila lažja kot tam, kjer je bilo treba gozdove šele krčiti. Temu je lahko slediti, če primer- jamo arheološki zemljevid novomeškega oko- liša iz starega Teka s selišči, ki jih moremo glede nastanka staviti v starejše slovenske čase. Skoraj povsod v bližini prometnih potov, najdišč, grobišč in gradišč iz pred- slovenskih časov naletimo na slovenska seli- šča, ki s svojimi imeni, poljsko razdelitvijo, oblikami vasi in še drugem pričajo, da jih je šteti med kraje sorazmerno stare sloven- ske naselitve. Krajevno ime je navadno najstarejši vir za zgodovino vsakega po človeku naseljenega kraja. Kot drugod tudi v novomeškem oko- lišu. Mimo krajev, ki s svojim imenom go- vore o utrdbah ali ostankih predslovenskih in prvih slovenskih časov (na primer Gradec, Groblje), je šteti k starejšim slovenskim krajevnim imenom tudi v novomeškem okra- ju taka, ki nakazujejo obliko ali kakovost tal, na primer Grič, Kamnje, Kal, Mokro polje. Dalje spadajo med krajevna imena starejših plasti tudi taka, ki so v zvezi z drevjem in rastlinstvom (na primer Brezje, Cerovec, Češnjice, Gaberje, Hmeljnik, Hra- stje, Orehek). Stara so tudi nekatera, vendar ne vsa krajevna imena po svetnikih (Šent- jurje, Šmihel), pa na splošno imena krajev po vodah (Kamnica, SuSica, Težka voda, Toplica), oziroma po položaju in prehodu preko voda (Brod, Struga). Ni in ne more biti namen, podati v tej razpravi zgodovinsko razčlenitev krajevnih imen novomeškega okraja. Ugotoviti nam je le končne izsledke takega raziskavanja, ko- likor so potrebni za razumevanje naselitve prostora, v katerem je nastalo in leži, je živelo in živi Novo mesto. Ti nam kažejo, da je bil novomeški okraj naseljen že v starejši slovenski dobi vsaj v ekstenzivni meri v okviru meja, ki smo jih spredaj nakazali: do podnožja Gorjancev, do roba velikih go- zdov na jugu in zahodu, medtem ko se proti severu, severozahodu in severovzhodu dru- žijo imena starejšega slovenskega tipa v ne- pretrgani zvezi z enako tvorjenimi imeni v smereh proti Mirni peči in Trebnjem ozi- roma proti Beli cerkvi in Šentjerneju. Le na eno vrsto krajevnih imen v novo- meškem okraju bi hotel posebej opozoriti; prvič zato, ker so zanj posebno značilna in številna, a drugič, ker segajo po svojem nastanku že v dobo, ko nam postaja tudi politična zgodovina našega okraja jasnejša. Mislim na imena, tvorjena z besedo »vas«, tipa na primer Gotna vas. Krajevna imena tvorjena z »vas«, spadajo v dobo koloniza- cije, ki je prehajala že od ekstenzivnosti v intenzivno naseljevanje dotedaj nenaseljenih predelov novomeškega okraja; kolikor mo- remo presoditi, poglavitno nekako v stoletja od XI. do XIII. Vendar je točen nastanek kraja in krajevnega imena te vrste navadno težko določiti.^ Po času nastajanja in načinu tvorbe mo- remo imena z »vas« vzporediti s krajevnimi imeni nemškega naselitvenega ozemlja, obli- kovanimi s pridevkom »dorf«. Slovencem, kot kaže, tvorba krajevnih imen z »vas« ni bila v tisti meri domača kot Nemcem. Pre- iskava številnih krajevnih imen te vrste v novomeškem okraju kaže, da mnogi kraji, danes poimenovani s pridevkom »vas«, tega v starejših dobah niso imeb. Druga krajevna imena te vrste zopet kažejo, da jim je šele tuja pisarna dala obliko z »vas« oziroma po- nemčenim »dorf«, medtem ko stare slovenske domače oblike pridevka »vas« oziroma »dorf« ne poznajo.' Kljub temu pa preostane še velika sku- pina imen, ki so tako v svojih slovenskih kot nemških oblikah tvorjena z »vas« in se taka že v starejših znanih zapisih pojavljajo. Mimo imen te vrste, sestavljenih z osebnim imenom slovenskega ali krščanskega izvora (na primer Jurka vas, Jurna vas, Ivanja vas) imamo tudi skupino takih, ki v njih tiči germansko osebno ime. Nikakor pa ne smemo iz tega nujno sklepati, da je bila tista vas mogoče od Nemcev naseljena, ali da je bil ta, po katerem se vas imenuje, Nemec. Po politični zavladi Nemcev se je dajanje nemških osebnih imen tudi med Slovenci silno razširilo, čeprav je tisti, ki ga je nosil, bil in ostal Slovenec. Ce se torej Gotna vas tako imenuje prejkone po nekem Guotu ali Guoti, če ima Irča vas ime po nekem Geroltu, Regerja vas po nekem Rudi- gerju, Rumanja vas po nekem Rudmanu — to še daleč ne pomeni, da so bile to mogoče nemške naselbine, pač pa da so mogle nastati, oziroma da so dobile to svoje ime šele ta- krat, ko je s tujimi rodbinami in vplivom 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prišlo tudi pri nas v navado, imenovati sebe in druge s taikimi imeni tujega izvora.* Ce na splošno premotrimo množino in ob- like krajevnih imen novomeškega okoliša, kolikor moremo njim in krajem, z njimi po- imenovanim, glede nastanka prisoditi rela- tivno večjo starost, moremo reči, da je bil ta predel slovenske zemlje že v XII. in XIII. stoletju posejan z vasmi in zaselki, ki se glede števila niso mnogo razlikovali od da- našnjega stanja. In vendar ni sredi tega sorazmerno gosto naseljenega in obljudenega sveta že takrat nastala ali stala tržna ali mestna naselbina, ki bi ji v tem predelu šle gospodarske in obrambne funkcije, kar bi glede na podobne razmere marsikje drugje mogli pričakovati. Vpogled v politično zgo- dovino našega okraja do omenjene in v ome- njeni dobi nam bo, tako menim, mogel to do neke mere razložiti. Kraji in krajevna imena, tvorjena z besedo »vas«, o katerih smo slišali, segajo po svojem nastanku v glavnem v dobo, ko se nam za zgodovino miovomeškega okraja odpirajo tudi že drugi viri kot zgolj krajevnoimenski., Segajo v čase, ko moremo v našem okolišu že ugotoviti obrise tistih političnih tvorb in delovanje sil, ki so postale kasneje v veliki meri odločilne za nastanek nove meščanske naselbine ob Krki. Ta naselbina je nastala v bližini meja države, ki ji je novomeški okraj, hkrati z veliko večino slovenske zemlje, v visokem in poznem srednjem veku, pripadal. Okoliš Novega mesta je v času do XII. stoletja držav- no obmejno ozemlje. Vse do XII. sdoletja je potekala vzhodna meja Kranjske, z njo državna meja proti Hrvatski, ob spodnji Krki približno do Kronovega in od tod proti jugovzhodu na najvišje vrhove Gorjancev, od teh pa v gozdovih, ki dele Belo krajino od novomeškega okoliša.' Za potek nekdanje kranjsko-hrvatske meje v novomeškem od- seku je značilna starejša označba današnje Stare vasi (imenovane tudi Gorenja Stara vas) jugozahodno od Šentjerneja: Kranjska Stara vas, pa današnje Dolenje vasi, vzhod- no od Šentjerneja: Hrovaška Stara vas. Nek- danja politična državna meja med Kranjsko in Hrvatsko je pustila sled v Hrovaški in SI. 1. Novomeški oikraj v srednjem veku 173 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kranjski Stari vasi, od katerih je ena spa- dala politično pod Hrvatsko, druga pa pod Kranjsko.' Označbo »krajina« je najti, kot drugod ob mejah starih krajin, tudi v novo- meškem okolišu, ki je ležal ob politični meji nekdanje krajine Kranjske. Ime vasi Kro- novo ob reki Krki sicer ni spravljati v zvezo s krajino, gotovo je pa s tem nazivom v zvezi neki Chreyndorf iz 1389 v fari Beli cerkvi in neki Krainpach iz 1436 v šentjernejski fari.' O zaselku Dreniku pri Velikih Brus- nicah je pa v srednjeveških virih povedano, da leži v Krajini.* Ta v državnem oziru obmejni svet proti Hrvatski je tej na škodo začel v XII. stoletju premikati svoje politične meje proti vzhodu. Ob spodnji Krki se je ta akcija vojaškega, političnega in cerkvenega osvajanja vršila pod vodstvom rodu Spanheimov, ki so si, v teh predelih bogati zemljiški gospodje, ustvarili v Kostanjevici svoje upravno sre- dišče in imajo od 1234 v bližnji cisterci svojo pobožno ustanovo. Spanheimi so premaknili politične meje Kranjske na škodo Hrvatske od spodnje Krke na črto onstran Gorjancev, ki poteka, obsegajoča Zumberk, od spodnje Bregane do severovzhodno MetUke." V novomeškem okraju gre podobna vloga rodu gospodov Višnje gorskih. Ti se prvotno niso tako imenovali. Člani tega rodu imajo skraja svoj glavni sedež na gradu Puchs v dolini zgornje Mure. V prvi polovici XII. sto- letja se je pa ena veja tega rodu naselila na svoja kranjska posestva in se začela ime- novati po Višnji gori. Na Dolenjskem je segala raztresena posest Višnjegorskih od zgornje Krke, Višnje gore in Litije do pod- nožja Gorjancev. Višnjegorski ministeriali in vitezi se imenujejo po Mehovem, Hmeljniku, Hohenavu, Breitehavu (pri Spodnji Straži), Prečni, Zalogu, Otočcu, Prežeku, Mokrem polju (zahodno od Šentjerneja), Kronovem, Čretežu (Reutenberg) in še drugih krajih. Prežek ali Prisekke (in podobno) je Pris- ekke, to je Prisovo brdo, po pridevku Pris, ki so ga imeli v XII. in začetku XIII. stoletja nekateri člani višnjegorskega rodu, lastniki posesti tudi po Dolenjskem." Zaslugo intenzivnejše kolonizacije v oko- lišu gradu Mehovega, ki je višnjegorski, gre pripisovati temu rodu. Tamošnja Koroška vas ima, po mojem, ime po naseljencih, ki so prišli iz stare domovine rodu Puchs-Viš- nja gora. Štajerske ob zgornji Muri, ki so jo še do XV. stoletja šteli v političnem pomenu h Koroški.^2 Gospodje iz Kronovega, vitezi Puchs-Višnjegorski, imajo v začetku XIII. stoletja posest tako ob dolenjski Krki kot ob zgornještajerski Muri.'' Do XII. stoletja moramo torej do neke mere računati z doto- kom viteštva, mogoče v manjšem obsegu tudi podeželskega prebivalstva, z Zgornje Štajer- ske, ki je bila takrat deloma še slovenska, na zemljo Višnjegorskih ob Krki in pod Gorjanci. Višnjegorskim gre glavna zasluga, da so se v XII. stoletju pomaknile politične in za temi tudi cerkvene meje Kranjske preko Gor- jancev v današnjo Belo krajino. Novomeški okraj je Višnjegorskim izhodna pokrajina za njihovo ekspanzijo preko Gorjancev v Belo krajino. Oljmejno Mehovo je ena glav- nih njihovih utrjenih postojank, grad, ki mu je v XII. in XIII. stoletju namenjena vloga tako obmejne obrambne točke kot izhodišča za prekogorjansko ofenzivo." Spanheimi, ki jim je v XII. in XIII. stoletju šla vloga osvajalcev, usmerjenih preko se- vernih Gorjancev — podobno kot Višnjegor- skim ob istem času preko južnih — so si ustvarili v Kostanjevici ob Krki svoje tržišče in meščansko naselbino. Škof iz bavarskega Freisinga, Višnjegorskim zemljiški sosed na severu okoli Bele cerkve, Šmarjete in Skoc- jana, je tudi imel na svojem ozemlju svoj trg, na »O^ofcu« ob Krki severno od Šentjer- neja, ki ga srednjeveški viri imenujejo Gu- tenwerd ali podobno.'^ Višnjegorski take meščanske naselbine v njim pripadajočem odseku ozemlja ob Krki niso imeli in ga tudi niso ustanovili. Kakor da jim zagon njihove ofenzive preko Gorjan- cev ni dajal časa ali prilike za kaj takega in so nemara raje mislili na tržna in meščanska središča onstran Gorjancev, v politično-na novo osvojeni zemlji. V času sicer že, ko Višnjegorskih ni bilo več, se imenuje Črno- melj kot h gradu Mehovo pripadajoči trg, prvič 1277, kraj, kjer je bila po izvršeni po- litični priključitvi h Kranjski ustanovljena pol stoletja poprej matična fara za Belo kra- jino. Mlajšega nastanka od Črnomlja je Novi trg, takrat tako imenovan v nasprotju k starejšemu Črnomlju, danes Metlika ime- novana meščanska naselbina (prvič 1300).'* Mimo teh Spanheimov, Višnjegorskih, ško- fov iz Freisinga ter drugih in od njih od- visne zemlje, naseljene s podrejenimi ple- miči, vitezi, hlapci in podložnimi kmeti, je po svojem obsegu bila sorazmerno nevelika zemlja svobodnih, pa bodisi da so ti bili ple- miškega ali kmečkega stanu. Ni pa manj- kalo tudi okoli Novega mesta naslednikov staroslovenskega privilegiranega stanu, kose- zov ali kasazov imenovanih. Najdemo jih še globoko v srednji vek v Goriški vasi pri Mirni peči, dalje tik današnjega mesta, po- 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tem V Dolenjem Kronovem ob Krki ter v vaseh Orehovici, Vrhpolju in Hrasiju pod Prežekom ob vznožju Gorjancev.'" Tako je bil torej novomeški okraj vse do XII. stoletja državno obmejno ozemlje, a tudi še v naslednjih stoletjih mu gre pomembna vloga pri razširitvi državnih meja preko Gorjancev v Belo krajino. Poleg svetnih meja je omeniti še cerkvene. Krka pri Novem mestu je bila meja med mirnopeško in šmihelsko prafaro. Krka od Šentpetra navzdol pa med šentjernejsko in belocer- kevško. Vendar kak trg ali mesto ob in v bližini teh meja, notranjih in zunanjih, vse do druge polovice XIV. stoletja ni nastal. Šele takrat so v novomeškem pro- storu potekajoče meje in interesi mejašev postali pomembni in soodločujoči faktorji pri nastanku nove meščanske naselbine ob Krki. V drugi polovici XIII. stoletja je postal glavni naslednik zemljiških gospodov v no- vomeškem okolišu, potem ko so vsi omenjeni Višnjegorski, Spanheimi in drugi po vrsti izumrli, rod grofov iz Gorice. Ta je takrat že razpadal v dve veji, v ono ožjih goriških grofov, ki so bili deželni gospodje v Gorici in delu Istre ter Krasa, ter v vejo grofov goriško-tirolskih, ki je od 1279 imela od nem- ških kraljev v zastavo Kranjsko s Slovensko krajino; nje člani so tedaj tudi vojvode ko- roški. V novomeškem okolišu prevladuje po- sest prvo imenovane veje, torej ožje goriške. Gospostva Šumberk, Žužemberk, Soteska, Hmeljnik in Mehovo so v drugi polovici XIII. in v prvi polovici XIV. stoletja goriška.'* Največji protivniki politične oblasti in zemljiškega gospostva Goriških obeh vej so bili Habsburžani. Do leta 1535 bi mogli tek- mujočo oblast obeh mogočnih rodov označiti glede na slovensko zemljo še kot neke vrste habsburško-goriško ravnovesje. Ko pa je tega leta izumrla tirolsko-goriška veja Goriških v moškem rodu, so nasledili Habsburžani njeno politično gospostvo na Kranjskem, kmalu pa tudi naskočili dolenjsko zemljiško posest še preživele goriške veje. Poskus iz leta 1338, polastiti se je že tedaj, se sicer ni posrečil, toda zaradi tega Habsburžani svo- jega prizadevanja in naporov niso opustili.'* Včlenili so jih v stremljenja, ki so značilna za habsburško politiko na slovenskih tleh v XIV. stoletju: doseči preko naših tal dostop do morja. Člen v verigi te politike je usta- novitev Novega mesta leta 1365 po enem naj- vnctejših zastopnikov omenjene habsburške politike v XIV. stoletju, vojvodi Rudolfu IV. Z vključitvijo Kranjske 1335. leta so se Habsburžani ob kraških prehodih na razda- ljo 40 do 50 km zračne črte približali morju. Vse njihovo prizadevanje v naslednjih de- setletjih gre za tem, kako prodreti kraško pregrado, ki jim je še zajpdrala pot do Trža- škega zaliva in Kvarnera. V dosego tega cilja, za politično osvojitev, obvladanje pro- metnih potov in gospodarsko penetracijo ob njih, je bilo treba uravnati primerno poli- tiko proti gospodom, ki so takrat na jugu Kranjske in na Krasu imeli še odločujočo besedo. Med njimi je bil tudi goriški grof. Pregrado, ki je Habsburžanom na jugu Kranjske in na Krasu še zapirala pot do morja, začno ti sredi XIV. stoletja rušiti z veliko doslednostjo. Postojanka za postojan- ko pripade Habsburžanom. S posebnim uspe- hom je to politiko vodil vojvoda Rudolf IV. (1358—1365). Na kraških prehodih je prido- bival z veliko doslednostjo postojanke in pristaše. Turjaški se mu predajo in sprej- mejo od Rudolfa oglejski fevd Nadlišek ob starem potu, ki je vodil iz IjiJsljanske kot- line na Kras. Ob njem pride nekako ob istem času pod Habsburžane tudi Postojna. Od oglejskega patriarha je v koprivniškem miru leta 1362 dobil Rudolf vse fevde patriarhata na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Slo- venski krajini in na Krasu. Z istrsko vejo goriških grofov je pa sklenil Rudolf leta 1364 dedno pogodbo, ki je Habsburžanom obetala nasledstvo v goriški Istri, v Slo- venski krajini in v Metliki, do česar je deset let zatem (1374) tudi prišlo.^« Deželnoknežjo oblast nad Kranjsko, po- sest, pridobljeno s smotrno politiko prodi- ranja na morje, in pričakovano nasledstvo obsežne goriške posesti na Dolenjskem in v Beli krajini je morala habsburška oblast tudi vojaško in gospodarsko osvojiti in svojemu gospostvu zagotoviti. V tem vidim glavni pomen ustanovitve nove meščanske nasel- bine ob Krki leta 1365. Razen tega je ta nastala na meji tedanjih dveh glavnih zem- Ijiškoposestnih kompleksov Dolenjske, habs- burškega in goriškega. Bila je Habsburžanu sredstvo gospodarske in vojaške penetracije na enem izmed potov, ki vodijo iz zaledja k toliko zaželenemu morju, postavljena pred še goriška Mehovo in Hmeljnik, torej na rob zemlje grofa goriškega, ki pa bo že čez kratko desetletje habsburška. Toda ali ni bilo druge meščanske nasel- bine v tem delu Dolenjske, ki bi bila utegnila opravljati naloge, namenjene Novemu mestu? freisinški trg Otok ali Gutenwerd ob Krki je v razpadanju. Nekdaj španheimska Ko- stanjevica ni nikdar opravljala oziroma mo- gla opravljati tistih nalog, ki so jih ji njeni ustanovitelji namenili. Potrebno je bilo torej 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO novo gospodarsko središče in utrjeno voja- ško oporišče više zgoraj ob Krki, ki naj bi kot konkurenčna habsburška postojanka pritegnila nase tudi promet iz že obstoječih goriških trgov v »Metliki«: Novega trga (da- nes mesto Metlika) in Črnomlja, obvladala pota od tam in tja ter tako pripravljala politično pripadnost še goriškega dela Do- lenjske in Bele krajine Habsburžanom. S tem smo se približali v literaturi že ob- ravnavanemu vprašanju, kaj je bilo prej na mestu današnjega Novega mesta, ali je to nova meščanska naselbina, nastala, kot pravi pravnozgodovinsko izražanje, »na zeleni trati« ali »iz divjega korena«, ali pa nave- zuje na neko že od prej tamkaj obstoječe tržišče ali selišče. Vse kaže, da je verjeti poročilu stiškega kronista Pavla Puclja, ki pravi v svoji kro- niki iz leta 1719, da je leta 1365 prejel stiski opat od avstrijskega vojvode Rudolfa IV. nekaj posestev v zamenjavo »za kraj Gradec ali vas, kjer je sedaj Novo mesto«.^' Stiska posest na mestu in v bližnjem okolišu današ- njega Novega mesta se da v virih tudi sicer dokazati.22 Vojvoda Rudolf si je za ustano- vitev nove meščanske naselbine priskrbel torej zemljo od cerkvenega gospoda, kar je bilo nemara laže, kakor dobiti jo od svet- nega zemljiškega gospoda. Novo mesto torej ni nastalo na ozemlju, ki bi bilo do takrat nenaseljeno, po drugi strani pa tudi ne, kot mnoga naših mest, na mestu ali v neposredni bližini kraja, kjer se je že prej trgovalo in kjer je že bilo neko tržišče. Novo mesto je ustanovljeno nepo- sredno kot meščanska naselbina, brez pred- hodnega trga kakršnekoli vrste, o katerem bi vedeli, a to na kraju ondod že od poprej obstoječe vasi z značilnim imenom Gradec. To ime novomeškega predhodnika, Gradca, je vredno pozornosti. Takih mest, ki so na- stala na mestu ali v bližini nekega gradca in celo prevzela ime Gradec, s čimer nam je razumeti utrjen prostor zgodnje slovenske dobe, in včasih po njem imenovano tamkaj nastalo naselbino, poznamo več. Naj omenim Slovenj Gradec, ki je nastal pod starosloven- skim gradcem in v bližini starega tržišča pod goro sv. Pankracija; navedem naj za- grebški Grič, kar je nastalo iz Gradec, da- našnji zagrebški Gornji grad; omenim naj glavno mesto Štajerske ali Nemški Gradec, ki ima tudi ime po nekdanji slovenski utr- jeni postojanki na grajskem griču. Taki sta- roslovenski gradci so pa glede svojega po- ložaja in nastanka vezani zopet prav pogo- stokrat na še starejša gradišča. Tudi za na- stanek slovenskega srednjeveškega mesta na mestu ali tik gradišča, oziroma ob vaseh, po teh imenovanih, imamo primere. Brežice so nastale ob vasi z imenom Gradišče, ki pa se je z današnjim mestom povsem spojila; ' Ljubljana je nastala ob gradišču iz rimskih ' časov; kar ob dveh gradiščih pa gorenjska^ Radovljica.23 j Že ime Gradec govori za nekaj utrjenega. Zavarovan položaj na polotoku, ki ga od treh strani obdaja voda, je bil za tak staroslo- venski gradeč kot ustvarjen. Upravičena je ' domneva, da ga je iskati na višinah današ- i njega Kapiteljskega hriba. Jedro nove me- ščanske naselbine je pa nastalo ob tem gradcu na vrhu, nekoliko vstran od njega. Seveda je meščanska naselbina stari Gradec vključila v svoj obseg in ga v taki meri pre- rastla, da mu je celo zatrla ime. Podobno je j Slovenj Gradec nastal ob gradcu, toda tako j daleč stran od njega, da se z njim spojiti j ni mogel. Z Novim mestom bi najraje pri- merjal srednjeveške Brežice, kjer je mesto vključilo vas Gradišče, ob kateri je nastalo, v svoj obseg v taki meri, da je, kot pri novomeškem gradcu, starejše vaško ime po- vsem izginilo iz spomina. Podoben, geograf- ski položaj kot Novo mesto ima belokranj- ski Gradec; kot Novo mesto v zavoj Krke tako je belokranjski kraj, ki pa mu je staro značilno ime ostalo, položen v zavoj Lahinje. Novo mesto ni torej, kar se obrambne funkcije tiče, brez tradicije. Ta je celo kaj ¦ stara, saj kaže ime gradeč, da sega že v I zgodnjo slovensko dobo. Prekinjena za sto- . letja, je ta obrambna funkcija zaživela zopet; ob ustanovitvi mesta, ki so ga začeli ime- novati »novo«. Mimo kolonizatoričnih, političnih in ob- i rambnih so pa bili še gospodarski in pro-^ metni razlogi odločilni za nastanek nove meščanske naselbine ob Krki. Mimo podolž- nega pota ob reki, ki je pustil svojo sled; v zgodovini kolonizacije, je poudariti še \ transverzalno smer, ki Krko prečka. Kaže, \ da je taka pot vodila preko Krke v novo- i meškem prostoru že pred ustanovitvijo No-1 vega mesta, vendar ne točno na prostoru da- ' našnjega mesta, marveč nekoliko nad njim,; pri Brodu, kjer je prehod preko reke družil • pota iz obeh prafara, razmejenih po Krki, i mirnopeške in šmihelske. Vasica in prehod Brod nad Novim mestom se kmalu po usta- novitvi mesta imenujeta v virih tudi Stari i brod, pač v razliko k »Novemu brodu«, ki< je po ustanovitvi nove meščanske naselbine in zavoljo prisilnih cestnih smeri od ustano- vitelja določenih nujno moral nastati tik ob Novem mestu.^* Novo mesto je torej prevzelo, z majhno premaknitvijo, tudi križišče potov,'. 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ki naj bi po namerah njegovega usianovi- telja usmerjala odslej promet in trgovce iz Hrvatske preko mesta ob Krki notri v Kranj- sko in do morja in seveda tudi v nasprotno smer. Tako je torej Novo mesto novo le do neke mere. Novo ni po načinu, kako se je naslo- nilo na neko prejšnjo vas z značilnim ime- nom Gradec; meščanske naselbine s tako tradicijo poznamo tudi drugod. Pač pa je Novo mesto novo, se po tem razlikuje od mnogih slovenskih mest in se je kot tako tudi vtisnilo v spomin sočasnikom njegove ustanovitve, da nimamo pri njem dokaza- nega tržišča pred nastankom mesta samega, da se to mesto pojavi naenkrat kot kraj, s tržnimi, sodnimi in drugimi pravicami po ustanovnem pismu obdarjen, v katerega je, kot kaže, zaukazal razvoju mest in meščan- stva naklonjeni ustanovitelj po svoji vladar- ski volji zbirati in naseljevati prebivalstvo, kraj, ki ga je s trdno obmejenim pomirjem ločil izpod oblasti deželskega sodnika in podredil mestnemu sodniku.^' Od kod je bilo to novo prebivalstvo in kakšne so bile v podrobnostih njegove pravice in dolžnosti, o tem razpravljati pa sega že izven okvira te razprave, ki ji je bil v prvi vrsti namen, pokazati na kolonizatorične, politične, ob- rambne in gospodarske pogoje, ki so bili odločilni, da je ob reki Krki zrastla v drugi polovici XIV. stoletja nova meščanska na- selbina. OPOMBE 1. Moja Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, 34, in Glasnik Muzejskega društva, 18 (1937), 48. — 2. V kostanjeviškem urbarju iz ok. 1332—50 (f 10' v Narod, in uaiv. biblioteki v Lj.) je naštet neki ChreMtzlinzdorf. 1351 se omenja Sand Goergen (to je vas Sentjurje pri Mirni peči) z lego pri nekem Chracnczleinsdorf (listiiia v Kaipitdjskem arhivu v Novem mestu). Pred 13. avgustom 1250 je pa neki Otto Crencznl dal Stični dve kmetiji pri Hmeljniiku (Schumi, Urkundenbuch, II, 135). Po tem Crenczelu ima vas mogoče ime in je nemara Hmeljčič, Šentjurju sosedna vas, ki se s tem imenom v srednjeveških virih sicer ne omenja. — 5, Pri- meri: Goriška vas pri Mirni peči 1382: czu den Puhdn (listina v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu); Mačkovec 1490: Kaczendorff (listina prav tam); Kamnje pri Hmeljnik« 1420 : Staindorff (Mitt. des Musealvereins f. Krain. XX, 186); Grčevjc 1477 : Gertzendorff; Skrjanče 1477 : Lerchendorff; Loška vas 1477 ; Sand Martin in der Aw (deželnoknežji urbar za Kranjsko iz 1477 v Drž. arhivu na Dunaju, f. 38, 38', 39, 51, rokopis BI. 518). — 4. Navajam prvo po času znano mi navedbo v virih: Gottendortf 1436 (celjske fevdne knjige, kod. BI. 313 v Drž. arhivu na Dunaju, f. 20' in f. 85'); Geresdortf 1477 (urbar kot pri op. 3); Riidigersdorf 1389 (listina v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu); Pud- mansdorff! 1424 (listina prav tam). — 5. L. Hauptmann, Entstehung und Entvvicklung Krains, v Erlauterungen zum historischen Atlas der osterr. Alpenlander, 1/4, 351. — 6. Mo- ja izvajanja v Glasniku Muzej, društva, X (1929), 51. — K Za Kronovo = Krainau : Hauptmann, Erlauterungen, 369; drugače Kelemina v Glasniku Muzej, društva, 18 (1937), 139. — Chreyndorf, listina 1389 v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu: KreyndoTff 1459 fehr. 12 (Histina v Drž. arhivu v Ljubljani); Krainpach . . . in sannd Bartholome pharr 1436 (celjske fevdne knjige, fol. 79, kot pri op. 4), mogoče Ca- dreški potok, ki teče skozi Kranjsko Staro vas? — 8. In der KTain bei Dremnig 1436 (celjske fevdne knjige, fol. 120. kot zgoraj pri op. 4). — 9. Hauptmann, Erliiuterungen, 406. — 10. Hohenau pri Prežeku (L. Hauptmann o višnjegorskih mi- nisterialih in kraju Hohenau: Lrlauterungen, 396, 397). — Ok. 1180 višnjegorski ministeriali v: Priseche (Prežek), Ho- henowe, Prekan (Prečna), Praneovege (Breitenau) in Soleh (Zalog), Gradivo za zgod. Slovencev, IV, 637. — 1254 se omenjajo med tistimi, ki so bili >de familia et domo quon- dam nobilis comitis Albrehti de Weihselberch et nobilis viri dieti Preis« in ki so tedaj prešli na freisinškega škofa, go- spodje iz Creteža, Otočca, Mokrega polja, Prežeka, Otoka (Guteniverde), 'ter dalje (parantela illa que isumpsit oiriginem de genere illorum qui dicuntur Chauzer« in >paren(ela que est de genere illorum de Preiitenowe< (Fontes rer. Austr., 11. Abt., zv. 51, str. 170, 171). — Hohenaw 1305 in 1307 freisinški (Fontes rer. Austr., II. Abt., zvez. 35. str. 24, 39). — il. Posest: Gradivo, IV, 130, 211, 312. — (Albertus de) Priseche prvič okoli 1180 v neki listini Henrika Prisa, pač tega mini- sterial (Gradivo, IV, 637). — Prim. tudi L. Hauptmann v Radu jugoslav. akademije, knjiga 250. str. 258 in 259. — 12. Glasnik Muzej, društva, 1937, 46, 47. — 13. Gradivo, V, 177, 291, 379. — 14. Gradivo, IV, 921; V, 775. — L. Haupt- man, Erlauterungen, 396, 406. — 15. F. Zwitter, Starejša kranjska meista in meščanstvo, 10. — 16. F. Schumi, Archiv fur Hcimatkunde, I, 239; II. 245; Gradivo, V, 486. — 17. V štirih listinah kapiteljskega arhiva v Novem mestu (1425, 1428) meja pri Novem mestu »von dem kases vnczt auf Bo- dyn«, »a kases usque ad Wodyn«. — >Edlingtumb zu Krast< (celjske fevdne knjige 1456, fol. 31, kot zgoraj v op. 4). — Mitteilungcn des Musealvereins fur Krain, 14 (1901), 58, 60, 70. — L. Hauptmann v Zborniku kralja Tomislava (Zagreb 1925), 301, 302. — 18. L. Hauptmann, Erlauterungen, 439. — 19. Johannis abbatis Victoriensis Liber certarum historiarum, ed Schneider, II, 181, 204. — Rubeis, Monumenta eccl. Aquilejensis, stolpec 871. — 20. "VVl. Leveč v Mitteilungcn des Instituts fiir osterr. Geschichtsforschung, 19 (1898), 261; M. Wutte, prav tam, 38 (1918), 292 dalje; Hauptmann, Er- lauterungen, 436 do 437, 439. — 21, Puzel, Idiographia . . . monasterii Sitticensis (rokopis Drž. arhiva v Ljubljani). — 22. Stiska posest pri Soteski ob Krki, v Meniški vasi (ki ima po stiskih menihih ime). Dolenjskih Toplicah, Maienski in Ivanji vasi pri Mirni peči (Kos v Glasniku Muzej, društva, 1937, 44, 45, 48, 50). — Stiska posest v Zdinji vasi 1252 (Schumi, Urkundenbuch, II, 157), Kamnici okoli 1400 (Mit- theilungen des Musealver. f. Krain, H, 21) in 1332 v nekem Muenichhof (Glasnik Muzej, društva, 1957, 139). — Stisko posest v Ločni (1277), Bršljinn (1350—52) in Kamnici (1349) omenja po Puclju Hiteinger (Mittheilungen des Histor. Ve- reins f. Krain, 1859, 4). — 23 Slovenj Gradec: H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, I, 45, 581. — Zagrebški Gradec: prim. VI. Mažuranič, Prinosi za hrv. pravnopovj. rječnik, 345, 352; P. Skok, Toiponomastički pirilozi, Casofpis za slov. jezik, književnost in zgodovino, 7 (1928), 4, 1_3 dalje. — Nemški Gradec: F. Popelka, Geschichte der Stadt Graz, I. — Brežice: M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, I, 26. — Radovljica: rokopisna razprava H. Uršiča o začetkih in razvoju mesta. — Prim. M. Kos, Gradišče in Gradec v slo- venskem srednjem veku. Glasnik Muzejskega društva za Slo- venijo, 22 (1941), 116 dalje. — 24. An dem Altenfurt in Ho- nigstainer phaar bei Grublach, 1436, 1444 (celjske fevdne knjige, fol. 65', 112, kot pri op. 4) Kasneje le Furt ali Vrfart. — 25. O tem deloma I. Vrhovcc, Zgodovina Novega mesta, 9 dalje in tam objavljena ustanovna listina po prepisu iz 1602 (str. 309); F. Zwitter, Starejša kranjska mes^a in me- ščanstvo, str. 12 (ter na nekaterih drugih mestih te razprave). 177