285 številka, Trst, v četrtek 13. oktobra 1904. Tečaj XXIX, pr iKh&Ja. dan Tudi b leonikD in ;»razcifcifc) ob b. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj, tir-1;*« prodajajo po 3 aovd. (6 stotmk) ■ cacsib tnbak&rcah v Trnu in okolici, Ljubljani, Gorici, • f, Kranja. Mariboru. Celovcu, Idriji, Bt Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestn itd. iv niroćbe sprejema oprava lista „Edinost", a. Giorgio Gaiatti it. 18. — Uradne are ad 2 pep. da 8 zvečer, •■a cgiaK-onj 16 stotinc na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 1157. Edinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Itroialos sn&ia ra vse leto 24 kron, pol leta 12 z oi, S mesece 6 kici» Na naroćbe brez doposlane naročnine ho jprava ne ctm Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata. Ns'r^akaiUl pisna sb ne iprajemaio in rokopis) se ne vračal«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo llttr. UREDNIŠTVO: Giorgio Gaiatti 18. (Narodni dom). Icdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L.««>nr feonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsarcFe lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti Stv. 18. PoStno-hranilnignl račun 5t. 841.65*2. I mmm voi (Brzojavne vesti.) POR T ARTUS. Japonci zopet odbiti. Rusi vzeli 10 težkih topov. PETROGRAD 12. Uradno se objavlja, da s j v ncči med 5. m 6. <. ktobrom štiri jap >LSie diviz je fekupno z bro^ovjem zopet na] ale Po! t Artur. Napad je b i i odbit. Rusi so vzeli Japoncem deset velikih oblegovalnih topov. Parnik »Finging« zaplenjen. TOKIO 12. Parnik »Fingiog«, ki je vozil vojno municijo je bil danes pred Port Arturjem zapl« n,eo. RUSI V OFENZIVI. Boji pred Mukdenom. LONDON 12. »Standarde poroča iz Tekija od \čert»j: Lavo krilo iuske pozicije pred M'ikdenom je posebno močno. Med levim ru«kim in desnim japonskim krilom ee vrsi ljut boj. Kakcr fo omenjenemu Ii«tu tudi včeraj f p ročili iz ŠiDgaja, so Rasi napali Japonce severno cd Jantaja. Poročilo iz Kurokijevega tabora. — Rusi napali japonsko desno krilo. L')NDON 12. Reuterjevemu biro bo sporočili včeraj iz glavnega stana generala Kurokija : Dae 9. t. m. so Rusi napali s tremi do štirimi batalijoni, 1500 konjen ki in x topovi ;apon=ko desno krilo. Nadaljna ruska ojačtnja bi predrla vzioeno in severno od Penaiku ter se utrdila 8 kilometrov cd japonskih pezej. Kurokijevo desno krilo se je umaknilo. LONDON 12. »Dadv Miil« proča iz Tokija cd 11. t. m.: Mt č ru«ke vojne sile v smeri proti Pingtait*e se ceni na 4 d:vi z'je, dofim se nahajajo tri divizije vztečno in tri divizije zapadno od Ja&tija. Desno krilo Kurokijevo se je moralo baje pred desetkratna premočjo Robov umakniti iz svoj h pezej, ki jih je pa potem zopet zasedlo. Japonci v so baje v velikem številu prodrli proti severu. Boji okolu Jantaja. PETROGRAD 12. »Biršev. Vjedomo-sti« poroesjo iz Mukdeua od 11. t. m.: Včeraj predpoludne se je hil na vsej Črti s ien boj med topništvom. Japonci so se po lagoma umaknili proti jugu. Okolu poludne fo Rusi po peturnem topničarskem hoju pričeli v gostih četah napad. Japonci so se pri- čeli na svojih krilih hitro umikati, dne:m s3 se v centrumu pri Jantaju trdovratno branili. B:>j je končal po noči. Sovražnik je bil danes z nek h svojih prednjih poze j poti snjen do jantajskih premogovnikov. D.^sno sovražnikovo krilo se je umaknilo teboliko kilometrov južno od Japtaja, dočim ee skrajno levo krilo drž, to ia se najbrž tudi umakne. Dan*s je zopet pričd boj m« d topništvom. Železnica je skeraj do jantajske postaje v ruskih rokah. Kolodvor je skoraj popolnoma re zrušen. TOKIO 12. (ob H. uri zvečer). B tka pri Jantaju je trajala včeraj nepretrgoma ves dan do pozne noči ter se je danes ua-daljevala. Do sedaj je izid neodločen. Risi imajo nasproti desnemu japonskemu krilu blizo Taitsiho reočoe vojne oddelke, vendar se zdi, da so Japonci zadržali Ruse, da jih isti niso zamegli obkoliti. Boji na vsej fronti. TOKIO 12. Maršal Oyama je sporočil, da ee vrše boji na vsej fronti. Dne 10. t. m. so Japonci pri S eahungu odbili ruski na^ad. Boji okolo Mukdena. TOKIO 12. (Reuterjev biro). Japonci nadaljujejo v obče v široki fronti svoje prodiranje proti Mukdenu. Pripravlja ee bitka na vsej črti. Ena ruska brigada pehote, 200C konjenikov z dvema topem« so zadeli na Kurokijevo krilo ter so dne 9. t. m. prekora čili reko Taits?. Japonci j m skušajo pre-etr či umikanje, da bi jih tako zajeli. Ru3i so napadli Sienhuaog, 30 mi j severno zapa dno od Saimstsi, gotovo z namenom, da pretržejo japonske zveze z reko Jalu. Japonci prodirajo proti Mukdenu? LONDON 12. D:psaik »Reuterjevega b*ro« je poslal sledečo nedatrano brzojavko, ki jo je dre 10. t. m. odposlal preko Fu-zana: Prodiranje proti Mukdenu je pričelo dana?. Ko je bil maršil Oyama zvedel, da so Rusi Bvo.e levo krilo pet milj severno od Jantaja cjačili, je ukazal, naj prične prodirati vsa armada generala Oku. Najprvo je pričela marš rati pthota ter jo prodrla dve do tri milje v severni smeri. Na to je sini lo topništvo. Ko so Rusi zapazili gibanje Japoncev, je Djihovo topništvo pričelo stre jat'. Japonci so odgovorili. Ves dan je trajalo streljan'e težkih topov, vendar »o ni doseglo nikakega vspeta. Pehota je dants zvičer prodirala dalje. Japonci pomnozujejo svojo armado. Sprememba v vrh nem japonskem po-veljništvu ? LONDON 12. >Daiy Mail« poreča U Šangaja cd 11. t. m.: Japonska armada je pomnožena z dvema divizijama. Tri divizije bo bile tudi odposlane v Genzan, bije kakor demonstracija proti Vladivostoku. Najbrž nameravajo pa Japonci odposlati ekspedicijo na otok Sahalin. .Japonski kiogi v Šangaju menija, da bo maišat Oyama odpoklican ter da prevzame vrhno poveljstvo general Nedzu. Tukaj se pripoveduje, da je maršal Oyama med b tko f ri L:aojangu že sklenil, da se z armado umakne, a general Nodzu ga je baje prosil, naj trga ne stori t r Laj pt skusi še zadnji na^ad. Ta napad sa je posrečil in sicer . s tem, da je Nodzu dvajseti polk skoraj po-! polcona žrtvoval. Dalje se g>\ori, da postane general Niši voa-ki guverner v Mandžuriji. ; število ranjenesv in bolnikov je zelo veliko. I Možtvo ee pa nadomešča z novimi Četami; j ker se je službena doba podaljšala, je sedaj na razpolaganje 3 do 400.000 mcž. Štab druge mandžurske armade. PETROGRAD 12. Glasom nekega urad nega {.oročila je štab druge mandžurske ar made že sestavljen. Japonski ranjenci v Kobe. LONDON 12. Iz Kobe (Japonska) poročajo, da se nahaja v ondotnem okraju okolu 30.000 ranjenih in bolnih japonskih vojakov; templi in bolnišnice so prenapolnjene. Vojska ima vziic temu na razpolaganje veliko število novincev. Japonska obrežna oklopnjača zadela na mino. — 197 oseb mrtvih. TOKIO 12. (Reuterjev biro). Dne 18 septembra je japonska obrežna oklopnjača »Heijen«, ki je bila v Golobjem zalivu, zadela na ix ino ter se pogreznila. Vest o tej | nesre&i so Japonci do eedaj prikrivali. (Obrežna okloonjača »Heijen« je b la zgradjena leta 1887. ter je imela 2200 tonelat in S topov). TOKIO 12. (Reu-ejev biro). Kakor je dosedaj konstatirano, je prišlo na obrežoi oklopnjači »Heijen« 197 oseb ob življenje. Ruska carska dvojica. PETROGRAD 12. Včeraj sta se car in car ca vrnila v Carskoje Se!o. Izrek Kuropatkinov. LONDON 12. Iz Petrograda brzojav-ljajo: Neki prijatelj Kuropatkinov je prejel včeraj brzojavko, v kateri se nihaja sledeči zelo zračilen :zrek : Sedaj sem pričel vojno. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 12. Med došlimi vlogami se nahaja predlog ministerskega prad-eednika, da te izvoli komisija edenindvajsetih poslancev, ki naj izdelajo preosaovo pcslov-nifca. Zbornica je razpravljala o kraljevih ukazih glede kvote za 1903. in 1904. Zastopniki opozicijskih strank so se izjavili proti temu, da bi se vzelo na zranje tozadevne dopise ministerskega predsednika, ker ni bilo zakonitih predpogojev za ukaze krone. Pos1. Ugron je napadal avstrijsko vlado ter izjavil, da se z'i. kakor da bi »grška vlada bila povsem na uslugo absolutist fni avEtrij-ski vladi. Ministerski predsednik Ti?za ie utemeljeval odloke krone v kvotnem vprašanju, češ, da so popolnoma zakonite z oz:rom na notranje politične rszmere avstrijske, katerih nihče bo'i re obžaluje nego ministrski predsednik. Govor ministerskega predsednika je opozicija s trajnim ropotom motil?. Ministerski predsednik grof Tisza je zelo energično brani avs'r jsko vlado, nakar je bil njegov dopis vsprejet. Brzojavne Vesti. Odkritje spomenika. WASHINGTON 12. Dne 19. t. w. se pred novo vojaško šolo v Davzočnosti predsednika Roosevelta slovesno odkrije spomenik pruskega kralja Fr derika Velikega. Novi častniki za makedonsko orožništvo. CARIGRAD 12. Turški vladi je b;lo objavljeno, da nastopijo novi avstro-ogrski in ruski častniki, ki so določeni za makedonsko orožništvo, pred koncem tega meseca svojo službo. Vatikan. RIM 12. Pepcž bo imel dne 14. t. m. tajni in javni konsistorij ; dae •>. decembra pa mešan kon;istorij. Parnik se potopil. LONDON 12. Reuterjevemu biro so sporočili iz Halifaksa, da se je parnik »Call« iz Novega Brunsvika pred otokom Piinee Eduard med viharjem potopil. Možtvo, na številu 19 oseb, je utonilo. Nova italijanska vojna ladija. CASTELLAMARE di SABBIA 12. Danes je bila tukaj v navzečao^ti kralja, ministra mornar'c9 Mirabello, adm ralov Mo-rin in Guaherio ter generala Valler Bptiščena v morje vojna ladija »Viktor Emrnuel III.« Ladij a ponesrečila l TI NIS 12. G!ede osode paketne ladije »Djurdjura«, ki je v soboto zapustila M^rsi-ljO ter odplu'a pr^ti Tunisu, vlada veliko vznemirjenje. Na ladiji js bilo 200 potnikov ia 50 mož posadke. Sedanja vojna Rusije. Bes Arabska. II. In da je to celo sreča za Ru-e ! . . . Seveda sreča more b ti različna in oputeča . . . A tukaj je še vprašanje, ne bo-li Japonska preklinjala svojo. . . srečo ? ! p o I) L i s T E K. 'S Prokletstvo. Zgodovinski roman Avguata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—d. II. — In vprašuješ ? Je-li to sorodnik ? Je-li to plemič? Gričani me Eovražijo, razpeli bi me, utonili bi me v kaplji vode. Kadar ee spominjajo mojega imena, me ^amo kolnejo, ko govore o vragu, mislijo name. I Sem li jaz kriv, ako delam, kar p še pravica ? j Ali ko potezajo meč ali nastavljajo kopje na moja prsa, mari naj se dam zaklati od r j h ? Pak pa Peter, v katerem un ista kri kakor v meni, mesto da bi mi bil deena roba, zapustil me je in pobegnil je mej zasrtmuvalce mojega imena, med Gričane. Pogani je naše plemenito staro ime, upisal se je za mcšSana in podkovava kmetom konje. Sramota, pravim, sramota. Ne, kakor sem bil krččen, ta ne bo trcšil mojega zlata. — Eh, pak mu ga ne daj ! je odvrnila Btarka m rn ». — Pak, je nadaljeval Grga, prijemš; Drego za roko. Moj stric, kanonik, je bogat, in odkar je Peter ubežjl med one vrage, ki zatirajo Kapiteij, ga stric ljubi in mu zapiše vse imetje, ako jaz umrem brez odvetnika. Moje zlato, stričevo zlato prišlo bi v pest tem griškim kramarjem. — Kdo ti pravi, da stric zrp še l — Vem, za gotovo vem. — A kaj hočeš storiti ? — Oženim se. Ime! bom otroke. Njihovo bo, kar je mojega in stričevega. — Pa daj ! — Zato sem te pozval. — Da ti izbiram, da ti nsjdem katero ? — Ne treba. — Ah ! Imaš že ptičico ! Čemu naj ti bom torej jaz ? — Moreš, moraš poaaoč:. Došlo je tako po sreči. Pobrali amo davščino pod Gričem. Šal sem bil sam, ker sem se bal, da ne mine gladko. PredmešSani so najhuji. Djšli smo tudi v mlin lopatar »pod vrbikom« k mlinarju Ziatobradiču. Res je, da ee nismo i vzljutili, ali potolkli se tudi nismo, am^ak govorili smo kakor ee spodobi poštenim ljudem. — E, stari mlinar Zlatobradič je mirna kri, ptsk sa menda tudi boii tvojega sosedstva. — Morda tudi zato. Ko pobiram davščino, čaka me obed, kjer me zaloti poludne. Tudi mlinar mi ga je dal, vsa, kakor treba, ali ni me povabil k svoji mizi, ampak je dal pogrniti gori v svoji kamri. Tu je streglo neko dekle meni in mojima dvema č ove koma. Prihajala in odhajala je tako svobodno, kakor da se nikogar ne boji. Nosila nam je krnha, vina, mesa, kakor da smo nje domačini. To mi je ugajalo. — Ne res, mala je polna in ima na levem licu bradavičico ? je vprašala stara, ki je dotlej pozorno poslušala Grgo. — Uganila si ! — Ah! To je Dobr*, mlinarjeva siaovka (bratova hči). — Da, da, ona. — Je, je! Vrežja deklica! — In je, vprašal sem jo za ime rodbine, a lekla mi je, da je brez očeta in matere, a stric mlinar da skrbi sanjo in njeno imetje. Bilo je še raznih besed, potem pa sem jo vprašal, da li me se b ji ? »Čemu bi re bala, ne vem, zakaj !«. >Ali Gričani se me boje !« sem rekel jaz. * Gričani so Gričani, jaz pa sem jaz !« ^e reki t oaa. »Pa vidiš, imam orožje«. »Brga mene vase orožje! Ntša bi si tudi iaz kakov cepec ali koleo«, se je nasmejala Djbre. »In ti bi se spravila na mežkega ?« »Bi se, ako bi Ee me dotaknil. Zapomnil bi ue do sodnega dne, kaj je Zlatobrad ćeva Dobra«. »Brez šale«. »Seveda, brez šale«. Poglejte le, da je tudi meni Bog dal močne mišice, četudi sem ženska glava«. Vid š, majka Draga, taka le ženska b; bila po moji voji. Čemu naj Človek drži v h ši žinško kakor ščinkotca ali senioo v kletki, ki ne zna nego cip, cip, cip. Ali Dobra, ta bi tudi vragu izkopala oči. — Tu hočeš i — D.i.... — Hm !, je izt snila starka, pogledši zopet G go iz pod očesa, ali Gričanka je. — Briga to mene ! To jej ni Da čelu zapisano. Pa paj se radi davšSine ne prepiramo z ženskami ! (Pride s?.) Madjari nikakor še ne zadovoljujejo b koncesijami, ki so jih iztisnili iz krone v toliki meri, kakor jih ni dosedaj in jih ne doseže nikdar noben narod v monarhiji. Ako pomislimo še, da so se na Ogrskem pojavile nove strankar-ske tvorbe, radikalizirane do skrajnega, — n. pr. Banffvjeva nova stranka, Apponyijeva prenovljena in najnoveja Caavolszkyja — potem ni dvomiti, da bo v cgrskem parlamentu zopet silnih erupcij madjarskega šovinizma. Naj hočejo ali nočejo, merodavni krogi morajo priti do spoznanja, da proti temu ma-djarskemu šovinizmu, ki ne pozna nobenih mej v svoji zaslepljenosti, nI leka ni v dobrohotnosti, ni v koncesijah, nikjer, nego v oživ-ljenju nemadjarskih narodnosti h krepkemu Iz ■ polit'škemu življenju in v sodelovanju istih na zakonodavnom delu. Pravijo, da je dobro, da Ruse »tepejo« češ, le takim n?Čicom se prebude iz svoje dremote . . . Nu, tudi prav ! Ali je pa tc spioh sreča za Japonce, ako Kuropatkin sam pravi, da je doaihdob vse šlo po njegovem planu ! Občudujte ga, občudujte in smejte ee nekaterim židovskim časopisom, katerim ee je tanjalo, da na Kuropatkina nikdo ne za upa, da je nesloga med njim in štabom, ds hočejo odstaviti Alekeejeva itd., itd., Ej, smešno, verujte mi !. .. »No, če je Kuropatkin takov Bteber, zakaj je zapustil Ljaojan ?« Tako prigovarjajo. A kaj je Ljaojan ? Port Artur. — Ka-li ? ! Ali je Ljaojan trdnjava? Ttbor je to, kolikor ga je bi:o možno utrditi v šestih mesecih ! Namen njega bil je le ta, oslabiti in dezorganizovati Japonce, kar se je veliko-lepo posrtčilo. Tako namreč, da Japonci niso bili sposobni za pragaojanje umikajočih se Rusov ! »In vendar so vzeli Ljeojan!...« Hm, prava reč ! Prazno, raztrgano mošnjo, katero sem jaz vrgei na tla, gotovo kdo pobere. Posledica japonske »zmsga« je bila ta, da je cena ruskih obl gacij v inozemstva poskočila. Dovolj jasno!... L3 ne \eru^te, da so Japonci dobili z Ljaojanom zaklade provijanta, streliva, vagoao/ in lokomotiv. To so vse bajke — Pfhus —. Kuropatkin je že ves mesec prej vse koristno in potrebno vozil na sever. Njegovo odstopljenje pa iz Ljaojana navdušuje ves svet! Čitajte, Kaj piše o tem korespondent »Daiiy Mail«, K. Hendz, namreč o suk.tesivnem umikhnji Kuropatkina od Da-š.čao do L aojana in od todi daljša na Mukden : »Sicer je rano govoriti o teb, na prvi pogled nepremagljiv.h tižavah, ki jih je moral premagati Kuropatkin tekom prve faze mandžurske kampanje, ki je končala ravnokar. Prej ali elej izve svet in ostrmi, s ka kim števiLm armade je on vodil zaščito prve mesece po Bvojem prihodu v Mandžurijo! In koliko vojakov je imel na razpolago iz evro-pejske Rusije! Zinimivo je, koliko je imel okornih rezerv stov iz S.bir je, katere je moral obleči, oborožiti in učiti pod kroglami sovražnika ! Ves svet ve, koliko je Kuropatkina nadkriljeval Japonec številom, no, vsakemu ni znano v polnem ob?egu, kakšna gro-madna odgovornost, je bila položena na tega malobeeednega, priprostega vojskovodjo, in s kakšno razsodnostjo, pcgumno&tjo in skromnostjo je dovršil to nalego ! Sedaj vidijo vsi, kako se Kuropatkin s svojo armado »v pe-sč.ci« pri bi ž uje svoji bizi^! No Š9le bed^č-nost pokaže, kako je on mogel to doseč:. Id najznameniteje v tem umikanji«, pravi dalje angleški korespondent, »je ta fakt, da sami udeie&D:ki teh dogodkov kratio in malo niso vedeli, da se umikajo. Počasno umikanje sil se je spremljalo z vednimi, čestokrat vspešaimi bjji, kateri so ee zaključevali z umikom. Le t , tako rekoč privatni uspehi so ves čas podkrepljali duh armade ki ob umi kanju tako rekoč lahkj pada v obup. Na morem si kaj, <11 bi ne videl, da je umak-nenje armade Kurupstkina, razprostirajoče se na mnogo milj, armade, ki jo je tesnil sovražnik z vseh strani z močnfjšimi silami, ena iz najvsžaejih operacij v sodobni zgodovini vojen«. — Tako sodi Ang er, prijatelj Japoncev. Kaj na /i. brat e Slovani ? Še nekaj! Na ganerala Sieselja se ozira z občudovanjem ves svet in svojč si ga ne le Nemci, srnjak oalo Zidje. Njegov sin je pa oiločno opovrgel vsa to in je s ponosom povedal dopisniku nekega časopisa : »Moj oče ni Nemec, ampak pravi, resnično rusW Čl vek. Že naš ded je bil pravo slavne vere ia ni imel ničesar skupnega ni z Nemci ni z Z di.« — Sestra generala Ste seljn je pa — ne vem, kateri že redakeji, — posla a pismo, kjer p še, da bi se pradedje Steseljev v grobu obrnili, če bi slišali kako neki ruski ž dov^ki časnik piše, da je Steselj iz krščenih Židov, kajti Steselji so vsekdar ljubili carja svojega in domovino in bo radostno žrtvovali za car a, vero in Ru sijo sveto svoje ž v'j nje.« h Kratko pa jasno ! Drugikrat več. Zopet demonstracije. V ponedeljek so bile v Brnu zopet de monstraeije jako lemega značaja, tako, da je moralo vojaštvo vmes poseči. Na redarje je metalo občinstvo kamenje in kose železa. Vojaštvo je ranilo sabljami več 03eb. Demon-strovali pa so Češki narodni socijalisti za splošno volilno pravo. Na shodu, ki se je vršil pred demonstracijami so narodni socijalisti razpravljali o čeških šolskih razmerah v Brnu in so govorniki silno napadali nemške deželne poslance in brnski (nemški) občinski zastop. Na demonstracijah je bilo tudi več oseb zaprt h. Tudi od redarjev so bili nekateri ranjeni. Drobile politične vesti. Vatikan in Francija. Iz Pariza javljajo, da je bila stvar biva h škofov iz Lavala in JDijona peravnana konečno na način, da jima je papež dovolil 8000 lir letne penzije. Francozki častniki obiščejo srbskega kralja. Iz Monaka poročajo, da se je peljalo tamkaj mimo 47 franeozkih častnikov, med temi en poveljnik armadnega zbora, 7 generalov in drugi visoki častniki. Ti častniki to stari tovariši srbskega kralja Petra z vojaške šole v Saint Cyru, ter gredo v Beligrad poaetit kralja. vojne : »Stoletja že smo delali za pridobitev in za varnost našega azijatskega posestva, ii huda vojna, ki jo Ifjemo sedaj, ima nalogo, da nam to posest zagotovi za bodočnost. Tc ni ena navadnih vojn za meje, izzvana od slučajnih navskrižij, ampak je to velika dr žavna potreba, s katero se morajo zagotoviti narodu ruskemu pogoji življenja. Ali ta vojna ima tudi za Evropo velik zgodovinski pomen. Sibirija in Vztočna Azija so tla, ki združujejo 800 milijonov Azijatov, 400 milijonov Kvropejeev. To je pozorišče velikega boja med dvemi sveti. Braneča svojo posest na Vztoku, je predstraža, ki čuva interese vse Evrope«. Giasom danes doŠlih vesti je Kuropatkin že krepko začel s svojo ofenzivo. Iz brzojavk na drugam mestu razvidljo čitatelji, da se vršč hudi spopadi med obema sovražnikoma, da ^se Japonci umikajo in da so Rusi zopet zaeeli pozicije do premogovnikov pri Jantaju. Boj je večinoma, artilerijski bo;. Zanimiva je brzojavka iz Tokija, ki rabi izgovor, da se je de3no krilo Kurokija moralo umakniti pred desetkratno premočjo. Tako, tako ! Dosodaj niso Japonci nikdar nBglašali v svojih poročilih, kako so bili v večkratni premoči, ampak so se vedno le bahali se svojimi sijajnimi zmagami. Sedaj je na njih da še le pokažejo svojo vojniško vrlino, ko se jim bo boriti proti premoči — kakor so te morali Rusi sedaj skozi sedem mesecev — ali pa vsaj proti jednaki moči na ruski strani. Dokler so bili v veliki premoči, jim je bilo vojevanje lahko, ker jim ni trebalo druzega nego postopati po prej določenemu načrtu in dajati dogodkom na bojišča direktivo. Tako ni trebalo japonskim generalom nikake inicijativne delavnosti. Sedaj pa, če bodo Rusi v premoči, bodo tudi Blednji dajali direktivo dogodkom in japonskim vojskovodjem bodo nastajale vsaki hip nepričakovane situacije, nepredvidjene v njih programu, zbog česar bodo morali na licu mesta delati sklepe in jih na licu mesta izvrševati. To bo še le prilika, da pokažejo svoje vrline, o katerih Ee je dosedaj toliko kričalo in kakoršne vrline so ruski vojskovodje že v obili meri dokazali. Ali jedno besedo bi spregovorili do naš h čitateljev. Ponosno zmagosveetno besedo je zapričel Kuropatkin cfanzivo in mi ne dvomimo, da dobri genij ruskega naroda ne zapusti svojega m.ljenca in pripne venec sijajne zmage na njegove zastave. Toda nikakor ne smemo misliti, da bo odslej vojevanje za Ruse igrača. Sa bj trebalo velikanskih žrtev, velikih naporov in še bo tekla kri v potokih. Tudi l:omo čuli še o parcijalnih ne-vspth h in če pride morda tu pa tam kaka manj ugodaa vest, naj se naša javnost nikar ne vznemirja in naj ne izgublja niti za jeden trenutek vero za konečni vspeh ruskega orožja. V ta vspeh moremo verovati tem bo'j, ker sa je ruski car v Revalu že poslovil od mogočne ruske baltiške flote, ki odhaja na I ojišče. Ta flota j3 sestavljena iz 8 velikih vojn h ladij, ednajst velikih in menjih kri žarjev in velikega števila torpedovk vseh vrat in druz h ladij za bolnišnice, de'avnice in rekrgnosetranja. Razun tega bo spremljalo to floto 60 do 80 pomožnih križark in druzih ladij, ki bodo vezile premog. Kolikor znamo do sedsj ho plula fljta okolo rta Dobre nade, okolo Af ike. Rabila t»o približno 80 dni in pripluje v vztočno-azijsko vodovje nekako v drugi polovici decembra. Roško-japonska vojna. Trat, 12. oktobra 1904 General Kaulbars, poveljnik vojaškega okraja odtškega. je imel te dn; do častnikov, ki eo odišli na lojiSče, nsgovor, v katerem je tako le označil pomen sedanje Iz ogrske zbornice. Po dveh mesicib blaženih počitnic se je zopet sešel cgrški parlament, da nadaljuje svoje delo, ki ni v lanskem letu sastojalo iz druzfga, nego iz obatrukcije in zopet obstrnk-cije — večne obatrukcije. Ali vsa znamenja kažejo, da d 4:0 zbornice tndi sedaj zopet zaide v tok obatrukcije. To sluti menda tudi minister predsednik sam, kar je sklepati po dejstvu, da je ravno te dni grol' Tisza izdal do svojih volilcev odprto pismo, v kiterem daje razumet, da je ustava v nevarnosti. Kakor znano, je bil vodja nezavisne stranke Fran Kcšut, oni, ki je lani počel paktirati z vlado sa odstranjenje obatrukcije. Potem je bil Košut dlje časa bolan. A komaj da je sedaj okreval, že je tudi on tu, ki napoveduje vladi boj da krvi, to je — do pada ministerstva Tiszincga. Vidi se torej, da ee Domače vesti. Hotel »Balkan«. S noči ob 6. uri Bta bile otvorjene kavarna in restavracija hotela »Balkan« v »Narodnem domu«. Občinstva je bilo do pozne ure v jutro natlačeno polno, toliko v kavarni kolikor v restavraciji. Splošno se občinstvu dopadajo krasn', zračni pro stori, in tudi postrežba je v vsakem oziru Jiz-vretoa. Oficijelna otvoritev »Narodnega doma« se bo vršila pa nekako v sredi meseca novembra, ko bo poslopje popolnoma d »vršeno. Ob otvoritvi prostorov v »Narodnem domu«. Prejeli smo : Tam, kjer je nekdaj stala na širokem prostoru nizka hiša, v kateri je prej bila Dolenčeva tiskarna — tam, ^jer je stalo na najlepšem mestu tržaškega -mesta nizko, žalostno po§lop,r, ki je tudi ono izginilo pod udarci našega s'ovenskega okel Čana — ch ! kolikokrat sem ogledoval ono zidovje, ki je polagoma raetlo iz tal ! Ia stalo je že visoko — oj ! Kidj ae re spominja onih trenotkov, ko je zadobilo to zidovje svoj krvavi krst, ko je v ječi z liho-val graditelj ttga poslopja ntš Stretko Mar telanc. Naj bo pozabljeno ! Ob danešnjem deževnem vremenu zbirale so Ee trume ^slovenskega nareda pred proetor, ki naj bodo sha jališče tižiških, okoličtnikih in drug h Slo vencev — in Slovanov. Srce mi je nemirno bi o, ko sem gledil na to množico radove dnega naroda, katerega je prignala is a želja ista mige1, kakor mene. — Slovesni treaotek je j r šel — prostori so bili odprti — planili smo vsi v nje — ch VBi : mladina, možk>, starci, deklice, žene, gospice, g3spe — težaki, uradniki, duhovniki, Častniki, — vsi smo se našli doms, našli smo se v svojem — Narodnem domu. Lep je ta dom, lepši ne more biti v n em — tako naj vedno ostane — kar tudi mora : pravi dem v Trstu bivajočih — S.o-vanov! Naprej! V e d e t a. Norim mestnim Tojaškim poveljnikom T Trstu je imenovan e. in kr. major Anton D o 11 e n z 22. pešpolka. Novi poveljnik je brat bivšemu slovenskemu svetovalcu in poslaccu, g. Franu Dcllenzu. V »Hrvatstvu« slavnem nam odgovarja znani dopisnik »ek« od tam nekje iz okraj* pazinskega. Ker smo bili mi povedali, kako — priljubljen je ta »ek« pri lastnih sveče^ niških tovariših (in ti ga menda najbolje poznajo, ker so tudi nas primerno naučili) men:, da to ne pomenja ničesar. Poživlja nas, naj se obrnemo naravnost do škofijskega ordinarijata, ker tam da bolje poznajo sposobnosti njega, gospoda »ek«-a. Gotovo, gotovo, na ordinarijatu poznajo njegove — spesobnosti ! Ravno za to so ga najeli in on se je rokama in nogama dal na to služb?, kakor je že od nekdaj znan — značajen mož ! O, da, znan ! Na ordiaarijatu ga poznajo, to je izven vsakega dvoma. Ali poznajo ga tudi svečsniki, ki niso tako srečni, da bi bili na ordinarijatu ! Zato so ob reki gotovi priliki — bodi povedano tudi to — odločno protestirali, ko se je on drznil neka; govoriti v njihovem imenu! Dragi gosp. »ek« naj vidi, da iz svečeniških krogov se doznava marsikaj. Na poziv gospoda »ek ca, naj grom o na ordinarijat po sodbo o njem, se ne moremo vzdržati vsklika : Bravo furbo ! Kdaj ja ša kakov redarstveni ravnatelj hodil javno kompromitirat svoje agente? O ji vas rabijo za delo, ki naj ubija narodno slovensko stvar v našem Primorju, a vi jim — služ t9 ! Pa da bi vam ne dajali ugodnega spričevala ?! Toda vedite, dragi gosp. »ek«, da za nale javno mne nje, ki je proti sedanjemu politiškemu zistemu na ordinarijatu v strogi opoziciji, kei* je ta zistem očitno slavofobski in ne mor« drugačen biti že zato, ker mu je inspirator znani nemškonacijonalni jezuit Volbert — vedeti torej, gosp. »ek«, da za naše javi o mnenje so sedbe od sedanjega režima na ordinarijatu k večemu tolikega pomens, da se po njih misli — nasprotno!! Nagrobnega spomenika slovenski napis. (Dalje.) Bajt je na to rekuriral na g avarstvo, ki je tudi res ovrglo krivični in po zakonu neveljavni Bklep mestnega sveta, municipiju pa je bil vzročen sltdeči odlok: No. 12116 Giadiaca 11. Gicgoo 1004. Alla podestaria Gradišča. II Cons:glio comunale di Graeligca-Brum a prese nella seduta tenuta il giorno 19. d e. 1903. il deliberato di negare a Ig. Bajt j. r. maestro presso la časa di pena in Grad eca il permesso di collocare sulla tomba dalla defunta sua madre nel cimitero cattol co di Grad soa una lapide con iEcrizione složena. Easendo il deliberati contrario a.le vi-genti leggi <| iest' i. r. Capitaoato distrettua e trovo a senat deli' Art. XVI. della legge 5./III. 1862 B. L. I. No. 18 e del S 92 deila legge 7./IV. 1864 B. L. P. No. 8 di so-spendere / eeecuzione del deliberato e di avanzare V oggetto ali' i. r. Luogotenenza in Trieste per le confscenti dispos'z oni. Motivi : Secondo le disposizioni dei de-creti aulici 23/VIII e l3/IX 1784 e 12/VIII 1788 No. 1460 ?> concesso ai ccng unti d'un defunto di dedujargli un Eegno di affetto, stima e gratitudine. NelT eseicitare <|uesto diritto il singolo noa pt6 veoire impedito dtl comune £e non ptr motivi, che legalminle rendessero inimmissibile i' esercizio di »juesto diritto. La circostanza, ehe la lapide porta una iserizione in licgua skvena non puo dare motivo al divieto dal uotnenTo, che le sucitate disposizioni nrn finno ne3suna reatri-zione nella scelta dalla lingua per i monumenti collocati nei cim teri. — Che il testo proposto da Ign. B j t per / iserizione sia sconveniente e <{uindi inammiss.b le non vient> a*3erito dal comune. Avendo la rappresentanča comunale respinto la doaianda del B -j o senz» un motivo speciale basfcto in legge, 1" Aut -rili politici ravvede nel deliberato una vio-lazione delle leggi vigenti, e precieamente delle disposizioni sopracitate e quindi si trova in-dotta a sospendere i* esecu^icne del dj.;-berato. L' i. r. Consgltre di Luogotenenza*. F a b r i s m. p. Na kratko povedano po slovenski : okrajno glavarstvo pravi, da je sklep občinskega sveta v protislovju z veljavnimi zakoni in zato da ga razveljavlja. Po citiranih dvornih dekretih je dovoljeno staviti pokojnikom zoake udanojt', spoštovanja, hvaležnosti. Te pravični smeti kratiti nikomur, ako ni zakon;th vzrokov, iadi katerih vršenje t« pravice ni dopustno. Okolnost pa, da Ima spomenik slorenski napis, ni takoT Tzrok, ker določbe ne omejajo nikakor izbiranja jezikov. (Zvršetek pride.) Jugoslovanski almanah. Ij Ljubljane emo prejeli : Vsled nepričakovanih zaprek se sestanek za izvolitev literarne jury, ki bo ocenjevala književne doneeke, ki naj Ee obelodanijo v »Jugoslovanskem Almanahu«, ne more vršiti v četrtek 13. t. m., ampak se bo vršil v petek 14. oktobra ob 8. in pol uri zvečer v ljubljanskem > Narodnem domu«. Zsleti je, da bi bila udeležba mnogoštevilna. »Krivoprisežnik«. »Dramatično društvo« je vprizorilo ta igrokaz predminolo nedeljo v »Narodnem domu« pri S/. Ivanu. Takoj po pred&tavi je jjbila izražena splošna želja, naj bi ee to, tako lepo igro, čim prej ponovilo. Z ozirom na to, da fe »Dramatičnemu društvu«, od vseh 6trani prigovarja, naj bi ponovilo to predstavo in to s posebnim ozirocc, ker je bila igra toli dovršeno vpri-zorjena, sklenilo je dramatično društvo, da »Krivoprisežnika« prihodnjo neieljo, dne IG. t. m. ob 5. uri pop. ponovi v »Narodnem domuc v Birkovljah. Priprave za Vegrovo 150-letnico na Dunaju. Slavnostea odbor za prireditev Ve govega jubileja na Dunaju vabi slovenske pevce in pevke, bivajoče na Dunaju, na pevske vaje, ki bodo za ženski, oziroma ; mešani zbor ob četrtkih 2021. oktobra, in 10. novembra t. 1. v dvorani »Slovanske Besede«, Ducaj, I., F.'eiEchmarkt 1(> (vhod Drachengasse 3.) ; za mcžki zbor pa vsaki petek v dve rani pevskega zbora društva »Zvezda« v Pfe ferjevi restavraciji, Danai,' III., Ridetzkystras?e 3. Začetek pevskih vaj je ob osmih zvečer. Veaki četrtek ima slavnostni odbor Bvojo ssjo v dvorani »Slovanske Besede« ob osmih zvečer. Dne IG. novembra t. ). ee bo vršila 150 letnica davnega Vege v krasni dvorani hotela »Zur Post«, Duoaj, I., Fleiechmarkt 16. Slavnost obeta biti sijajna. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu naznanja, da se bo vršil ustanovni občni zbor v soboto dne 15. vinotoka ob 8. uri zvečer v gostilni »Zur Hal sburg« — Naglergasse — s sledečim dnevnim radom : 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. Novi odbor »Vesne«, ki ga je izvolil občni zbor dne 8. t. m., je naslednji: Šaša Santel, predsednik; Jurij Kuželički, podpredsednik ; Hinko Smrekar, tajnik; Vilko Sever, blagajnik; Gvidon Birolla, arhivar; Sveto slav Peruzzi in Maksim (raspari, namestnika. Pregleiniški mesti zavzemata Anton Gaber in Minka Rakovec. Al. Šantel, Hinko Smreka r, toč. preds. toč tajnik. Na veselici ženske podružnice sv. Cirila in 3Ietodija v nedeljo pri sv. Ivanu eo vstopnino preplačali Bledeči gg. : Milka i) K 20 st ; Ivan Marija Vatovec, državni poslanec VekoBlav Spinči<5 po 4 K 60 st. ; dr. Abram. Počkaj po 1 K 60 st. ; K. J. iz Gorice 1 K 50 6t.; Vekjet, prof. Mandie, Schmi 't po 1 K ; Gregor.č i>0 st., Babič, Ivan Marija Mjrt po 80 st.. Perhavec, Bajt, Puhar, I elkin. Stanko Godina, N. Stepan-čič, vMani ć, Obat, Pretner, Toro?, PegaD, Kalin, J. J., Vlade Trnov«c, J. Stoka, J. Cvek, MarušiČ, Jaklič, N. N., N. N. po 60 st. ; N. N., Marija Dek'eva, Slava Oblet, Bartol po 40 st., N. N., Wartluehler, N. N., Baitl, Kokalj, Fran Godina, Istini? po 2<► st., Kolar, N. N. p « 10 s . Tiije rodo jubni Župančičevi »aizenponerj;« t-k upaj 11 K. Ker »e niso udeltž li veselice so dopo. sla i g.a Zinka dr. Rvbar 5 K ; veselični od?ea »Dđlalsiega podpornega in bralnega društva« 4 K ; J. Rože 1 K: Anton Podvr-ščaj 1 K ; Zaf.-et '2 K; N. Grižon 1 K ; nevile.ežtftika 40 s\ Bog plati ! Darovi. Naeej upravi je izroč.l g. Ivan Koka j iz Trsta za podružnico sv. C.rila in Metolija kot prebitek igre taroka in domico pri g. Ko< janu v Ž riah 1 K 40, za Doli-narjev spomen k 1 K. ra Vegov spemenifc 1 K, zn Prešernov spomenik 2 K. Po poštni nakaznici je p* poslal nek Svetoivančen iz Mokronoga za pcdrtžaico sv. Cirila in Metodija v Trstu 1 K, ker se ni mogel udeležiti »beja s korijandol:«. Tatoii v cerkvi. Predminol» noč so udrli tatovi v župno cerkev na Prošeku. Sodijo, da ee je to zgodilo med 1. in 3. uro popolunoči. In pr šli so v cerkev na jako originalen način. <)i kake hiše — od katere ee ne ve Š3 — so odnesli leatvo. To bo prislonili (bed zakristije. Po tej so ee vepili na streh > prešbiterija. Oi tu eo šli ak^zi okno pod visoki fctrop cerkve. A povdar.ti treba, da pod s'rebo ni nik kega peda kak:h 30 metrov dolgosti zlok Česar je ta pot tako nevarna, da si ljudje niti čez dan ne upajo v visoko podstrešje. Ker, tko bi zgrešila noga s tramov, pal bi človek neizogibno skozi doli na cerkveni tlak, najmanje kakih 15 metrov globočine. Iz visokega podstrešja cerkve so se tatovi podali v cerkveni stolp, od tu na kor, in s kora v cerkev bržkone po vrvi Odnesli bo malo vrednost'*, kacih 100 kron (kolikor se zna dozdai), ker je bil župnik Martelanc ravno z ozirom na tolike tatvine po cerkvah v zadnjih časih, tako previden, da je vrednostne stvari dal v varno pohrano. Bogat ribji lov. Teh dni so vlovili ribiči v kvarnerskem zalivu blizo Kraljevice 15 tunin, ki so tehtale 3800 kilegramov. Umrl je v Opatjem eelu oni Anton Pahor, katerega so nedavno, kakor smo poročali, v Farlaniji pretepli, oropali in zverinsko žojim postopali. Padel s hrasta. 38 letni poljedelec Ivan Šimič, doma v Prečniku blizu Komna, je šel včeraj popoludoe v gojzd nabirat želed. V to svrho je splezsl na krast in otresal veje, da bi po'.em imel kaj pobiral. A revež je bil nesrečen. Pod negami se mu je ulomila veja in on je padel na tla. A o padcu se je grozno pobil: padel je namreč tako, da je udaril z obrazom ob tla : o tem §i je pa prebil zgornjo ustn co in čelju?t tako, da mu je meso odskočilo od kosti. Vsa kost zgornje čeljusti mu je ostala gole. Dejali so ga v kelaselj t» r pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer je b:l vsprejet v X. kirurg.čni oddelek. Samomor. 65 letni trgovski agent Filip Palčer, etaaujoči v u ici sv. Nikolaja št. 32, je šel včeraj opoludne v zgornje šetalište pri sv Andreju in tam irpil precejšnjo množino karbo ne kisline. Slučajno mino deči, ki so ga našli, eo cbve&tiii|«dravniško postajo, ako je priše] zdravnik k njemu, je bil nesrečnež ž 3 mrtev. Pri samomor Icu so našli dve pismi, naslovljeni : »Al tavolo centrale del Hotel Volp cb«. Truplo samomorilčevo je bilo prenešeno v mrtvasn cD pri sv. Justu. Skesan tat. Včeraj predpoludne ja prišel na policijo 21-letni bivši fotograf a sedaj natakar Josip Gorimšek, doma iz št. Jurija na Kranjskem, ter je povedal, da je v sveji zadnji siuibi pri g. Jakliču, v restavraciji »Al a Stasione«, ukral več komadov camizne priprave iz kitajskega srebra, katere da hrani v svojej sobi v ulici della Fontana št. 6. P< leg tega je povedal da je iz »Majerjevega K nvereationsl«xikona«, ki je last g. Jakliča iztrgal več slik in zemljevidov. O hišni preiskavi, ki jo je polic ja priredila v njegovej sob', so pa nsšli poleg omenjenih it ari, še drug h predmetov, ki bo bili »poznani za lait lastnika kavarne »Mramar«. Seveda so ake-sanega tatu spravili pod ključ. Poskus samomora t pijanosti. Pred-8"nočnjim ob 1. uri po poluneči je g. Josip Gotifr.ed šetal po pomolu sv. Karoli. Hkratu je znoul klicsnjo na pomoč. Bil je 20-letni mladenič, ki je bil skočil v morje, a potem klical. G. Gottfried je priskočil ter mladeniču pomolil d. ž lik b katerim ga je potem potegnil na kopno. Mej tem je bil prišel tja tudi en redar, ki je mokrega mladeniča z izvoščekom peljal v bolnišnico. Ta kandidat emrti je bil 20 letoi dninar Karol N., stanujoči v ulici R'gutti. Skočil je bil vodo s samt moriln;m namenom, a ta namen ee mu je rodil v glavi, ko je bila ista razgreta po preobilo popitem vinu. V bolnišnic bo ga vsprejeli v VIII. oddelek ter g, dtjali v opazovaln co za umobolne. Iz »Škrata«. — Berbč je preštel zvečer j svojo gotovino in izračunu], da je zberačil | tekom dneva 6 kron. Jesen zavpije: »SepaŽ, ne eplača vtč beračiti v teh Blabih časih, toliko zasluži že vsak uradnik!« Razne vesti. Hrvat padel pri Lioijangu. Kakor po- rrča »Zastava«, je padel v bitki pri Liao-jangu tudi pcdpolkovnik Pajo Jovanovi<5 Kolarov ć, sin trgovčeve udove iz Broda na Hrvatskem. Nesreča na železnici. V Warrensburgu v Severni Ameriki sta na Missouri Pac lik železnici trčila skupaj osebni in tovorni vlak. Edenindvajaet oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjeoih. Prodaja stvari hiše Obrenovičev. Skozi dva dni bodo v Beligradu izložene sa prodajo etvari pokojnega kralja Milana, Ale- ksandra in Drage. Večina stvari je darovana krušedolskemu samostanu. Med mnogeštevil* nimi in dragocenimi predmeti, ki sd darovane samostanu, se nahaja tudi 600 srebrnih žlic, nožev in vilic. Židje na Ogrskem. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo na Ogrskem 707.472 Zidov. Od teh se jih je 451.209 prijavilo za Ma-djare 223.488 za Nemce in okolo 300 za Hrvate. Osemdeset milijonov dolarjev je bilo potrošenih zadnje leto v Severni Ameriki za dobrodelne, človekoljubne in vednostne svrhe. Velik del tega denarja je bil dobro izdan. Za vednost je največ daroval znani milijonar Rockefeller, namreč 35 milij. dolarjev, od katerih je samo vseučilišče v Chicagu dobilo 13 milijonov. Vzlic veem tem darilom pa ljudstvo ne ljubi ameriških milijonarjev. Bolj Človekoljubno bi bilo, če bi plačevali delavcem boljše plače, ne pa da nezmerno velike dohodke sipajc okoli za VS3 možne namene. Gospodarstvo. Proti pomanjkanju klaje za živino. Ker se je vsled velike suše po letu in deloma tudi v jcs?ni t°ga leta zamoglo računati, da bo primanjkalo klaje za živino, je povzela vlada shodne korake, da vsaj deloma olajša posledice pomanjkanja klaje. Vlada je torej sklenila dati ministerstvu za kmetijstvo na razpolago pol milijona kron, da nakupi krme. Ta zneeek naj porabi deloma v svrho posredovanja pri nakupu krme, deloma pa tud;, da se direktno nakupi krmo ter se jo razdeli med potrebne kmete. Namen vlade je tudi, da se iz one svote siromašaim kmetom dal voznih stroškov za krmo poplača. — To akcijo naj posreduje »Obča avstrijska zveza kmetijskih družb« na Dunaju. Trgovina. Borzna poročila dae 12. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03— 19.06—, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239 40 239.75 Francija K 95.10—95.35, Italija K 9510—95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.35—117.60, nemški bankovci K —.— —__ avstrijska ednotna renta K 99.80 — 100.15, ogrska kronska renta K 97.90 :8.20, italijanska renta K 102.3/, :03.T/. kreditne akcije K 665.--668.— državne železnice JI 646.--649— Lombardi K 86.— fcS —, Lloydove akciie K 722.--732.—. Srečke: Tisa K 326.-333 —, vredit K 478.— do 468 —, Bodenkredit 1880 K 310 — 320.—. Bo-denkredit 1889 K 300.— 308 —, Turške K 131 — do 133.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. ur* dodoI. včeraj danes Državni dolg v papirja 300.20 100.25 „ v srebru ' 100.20 100/25 Avstrijska renta v zlatu 119.65 119.60 „ n v kronah 4V„ 100— 100.— A vat. investicijska renta 3 «/,*/. 91.25 91.25 Ozrska renta v zlatu 4-/e 119.30 119.20 „ v kronah 4•/. 93— 97.90 „ renta 31/, 89.05 Akcije nacijonalne banke 1638.— 1635.— Kreditne akcije 667 — 667.— London, 10 Lstr. 2^.45 239.45 100 državnih mark 117.47 V3 117.45 20 mark 23.48 23.50 20 frankov 19.04 19 06l/2 10 ital. lir 95.lf> 95.15 Cesarski cekini 11-32 li.i*3 Parižka In londonska Dorza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 9*.10 5°/0 italijanska renta 103.82, Španski ezterieur 87.27 akcije otomanske banke 590.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna železno ___ Lombardi —.— unificirana turSka rents 86.40 menjice na London 2514% avstrijeka zlata rem* 101.05 ogrska 48/„ zlata renta 101.15, LtoderbanV —turške srečke 127.53, parižka oanka 12.60, italijanske meridijonalne akcije--, akcije K o Tinto 14 56. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dole 88 '/16 Lombardi 3% srebro 26'J/i8, Spaiska renta 863/4 iu. lijanska renta 103V,, tržni diskont, 21/» menjice n« Dunaju —— doho«lki banke--izplačila bank« —.—. Stalna. Tržna poročila 12. oktobra. Budimpešta Pšenica za oktober 10 15 Ho 10.16; za april 10.50 do 10.6O Rž za oktober 7 63 do 7 64; za april 8.04 do 8.05 Oves za okt. K 6 91 do 6.92; z» tpril 7.32 do 7.34 Koruza za oktober 7.35 do —.—, za maj 7.43 do 7.44. PSenica : ponudbe srednje ; povpratp-^n n slabotno, ugodneje. — Prodaja 12.000 met. sto o v, trdno vzdržano. Druga žita vzdržano. Vreme megla. Ha vre. (Sklep.) Kava Santos gooa rage za tek. mesec po 50 kg 44.25 frk, z* dec. 44.50. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 5 stot. znižanja. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gm average za september 36--, za dec. 361/4, za marec 37—, za maj 37*/,, mirno. — Kava Rio navadna loco 36—37, navadna reelna 38—41, navadna dob™ 42—44. H a m b n r g. (Sklep ) Sladkor za oktober 22 85 «» dec. 21.9o, za marec 22-15 zn maj 22.40, zh julij 22.55. za sept 21.90. Mirno. — Vreme: dež. Sladkor tuzemaki. Centrifugal pile, promptnu K 66.50 do 68.00, za september K —do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concass6 ia MeliapU1 promptno K 68.30 do 69.30, za sept K —d* —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov U' ,„ 3h. Java 12.3 &h. Mirno. Pariz. RS za tekofii mesec 15.90, rž z» nov. 16.25. za november- februvar l6.4i», z* janu-var-april 16.90 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 23.55 za nov. 23.81». za november-februvar 24.20 za januvar-april 24.70 (mlačno). Moka za tekoči mesec 31.— za nov. 3140. za nof -febtuvar 31.60, za jauuvar-april 32.10 (mlačn >). — Repično olje za tskoči meauc 4-S&0. za november za nov. - december 4^.25 zi januvar-april 4"i.7f> (mlačno.) Špirit za tekoč' mesec 4 7.—za no/. 44.— za januvar-april 42 75 za maj-avguat — (mlačno). Sladkor surov 88° uso nov 281/2 — 2 v', (stilno), bel za tekoči me-iec ifiT/„ za uov. 32l,„ za jan.-april 3kJT/s za marec-junij 3'i3/B (mirno) raii-nirao o3—6a1/* Vreme: lepo. Nov slovenski zdravnik v Trstu. V ulici av. 3 p i r i d i o u a šr. 10, I. nsdstripje (nasproti pravoslavni cerkvi) ^»rdinnje pif-enš z današnjim dnem g. med. dr. Živko Lapajne, ki je Dfcšim c tateliem že zuau jju avoj.h ripiđ.h v »Edincsti«. G. doktor dovršil je medicinske nauke na graški visoki šoli. Tekom svoj p nadaljne izobrazbe po bolnicah imel j a med drugim priliko spoznati pri blovečem zdrav • niku Poljaku dr. Maje\vflkemu posebni naSin operiranja gnojnin obolenj, na kar s j je v teku dveh nadaljn h ltt posvetil stro kovni k'rurgiSni izobrazb na Čeiki \seuči-liščoi kliniki pod vodstvom svetov-oznanpga in prerano umrlega prof. dra. Kirla M a v d 1 a, ki mu je bil kot Slovencu posebno nakhnlen. Vsled tega ordinuie g. doktor kot praktični zdravnik in zajedno zdravnik - strokovnjak za kirurgična obolenja. Približao?ti ae izvejo iz naznanila. - Dr. Kristin Krstnlović speoijalist za otroške bolezni in ortopedije Ordinuje od lOVj do 11% predp. in od 3. ure do -">. popoludue v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). Za uboge brezplačno vsaki dan razve n nedelj in praznikov od 12. do 1. pop. - Piazza Cafnna i I. n. -------- M. OAL Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedični aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, aospenzorji. Naročbe se izvrše po meri. i= PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost. Tovara«, pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa St. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni batt nikako konkurene«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. HnatroTM oenlk breiplaiao ia frtiko. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prer ANTON ČERNIG0J Tia dei Rettori «ct. 1 (Rosario) - v Trstu - tifc cerire St. Petra t lisi Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in ličnof in sicer samo iz lesa, posušenega 1v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). l'risiiio ljubljansko kislo zelje v sodčkih po 2f>. f>0. 100 111 200 kli;., v trdnih posoda li; nadalje lep krompir v vsaki količini jka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu impe^to. Brno. Kirlove vari, Reko Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb Arad, Belice, Gablonz. Gradec, Hermanstadt, Ino most Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Slaaz, Solnograd prosta stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednosiij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vsefc drugih iztirjevanj. Daj a predujme na Warranle in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pismu se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat ir srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznic* „ -„Banca d' Italia^ v italijanskih lirah ali v kronah do dnevnem kur/11. ^ Prve in jediae želodčne kapljice ^ sv. Antona Padovanskega. _ (Varstvena znauika). Zdravilna moć teh kapljic je nepre- j t---kosljiva. Te kapljice vredijo redao s- ^ ^^ prebavljenje, će se jih dvakrat na f , % dan po jedno žličico popije. Okrepi -A pokvarjeni želodec, stoie, da zgine v kratkem času omotica in ži-• • , -i J votna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji ji. v Cena steklenici 60 vin. Prod&Jajo se ▼ vseh glavnih lekarnah na svetn. — Za narooitve in pošilj&tve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. I užui ii sršeni naznanjamo vsem .-■<»ri"iaik««ni( znancem in prija eljc • , «la je našj ne^tozahijena soproga, hči in se-trs« Kat arina Eenko 3. uri pop. |»o kratki bo Iezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb .-c bo v šil v petek, dne 14. oktol»ra ol> 4. uri popoludne iz hi>f žnlo-ti ulica Cristoforo C<»-lombo št. 1. V TRSTU, 12. okt. 1004. Jakob Rsnko, soprog. Andrej in N3ža Gorup, Ivanka Gorjup, sia*i'i. s>estra Marjan Gorjup, brit. Trgovski pomočnik vešč slov en -skega in nemškega jezilca in ki l>i >e md j> iučil italijanskemu jeziku želi dohiti v Trsi u primerne službe. Ponudbe na upravo »Edinosti«. Krnn I fl v c^ar onemu- ki privede na i%l UM Iv mitnico na Opčine pred nekoliko dnevi zgubljenega p>a, pasme pine, dolge in bele dlake in ki sliši na ime »Pieein«. ITn nnndni ,e P° ,,riinern <,eni 0 P sežujev YA I /j (»SOI □ ni zemjišč* za zid-nje o^-llU |/i UUliJ dano 0(1 t-eh . ^ na idraven in lepem kraju, z razpelom ua m »rje. /. h en leua zem-ili£ća je naprodaj tu .i drugin l«j<»n ! j s-žnjev, sveta, ki je tudi pripraven za zidanje hii li ob-tnijakih podjetij. Pojasnila ddja vra:ar hi-e š ev. 5 v uiic Molino a ven to. Kmet (kolon) ^U^ćj stanovanje, dve buči mleka na dan in drva.! Mož in žena brez orok. Naslov jk>\c uprava i »Edinosti«. JOSIP TALAMINI Trst — ul. della Pieta 13 (dvorišče) — Trst. Zaloga Istrskega in dalmatinskega a ina maršale, vermutha tf*r HHtliuejšrjra re-fosku v holiljkuli Dostavljanje na dom. - JAKOB SOTLAR Via de i Bucchi j. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. W Dostavljenje na dom. Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in tuzemskih testenin, olja. kisa in mila Ivan Fočkaj v Trstu ul. Petronio "2} vogal ul. Settefontane. Zaloga moke, žita, otrobov na izbero. ———————————— Tovarna kisa Jruschina S JCrovath Trst. — Kha Oriiuiula (J — Trst. Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov. - Konkimićie cene. - uap^ isijžH ^tmsurj •onqo.xp ui 0|i?qap uu Urim od aq.io.icn ui a.Mudod KTuafdads ipiu «>»|(».i|o ui ,>!jsii->z*|soui uz Op!»liq<» Slljopi .I,»r?l *<--oiJoqi;[ '[ii v H0I13I«I )( s^.iJu i:;» *ii iii.»|ui.>is aofl-\o{> j ud itdn^ uiajjj 111 v y[ TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MKBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH katalogi brezplačno. telefon št. 216. S K „H©tel Balkan - Trst Piazza della Caserma (Narodni Dom) 3 minute cd južae^a kolodvora in poleg pešte s 60 moderno opremljenimi sobami. Restavracija - Dunajska kuhinja Kavarna -- — _ - Za goste hotela posebna rsstavracija v I. nadstr. . n . , Električna raisvcrliava. .. Dviga 0.6^ cu . .... J . it)KoDalisca Shajališče pttijcev V^ o o o o o o Zdravniško obvestilo univ. Dr. livko £apajm §g em. e!. ooerateur c. kr. vsem-, češke kirurgične klinike prof. dr. KARLA M A VEL A v Pragi ^O najuljudneje naznanjam si. občinstvu, da sem se nastanil v Tratil in izvršujem zdravniško prakso kot praktični zdra/nik in specijalist za kirurgična obolenja Manjša operacije izvršujem brez boleein v svojem st novanju. Za aboge brezplačno. SI. r.idbinam se priporočam kot hišni zdravnik. — Ordinacija; 3 — 4 -- 00 00 OO 00 OO TRST, ulica sv. Spiridijona 10, I. n. (nasproti pravoslavne cerkve). OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOODOOO 00000000000000000030000000000S90 K « K K Spominjajte se družbe sv. Sirila in }tietodija 01 Tvrdka a E. D E V E G L I A V modi\ mani fakturah in drobnarijah -m naznanja cenjenim odjemal(ietn da se je 0 24-. avgustom t 1 preselila v ulico delle Poste štev. 1 — v ulico Nuova štev. 4-9 in to z ozirom na udobnost mnogobrojnih odjemalcev, ki — stanujejo v raznih krajih mesta. Pri tej priliki sti se obe prodajalniei založil z novim blagom same novosti. Cene brez konkurence •—I -...... .. — :-—3H 9 M „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst liarriera 2S C3KB Trgovcem z jestvinami v Hroelfeli. Komi ia okolici veliko zalogo su ©k s iz parnih mlinov Schoeler & G.O dvornih zalagateljev V €benbergu in lia Dunaju ter zaloga piva Mor tudi raznaroDnih ====== preOmetov == IVAM ŠIŠKO¥IČ trgovec v KOZINI. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalatratelj e. kr. redarstT<»ne straže, e. kr. gJarnesra earin->keea urada in skladi>r. e. kr. priv. llojd. urož, e. kr. linančne straže t Trstu. Ko|>ru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (liiks) = freflin Cene nizke. Postrežba točna Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in slatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. S^T Cene zmerne. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja m vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih cbUgsdj, srečk, delnic, valut, novcev ta devi«. ' »omase isdaja k Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamjava ia eskomptiiji Unbssa vndaostM papir}« to vaovćnje upate - kupone. --- Daj« predujme na vred- papirje. Zavaruje srećke proti kurzni - !zgUDl ■ - Vinkuiuje in dlvtnkuluje vuisdke žemtninske kavcije, ii Podružnioa v Spije tu Denarne vioge vsprejema t tekočem računu ali na vložne knjižice proti ogodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d ... dne vzdiga. --------------- Promet s čeki in nakasnioami.