Po poitl prejeman velja: Z« celo leto predptaiaa 16 (ld., ze pol leta 8 rld., » Setrt leta A (Id., u j «d »s
meiec 1 (Id.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Ee «cie leto lt fld., se pol leta 6 (ld., za ietrt leta 3 (Id., ta jedsn meiec 1 (ld. ▼ Ljubljeni na dom posiljen velja 1 (Id. 20 kr. те« na leto. Poiamna itevilke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (iaserate) vsprejema apravniitro ia ekspedieija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ullee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednletvo je v Semenilklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvsemii nedelje in pnunike, ob pol 6 ari popoldne.
^tev. 174.
V Ljubljani, v torek 3. avgusta 1897.
Letnik: XXV.
Celjsko vprašanje.
Na zadnj'em sestanku dne 30. m. m. v Ljubljani 80 slov.-hrvatski. državni poslanci složni in jedini sklenili in objavili izjavo, ki pojasnjuje na vse strani položaj slovensko - hrvatskega naroda ter označuje stališče nasproti vladi. Razmotrivali so resno in trezno nejasni politični položaj ter se dogovorili o taktiki, katere se bode v prihodnje držala slovenska delegacija, podpirana od svojih hrvatskih in rueinskih tovarišev in, kakor je upati, tudi od ostalih slovanskih zastopnikov. Pripravljeni so, porabiti vso svojo moč in veljavo pri večini, da vlada pokaže, ali hoče računati z Jugoslovani ter se ozirati na njihove zahteve.
Jedna najaktuelnejših zahtev se tiče celjskega vprašanja. Gledć tega vprašanja so se poslanci na sestanku izrekli le v obče, da se mora čim najpreje vrediti v smislu opravičenih zahtev in kulturnih potreb štajerskih Slovencev. Prvo besedo v tem oziru imajo zastopniki štajerskih Slovencev, s katerimi hočejo in morajo solidarno postopati vsi ostali. Zato se je že dne 20. julija v Celju na shodu zaupnih mož iz Spod. Sta-jerja izvolila deputacija, katera naj vladi na Dunaju pojasni stališče skupnega slovenskega naroda nasproti vladi gledč tega vprašanja. V deputacijo so bili izvoljeni: Državna poslanca vitez Berks in Žičkar, dr. Hrašovec, dr. Rudolf, župnik Zdolšek, knjigar Sventner in župan Rož. Včeraj je bila ta deputacija na Dunaju pri mini-eterskem predsedniku in naučnem ministru. Sinoči smo prejeli nastopno brzojavko:
»Ministerski predsednik grof Badeni je danes v n a v z o č n o s t i n a u č -nega ministra barona Gautecha vsprejel slovensko deputacijo zastran celjske gimnazije pod vod-
stvom državnih poslancev viteza BerksainŽičkarja. Dr. Hrašovec je obrazložil želje štajerskih Slovencev gledč celjske gimnazije in izročil zadevno spomenico. Grof Badeni je pojasnil ustavnopravni in politični del tega vprašanja, naučni minister baron Gautsch pa učnotehnični. Iz izjav obeh ministrov se more sklepati, da se bode slovenska mladina, kakor doslej, poučevala v materinem jeziku na nižji gimnaziji pod posebnim ravnateljem.
Ako prav tolmačimo to lakonično in nejasno brzojavko, uveljavi se zadnja naredba naučnega ministerstva, da se namreč slovenski dijaki združijo v posebnih gimnazijskih razredih. Ti razredi dobč sicer svojega ravnatelja, ki pa bode v administrativnem oziru odvisen od ravnatelja višje gimnazije.
Ake se celjsko v pranja reši na ta način, potem Slovenci s to rešitvijo na noben način ne moremo biti zadovoljni. Ali slovenske vsporednice na nemški višji gimnaziji, ali pa posebna slovensko-nemška višja gimnazija v Celju! Sicer prepustimo inicijativo v tem vprašanju merodajnim štajerskim rodoljubom, vendar pa že danes naglašamo, da je .numerus clausus« za slovenske razrede naravnost udarec v obraz slovenskemu narodu. Poleg tega pa je še vprašanje, kam naj spravijo slovenske učence, ko je v prvem razredu komaj 40 sedežev. Skratka: Celjsko vprašanje je postalo politično brez krivde Slovencev. Rešiti se mora v kratkem, in sicer tako, kakor zahtevajo slovenske kulturne potrebe I
LISTEK.
Še jedna beseda o stiškem samostanu.
Motto: Preis den braven grauen Monehen, Preis den wackern Kuttentragern, Alles menschlich schonen Wissens Frommen Hiitern, treuen Pflegern.
Weber: Dreizehnlinden.
Saj sem vedel, da bo tako. Zuani dolenjski do pisnik „Narodov", ki hoče biti po sili pokrovitelj kranjskega meščanstva in „odrešitelj" dolenjskih kmetov, recimo mu dr. Einfaltspinsel, beče tudi v stiški zadevi imeti prvo in zadnjo besedo. Seveda končno bo njegova, po kriku in ropotu res prva, nad vse druge, po veljavi pa, kakor se spodobi, vendar le res — zadnja! Pa mož rad ropota in raglja, v tem ima svoje veselje, kakor da bi bil vsak dan klerikalni „veliki petek" ; „Narodu" pa je, kakor se zdi, dobro došel ta — politični ropotee. Va-riatio deleetat I Tako ei menda misli uredništvo ia-dikalne trobente, ko objavlja njegove mršave dopise.
Na „Slovenčev" članek „Stičina zopet cisterci-janom I" je spisal tako dolg dopis, da ga je moral „Narod" celo v štirih presledkih objaviti. Veliko je pisal, malo povedal, nič dokazal, še manj pa ovrgel, kar je navel „Slovenec". Niti ne odgovarjal bi na
tako šušmarijo; a vendar pišem par besed samo zato, da ne bo mislil: Zmagal sem ! Moja je obveljala! Vi, g. urednik, ste najbrže z menoj vred jednega mnenja, da je le ta odgovor nepotreben. Pa prosim, sprejmite ga veudar-le, saj veste, da je krščansko delo usmiljenja : nevedne učiti in dvomljivim prav svetovati. Mislite pa si to pot tudi Vi : „Va-riatio deleetat! ter privoščite v teh vročih pasjih dnevih svojim naročnikom nekoliko nedolžnega smeha I
Ker „Narodov" dopisnik rad pove vedno iz nova, da se hudujem nanj, povem že naprej na vsa usta, da sem pišoč te vrste pri najboljši volji, kakor bodo tudi čitatelji, čitajoč jih, biez dvoma od srca židaue volje.
Pred vsem moram konstatovati, da po dolgosti njegovih dopisov smemo sklepati, kako silno se trese samega strahu pred menihi. Kaj še le bo, kadar pridejo! Tedaj mu srce zleze v hlače. Da se ta nesreča ne pripeti, pišem te vrste v pomirjeuje živcev.
Dopisnik pravi, da je v svojih člankih hotel povedat', kaj „lajiška očesa v meništvu vidijo, in „Slovenca" izvabiti v razpravo naših socijalnih in gospodarskih razmer. Ti možje bodo pametnejši postali, če jih izvabimo iz njih meglenih višin na to zemljo". Tako piše.
Dijaški sestanek.
i.
(Dalje.)
Narod, ki se omeji nase — in to, ponavljam, je nujna posledica narodnega fanatizma, tako da je sicer naroden prenapetnež nedosleden. Narod, ki se omeji nase, zapira si pot do najboljših plodov človeškega duha, oropa se najboljših pripomočkov duševne omike, napredka. Kitajci so z neprestopnim zidom ogradili svoje nebeško kraljestvo, da bi pač ne prišli v nevarnost, kako omadeževati se po dotiki z drugimi narodi. In posledica ? Molčim o vsem drugem in le omenjam, da so sinove nebeškega kraljestva prav po zemsko natepli Japonci.
Kako pa je pretirana narodnost krivična drugim narodom, kdo pač to bolj čuti, kakor ravno mi Slovenci. Ali ne vidimo nemških in italijanskih šovinistov vedno pri delu proti našim narodnim svetinjam ? Izpodrivajo nas iz naše slovenske zemlje, vzeti nam hočejo slovensko govorico, odtujujejo nam v svojih šolskih zavodih deco, odrekajo nam naravnost pravico do narodnega obstanka. Istra, Celje — komu bi ne vskipelo srce pravične jeze, če le čuje ta imena, na katera je navezanih toliko vnebo-vpijočih krivic ? In vendar — zdaj prosim, nekoliko logiko v roko — če je narod in fanatizem pravo rodoljubje, če je dobra, plemenita ona ljubezen, ki smatra blaginjo svojega rodu za najvišje dobro, katero se mora pospeševati brez kakega ozira na druge narode .... Konečno posledico naj si vsakdo izpelje sam I
Vrhunec narodnostne prenapetosti je absolutna narodnost, ki stavi to nad vero, ki jo smatra kot boga — malika, kateremu se mora klanjati in služiti vse: javno mnenje, politika, slovstvo, umetnost, zakonodajstvo. Ona ne pozna nravstvenih zakonov, saj je sama najvišji zakon, merilo dobrega in slabega. Ona dovoljuje vsakatera sredstva, ako se zdi,
G. urednik I Ali čujete ? On je torej na drugem svetu nekje nego mi I Da sem jaz z vami vred in z drugimi na pravi zemlji, to vidimo in skušamo vsak hip. Ce pa se „Narodov" dopisnik čuti na drugem svetu nego mi, sodili bi po njegovih lastnih spisih, da je najbrže na — luni ali pa vsaj tako blizo lune, da ga včasih precej močno trka. Odkrito povem: Ko bi g. dopisnik mogel svojo piramidalno nevednost in nadčloveško neumnost videti v ogledalu, kakor gleda svoj obraz, zgrozil bi se sam nad seboj, in če ni prav krepkih živcev, padel bi v nezavest.
Pa, pustimo šalo in postavimo se po želji g. dopisnika „na ta svet" ter s tega stališča razmotri-vajmo meništvo s posebnim ozirom na Kranjsko deželo, kateri baje zaradi naselitve cistereijanov v Stičini žuga grozna nesreča, da „Narodova" go-ep6da že nsprej pretaka solze — krokodilje.
Dopisnik opisuje „razvoj meščanstva" na dolgo in široko. Začenja s Kristusom, končuje pa s klado, na katero se je in se baje zopet bo (ali po menihih ?) priklepal „windischer Hund". Horribile au-ditu et visul Zakaj ni raje začel opisovati meščanstva Adamovega ali posegel še bolj nazaj, ker je tako veleučen, da bi nam povedal tudi kaj „od teh nebeških purgarjev" 1	(Dalje slćdi..
da to zahteva navidezna slava narodova. Blato, podano v posodi materinega jezika, je zlato ; laž, iz-ražena z besedo domačo, je resnica! Naj li zanjo izgubljam besede ? Ali se ne obsoja sama dovolj kot najgorostasnejše protislovje ? Narodnost, po svojem bistvu konečna, omejena, bodi hkrati absolutna ? Obsodbe dovolj!
Toraj ne načelo absolutne narodnosti niti ka-koršnega koli narodnostnega fanatizma no bodi nam vodilo pri našem delovanju za svoj rod, marveč načelo izvirajoče iz onega čistega, plemenitnega ro-doljubja, katero sem proslavljal v začetku svojega govora, načelo narodne ravnopravnosti. Ravnajoč se po tem načelu ostanemo — ne pravim dobri kato-ličanje, ker ne govorim s stališča razodetja — marveč dobri ljudje, ki kljub vsej vnemi za svoj rod vendar ne pozabijo, da 60 hkrati udje celega človeštva in toraj nerojakov svojih vsaj ne sovražijo. Ravnajoč se po načelu narodne ravnopravnosti ostanemo dobri A v 8 t r i j c i; zakaj kako bi mogel biti naroden fanatik patrijotičen Avstrijan, ko morda nobena druga država pod solncem ne združuje v svojem naročju toliko različnih narodnostij kakor naša Avstrija. Pa tudi najboljši Slovenci bomo, ako nam bo vodilno to načelo. Ne pozabimo, da le pravica narode podpira, krivica pa jih zatira! Smemo pa tudi potem z vso pravico zahtevati od državne oblasti, da podpira naše rodoljubno delovanje. Saj je zahteva naša popolnoma zakonita, ker sloni na 19. členu drž. tem. zakona: „Vsi narodi države so jednakopravni, in vsak narod ima neruš-ljivo pravico do varstva in negovanja svoje narodnosti in svojega jezika". „Ravnopravnost vseh de-želnoobčnih 'jezikov v šoli, uradu in javnem življenju 6e od države priznava". „V deželah, v katerih živi več narodov, naj se javni učni zavodi vrede tako, da brez uporabe kake sile k priučenju druzega deželnega jezika vsak teh narodov zadobi potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku". V smislu tega zakona, ki stoji seveda za nas samo na papirju, umevamo tudi narodno ravnopravnost. Ne zahtevamo namreč s tem vsem jednako, marveč vsakemu svoje. Zakaj kakor ima n. pr. resnično sicer vsak narod naravno pravico na podlagi svojega jezika izobraziti se do najvišje stopinje, toraj tudi pravico terjati, da se mu osnujejo vsa kulturna izobraževališča od najnižjih do najvišjih, tako je gotovo očitna nesmisel, če bi recimo Italijani v Avstriji zahtevali zase prav toliko vseučilišč kakor jih imajo veliko številnejši Nemci.
Načela, ki sem jih razvijal, so jasna, saj so po-stulat zdravega razuma. Ljubiti tedaj moramo svoj narod nad vse druge, vender tako, da ne stavimo narodnosti nad vero, niti ne sovražimo drugih narodov, temveč zahtevamo za vse narodnosti vsakemu svoje!
Še jedno vprašanje: Kje naj iščemo zaslombe tem jedino pravim načelom, kedo bo v tej dobi, ko bodemo mi delali za svoj rod, najboljši branitelj narodnosti ? — Tu zbrani se ne zmenimo za osebe in vzvišeni smo pri posvetih svojih nad stranke. Presodimo torej tudi to vprašanje mirno, trezno, stvarno. Tri stranke so zdaj na Slovenskem, kakor po vsem izobraženem svetu : liberalna, socijalno-demokratična in katoliška. Katera nam daje zagotovilo našega narodnega obstanka in napredka ? Morda liberalna, ki se imenuje tudi napredno-narodna ? Ali kaka pa so načela liberalna ? Mar ne nujno sebična, ko je vender liberalizem istoveten z individualizmom ? — Dosleden liberalec torej nujno niti ne more biti dober narodnjak.
Pa brez ozira na to — kdo bi bil danes še tako slep, da ne bi videl, da liberalizem hira? V sebi nosi smrtno kal; preživel se je. Obstanka ne more zagotoviti niti sebi; naj tedaj pričakuje od njega zagotovila za svoj obstanek narod ? Kdor hoče trdilno odgovoriti na to vprašanje, slobodno mu. — Ali razum ne more nikogar privesti do tega odgovora. Liberalizem gine in na njegovo mesto stopa mlada, čila soc. demokracija.
Ta — kaj ne — ta naj bo zaščitnica naše narodnosti, ko odkrito priznava, da je mejnarodna, ko očitno potiska narodnostno vprašanje v ozadje, ko se ne sramuje pred vsem svetom jasno priznati, da so njeni najboljši prijatelji židje, raztreseni mej vsemi narodi sveta. Socijalna demokracija, materialistična družba, katere ideal je uživanje, naj ee unema za naše narodne vzore, naj nam brani naše narodnostne svetinje I Kdor bi si upal to trditi, ne bom ga prepričaval o nasprotnem jaz, marveč naj gre in naj se poduči pri socijalnih demokratih sa-
mih. Toliko odkritosrčni so. da mu bodo v obraz povedali resnico, katere ne ali vedeti noče. Kje leži torej težišče našega narodnega obstanka, kje je naša moč, naša zaslombe, kje rešitev naša ? Od-primo zgodovino I Odkod pa, da si je maloštevilni slovenski narod ohranil do tega trenotka svoj obstanek vkljub hudim nevarnostim v minoli dobi, mej tem ko še mnogobrojnejši narodi žive danes samo v zgodovini? Odkod tačudapolna vstrajnoet in trpež-nost ? Ga je morda otel v hudih turških bojih liberalizem ? Ali se ni ohranil zato, ker so se bogo-ljubni Slovenci najtesnejše oklepali stare matere sv. cerkve ?
Da: kakor se po obljubi Kristusovi ni bati za obstanek katoliške cerkve, tako se ni bati pogina narodu, ki se naslanja na to nepremagljivo skalo, na ta steber resnice. Odpad od cerkve pa je neizogiben propad kakor za posamnika, tako tudi za narod. Kako resnične so pač besede slavnoznanega Washingtona : „Vera je najpotrebnejša podpora blagostanja. Ta ni mož domovine, ki izpodkopava ta močen steber Človeške družbe." Kaka obsodba sedanjega brezverskega laži - rodoljubja je klic zdaj vladajočega nemškega cesarja: „Schafft mir Reli-gion 1" In jeden največjih, najplemenitejših rodoljubov slovenskih, vsem predragi Slomšek, kako je on govoril ?
„Pustite Slovencem dve reči, ki ste nam dragi, kakor svetle oči: sv. katoliško vero in pa besedo materino." „Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." In od sovražnikov in prijateljev spoštovani, od vseh Slovencev ljubljeni naslednik Slomšekov na prestolu lavantiskem, Napotnik naravnost trdi: „Nekatoliški Slovenec bi bil popačenec, bi bil izdajalec svete matere katoliške cerkve, bil bi odpadnik od slovenske zgodovine."
Ti izreki in nebroj podobnih — ali so resnični ali pa niso resnični. In zopet če niso resnični, so bili toliko slavni možje ali slepci ali pa sleparji, ali so lagali ali pa so se motili. Posledice te, pred katerimi se vsakdo zgrozi, silijo nas priznati resničnost onih izrekov, in kedo potem še ne razvidi neizmerne viednosti svete vere za srečo narodovo, ne razvidi, da je slepec ali slepar Slovenec-liberalec ali socijalen demokrat, ki hkrati trdi, da je dober narodnjak. Slovenija je v katoliškem taboru, zunaj njega njej ni rešitve.
Treba, da hitim h koncu. Načela, ki sem jih zagovarjal, so mi tako jasna, o njih resničnosti sem tako prepričan, da sem pripravljen na vsak ugovor. Moja jedina želja je, da ta načela dejanjski izvršujemo. Ne dajmo se preslepiti nikomur, nikar da bi sami druge slepili I Bodimo možati Slovenci, pravi rodoljubi I In to rodoljubje ne bo nas storilo sentimentalnih, nasprotno pa tudi ne bo pustilo v našem srcu mesta grdemu egoizmu, ki se žal v naši materialistični dobi vedno bolj šopiri tudi v mladih srcih, katera bi vender morala goreti za vzore. Pravo rodoljubje nam tudi ne bo pustilo na blagor domovine samo napivati, zraven pa malomarno počivati, držati roki križem, temveč ono паз bo resnično blažilo, osrečevalo, vnemalo za vstrajno, stanovitno delo, sladilo nam trud in lajšalo breme. Pravo rodoljubje — povdarjam — pravoresničnorodoljubje more tudi ločene Slovence zopet združiti. — Ali prazna krinka narodnosti nas ne bo preslepila nikdar!
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. avgusta.
O položaju. Ko se je raznesla vest, da se je v Budimpešti sklenil kompromis mej vlado in opozicijo, so tudi avstrijski krogi jeli resneje misliti na zmedene razmere v tostranski polovici. V tem oziru krožijo seveda vsakovrstne vesti, katerim se kajpak ne more pripisovati posebne istinitosti, vendar pa je jedro vseh različnih vestij popolno jednako. Gotovo je, da si grof Badeni še vedno beli glavo, kako raz-vozljati gordijeki vozel. Dunajski listi poročajo, da se poda koncem tega tedna v Išl, kjer bo cesarju poročal o notranjih razmerah. Nato se vrši ministerski svet, pri katerem se bo sostavil poslovni načrt. Pred vsem bode poskusila vlada svojo srečo v češkem deželnem zboru. Naročila bode poleg tega neki odlični in uplivni osebi, naj skliče k zopetnemu posvetovanju zastopnike obeh strank, in na podlagi tega se vrši nadaljno pogajanje. Vlada upa pri tem na popolen vspeh. Na to se takoj skliče državni zbor. Ako bi se tu še nadaljevala obstrukcija, se
parlament takoj razpusti in razpišejo uove volitve, tako da se snide novi državni zbor že v mesecu septembru. (!) Dvomimo, da bi se moglo vse tako naglo izvršiti, ker se pričetkom septembra itak ne snide sedanji državni zbor. Mogoče je sicer, da vlada že preje odslovi sedanje poslance, ne da bi jih pozvala na Dunaj, a verojetna pa ta vest nikakor ni. Vsekako pa moramo biti pripravljeni na vse even-tuvalnosti.
Shod Poljakov v Tešinu. Minulo nedeljo se je vkljub odločnim ugovorom šlezijskih Nemcev vršil napovedani shod v Tešinu. Po poročilih poljskih listov se je vdeležilo shoda blizu 12.000 oseb. Navzoči so bili vsi poljski deželni in državni poslanci, ki ne pripadajo poljskemu klubu, zastopane pa so bile vse občine Slezije in mnogo galiških okrajev. Shod se je vršil zunaj mesta v predkraju Mosty pod milim nebom. Mej navzočimi poslušalci je bilo kakih 1000 socijalnih demokratov, ki so skušali provzročati večje nemire, kar se jim pa ni posrečilo. Predsednikom shoda je bil izvoljen posl. Swiezy, namestnikom krakovski socijalist Engliš. Po otvoritvi shoda je pričel govoriti Mihejda, toda vsled velikega šuma, ki so ga provzročali breznarodni socijalisti, ni mogel dokončati svojega govora. Prebral je samo dve resoluciji, ki sta bili vsprejeti mej glasnim odobravanjem. V prvi resoluciji se poživlja vlada, naj zagotovi poljskemu jeziku ravnopravnost v šoli in uradu, v drugi pa se zahteva, naj država prevzame tešinsko gimnazijo v svojo upravo in sploh šolstvo uredi primerno jezikovnim in krajevnim razmeram. Shod se jo moral seveda preje zaključiti, kakor je bilo določeno, vendar pa je bil časten za poljski narod. Nemški hujskači so tičali v mestnem obzidju in vsled tega od te strani ni bilo nikakega nasprotstva. Nemško-liberalni listi naglašajo, da se morajo Poljaki samo Nemcem zahvaliti, da ni bilo večjih nemirov. Seveda; ako ni nemirnežev, se tudi mir ne kali.
Kraljevi komisar grof Codroncht, katerega je italijanska vlada, kakor znano, pred jednim letom poslala na otok Sicilijo, da bi tam uravnal zmedene razmere, se mora sedaj vrniti v Italijo, ker si v tem času ni mogel pridobiti simpatij gotovih strankarskih politikov. Ti možje, ki so mu bili deloma nevoščljivi radi njegovega dostojanstva, trobijo v svet, da grof Codronchi ni sposoben za ta posel, ter kažejo na sedanje razmere, ki se seveda v teku jednega leta niso posebno spremenile. Toda temu ni toliko kriv kraljevi komisar ali minister extra statum, marveč veliko več italijanska osrednja vlada, ki je komisarju popolno zavezala roki. Ze takoj v prvih dneh svoje nove službe je Codronchi pokazsl, da ima resno voljo odpomoči neznosnim razmeram, v katerih se nahaja prebivalstvo Sicilije, toda manjkalo mu je neobhodno potrebnih sredstev v izvršitev raznih načrtov. Vlada naj spremeni dosedanji davčni zakon in vsaj deloma odpravi nesrečno ekse-kucijo, potem bo kmalu pomagano do skrajnosti ubožanemu ljudstvu.
Mirovna pogajanja v Carigradu. Razni listi so minuli teden naglašali, da bo seja, h kateri so se zbrali poslaniki minulo eoboto, zadnja in da se takoj nato lahko podpiše mirovna pogodba. No, uedaj sa je pokazalo, da temu ni tako, in tudi da-našuja „najzadnja" seja ne bode zadnja. Delo ovirata sedaj Nemčija in Anglija, ki se prepirata radi plačevanja vojne odškodnine, kontrolne komisije ter radi odzvanja turških čet iz Tesalije. Salisbury zahteva, da Turki takoj pobero svoja kopita in zasedejo le novo določeno mejno Črto. Tudi Rusija se je izjavila proti temu, da bi Turki tako dolgo gospodarili na grški zemlji, dokler Grki ne poplačajo zadnjega vinarja. „Novoje Vremja" piše, da je popolnoma neumljivo, čemu zahteva Nemčija take stvari, ki nimajo druzega pomena, kakor zavlačevati mirovno akcijo in dajati Turkom povode za nove zahteve. Dvoma sicer ni, da se poravna tudi ta pre-porna zadeva, vender pa provzroča vsako novo vprašanje, ki pride v tem oziru na površje, grškemu narodu novo škodo, katero bo le težko in še le po preteku dolge vrste let prebolel in pozabil.
V južni Afriki so ei priborili Angleži baje zopet sijajno zmago. Minuli četrtek se je vnel boj mej vstaši in angleško četo blizu Cakdara. Vstaši so napadli angleško posadko. Boj je bil zelo vroč, trajal je od 2. ure popoludne do S. ure zjutraj. Vkljub temu so zgubili le pet mož, mej tem, ko eo vstaši popolnoma premagani. Kmalu nato eo se sprli Angleži z drugo vstaško četo v pokrajini „Dolgih gora" ter si ravno tako priborili sijajno zmago. —
Ako sta resnični navedeni poročili, kmalu ne bo več nobenega vstaša v Afriki. Toda po našem mnenju so iznašli Angleži jednako tovarno za sestavljanje poročil o „sijajnih" zmagah na bojišču, kakor že dalje časa prav dobro služi generalu Weylerju na Eubi.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 3. avgusta.
(Poslanski sestanek.) Vsi večji listi, slovanski in nemški, poročajo o zadnjem sestanku slovensko-hrvatskih drž. poslancev v Ljubljani. Dokaz, da temu sestanku pripisujejo veliko važnost. Najbolj pa nas veseli, da se za slovenske težnje zanimljejo veljavni slovanski možje, ki delujejo v javnosti. Poročali smo že, da sta sestanek simpatično pozdravila drž. poslanec B a r w i n s k i v imenu rusinskih tovarišev ; baron R u k a v i n a in dr. pl. Bresztyenski v imenu združene hrvatske opozicije. Danes nam je še dostaviti, da je v imenu poljskega kluba v daljšem pismu pozdravil sestanek odlični poljski veljak grof Dzieduszycky; v imenu olomuških Čehov pa je dr. Ambrož poslal v soboto naslednjo brzojavko : „Glas Slovanov za narodno ravnopravnost in rešitev iz nemškega robstva naj odmeva po vsej Avstriji. Iz milijonov ust naj se glasi: Slovani, ne udajmo se I Na zdar I" — Ravno tako so pozdravili shod zastopniki moravske ljudske stranke.
(Toča in strela.) Iz Št. Janža na Dolenjskem se nam poroča, da je včeraj popoldne huda toča pobila po Kladiju, Gradcu, Gaberski Gori, Kiju, Bre-škem, Ovsenem, Podborštom itd. Zvečer pa je začelo zopet treskati in je okoli 10. ure treščilo v Tonetovo hišo na Griču, ki je pogorele.
(Povodenj.) Iz Schardinga na Gor. Avstrijskem se nam piše : Vsled nalivov celega tedna je tu strašna povodenj. Ina je stopila 6 metrov nad normalno stanje, voda seže blizo do mosta, mali most od mitnice do Neuhausa na bavarski strani je odnesla. Voda prinaša vsakovrstni les, veliko žita, tudi sena, donesla je konja še živega, katerega so tu rešili. Ves Neuhaus kakor tudi Schiirding ob bregu Ine sta podobna Benetkam. Ljudje nabirajo zunaj mesta dosti lesa. Ne pomnijo tukaj take povodnji od 1. 1842. Danes, 1. avgusta je nekoliko voda upadla. Gostov v kopališče Ebenhechtov po Eneippovem navodu je dozdaj letos 800 prišlo. Vse bi bilo še, samo dež vedno nagaja.
(Volilski shod.) ZLaškega se nam poroča: Naš državni poslanec g. Jož. 2ičkar je v nedeljo popoldne svojim volilcem iz pete skupine poročal o državnem zboru in je bil pripravljen poslušati želje volilcev ter odgovarjati na njihove interpelacije. Zborovanje se je pričelo ob 3. popoludne. Za predsednika je bil izvoljen g. Janžek, župnik pri sv. Marjeti, poleg Rimskih toplic. G. Zičkar je prav zanimivo govoril o državnem zboru in njegovih klubih, pokazal, da imajo Slovenci v primeri z davki in številom prebivalcev premalo zastopnikov v državnem zboru. Posebno je zanimalo poslušalce, ko je g. poslanec govoril o kmetskih zadrugah, o zaprti Tirolski meji zastran izvažanja goveje živine, o društvu katoliških železničarjev i. t. d. Toda tega lepega in važnega govora niso mogli vsi slišati, ker so socijalni demokratje ga vedno motili. Pripeljalo se jih je 40 na dveh vozeh in Celja, iu bilo je tudi nekaj domačih Laških. Ti so tedaj od začetka posamezno vmes klicali, in zabavljali: „Duhovniki naj v cerkvi pridgujejo, v krčmi nimajo nič govoriti, v krčmi zapeljivci govorijo". S prvega so bili še duhovniki, pozneje pa samo še f . . . . Predsednik opominja, naj so mirni, ker bodo za g. Zičkarjem besedo dobili, ako zdaj mirujejo. Tcda vsaka beseda je bila brez vspeha; hrup včasih nekoliko poneha, pa se zopet vzdigne: Hoch Arbeiter, hoch Ropaš". Kar se Ropas-a tiče, mora se priznati, da se je vseskozi spodobno in mimo vedel ter govor poslančev poslušal. Ko je govornik omenil krščanskih železničarjev društva, so socijalisti kričali: „Pfui I" itd. Ker demokrati le niso mirovali in pretili s silo, je predsednik zborovanje zaključil. Pred zaključkom so volilci še zaupanje izrekli g. poslancu. Socijalni demokrati se vč da s tem niso bili zadovoljni in so kričali, da jim ne pustimo govoriti. Ali tega so oni sami krivi. Zakaj niso pustili poslancu govoriti ? Zakaj so ga v enomer motili ? Svojega govornika bi bili gotovo mirno poslušali, a ko bi g. poslanec mu hotel odgovarjati, bili bi zopet kričali. Toliko pameti, kolikor je imajo socijalni demokrati, imajo tudi drugi ljudje. Izmed naših bi bila še dva rada
govorila, ps tudi nista mogla. Pozneje se je slišalo, da so se nekaj spoprijeli, in je žaudar enega odgnal. Kmetov je bilo v precej obilnem šterilu iu ti so etrmenjem gledali socijalne demokrate, ki se jim drugekrati čisto drugače sladkajo. Danes so jih vi deli v pravi podobi, in kar gabilo se jim je do njih. Deloma so socijalni demokrati svoj namen dosegli, da so namreč daljno zborovanje preprečili, ali na drugi strani pa je naša korist večja, ker so jih naši ljudje spoznali.
(Vabilo.) P. n. udeležniki letošnje XII. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Škofji Loki, ki nameravajo dnć 4. avgusta v Ljubljani prenočiti, in p. n. Ljubljančani, naj se ob 8. uri zvečer prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gosp. Ferlinca pri „Zvezdi", Vodnikov trg. Ta večer bo iz prijaznosti sodelovalo naši družbi posebno naklonjeno pevsko društvo „Ljubljana".
(Okrajna bolniška blagajna ljubljanska) imela je 1. avgusta izvanredni občni zbor. Povod temu je dal v prvi vrsti bivSi blagajniški načelnik gospod Anton Klein, ki se je branil, izročiti sedanjemu načelniku gospodu Ivanu Kregar ju ključ do društvene blagajne, ki ga po zakonu vsakratni načelnik mora imeti v svrho kontrolovanja blagajne. Načelništvo moralo je vsled tega neumev-nega postopanja gospoda Kleina, ki je očividno izviralo zgolj iz užaljenosti nad izvolitvijo g. Kre-garja predsednikom blagajne, apelovati na zbor delegatov. Gospod Klein je pri zborovanju preteklo nedeljo igral jako klaverno vlogo. Niti polovice kakega tehtnega razloga ni vedel navajati v svojo obrambo in občni zbor ga je moral jedao-glasno pozvati, da ima nemudoma po poprejšnjem skontriranju blagajne in pregledu blagajniškihknjig blagajniškiključizročitisedanjemu načelniku. Tudi se je sprejel predlog gospoda dr. Furlana, da se ima sploh napraviti pri blagajni nova ključavnica, ker se ne more zahtevati, da bi sedanji načelnik na svojo odgovornost prejemal blagajno, koje ključi so se po protizakoniti zaupljivosti bivSega načelnika dalje časa brez kontrole nahajali v rokah jednega samega blagajniškega uradnika. Gospod dr. Brejc zahteval je dodatno k temu predlogu, da ima gospod Klein blagajni povrniti vsled naprave nove ključavnice nastale stroške; ker pa se je poudarjalo, da bi se s tako obsodbo gospoda Kleina preveč moralično po n i ža lo, je dr. Brejc svoj predlog zopet umaknil. Občno začudenje pa je zavladalo mej zborovalci, ko je blagajnični podnačelnik g. L. Breskvar podal v kratkih potezah sliko uradovanja v blagajni, kakor se je udomačilo pod bivšim načelstvom. Po tem novem zistemu bil je blagajnik g. Branke vse, načelnik in odborniki pa le toliko, kolikor se je oblastni osebi g. Branketa zdelo umestno. Da je bil vsled tega v blagajni nered na dnevnem redu, je umevno. — K sklepu se je gg Kleina, Kolmana, Kandareta, Stsmcarja in Perlesa pozivalo na odgovor radi njih nerednega udeleževanja odborovih sej in radi njih izjave v odborniški seji dne 21. jul., češ, dokler bo g. Kregar načelnik, da se oni nobene seje več ne udeleže. Ker pa je bila ta stvar za imenovane gospode malo preveč kočljiva, so jo s svojimi pristaši hitro z zborovališča popihali in s tem provzročili, da je občni zbor postal nesklepčen in se je vsled tega moral zaključiti. Vsi, katerim je do vspevanja blagajne in ne samo do tega, ali je načelnik blagajni Klein ali Kregar, pa si bodo postopanje g. Kleina in tovarišev dobro zapomnili.
(Zlata maša т Postojini) se je, kakor se nam poroča, dne 1. avgusta obhajala s tolikim sijajem in s toliko prisrčnostjo in navdušenostjo, da je pero nezmožno, podati natančno sliko o nji v obsegu časnikarskega dopisa. Veleč. gosp. zlatomašnik, kanonik in dekan Hofstetter, se je mogel v polni meri prepričati, kako ga vse spoštuje in ljubi, malo in veliko, inteligenca in kmetsko prebivalstvo, Vsi slo-jevi ljudstva so tekmovali, da bi izkazali ljubljenemu dušnemu pastirju globoko spoštovanje, otroško ljubezen. Ze v soboto večer so se pričele ovacije in čestitke. Ves trg je odseval v čarobni razsvetljavi. Ne vemo, kateri hiši bi prisodili palmo največje lepote. Obče mnenje je bilo, da je z nebrojno množino lučic vse prekosilo sl. c. kr. okr. glavarstvo. Ali naj popišem serenado slavne postojinske godbe in vrlo izvežbanega pevskega zbora ? Nočem poskušati, ker bi bilo popolnem prazno delo. Tu je bilo treba zraven biti in gledati to vrvenje ljudstva, ki se je bilo sešlo v tako gostih trumah, da so nekateri po-
vpraševali, kje so se ti ljudje vzeli, saj ne šteje cela fara toliko duš. Treba je bilo čuti to navdušeno sviranje in precizno izvedene pevske točke. — Preč. gospod zlatomašnik, do solz ginjen in popolnem presenečen po izkazovanju tolike nepričakovane ljubezni, si je, vozeč se, ogledal bajno iluminacijo. Kaj pa šele velikanski mlaji in slavoloki ter čudovito lepo ovenčana farna cerkev ? Reči smem, da Posto-jina, kakor je divno krasna pod zemljo, tako je bila v soboto in včeraj nepopisno lepa nad zemljo ; 17 mlajev je dvigalo visoko nad hišami z venci in zastavami okinčane vrhove. Vse druge pa sta nad-kriljevala po 27 m visoka Krajnarjev in Kovačev mlaj poleg cerkvenega stolpa, za njima se je postavljal po svoji vitkosti impozantni Salmič-Garzarolli-jev mlaj itd. Cerkev je bila vsa preprežena z venci, ki so bili s finim okusom razvrščeni. Tri večere je pletlo nad sto deklet pod vodstvom nevtrudno delujočega g. kapelana Brešarja smrečje in cvetličje. Da se je vse tako lepo rjemalo in izvršilo, je pač najboljše poplačilo obilnega truda. Devetnajst duhovnov je spremilo g. zlatomašnika pred oltar, mej njimi več bivših njegovih kapelanov. Pred odhodom v cerkev so mu le ti poklonili v spomin dragoceno s srebrom okovano mašno knjigo, dekanijska duhovščina mojsterski izdelan zlat križ, gospe postojinske eo mu že prejšnji dan podarile krasen obhajilni kelih velike vrednosti. K slavnostni maši je privrelo ljudstvo iz najmanj 10 iard v okoliei in vrli gasilci so imeli delo, vzdržati red pri tolikem pritisku. Pridigal je duhovni svetnik, slavinski župnik Sajovic ter v besedah, ki so vidoma prihajale iz unetega srca, razlagal pomen zlate sv. maše. Petje je bilo tako veličastno, da se nam je zdelo, kakor da nismo na deželi, ampak v kakem stolnem mestu. Mogočno ee je razlegala iz 30 izurjenih pevskih grl slavna Ho-rakova maša, spremljana z godali. Čast vrlemu glasbeniku Primožiču ; tudi njega je izboren izid nekoliko nagradil za velikanski trud pri tolikih pevskih vajah. — Se nikdar ni Postojina v toliki meri pokazala, kaj vzmore, kot pri zlati maši g. Hofstetterja. Živel naš notranjski dika I
(It Sp. Brneka pri Cerkljah.) Zopet je „Narodov" dopisnik v poročilu o požaru na Sp. Brneku dal brco šentjurškemu županu. Res je, da so gasilna društva zelo koristna in potrebna, to je vsakemu znano, toda na deželi je s takimi društvi velika težava. Kdor je skusil, ta ve povedati mnogo več, nego dopisnik o požaru na Sp. Brneku. Morebiti je bil dopisnik z brizgalnico na Sp. Brneku prvič pri požaru. Opazoval je jako malo, kajti on navaja, da so brizgalnice prihitele prva iz Št. Jurja, druga iz Vogljan, tretja iz Cerkljan in četrta iz Zg. Brneka na pomoč. Toda prva brizgalnica je bila na lica mesta iz Zg. Brneka, ne iz St. Jurja in Vogljan, kakor dopisnik omenja, druga bila je cerkljanska in ravno cerkljanski brizgalnici in njenemu vodstvu se imajo Sp. Brnečani zahvaliti, da ni vsa vas pogorela. Da je bila brizgalnica iz Zg. Brneka prva pri požaru, je umevno, ker je komaj pet minut hoda od požara oddaljena. Prišli so potem vrli Vogeljčani s svojo brizgalnico in nazadnje še le iz St. Jurja, kar je vse lepo in hvale vredno. Vse brizgalnice so bile na svojem mestu in ko bi ne bilo brizgalnic o pravem čssu, vsa vas Sp. Brnek bi bila danes v pepelu. Dopisnik pravi: V največji ogenj so se spustili Senčurjani pod spretnim vodstvom gosp. Ku-ralt-s. A to ni resnično. Ko so Senčurjani s svojo brizgalnico došli, bil je ogenj večinoma že pogašen. Dolžnost naša je, pomagati svojemu bližnjemu, posebno v slučaju požara, toda lastna hvala naj izostane. Dostaviti mi je še to, da domačini v resnici niso pomagali nič, to pa izvira od tod, ker se je vsak za svoje poslopje bal in se ni ganil od njega. Nobeden ni mlatil, še manj pa „bivc plev". — K sklepu vsa čast in hvala sosedom, ki so prišli na pomoč s svojimi brizgalnicami.	A.
(Podraženje moke.) Moka se je po deželi v malo dneh podražila za celih 6 kr. pri kili. Ker so kmetovalci marsikje vsled nizke žitne cene že nehali sejati pšenico, je to nenavadno povečanje kupa za ljudstvo zelo občutljivo. Od kod neki izvira ta draginja? Brali smo, da je na Dunaju prišel v konkurs neki židovski trgovec, ki je nakopičil v svojih skladiščih do 100 000 kv. žit». Njegovi židovski bratje so se menda jedenkrat dali vjeti in njim kaže zguba. Ali ni morda podraženje moke s tem v zvezi ?
Društva.
(Vspored koncerta) povodom XII. skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Škofji Loki.
1. „Sokolska", koračnica. 2. Hajdrih: „Jadransko morje", moški zbor. 8. V. G. Brož: „V slatkoj sanji", valček, tamburanje. 4. H. Sattner: „Opomin k petju", Laharnar: „V noči", mešana zbora. 5. A. Nedved: „Pozdrav", moški zbor z baritou-solo 6. M. pl. ParkaŠ: „Kratak potpuri hrv. narod, pjesem," tamburanje. 7. Dr. G. Ipavec: „Pozdrav", Avg. Le-ban : „Slovo od domovine", mešana zbora. 8. M. pl. Farkaš: „Moje milje", mazurka, tamburanje. 9. F. S. Vilhar: „Slovenec in Hrvat", moški zbor. Med posameznimi točkami svira godba. — Pri koncertu sodelujejo: „Kat. društvo rokodelskih pomočnikov", „Bralno društvo", „Pevski klub", „Čitalnični tamburaški zbor", vsi iz Škofje Loke in „Domžalska godba."	Slavnostni odbor.
Telegrami.
Donaj, S. avgusta. Ministerski predsednik je brzojavno pozval na dopustu bivajoče namestnike nižjeavstrijskega, gornje-avstrijskega in solnograjskega, naj se nemudoma podajo na svoja mesta.
Donaj, 3. avgusta. Beka Donava še vedno narašča in preti posamnim okrajem velika nevarnost. Ministerski predsednik si je včeraj osebno ogledal najbolj nevarne dele mesta.
Dunaj, 3. avgusta. „Fremdenblatt" popisuje grozno katastrofo, ki je zadela zadnje dni severni del našega cesarstva, ter naglaša, da je presvetli cesar tudi sedaj, kakor vselej, pokazal svoje dobrotljivo srce. Grof Badeni je takoj po povratku z dopusta storil potrebne korake, da se prepriča o obsegu provzročene škode, ter se sporazumil s finančnim ministrom glede državne po-močne akcije. Kakor vse kaže, bode vlada naglo ustregla tisočerim klicem za pomoč.
Lino, 3. avgusta. Vse vode v Gorenji Avstriji so jele upadati; vendar kaže vodomer še vedno 5 m. nad ničlo.
181, 3. avgusta. Voda je jela upadati. Bešilna akcija je v vojaških rokah. Na ini-cijativo cesarjevo se je preskrbelo prebivalstvo z živežem. Pod pokroviteljstvom cesarice se je uvedla pomožna akcija za tukajšnje prebivalstvo.
Enne, 3. avgusta. Vsled izstopa Donave in Aniže je pod vodo 191 hiš in več tisoč oralov polja. Škoda je ogromna.
Trst, 3. avgusta. Pekovski pomočniki so pričeli stavko. Tri pomočnike je policija are-tovala, ker so napadli mojstre s kamenjem. Mesto stavkujočih delajo vojaki. Mesto je za tri dni preskrbljeno s kruhom. — Skupno stavkuje sedaj 2300 delavcev; večina hoče s tem doseči osvoboditev zaprtega Cambera.
Levov, 3. avgusta. Viharji in nalivi v zadnjih dneh so provzročili v raznih delih Galicije ogromno škodo.
Zagreb, 3. avgusta. Deželni zbor je izvolil Stankoviča predsednikom, Francisci-ja in Speveca podpredsednikoma. Opozicija se volitve ni udeležila.
Rim, 3. avgusta. Sveti oče je izdal povodom 3001etnice smrti Petra Kanizija okrožnico na vse škofe v Avstriji, Nemčiji in Švici, v kateri jih opominja, naj po njegovem vzgledu skrbe za versko odgojo mladine in posebno pospešujejo ustanovitev verskih šol.
Berolin, 3. avgusta. Večerni listi poročajo o velikih škodah, ki jih je provzročila povodenj v posamnih delih Nemčije. Pro-vzročena škoda v Šleziji znaša 12 milijonov mark. Utonilo je veliko število ljudij in živine.
Atene, 3. avgusta. Listi poročajo, da so se dosedaj izjalovili vsi poskusi grške vlade glede najetja posojila. Zagotavlja, da bo kralj izdal izjavo izvanrednega pomena.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3'35 meter, — japonska, kitajska Itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi ima, bela in barvena Henneberg-■vila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovoetij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poitnlne In carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
iJž	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 17-10 2
Meteorologično porodilo.
3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urab v mm.
2	9 zvečer	733 6	18-2	brezv.	dež	
3	7. zjutraj 2. popol.	734-4 733'9	147 24 6	si. vzh. si. jvzh.	megla pol oblačno	104
Srednja včerajšnja temperatura 18 0°, za 1'7° pod normalom.
511 1-1
Zahvala.
Nisem menil, da se spominja toliko blagih src na-me, ;a moža. Toda povsem izvanredne slavnosti, katere so napravili žnpljani postojnski ob moji zlati maši, so mi pokazale,
da hvaležnost še ni izginila z zemlje ; cela kopica pismenih in brzojavnih pozdravov, došlih mi ob tej priliki ne le iz raznih krajev domače dežele, temveč tudi iz kraljevega Zagreba in celo iz daljnih Tirolov, me je pa poučila, da ljubezen res nikoli ne mine, četudi ločita prijatelje čas in daljava.
Sicer ne maram skazovanja po časnikih. Sedaj pa me sili srce svojim voščilcem očitno se zahvaliti; zahvaljevati se pa nočem le z besedo, temveč iz srca hočem prositi Očeta našega, ki je v nebesih, da izlije nad slehernega izmed njih v obilnosti svoj blagoslov.
V Postojni, dne 2. avgusta 1897.
Jan. Hofstetter,
zlatomašnik.
Prav ceneno ee proda
s štirimi stanovanji, donašajoča 8°/0 obresti. — Natančneje pove Adolf Hauptmann, Resljeva cesta v Ljubljani.	606 10— 2
Proda se
na Jesenioah (Gorenjsko) tik ceste, sredi irga, blizu pošte, cerkve, kolodvora in tovarne ležeč travnik,'
zasajen s sadnim drevjem (dolg 137 m. širok 20 m) ter иФ prostor zelo pripraven za zidanje novega poslopja.	Proda se tudi v manjših del:h.
Več se poizvć pri Janeza Razingar-ju, posestniku v Plavškem Rovtu, pošta Jesenice na Gorenjskem. 495 7—6
1 vM»'j^1»ll*Iž*'Ja'.t* ж
F. M. SCHMITT ч*и
Lingarjeve ulice štev. 4
priporoča visokočastiti duhovščini svojo bogato zalogo
podobic za kolekturo,
kakor tudi raznovrstne 512 3-2
rožne vence, križe in svetince.

507 3-3
TVa prodaj so
1 Yežna in 4 sobna vrata
z vsemi pritikliuami, jako elegantna in popolno nova. — Natančneje se poizvć v upravništvu .Slovenca".
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
St. 27.504.
513 1-1
Z ozirom na tuuradni razglas z dnč 24. t. m., št. 26.167, podpisani magistrat naznanja, da je n&mestu gosp. arhitekta Rudolfa Goebla, ravnatelja kranjske stavb, družbe v Ljubljani, v seji magistralnega gremij» dne 30. julija za člana porote (jury) za prtsojevanje konkureučnih načrtov za zgradbo „Gasilnega doma", mestne osemrazredne dekliške šole ter župnišča pri sv. Jakobu v Ljubljani, izvoljen bil deželni inženir gospod
Anton Klinar. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 31. julija 1897.
«S"
ics-

I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
I. kranjsko
cisto laneno olje.
fifieeativliraeK (sušita)
priporoča najceneje 59 104—£2
dldolf dVaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-neSev, lakov in kleja v Ljubljani.
-Ш® I> u n a j 8 k j® b o r as
Dni 2. avgusta.
I kopni driavni dolg v notah Bkupni driavni dolg v srebru ivstrijska zlata renta 4%
ivstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
Leadon vista...........
Merniki drl. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.
10 mark............
tO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci...........45
C. kr. cekini........... 5
102 gld.
102	,
123	„
101	„
122	.
100	.
941	.
369	,
119	. 58 , 11 .
9	.
10 kr. 20 . 30 . 35 . 70 , 20 .
45 .
65 . 73 , 511/« 40 , 63 .
Dni 2. avgusta.
driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . ,	157 gld. 50 kr.
5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	161
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....188
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141
Dunavske vravnavne srečke b% ....	129
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banket %	99
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	227
„ , južne železnice 3% .	183
, , iužne železnice 5% .	126
, , dolenjskih železnic 4*	99
50 60
50 60 75 70
10 25 50
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genćis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. Akcije tržaikega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100........
200	gld.
147	,
19	.
26	.
72	.
78	.
22	;
161	.
3410	.
390	.
84	,
136	t
171	.
126	.
50 kr.
so ;
50 "t
25 . 75 .
50 . 75 62 *.
•f Nakup in prodaja__
I vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Жатаготапј* za zgube p ri irebanjlh, pri izžrebanjs najmanjšega dobitku K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
ЧШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШu
Menjurnlčna delniška družba
„M E SI C II
Wollztile it. Ifl Dunaj, RtriahilfirstrasiB 74 B.

АГ Pojasnila -JE» v vseh gospodarskih in ftnaninlh stvar« k,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekul»ol|»kih vrsdnestslt papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega »brestovanja pri popolni varnosti Bf" naloženih (ylarnic.