f rv» Iv Vf
Št. 37.
V Trstu, v sredo 14. septembra 1881.
TebOTL
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
/
»V udinoati jo mo?«
»EDINOST« izhaja vsako sredo; cena za vse loto jts 4 cM. 40 kr., za polu ]«tta 2 Rld. 30 kr., za fietrt lotu I 20 kr. — Pos mazne številko i>ri upravnUtvu in po tratlkali v Trstu se dobivajo po 8 kr. — Naročnine, reklamacijo in inzerate prejema Upravništva •>via Zonta 5«.
V»1 <lopni m pošiljajo Uredništvu »via S. Lat/aro Tip. Ilimln; vsak m >ra biti fraiikiran Rokopisi brez ;bne vrednosti »eno vračajo. — InieruH (razne vrst; uamauita in p »slanic«) s! zaračunljo 110 pogodbi —
pos
prav cen6; pri kratkih oglasili
p »slanic«) ......
drobnimi crkuai ne plačuje za vsako besedo kr.
Slovanska doba.
Trav tako, kakor solnce, prodno vzide, V ozmČije pošilja svoje žarke, Trav tako velikanske zgodb« — svoje Duhove pred seboj pošiljajo. Dan jutrlnŠnjl uže v denaŠnjem biva.
Schlller.
Natora nikoli ne počiva, onu stvari in uničuje noč i dan, od veka do veka, po večnem nepromenljivem zakonu. Dala je vsakej stvari svoj č:is, svojo pot i svoje meje. Ona ue pozna ni ljubezni ni sovraštva; brez srca, pa tudi brez zavisti določa vsakej stvari ono mesto, katero jej pristuje. Kakor jo odkazala cvetici svoj čas i svoj prostor, enako tudi narodom; vsem meri pravično in po potrebi, malim malo, velikim veliko; vse je v redu in harmoniji. Ta zakon je ono ozračje, v katerem blišče žarki bodočih du-godeb in res je: dan jutrišnji uže v denašnjem biva. Nismo tedaj proroki, ako iz Žarkov, ki se kažejo vedno svltleje na nebu človeškega gibanja, oznannjemo prihod slovanske dobe. Ta doba mora priti tako resnično, kakor resničen je natornl zakon; ni moči na svetu, katera bi jo mogla ustaviti ali vzdržati. Slovanske dobe dan je napočil; le ozrimo se po Širnih slovanskih zemljah; povsod nahajamo enako podobo: vse so probuja, oživlja, vse dela. In delo tako ogromnega, največjega naroda v Evropi, ki je poln razuma i duha, mora poroditi novo in Blavno dobo njemu, i svetu mirnejše i srečnejše dni.
Vse to vidi svćt, i zato vsi razumni in dobri ljudje gledajo veselim upanjem v bodočnost, oni nevredneži pa, kateri v ljudskem zatiranji iščejo sreče, bogastva in oblasti, škripljejo zobmi ter bruhajo v zelenej jezi strup na vso, kar je pravično i pošteno; vzlasti slovansko gibanje jim ne daje ni miru, ni pokoja, kur v slovan-skej nravi vidijo pošteno, če tudi skromno, socijalno živenje, ki ne dopušča zatiranja svojega bližnjega i ne postavlja nevrednežov na krmilo.
Zgodovina človeških rodov na zomlji jo zrcalo, v katerem gledamo osorna, a vedno pravična dela vsevladajoče narave; narava je prejela svoje zakone od Boga, i zato so ti zakoni sveti, vedno enaki, nespremenljivi; ona povzdiguje vse, kar je vredno, da živi, ter uničuje vse, kar je Izgubilo ali zapravilo pravico do živenja.
povzdignola je najprej male rodove ter pripenjala na svoje kolo vedno večje, da je tako človeštvo do višjo blaženosti povzdigala. Zdaj je pripela na svoje kolo slovanskega naroda sto milijonov duš ter ga poteza v ozračje, da izvrši velepomemlmo civilizatorno nalogo na svetu ter pozdigne človeški rod na višjo stopinjo.
O tej nalogi smo uže večkrat govorili i navajali tudi glasove od raznih strani. Iz veie-vredne »Reforme« smo priobčili članek »Slovanski svet», kateri je ljubljanskega državnega pravnika tako prestrašil, da je zaplenil »Novico«, ki so ga ponatisnole, a ustavil s tem ni — slovanske dobe. Zdaj priobčujemo o tem prašanji velepoinembne izjave i/, tankočutečega Vatikana, i naj navedemo tu Še umne besede, katere je o tem govoril »Triestor Tagblatt« od zadnjega četrtka; glasć se tako-le:
»Rumeni se na drevesih perje ter krajša na nebu solnčna pot, živenje v naravi se pripravlja k spanju, a politično živenje se probuja.
Sive megle pokrivajo uže severno primorje, na katerem se pozdravita dva cesarja mej grmenjem topov dveh oklopnih eskader, obdana od knezov.
Kar smo včeraj napovedovali, zgodilo seje uže včeraj. Ugibajoči politikarjl vidijo uže, kako se nemško-avstrijska zveza širi čez neizmerne iležele proti vshodu od Pruta do Kamčatke, vidijo, kako zveza dveh cesurjev posluju zveza treh cosarjov. Ali dogodbe bodo zdaj še pritrjevale nam, ki vidimo na knežjem shodu v Gdan-skem rodbinski, a ne politični shod.
Ali podučljivo je, opazovati grozo, v katerej se v nušej državi misli na mogočost, da se utegne velikanska severna država pridružiti zvezi obeli srednje-ovropskih cesarstev. Oni, ki s toliko grozo mislijo na to mogočost, niso stvarni nasprotniki razširjenju nemško-avstrijske mirovne zveze. Pristop Italije odobravajo, ali vstopu Rusije so z strastno novoljo branijo. Ker Rusija je slovanska velevlast in oni mislijo v strahu na bodočnost, v katerej utegne politično zrcalo v Evropi kazati slovanske barve v vladajočih žarkih.
Ali, naj Rusija stopi, ali ne stopi v srednjeevropsko zvezo, to bodočnosti v Evropi ne more promeniti. Slovanskemu rodu je velika naloga
v prihodnjem živenju v Evropi pridržana vsled naravnih zakonov, ki vladajo Človeštva zgodovino i vodno mlade i krepke rodove na vrhunec potezajo. Obvlade reka je tekla vedno od se-verja proti jugu. Prevladujoča izobraženost je sicer južnim rodovom časi mimogrede naklonila kak prid, ali stanovitno moč so si mogli pridobiti le severni sinovi. Rim je lahko podjarmil ves vshod, ali severnih narodov onkraj Donave nI mogel premoči, celo lastnih dežel ne hraniti, da ne bi plen bile z severja prttiskajočemu sovražniku. Vedna premoč severja nad jugom čisti moralno ozračje ter sklada v zlozuost rastočo omiko s krepostjo moči, Rodovi mrA mej temi silnimi promembami, ali naravni zakoni delajo brez prenohljaja in tiho pripravljajo obnovitev sveta.
V stoletji, katero diči slava, da jo spoznalo natorne zakone; v narodu, ki jo ponosen , da jo to spoznanje najbolj pospeševal, upirajo se spoznanju tega večno vladajočega naravnega zakona, ker kliče v boju za človeštvo ,Slovane v prvo vrsto.«
Za Trst je treba Slovencem več zanimati se.
Po I tem naslovom je prinesel vrli »Slov. Gospodar« od profesorja Glaserja uvoden čJanek, iz katerega posnemljemo to le:
»Kakor je Ljubljana imenitna za Slovence ko središču narodnega gibanja in duševnega delovanja, tako je Trst v svojem pomenu ko največjo trgovsko mesto ne samo na Slovenskem nego sploh na južnem Slovanskem prei-meniten. Nemška brošura, ki se je nedavno izdala v Lipsiji, pripoveduje, kako važen je Trst za — Nemce. Tem bolj se mora vsak Slovenec zanimati za to mesto, ker leži na slovenski zemlji. In kaj bo tam Slovence bolje zanimalo, nego položaj, v katerem se nahaja slovenski živel j?
Slovenci v Trstu imajo 1) »Slovansko čitalnico« v mestu; v okolici se snuje nova namesto umrle rojanske. 2) »Politično društvo »Edinost«, ki tudi izdaje tednik po imenu »Edinost«. 3) »Podporno delalsko društvo« in v za-
dnjem času osnovano »Tržaško podporno društvo«. Snuje se tudi »Banka«.
Zraven »Podpornega delalskega društva«, ki .šteje nad 500 udov, gotovo je list »Edinost« velike važnosti, kajti ta list smemo smatrati ko glasilo ogromne tetine ne samo trialkih nego tudi v obfe primorskih Slovencev. Kdor razmere na lastne oči pozna, mora priznati, da je čudovito, kako more pri tolikem pomanjkanji delalnlh inteligentnih ljudij Še sploh list izhajali; in dobro uredovanega lista je vsakej stranki treba kakor ribi vode; zraven duševnih močij pa je listu tudi treba gmotne podpore. V Mariboru se jo \/x\-mila misel, osnovati Slovensko Matico, v Mariboru seje ustanovil »Slovenski Narod« z lastno tiskarno, v Mariboru seje ustanovil »Slov. Gospodar« in kat. tiskovno društvo; od tod si tudi dovoljujem ko poznalec tržaških razmer Slovence opozarjati na vainost slovanskega Usta v Trstu• V tein lahko Slovenci svojo rojako na Primorskem podpirajo, da so v obilnem Štovilu na-ročtijejo na njihovo glasilo. Memogredć omenjani, da so Štajerski Slovenci, severni slovenski bojevniki, radi požrtvovalnosti, odločnosti in previdnosti, na dobrem glasu pri Primorcih.
Italija sedaj osamljena mej evropskimi ve-levlastml no bo mogla odslej tako odločno pre-žati po slovenskih pokrajinah, in to ho tudi nekoliko olajšalo delo južnim rojakom našim.
V Trstu živi mnogo hrvaških in srbskih trgovcev; naj hi se nekoliko vzdramili in se iz ožje domovino opomnili, da bi se v javnosti kazali ko Slovani, sc s Slovenci združili in vsi Ziijedno slovanski živelj tako Častno zastopali, kot nekdaj, ko je Slovanska čitalnica bila naj-odličnlšo društvo«.
Tako govori gosp. profesor »Glasen, veščak, ki so je v Trstu zelo zanimival za naše razmero i zadeve ter sam po moči delal za njih zboljšanje. Nas to veseli toliko bolj, ker smo sami mnogokrat kazali na preveliko važnost mesta Trsta za slovensko i sploh slovansko bodočnost ter podirali nazore in odbijali trditve tistih naših rodoljubov, ki so se toliko, a ne vselej pošteno, prizadevali, naša dela sumičili in »Edinosti« jamo kopati. Nikakor ne moremo verovati, da hi kdo v resnici tako kratkoviden bil i zanikal politično in gmotno važnost mesta Trsta; Če
Podlistek.
Delo sv, Cirila i Metoda,
V spomin 6. julija 1881.
Spisal Jaromir Volkov.
II.
(Dalje.)
Ta papežev govor jo nam Slovanom tako imeniten i po-menljv, da ga moramo v polnem obsežku tu svojim čitateljem priobčiti. Evo ga:
»Ljubljeni sinovi i Rim, stolno mesto katoliškega sveta, Vas je želno pričakovalo i Vas v ljubezni danes objema; Naše očetovsko srce pa se Vašega množnega dohoda tako silno raduje i veseli, da monimo, kar je svoje dni sv. blagovestnik Pavel rekel o svojem Titu, smemo tudi Mi po pravici zaradi Vas ponoviti: »Bog nas je potolažil z vašim prihodom.«
j>Uže od začetka Našega papeštva, videči sv. cerkev pri najbližnjih narodih iz raznih vzrokov neusmiljeno stiskano, i ko nam je ta pogled delal silne brltkosti, zbudila se je v Nas volja, proti Orijentu se ozreti, bi li spomin na minolost Nam posvetil s kakim razlogom i potrdilom veselega upa za bodočnost? Zdaj pa se je po božjej dobroti zgodilo, da prav današnji dan Nam dajo del - i ne najmanjši del — toga tolažila, katerega smo takrat namerjali mej Vami Iskati. Zakaj dobro znani so Nam, ljubljeni sinovi, Vaši nameni, vidimo i po pravici cenimo ljubezen i vernost, ki Vas je iz tako daljnih i raznih dežel privedla sem, zjedinjene z jednosrčnim sklopom, da Našej nizkosti i najvišjemu gospostvu apostolskega Sedeža podložno počeščenje
skažete. — Iz tega se razodevajo no le preblagi čuti slednjega izmej Vas, tomuč sije tudi dokaz prečudne ter božje jedinosti sv. cerkve, o katerej si TI, čostitljivi brat, prav zdaj resnično i obširniše govoril. Zakaj Jezus-Krist je sklenol i z svojo krvijo zapečatil bratovsko zvezo vseh ljudi moj seboj, i vso, kateri so imeli v njega verovati, zbral jo v jedno družino, ki je sv, cerkev, vseh um i voljo je v tako popolno jedinost spravil, da morajo biti Jedno, kakor sta On i 0(e Jedrn.
»Da se pa ta jedinost ohrani, dal jo najvišje pastirstvo sv. Petru, apostolskemu prvaku, i je zapovedal, naj se preseljuje na rimske papeže, njegove nastopnike, da namreč udjo ostanejo v zvezi z vidno glavo sv. cerkve ter se razliva živenje po vsem životu veliko krščanske družino. To jo dobrota živenja i zdravja, katero sta Vam, ljubljeni sinovi, najbližjo za Bogom pridobila sv. Ciril i Metod, občna Vaša blagovestnika.«
I res, v devetem stoletji, ko je ime Slovanov obširno pro-slovelo, darovala sta so vsa z neverjetno veliko ljubeznijo duhovnoj omiki Vaših prednikov, i sta jih v ne dolgem času po blagovestiju Jezu-Krista prerodila. Tako se je onim narodom posrečilo, da so bili zjedinjeni s tem apostolskim Sedežem, to jo s tisto skalo, ki jo Krist Gospod hotel, da bode podloga nje-govej cerkvi, i popolnoma nepremagljiva trdnjava zoper vsa-koršne človeške i satanove napade. Mej Slovani i tem Sedežem sv. Potra so se od istega časa pričele notranje razmere i mej-sebojno opravila, katerih sam spomin je neizmerno prijeten, vzlasti še ta dan i pri VaSej pričujočnosli. Zakaj tukaj v Rimu sta sveta brata dala odgovor od svojega apostolskega dela i opravila; tukaj na grobih prvakov blagovestniških sta s prisego potrdila neomadežoviino svojo vero: tukaj sla prejela vladiško čast i posvečenje. Metod je bil z najčestitljivšim pismom od rimskega Papeža priporočen, s čegar samega veljavo i voščilom se je vrnil na Moravsko z svečeniki i vladiki vred, ki so mu bili
odmenjeni v podporo pri opravilih svečeniške službe po Vaših okraji uah.
Ciril jo apostolsko službo takrat pričel, ko je našol Krzo-nezom neznane ostanke Klementa I., Našega prednika ; le — tč jo nadalje z ljubeznijo i zvestobo hranil 1 hotel, naj ga povsod do Rima spremljajo. Mi ne cenimo, kakor jo bilo tudi Teld Čestit-ljivi brat, prav zdaj drago omeniti, da je bil le primerljaj, da je on v tem mestu umrl i da je Rimu došla čast, sv. ostanke, tako Cirllovo kakor tudi Klementovo tako rekoč v jodnom naročju imeti. Oba preslavna blagovestnika krščanske vere uže toliko stoletij drug poleg druzega v miru Kristovom počivata i zdi se, da najpoznejšo mlajše hočeta učiti, kako presrčna naj bode i naj za vselej ostano zložnost Slovanov z rimsko cerkvijo.
K malu pa je zazorel tudi sad to potrebne zveze, i to v splošno blagost, kakor tudi za Vaša blagovestnika. Zakaj ko sc jima je dogodilo, kar se velikokrat pripeti takim, ki se poprhnejo velikih reči, da sta zadela na razne pritožnosti i očitanja, skusila sta pomoč, ponujeno od le-te^a apostolskega Sedeža, posebno sta dosezala milost i pomoč Nikolaja I., Adrijana II., Ivana VIII. A poznejši papeži, Naši predniki, skazovaii so Slovanom vselej dobrovoljno srce. Pisma Vaše zgodovine pričajo, koliko so rimski papeži delali na to, ne le, da se ohrani pri Vas vera, temuč tudi javno blagostanje. Kajti, kar sc vselej dogodi, ker moč sv. vere neogibno mora imeti največ vpliva na človeško živenje i nravnost, to se je razodelo pri Vaših očetih še očitniše i svetlejše po delu Cirila i Metoda, ne le, da so sprejeli katoliško vero, kar je vendar največje, temuč tudi spodobno nravnost i olL kanost šege v živenju, Tema svojima blagovestnikomi sto tudi v tem ozlru veliko hvalo dolžni, da sta znamenja za Vašo pisavo prva iznašla; da sta največji del sv. pisma v narodno besedo pretohnačila; <la sla *v«kt<» obrede primerno na rodnemu duhu vredila. 1/ teli vzrokov hode Ciiil-
EDINOST.
je pa tomu tako, potom nam tu<li ne sme zavidati sredstev, ki so neobhodno potrebna, da na Adriji ne propademo, ampak se ojačimo in okrepimo. Mej posebne rodoljub« tedaj ne moremo Šteti onih naših rojakov, ki dingače delajo.
Deželni zbori.
V	četrtej soji goriikega deželne t/a zbora, 2. t. m. potrdil so jo načrt zakona o pobiranju doneskov vodnoga društva tržiškega polja. Potem so se potrilili ti 1« proračuni:
Deželni zalog, dohodki 1980 gld. troški 180!» gld.; zaloga za uboge, dohodki 25.185 gld. troški 24.357 gld.; deželni Šolski zalog, dohodki 6006 gid. troski 4418 gld.; zalon gluhonemice, dohodki 6539 gld. troški 20.723 gld.; zalog za ranjone in bolne vojake, dohodki 1I2G nld. troški 1220 gld. in zalog za gozdnarstvo,dohodki 775 gld. troški 80 gld.
Za troške za zemljiško odvezni zalog se je določilo 92.541 gld. Da se pokriju ti in pa znesek 58.525 gld., ki ga ima dežela platiti na odbitek vgotovljenoga svojoga dolga, naloži se 0% klade na vso državne neposrednje davke.
Deželnemu odboru so je naroČilo, naj pošlje občinam okrožnico, v katerej naj se opominjajo, naj ne preganjajo gospodarstvu koristnih ptičov i naj pokončnjejo gosenice.
Dalje &e je deželnemu odboru ukazalo, naj se obrne na vlado, da so po diplouiatičnem potu tudi v sosednjih drŽavah doseže varstvo koristnih ptičev.
Po teli sklepih se je pričela tajna seja.
Iz poročila deželnega odbora prlobčujeino
še to le:
Dežela je tržašk^j bolnišnici dolžna 57.000 gl. od katerili spada 24.000 gld. na blaznico. Ta dolg se poplati v treh letnih obrokih; da se je platil prvi obrok in poravnale druge dolžnosti, vzelo se je 50.000 gld. na posodo pri goriškej zastavnici.
V	zadnjem zasedanji je sklcnol deželni zbor vsled prošnje društva »Sloga«, zahtovati od vlade, naj se poduk v deželnih jezicih na srednjih šolah razširi. Naučno ministerstvo tega sklepa ni potrdilo, opirajoč se na to, da je po organizaciji mogoče, materinega jezika se popolnoma naučiti, vendar pa se bodo šolske oblasti na to ozirale, da se bo poduku v deželnih jezikih dajala tista podpora, katera je dopustljiva glede druzlh učnih predmetov.
V	poročilu se nahajajo tudi dogovori z vlado, zadevajoč vreilbo reke Sočo. Vlada jo namreč lansko leto napravila načrt, po katerem bi se vredila spodnja Soča. Ali dežela s tem ni zadovoljna, ona hoče, naj se vred! Soča od izvora do ustja, ali pa nič ne.
Deželni odbor svetuje tudi, naj se sezida samostojna blaznica.
PoreUi deželni :bor se je po obravnavi navadnih stvari uže 7. t. m. zaprl.
V	dalmatinskem deželnem zboru, so bili 7. in 8. t. m. vroči razgovori. Bajamonti je 7. t. m. stavil več Interpelacij, moj drugimi trnll ono v lastnej njegovej zadevi, kdaj pride na dnevni red poročilo deželnega odbora glede razpuščenja splitskega občinskga zastopa. Mej tem je nastal hrup na galerijah in v zbornici, da je bil deželnega zbora načelnik primoran galerijo spra-
znoti, ter rekel, da ta stvar pride v jutrišnje j seji na dnevni red.
V tej seji se je d ilje dal deželnemu odboru nalog, naj v prihodnjem zasedanji predloži nasvete glfdć'iistanovilvezHiilji-ko-kredltnebanke, in sprejel bo je Klaičev predlog, naj se cesar naprosi, da se zveže damatinska Železnica s hrvaško.
Dopisi.
V TrMU 12. septembra.
(Zadnja volitev.) Zadnjič smo rekli, da bi vlada in g. Durgstaller zaslužila dobro lekcijo zaradi postopanja v volilnih zadevah V. okraja, in to se je tudi zgodilo; k ljubu teinu, da se je gospod B. vozil po okraju in na vso moč agi-tiral, i,i se zgodila njegova volja in on sam, ko načelnik volilne komisije, moral je proglasiti, da je izvoljen dr. Bizjak i veliko vefino 102glasov. Hekli smo tudi, da so volilci sami uže prvikrat tako hoteli in hoteli so to tudi drugikrat; drugikrat pa posebno zato, da pokažejo vladi, mestnim očetom in gospodu B., da oni niso stvar, s katero se sme pometati; da oni hočejo braniti ustavne svoje pravice, vsled katerih ni dopuščeno nobenej večini, da izključuje iz parlamentov njej neljube manjšine, oziroma poslance. Označili srno uže zadnji pot postopanje vlade o tej zadevi in menimo, da nam ni treba več dosti govoriti in odgovarjati tudi na napade v domaČih listih, kajti »facta loquuntur«. Vse je zdaj radovedno na postopanje vlade, večine mestnega zbora in dr. Bizjaka in naravno je, da je to danes v mestu najvažnejši tema zraven razstave. »Tagblatt« tržaški in tudi »Citta-dino« hvalita volilce na Opčinah, ker so tako vesoljno protestovali proti postopanju veČine mestnega zbora; organ namestniŠtva bo gotovo stvar tako sukal, kakor nek dopisnik v slovenskih listih, katerega zdaj iščejo z laterno po Trstu, pa ga ni najti. Pač grdo pa je, da ovajajo dopisnike nekatere tiskarne in nekateri gospodje poluredniki, če prav nobeden ni prašai po njih in zato dajemo prav gospodu dopisniku, da se jezi, akopnun je znano, da se nema bati Depretisa, kateri je nekda prav za-dovoljin z duhom nekaterih dopisov onega dopisnika. Včasih so tudi nasprotniki enih misli: »Schone Seelen begegnen sich«.
Ne vemo pa v kakej duSnej zvezi z ustavo-verskim duhom je ona trditev dopisniku, da jo bil h Tagblatt« poprej boljši, nego zdaj. — •Tagblatt« je poprej, kakor vsi vedo, včasih Se koketiral z ustavoverci in grajal Čehe, Slovence itd., a zadnji Čas jih zagovarja odločno, kakor je sploh znano po Slovenskem. Učenjakom je pripuščena posebna logika, Imajo previlegij pameti, če včasih tudi dajo zaušnice zdravej pameti.
Na OpČinah 12. septembra.
Naše »bralno društvo« je včeraj priredilo jako sijajno veselico. Na dvorišču g. Malalana postavljen oder je bil ozalšan z narodnimi zastavami, počastilo je obilo gostov Iz Trsta in Krasa to veselico. Ob 4 uri točno nastopi načelnik g. Daneu na oder ter v kratkem govoru nariše pomen društva; k zaključku govora zaigrala je godba cesarsko himno, katero je vse občinstvo stojo razkrito poslušalo in burnim rokoploskom in živio-klici spremljalo.
Oponski pevski zbor je potem pel »Dijaška«, ki se je morala ponavljati. Deklamovala je deklica A. Sašlčeva v n irodnej opravi »Graničar« prav dobro. Bila je prvikrat na deskah ter Žela oi>ilo pohvale. Zbor je pel »Slovan« in za tem ^e je vršila igra »Dva gospoda in en sluga«
prav izvrstno. Gospoda Kuriš »Gerdin«, V.......
»Prostin« sta svoji nalogi prav dobro igrala G. Ferluga »Sluga«, znal je sč svojim humorjem izvabiti obilo smeha, bil je v istini pravi sluga. Gospodičina Daneu Fr. »Pavlina« ima obilo talenta za dramatiko, ta bode kaj dobra igralka. Gospodičinej Liziki plemenitej VVieselbrun smo se čudili, ker je tako čisto, pravilno i ljubko igrala, iz njenih ust smo slišali vso lepoto našega jezika. Po Kocfjančičevein venčku se jo začel ples pod milim nebom, ki je do ranega jutr a trajal. Okusni lampijonl so prijazno razsvetljevali pieŠiSče. Po dvoranah pa se je govorilo, pelo in napivalo prav živahno. Posebna hvala gre pevskemu zboru, katerega je izšolal izvrstni gospod V....... v kratkem času. Živelo bralno društvo na Opčinah, le naprej po potu omike I Samovič.
\ It »Janu* 1. septembra.
[Diugen i Sokrat; Kamelija.) Ne mislite g. urednik, da bodem tu govoril o cinizmu prvega, ali o peripatetlcizmu druzega slavnega modrijana — kojih imeni se bliŠčlta na čelu mojega lista. »Altri motivi ed altre cause mi furon dl sprone«, da zabilježim to le vrstice.
Nemško pomorsko poveljništvo je zasačilo v Kilskej ladijetesalnicl dva železna parobroda lahke zgradbe do 16 morskih milj v enej uri ostavijajoče hitrosti; jako trdna, trpežna, po-vsem zgotovljena i topovi oborožena; prvi imenom »Diogen« i drugi »Sokrat«. Po naročilu nekega gospoda je vodstvo ladijetesalnice uže m. I. dobilo povelje zgraditi parostroja po predloženem mu načrtu; da posebna komisija je poverila njemu nalogo storiti korake, da se še v tem letu zgotovi ta. Jeden parobrod je namenjen za vojno moč peruvijanske republike I drugi za Grško. Sedaj sta bila gotova, topovi z vso vojno opravo proskrbena i uŽe pripravljena da odplujeta — Bog ve kam; — ali glej osodel — pomorsko poveljništvo je pričelo sumiti o namenu i je kratko malo oba zaplenilo i pod varstvom vranice »Bliicher« razorožilo. Nijednega ni, da bi nupram tej silovltej zaplenit vi ugovarjal. Sumi se, da parnika sta bila namenjena Fenijanom ali niskim nihillstom.
Ako me spomin ne vara, m. 1. čital sein v nekem časopisu, da je jedna vojna ladija zed. ameriških držav nekaj milj od morskega zaliva Gvineja v srednjej zapadnej Afriki zaplenila prav tak brzi parnik. Vrlo dobro oborožen za vsako obrambo proti tujej sili i v njem našla mnogo živega človeškega mesa ponesrečenih zamurcev, kupljenih — mogoče i tudi zarobljenih v Afriki, da jih prodajo v sužnike na Kuho -- ali kam drugam. O onej zaplenjenej ladiji je bila temeljito opisana konstrukcija, nje plutvena možnost brzostroja, jadrevina itd. Ne-hotć sem v duhu primerjal ono — s6 sedaj zaplenjenima.
Zgradba se popolnem ujema 1 sodim tole: Diogen i Sokrat, zaplenjeni ladiji, gotovo spadata v vrsto onih, ki vsak trenotek so v stanu promeniti ime i namen. Gospodarji so jim skrivna društva bivajoča v srednjej ali južne j
Ameriki i tudi na zapadnej strani Afrike, ki tihotapno piujo ob tem delu sveta, da črnce kupnjo ali drugače — da jih dobičkom prodajajo v suŽnost.
Takim parnikom je dvojin namen, braniti se napadom, i prevažanje blaga. Iz tega izvira njih vojna oprava — i plitvenost zgradbe, kakor bi Imeli služiti trtfovinstvu. Utegnol bi mi kedo ugovarjati ali očitati: Čemu so vojne Jadije mnogih držav, ki neprestano plujejo iz kraja v kraj po širnej inorskej gladini, ako ne za varnost na morju?
Ros je — ali naj se zapomni, da pomorsko svetovno varstvo po otdaljenih in ustranjenih delih morja opravljajo vojne ladije nižje vrste, plitvo, imejoče na razpolaganje najmožnejše brzo-stroje, kijih sedanja mehanika je zmožna ustvariti. Roparice so hitreje od najhitrejlli vojnih ladij. O tej resnici nam svedočita omenjeni ladiji. Ako iii tudi roparica prišla v dotiko z veliko oklopnico ali mogočno kazemat ladijo, poslednja bi jej prav malo Škode napravila, kajti prva jej iz pred vida zgine, kakor tica v zraku. Pomislite, 16 m. milj v enfj uri! Ako katero zasačijo, zgodi se po naključbi. Ko preti nevihta, poiščejo si varnega zavetja, v tem pripluje v isti namen i tudi vojna ladija; zapre jej pot i po njej je: mora se podati, ali utoniti.
Slavni ruski viceadmiral Popov je po na« ročilu ubitega carja izdelal obris sedaj uŽe končanega osobnega »jachta«, ki bode zmožen pre-pluti do 17 m. milj v enej uri. Do sedaj v nav-tiki še nepoznata hitrost. Pri njega poskušnji v Finlandskem zalivu se je pa pokazala pomanjkljivost stroja, ki je le 14'/4 morskih milj bil zmožen otstavljati.
Pustimo ladije, stroje, ter govorimo o ne-žnejlh stvareh! Cete-li neŽnejega bitja od kamelije ?
Kedo ne pozna one belo-snežne cvetice? Jaz sodim, da vsako pošteno dekle.
Ali kedo ve — od kod je k nam prišla? Neko jutro decembra meseca 1739 1. šotil so je Ferdinand VI. po svojej spalnici, tikom onej kraljico Marije Terezije v kralje vej palači v Madridu na Španskem. Kar se odpro duri bližnje kraljičine sobe i ona stopi pred kralja radostna držeča v roki neko belo cvetico, ki mu jo podari.
Lepa cvetica, ali brez vonjave, odgovori jej mož, poljubivši Ženo, kojo je strastno ljubil. Nova je ta cvetka iz Filipinskih otokov, pravi kraljica. Najkrasnejša je Vam namenjena i to, ki i tudi Vam izročam, namenila sem gospodič. Rosales, ki tako izvrstno predstavlja Emilijo v žalostnej igri Ginna; i hočem, da jo Vi njej podarite Še nocoj v knežjem gledišču.
Cvetica, katero je kraljica podarila svojemu možu, od tega je 142 let, je takozvana kamelija.
Jeden misijonar iz reda očetov Jezuvitov, dan preje pripluvšt iz vzhodnje Indije, poklonil je v dar kraljici drevesce imejoče dva debela cvetna popka.
On je seboj prinesel to rastlino z otoka Lukov iz pootočja filipinskega. Drevesce so vzrejali v posebnej posodi, ki je bila vsa ozalj-šana materinimi biseri. Jezuvit se je imenoval oče Camelli (Kameli) i po njem evotka kamelija. Klice omenjene rastline so z velikim trudom negovali v cvetliniaku »Buen Retiro« v Madridu. Akoprav na Špansko zemljo prinesena uže 1. 1789, belo-snežna cvetka, — ostala
Metodovo imo proslavljalo vse potomstvo pri Moravcib, Čehih, Bolgarih, LiburniČanih, Poljacih, Rusinih i pri vseh Slovanih od Jadranskega morja do zadnjo Novgorodske pokrajine.
Ker tedaj je v zjedinjenji z rimsko cerkvijo, majko vseh cerkva, toliko upanje varnosti, tolikih dobrot zagotovljenjo, toraj si močno prizadevajte, ljubljeni sinovi, da se ta zveza pri Vas ohrani i dan na dan globokeje utrjuje. Z jednodušno molitvijo prosimo sv. Cirila i Metoda, naj dobrotno blagovolita z nebes braniti slovanske narode ter izprositi od Boga jednim stanovitnost, razsvitljonje, drugim, tla gorečnost inejsebojne ljubezni v vseh srcih unemata, sovraštva, prepire, zavidnost pa od dedovine Gospodove obračata. Pred vsem naj Bogu priporočujeta oni narod, kateri ima po številu, mogočnosti i bogastvu najveijo veljavo, i kateri ju česti za svoja blagovestnika, ki pa je zvezo pretrgal, po katerej sta ga bila prav ta blagovestnika zjedinila z sv. Petrom i rimsko cerkvijo.
Kadar se povrne jedinost v veri l bodo zagotovljene pravice posameznih dežel, potem stoprav so bode veliko zanašati na Vaše prizadevanje i moč za Širjanje kraljestva božjega na zemlji; ker po božjem sklepu se kaže, da je Slovanski narod prihranjen za posebne namene.
Sicer pa, ljubljeni sinovi, povrnite se zdravi i veseli v svojo domačijo; pripovedujte svojim bratom, kar ste v mestu Rimu videli i slišali. Vi bodite priče, da spoznajo vsi, da Naša očetovska dobrovoljnost v ljubezni objema vso blagoduŠno I veliko družino slovanskih narodov, i zarad tega je najgorečniša želja Našega srca, naj se z gorečo skrbjo, z nepremagljivo zvestobo katoliške cerkve drže, da se nobeden ne zgubi iz te presvete ladije, kajti kdor se v njej no nahaja, da govorim z besedami Vašega Jeronima, pogine v potopu. Naznanite jim apostolski blagoslov, kateri njim i Vam posameznim i vsem skupaj z največjo ljubeznijo delimo v Gospodu.«
Po končanem papeževem govoru se je pričelo nogopolju-bljevanje. Pri tej priliki so izročili slovanski romarji očetu papežu 160.000 forintov in tudi oddali krasno napravljeno adrese. Najlepše izmej vseh, kar jih imamo pri rokah, sestavljena je hrvatska adresa, katera mimo druzega tudi v živej besedi omenja »knjige slovinske«. Glasi se v izvirnej besedi tako le:
Sveti oh!
Sa ravno Posavine i Podravine i sa kršnih iztočnih obala jadranskoga mora dolaze u viečni grad Članovi naroda, koji jo uza sve u uzburkanoj mu prošlosti raznoliko promjene javnih odnošaja ostao vazda nepro-mienjen u neuzkolebivoj vjernosti k crkvi katoličkoj i u sinovljoj odanosti k njezinoj glavi, namjestniku Isukrstovu. Oni dolaze taj gas ovamo, da ne samo dadu nov izraz onoj vjernosti i odanosti, koje su od svojih otaca nas-liedili, nego i da se u bratskom kolu svojih po krvi i vjeri srodnika, sabrani okđ svete stolice dičnoga poglavice apoštolskoga Tebi uzvišenu nasljedniku njegovu, najsmjernije zahvale za očinsku ljubav i brigu, koju si u divnoj okružnici svojoj od 30. rujna prošle godino pred vasionim krščanstvom cielomu slovinskomu rodu najsjajnije izkazao. Oni dolaze ovamo, da na onom mjestu, kojo je prisutnošču i stopami slovinskih apoštola, sveto braće Cirila i Metoda, postalo osebujnim svetištem za sva plemena slovinska i koje Ti sada novom slavom obasjavaš, budu ove slave svjedoci i dionici.
Oni napokon dolaze ovamo, da se na grobovih sv. Petra i Cirila pomole, kako bi posredovanjem njihovim izpunio bog Tvoje za duhovno dobro Slovinstva misli, želje i težnje, da ujedinjeno u crkvi uzmogne dostojno
riešiti u poviesti čovječanstva božjom providnošću na-mienjen si zadatak.
Osobito mi sinovi naroda hrvatskoga, koji je velik dio baštino ostavljono cielomu Slovinstvu od prvih pro-svietitelja njogovin kroz viekovo Čuvao i do danas čos-timice očuvao, velikim pouzdanjem pristupamo k Tebi, sveti očel koji si, ponovivši dubokoumne rieESi svojega slavnoga preaŠastnika Ivana VIII: »knjigu slovinsku, kojom da se slava bogu dostojno uzdajo, pravom hvalimo i zapovjedamo, da se tim jozikora navješćuje slava i diela Krista Gospoda našega«, cielomu slovinskomu rodu svečano izjavio, da crkvom posvećeno narodno osebine njegove stoje pod zaštitom svete stolice. S ovom si svečanom izjavom potvrdio naprama iztoku, godje se je i crkvon život raznovrstnimi oblici zaodjenuo, ono veliko i po crkvu spasonosno velikoga crkvenoga naučitelja sv. Augustina načelo: samo »u nuždnih jedinstvo«.
Dočim mi ovom takodjer prilikom očitujemo svoju neuzkolebivu odanost k svetoj rimskoj stoVH, tomu stožeru jedinstva crkve, i sinovljo poštovanje prama uzvišenoj osobi svetosti Tvoje: najsmiernije molimo Tebo, koji naprama Slovinstvu, razvijućemu u naše vrieme silo svoje, sliediš po višem nadahnuću stope pomenutoga velikoga pape, da poput njega pošalješ hrvatskomu svećenstvu i narodu milostivu poruku: »Razširenimavas rukama zagrljujemo i očinskom ljubavi primamo i voljni jesmo njegovati vas uviek apoštolskom dobrostivosti«.
U Zagrebu na blagdan Duhova 1881.
Izvršujući odbor za hrvatsko
hodočašće u Rim. (Dalje prihodnjič.)
EDINOST
je še premnogo desetletij nepoznana nstalej Evropi. Srečni posestniki onega rastlinskega zaklada niso hoteli, da Id se nje sajenje razširilo i postalo občno, kakor je dandanes.
A. b.
V Toinenjuh, 5. avgusta.
V Tomenjali na Notranjskem v trnovskej dekani ji, duhovniji Marije, stoji cerkev, posvečena sv. Urbanu, vinskemu patronu. Nekdaj je bila sloveča romarska cerkev; zdaj pa je zelo zapuščena in uboga. Lani smo jo nekoliko popravili ter jej napravili nov zvonik, kije iz mi-lodarov skoraj dovršen in bil 29. maja t. I. od g. trnovskega dekana vpričo več družili duhovnikov in obilo ljudstva blagoslovom V lej cerkvi je še veliko poprav potrebnih; namenili smo se toraj še to leto cerkev preškrlatl, oltar sv. Urbana preslikati i nov potreben kor narediti. Ali ker nas je le 36, zgoli ubozih kmetov, katere je lani toča, letos pa suša popolnoma obubožala, zato mi sami tega ne moremo izvršiti.
Ker je sveti Urban, ki drži grozd v rokah, vinski patron, obračamo se s prošnjo do vseh tistih, kateri vino pridelujejo ter jim je draga čista kapljica, kakor premožnim gospodom v Trstu in okoli njega, v Gorici in okoli Gorice in po vsem Primorskem ter jih v imenu sv. Urbana prosimo, naj Id nam pomogli olepšati sv. Urbana, da bodo pridelovali obilo zdravega grozdja i polnili sode z dobrim vinom.
Darovi naj so pošiljajo g. Janezu Šerjancu duhovniku v Harijah, pošta II. Bistrica.
Politični pregled,
Notranje deiele.
Avstrijski in ruski cesar, kakor se poroča iz Londona, snideta se v malo dneh. Kde se ima to zgoditi, o tem se nič ne omenja. Mi želimo, da se ta vest vresniči.
Poljedelski minister v liberalnoj dobi je bil tako učen, da nI ločil detelje od pšenice, kar je na Češkem očitno pokazal; sedanji minister Falkenhayn pa se zelo zanima za poljedelstvo. Zdaj potuje po Tirolskem ter jako marljivo ogleduje deželo.
Na Hrvalkem vlada strašno dela, da spravi večino Madjaronov v deželni zbor; brezobzirno odstavlja ban profesorje In uradnike, o katerih le sumi, da drže z narodno stranko, ono stranko, ki je vedno hodila po potu pravice ter z Madjarl sklenola nagodbo. Vlada hoče uničiti to stranko, ki jo na Hrvaškem edina sposobna, vzdržati prijateljske razmere mej Hrvati in Madjari, pa ne vidi, da s tem podi Hrvate v naročje Star-čivičevej stranki, katera no pripoznava ni dua-lizna ni nagodbe z Madjari, ampak zahteva po« polno neodvinost. Ta stranka se vsled proganjanja hrvatskega naroda tako krepi in Širi, da k malu poslano mej narodom vsemogočna, 1 ko se to zgodi, potem„bo sprava z Madjari nemogoča i nastanu taki razpori, da sam Bog vć, kakšen bo konec. Hrvatski ban se z ognjem igra, naj pazi, da sc mu streha nad glavo ne uname.
Z Ogerskega se hoie 12000 Bolgarov izseliti. Imeli so tam v najemu zemljišča uže mnogo let ter so jih prav dobro obdelovali I v prav raj prestvarili. Zdiy pa jim je ogerska vlada najem odpovedala in zato so se obrnoli na bolgarsko vlado s prošnjo, naj jim dovoli, da se zopet nazaj preselć i bila je uslišana njihova prošnja ter sejimjeodkazalo 12.000 oralov zemlje blizu Si-stova. Prosili so tedaj ogersko vlado, naj jim dovoli, da se izselijo, ali ona jim toga dovoljenja nI hotela dati. Tako ogerska vlada dela z no-madjarskimi narodi I
Vedno glasneje pritožbe iz Bosne i Hercegovine o velikih napakah v upravi primorale so našo vlado, da pošlje tija sekcijskega načelnika barona Krausa, da razmere natanko preišče ter nasvetuje predloge, da se odpravijo.
Vnanje države.
O italijansko-avstrijsko-nemlkej zvezi se v diplomatičnih krogih pripoveduje to le: Italijanski poslanec je vprašal kneza Bismarka: Kaj bi rekli, ako bi prišli mi z orožjem in prtljago v avstrijsko-nemški tabor? In Bismark je odgovoril. Prinesite sabo, kar hočete, le nobenih pridržkov ne.
Italijanska vlada je, tako se trdi, v resnici vprašala v Berolinu, pod katerimi pogoji bi bila mogoča tesneja zveza z Avstrijo i Nemčijo. Bismark pa je odgovoril: Pot k nam v tej zadovi drži skoz Dunaj. — Garibaldijevl časniki zelo hudo napadajo Avstrijo.
Iz Rima se poroča, da je italijanski mini-sterski sv6t, ki je bil 4. I. m. v Milanu, sklenol, naj kralj potuje na Dunaj in v Berolin, da obišče našega i nemškega cesarja.
Na Ruskem pričakujejo v malo dneh raz-glašenja mnogo zakonov, po katerih se veliko napak odpravi in času primerne prenaredbe u ved 6.
Ruski car se je selel t nemi Um cesarjem 9. t. m. v Gdanskem. Ta shod je osnpn.d vso Evropo toliko bolj, ker ga nobeden ni pričakoval i ker so se ga razen cesarjev vdeleiili tudi bismark in ruski diplomati; tedaj je zelo verjetno, da ima politično važnost. To je zdaj gotovo, da mej busijo i Nemčijo ne vlada napetost, kakor so trdili nemški liberalni časniki, ampak prijateljstvo in uže to ima veliko politično pomembo. Iz Londona poroča »Standard«, da je shod vzbudil na Francoskem in Angleškem nezaupanje in skrb, enaki glasovi se ču-jejo iz Italije. Najhujše je brez dvombe zadel Oambeto, ker mu je prečrtal račune na Lotrln-ško in Alzacijo. Nekateri smatrajo ta shod kakor zvezo treh cesarjev zoper zapad; na tem pa utegne le toliko resnice biti, da zveza no bode agresivna, ampak defensivna, tedaj mir čuvajoča, ker sedanje notranje razmere vseh držav tiiko politiko zahtevajo. Zveza ta pomenja gotovo hrambo konservativnih elementov zoper socijallstične napore, i pri tem takem jo Italija iz te zveze izključena.
Na Bolgarskem so se duhovi pomirili, ker se vlada vedo pošteno iu modro; knez je bil mož beseda in zato i ker nobenega ne proganja zarad političnih načel, pridobil si je splošno spoštovanje.
Nemtija zopet ustanovi poslanstvo pri papežu, kar kaže, da je Bismark sprevidel, da je proganjanje katoličanov Nemčiji v škodo i le socijalistom na dobiček.
Orika vojska je brez boja zasedla Tesalijo; povsod so se turški vojaci pred njo umaknoli. Tega se pač ni nadejal nobeden, kdor pozna turško zvijačnost.
Na Kreti ali Kandijo je potila vstaja, ker ljudstvo nečo nič vedeti o škofu, katerega je turška vlada imenovala; vse ljudstvo sc obo-rožuje.
V Egiptu se je nnel upor; 4000 vojakov s 30 kanoni je obstopilo zadnji petek Abdinovo palačo v Kahiri In zahtevalo, naj odstopijo vsi ministri i naj se okliče ustava. Prvemu zahtevanju se je Khodive takoj udal. Ni dvombe, da je ta upor sad ščuvanja od zunaj. V Afriki so s tem nastale nove zelo nevarne zapletke.
Iz Avfganistana se poroča, da je Ejub kan, ki je zmagal avfganskega emirja, proglasil sveto vojno zoper Angleže.
domaČe stvari.
Cesarjev dar. Cesar je podaril 300 gld. mornarlčnemu zavodu v Gradu.
Volitev v mestno svetovalstvo na OpČinah, ki je bila zadnjo nedeljo, gotovo je osupnola slovenski svet. Bil je namreč zopet izvoljen dr. Bizjak z 102 glasovi; gospodMalalan, čislan narodnjak, dobil je le 22 glasov. V drugačnih razmeraii bi naši rodoljubni volile! gotovo bili glasovali za vrlega Malalana; z izvolitvijo dr. Bizjaka pa so dali tri nezaupnice; deželnqj vladi, mestnemu svetu in onemu gospodu, ki je mislil, da ima poslanca v svojem žepu. — Naš dopis iz Trsta govori več o tej zadevi.
Razstava v Trstu. Nekdo je ponudil komisiji za razstavo 100.000 gld. katere takoj plati, ako mu pripusti namenjeno loterijo. Včeraj je sklenol odbor da se odpre razstava 1. avgusta. Včeraj so, uže začeli pripravljati dotični prostor pri sv. Andreju, to je začeli so zasipati en del morja.
O angledkej eskadri v Trstu.
Angleški admiral Beauchamp-Seymour je an-gleškej vladi poročil, kako srčno je bila v Trstu sprejeta eskadra. Zato se je angleška vlada s posredstvom našega ministerstva zahvalila za gostoljubnost, katero so tuksj uživali angleškj častniki.
Assleurazion! generali, najbogatejša tržaška zavarovalnica, darovala je za češko narodno gledališče 1000 gld. — Naj bi jo posnemala druga društva.
Ix Skednja se nam piše: Naš capovilla se je odpovedal odborništvu pri posojilnici rekši, da dela uže poludrugo leto, če tudi se je posojilnica še le pred onim letom ustanovila. Odbor-ništvo res nič ne nese, zato odpoved umejemo a onej službi, ki nese, če tudi jo uže dalj časa ima, ni se odpovedal naš capovilla,
Volitev v državni zbor za mesta, trge in trgovinsko in obrtniško zbornico na Goriškem je razpisana, in sicer za mesta in trge na 3., za trgovinsko zbornico na na 5. oktobra. Voljen bo brez dvoma zopet soglasno grof Co-ronini.
Kuponi k zemljiško odveznim obligacijam za Goriško se izdade novi za desetletje od 1. maja 1882 do konca novembra 1891. Posestniki tacili obligacij naj se obračajo zanje na goriško deželno blagajnlco; izkazati
se morijo z oblign ijimi in položiti pobotnico,
v	katerej je navesti Številko obligacije i nje nominalno vrednost.
Mestni magistrat daje na znanje, da se je ravnali, ker so se v nekaterih krajih pokazale garje pri ko:ah, s to živino enako, kakor z carjevimi ovcami. Vsak »lučaj bolezni naj se brzu magistratu naznani.
IX ŽavelJ smo zvedeli — žalibog te le pozno, da je našemu prijatelju, znanemu rodoljubu Ant. Križanc-u, umrla blaga in pridna soproga Rozalija. Pogreb je bil 23. avgusta, vršil se je vpričo velike množine ljudstva sijajno. Udeležil se ga je tudi g. poveljnik veteranskega društva z mnogimi družabniki. Godci filliarmo-ničnega društva iz Milj pa so zagodli rajnei slednjo popotnico. Naj v miru počiva 1
Mranjsko'primorsko gozdarsko društvo 1)0 imelo redni občni zbor 26. 27. in 28. t. in. v Kočevji. Program je jako zanimljiv.
Narodni dom. »Slov. Narod« od C. t. m. živo priporoča, naj bi se uže enkrat vres-ničila Slovencev splošna Želja, da so sezida v Ljubljani »narodni dom«. Kako zelo potrebna hi bila tako stavba, to gotovo najbolj Čutijo vsi oni rodoljubi, ki ne stanujejo v Ljubljani, pa od Časa do časa tja potujejo. Mi moramo živo to stvar priporočati, ker je slovenskemu ljudstvu velevažna; naj bi premožni ljubljanski rodoljubi, saj jih ne manjka, to stvar v roko vzeli, ker ne bodo Imeli zgube, ampak gotov dobiček. Naši ljudje so premalo podvzetni i zato vidimo, da nas tujci povso l izpodrivajo ; ta mlač-nost mora nehati, ker je narodu v veliko škodo. Naj bodo nam tudi na to stran vzgled Čehi, ki gmotno tako veselo napredujejo i toliko darov donašajo narodnej blagosti. — Ljubljančan je, zdramile sel če le hočete, pa bode »narodni dom« gotovo, prodno mine eno leto.
Nagrobna spomenika za slovenska umrla pisatelja Val. Mandelca in J. Jurčiča je izdelal ljubljanski kamenosek g. V. Oamernlk, Prvi se pošlje v Karlovec, drugI pa se tudi k malu postavi na Jurčičev grob v Ljubljani. Spomenik bo ograjen z okusno železno ograjo, katero dela ključavničar g. Zelenec.
Cesarjeva Sala. Pri necej avdijencl na Ogerskem je vprašal cesar nekega deputacij-skega uda: »Vi ste tukaj odvetnik?« — »Da# veličanstvo«, odgovoril je vprašani. — »Ali ste sami?« — »Več nas jo, veličanstvo.« — »In Imate
vi	In vaši tovariši mnogo posla?« — »Ne, veličanstvo.« — »To je šo sreča — odgovoril je cesar
—	sicer ne za odvetnike, pač pa — pristavil je šaljivo — za ljudstvo.« — Naj si te besede globoko v srco zapišejo oni naši kmetje, ki se tako radi pravdajo.
»Velike vojaške vaje« so se v Postojni začele 1. t. m. z jedno brigado, katora jo sestavljena iz polka Jelačič, 1. in 3. bat. Iless, 4. bat. Webor, 2 bateriji topničarjev, t. eska-drona ulancev in nekaj sanitete, i. iu 2. t. m. si je ogledal vaje Flzm. baron Kuhn, ter se o njih zadovoljno izrazil. — V sredo, 7. t. m. je bil pri vajah nevarno iz topa zadet nek lopnlčar, kateri teško ozdravi. Nesreči povod jo prevelika naglost.
Koharidska narodna čltalniea
napravi v nedeljo 18. sept. v Žganovej dvorani veselico. Spored: 1. Hajdrih — »Hercegovska«, zbor s čvoterospevom. 2. Govor. 3. Dr. Ipavec
—	»Danici«, samospev z zborom. 4. Cegnar — »PevČova kletev«, deklamacija. G. J. Kocijančič
—	Venček narodnih pesmi. G. »Gospod Čapek«, vesela igra v enem dejanji. Po besedi domaČa zabava. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina 20 kr. Čisti dohodek je namenjen čitalnični knjižnici. K obilnej vdeležitvi vljudno vabi
Odbor.
Molkanska šolska mladina je napravila lepo veselico v nedeljo 4. septembra s tem le sporedom: 1. Pozdrav. 2. Cesarska himna
—	pela sta mladina in možki zbor. 8. Deklamaciji — A. popotnik B. mati. 4. Pri zibelki
—	možki zbor. 5. Igra: — Stari vojak in njegova rejenka. 6. Po jezeru — pela jo mladina. 7. Deklamaciji — A. modra miška B. skopulja. 8. Molitev — pela mladina. 9. Deklamacija — Graničar. 10. Na straži — možki zbor.
Mloveusko berilo za osmi giinnazijalnl razred, katero je izdal dr. Miklošič, prišlo je v drugem tisku na svitlo. Vredil i nekoliko predelal ga jo g. Navratil.
Na Prošeku se odpre c. kr. pripravnica za nemške srednje Šole IG. septembra t. I.
Tine Pregelj, voditelj.
Kazno vesti.
Hud potres je bil 10. t. m. v več krajih srednje Italije. Več hiš je poškodovanih i nekoliko ljudi tudi ubitih bilo.„
Gora Platten na Švicarskem se je utrgala ter nekoliko gorske vasi »Eien« zasula in 150
ljudi pokopala. Pomagati ni mogoče. Vsa vas z K**) prebivalci je v nevarnosti. D<dina je pod Vodo.
Goveja kuga se na Ogerskem zelo širi. Tudi se je prikazali v Sirneringn blizu Dunaja.
Kolera.i« vstala v mestu Aden, na RudeČem morji; od 37 bolnikov jih je umrlo .'!(». N;«|brže je iz< itnil i mej mnhaiuedaiiskimi romarji, ki hodijo v Meko.
Sodnji dan je bil uže sto in stokrat prorokovan, in vselej SO s.' Mih ljudje, ki so takim prerokovanjem trdno verov.jli. Posebno po minulem prvem tisočletji je bila vera v konec sveta tako splošna, da so ljudje skorai vse delo popustili i nastopek je bila strašna lakota iu vsled te kužne Imlegni, ki so ljudstvo grozno morile. Kako abotna so taka prorokovanj a, naj kaže to le: V oberemelskej cerkvi pri bern-kastlu je vzidan kamen s tem le napisom: Quand<> Murcus Paachum dulilt Ki Antonbis Pentecontem celebrabit Ki loannei (Jhrlstuui adorablt Totui uiuiidug vat; clamablt. (To se pravi: Kadar pade Velika noč na sv. Marka dan (25. aprila), binkošti na sv. Aniona dan (13 junija), in sv. bešnje telo na sv. Ivana dan (24. junija), gorjć bo vpil ves svet.) Mihael Nostradaiuus pa te to le prorokov.il: IJiiaiid (Jeorge* Dieii erildferu, <Jue inuro I«; reusuiicltefii, Kt one Balnt Jt-uii le portera La ilii du mundu arrlvcra. (To je : Kadar pade velikonočni petek na sv. Jurija dan (23. aprila), Velika noč na sv. Mnrka dan in sv. bešnje telo na sv. Ivana dan, pride konec sveta/. Vso to v obojem prorokovanju pa bode v letu 1880, tedaj hi moral bili to leto sodnji dan, ako bi prorokovanje kaj veljalo. Koliko na res velja, to se vidi iz tega, da je vse to bilo uže v letih 919, 1014, 1904, 1451, 1066, 1734, in bo še poleg leta 1880 v letih 1943, 2U^8, 219U itd. Koliko krat je te laj po teh proroko-vanjih imel hiti užu sodnji dan, in vendar ga Še ni bilo, ter ga še dolgo ne bodo, ker imalo solnce i zemlja še polno živenja i še prav nič ne bolehate,
Poslano.
Šolsko blago po zniianej ceni.
Priporočam pisanke po 1.15 gld. (na debelo, z zemljevidi in brez njih), risanke po 3 gld. in 2.50 yld. (manjša oblika), ter knjige-, zgodovina po 10 kr.), zemljepis brez podob (po 10 kr.), s podobami (po 20 kr.), domovinoslovje (po 8 kr.),/>r»-rodopis (po 56 kr.), fiziko in kemijo (po 00 kr.), geometrijo (po 24 kr.), tnalo fiziko (po 23 kr.), gospodinjstvo (po 30 kr.), prvi poduk (po GO kr.), J. Lapajne v Krškem.
Poslano*«)
Zoper poštne uradnike in pošte se jo uže toliko pisalo, ne lo v vašem cenjenem listu, temuč uže sploh so se od vseh krajev po Slovenskem čule pritožbe v slovenskih listih. Ali pa dela kaj zoper to poštno vodstvo v Trstu? Dozdeva se človeku da ne, ker pritožbe niso še ponehale in žalibog, da se moram tudi jaz pridružiti onim, ki se pritožujejo.
Firma naša so glasi Eduard in Antonija Kobler, in pod tem naslovom tudi prihajajo kup-Čijska pisma, denar itd., a primerilo se je 7. t. m„ da je prišel lak list z denarjem na našo pošto; pošiljatelj je menil, ker več Koblarjov v Brežicah ni, da tudi ni potreba 12. A. ampak dovolj je »H. Kobler Itann«. Gosp. ekspedito-rica pošlje »recepis« s pristavkom, da denarja ne da, ako podpišem jaz A. Kobler, ampak moram počakati, da pride mož E. Kobler domu. Do-sedaj ni bilo nikedar zadržka, ako sem podpisala jaz, in ker se Urina glasi na obe imeni, menda so tudi enake pravice, posebno ker mojega moža ni vprašala za pooblastilo in tako tudi mene ne; ako jej res postava veleva, zakaj ni storila poprej tega? in zakaj je prejemala in izročevala denar, ako sem podpisala jaz »E. & A. Kobler« in ker dobro ve, da morain jaz prejemati, ker moj soprug je malo doma, in hodi okoli po kupčijah; ako bi tega ne smela, potem tudi prodajati in kupovati ne smem in potem mora moj soprug drugo plačano osobo dobiti, da bo prejemala pisma, ali sum doma ostati. No pravim, naj izročujo denar drugim neznanim osobam, meni pa, ker je znano, da gre kupčija na obe imeni, naj mi ga nikar ne zadržuje in neprilike dela. Ali je to prav, da moram o belem dnevu zapreti prodajalnico in capljati na pošto s pooblastilom, katero sem k sreči še v enem kotu omare našla in kaj, ko bi slučajno ne imela pooblastila od mojega soproga? Blago sem imela proti povzetju na kolodvoru, blago sem potrebovala; denar na pošti, blago na kolodvoru, imatn zjjubo pri odjemnikih, ki pri meni ne dobe blaga in vrhi tega moram plačati davek od magazina, od blaga, ki leži na kolodvoru iu zakaj? le zato, ker jaz nisem »Herr Kobler«, ampak »Frau Kobler«; kedaj moj soprog pride? Ne vem, mogoče, da ves mesec ne, kakor mu namreč kupčije neso in kilo bi plačal škodo meni? Nobeden I Ubogi davkoplačevalec mora biti pokoren vsem — in vendar on plačuje?
_____	Antonija Kobler.
') Za spisu pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredu.
EDINOST.
Listnica upravnlitva: »Rdinoit* se po 8 kr. nro-ikja zdaj tudi v Gorici, v tu bakarni k«*!"* Ane K"tz-man, vin delle Monarhe, :t. in v Ajdovščini v taba-kurni gosp. A »g. Iinlenr.
Kreditni lozi od leta 1858.
Izžrebane so bile na Dunaju t. septembra te le serije: 385,860,1801,1874,2165>3463,9696» 2896, 2901, 2927, 2946, 2988, 3024, 3154, 3;i35, 3359, 382-2, 3979, 4lti8.
Dobile sn:
Serije	S te v.	Gold.	1 Serije	Štev.	Gold.
285	02	400	2927	4	400
850	14	400		10	400
	yr» 44	400		80	400
		400	2940	42	400
	79	400		90	2000
1301	11	400	2988	17	400
	23	1500		21	400
		4l»0		24	400
	94	41)0		80	400
\HVi	15	1000		83	400
	34	400	3024	21	150.000
2105	5	4<M)		25	2000
	45	1000		27	400
2462	13	400		58	400
	02	400		78	400
262G	37	400	3154	25	400
	72	400		33	5000
	84	400	3335	30	400
2890	55	5000		43	400
	70	15.000	3359	34	400
	80	1500		49	1000
2001	0	400	3822	81	400
	31	80.000	3979	—	_
	51	400	4108	54	1000
	82	400		78	400
Vse v zgoraj navedenih serijah neomenjene številke so dobilo po 200 gld.
Dobitki se bodo izplačevali od 1. decembra 1881 počensi.
Prvo prihodnje žrelmnjo ho 2. januarja 1882.
Dralbo.
V Buzetu hiša ln posestvo Matije Ivanlča iz Mlnin, conjurit 170 gl., 2!> septembru, 5. novembra. V Buzetu zemljišče Antona in Marije Fantlnlfi Iz Kodolje, cenjeno 338 , '.'O. septembra, 31. oktobra. - V Gorici posestvo Jurneju Juccl cenjeno ,1009 gld , :H. oktobra, 21). novembra, 24. decembra. — V Trstu posestvo s hišo rajnega Josipa Popel v Ro-ianu, 13. oktobra. - V Cervlnjnnu hiša in posestvo Marka Missa, cenjeni 3813 gld , 17. septembra, 17. oktobra, 17. novembra. — Podgradom hiša in posestvo Josipa Babič, cenjeni 34U0 gl.. 21 septembra, 21. oktobra, 23. novembra. - V Motovunu njiva dedov Ttmevs, cenjena 345 gl., 21. septembra, 21. oktobra, 23. novembra. - V Gorici hiša in posestvo Ferdinanda Candutti v Senrmsu 21. septembra,
21.	oktobra, 21. novembra. — V Kopru posestva Petra Rlzzi prejšnji Bonomo, cenjena CSOoO gld.,
10.	septembra, 15. oktobra. 10. novembra. — VTrstu posestva Ide, Karola, Viktorija, Ivana Fillputi ln liosine Afer cenjena 24103 gld., 10, oktobra, 11. novembra. — V 1'uzinu hlšu in posestva Simona Voltlča iz Tlnjuna, cenjeni 1500 gld., 11, oktobra,
11.	novembra. — V Voloski hiša Andreja RabiŽ iz gore njegu Rukovca, cenlenu 350 gld. 28 septembra, 23. novembra, 21 decembra, - V Tolminu posestvo Josipu Kofola iz TrlbuSe, cenjeno 2C20 gld. lt.okto-bra, 11. novembra. — V Pazinu hiša in zemljišče Josipu lliča i/, Pična, cenjeni 805 gld. 24. septembra,
22.	oktobra, 22. novembru.
Natečaj. Več služb za učiteljice v trŽuŠkej okolici je razpisanih; plača 150 gld. stanovanje prosto ali I5U gld. GospodiČlne ali vdove brez otrok naj prošnje do 15. t. m. pri tržaškem magistratu vloži
Tržno porodilo*
Kava — v dobrem obrajtu, cene trdne, a brez zdatnih sprememb. Itio gld. 50 do gld. 74.—, Santos gld. 73 do gld. 81.—, Java gld. 78 do gld. 80.—, Portorico gld. 92 do gld. 106.—, Cey-lon p lan t gld. 95 do gld. 135.
Olje — vedno draže in vse kaže, da cene Se poskočijo, ker olja letos manjka. Fino namizno gld. 58 do gld. 70.—, jedilo gld. 43 do gld. 40.—. bombažno gld. 35 do gld. 40.
Sadje. — Cene se še le ustanovljajo in vse kaže, da utegnejo pasti. Sultanina gld. 41 do gld. 42.—, cvebe gld. 25 do gld. 34.—, opaša gld. 24.—, fige v vencih gl. 17.—, v sodih gl. 20.— rožiči gld. G do gld. 71/,, pomeranfie in limoni gld. 7'/, do gld. 8.
Rii. — tlene lega blaga postale so mlahove. Danes stane italijansko blago gld. 15 do gld.22'/,, Rangoon gld. 12'/, do gld. 14'/,.
Petrolje. — Vkljub tomu, da je došlo 0 ladij petrolja, so cene trdne in primeroma visoke; denes slane petrolje gld. 10'/« z nagibom, da še poskoči.
Mast in Speh — sla zopet prav močno poskočila. Danes stane špeh gld. 62 do gld. 67.—, mast gld. 70 do gld. 72.
Domali pridelku — Fižol brez spremembe, cene zadnje.
l>uii»j«kn borza
dne /J. septnnba.
Enotni drž. dolg v bankovcih 76	gld.	30	ki\
Enotni drž. dolg v srebru . . 77	«	25	«
Zlata renta .......93	«	30	«
1800 državni zajem .... 130	«	00	«
Delnico narodne banke . . . 829	«	—	«
Kreditne delnice..... 347	»	90	«
London 10 lir sterlin .... 117	«	90	»
Napoleoni........ 9	«	36	«
C, kr. cekini ....... 5	«	5^	»
100 državnih mark.....N57	«	55	«
Iščeta se
dva funta, sposobna za prodajalni™ jestvln, katera bi pu morala Imeti nekoliko kavcijo, in biti zmožna slovenskega In vsuj nekoliko luškega jezika. Službo nastopita lahko užu 1, oktobru t. I.
Unij na tunko se poizve pri gospodu Tance-ta v Proteku
Doktor Muha,
domači zdravnik porodništva naznanja, du s(anuje v ulici [l.azzareto veccbio št. 27) II. nadstropja, sprejema doma vsak dan od 8. do 10. ure dopoludne in ob 10. uri v lekarni Fentler via Farneto. (4—3)
Staroslavne
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-d'jna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihovu čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vrat niše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemo-rojde, proti boleznim na Jetrih ln nu vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mesenih nadleŽnostih, zoper beli tok, božjast, zoper sreopok ter člslijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo sumo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; zu naročbe ln pošiijatve pa edino v lekamlci Cristofoletti r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanetti.
Ena steklenica stane 30 novcev.	(10—1)
I Glavna zaloga
izvrstne
PIVE iz pivovarne STEINFELD |
(bralo* Reininghans v Gradcu)
pri	(52—37)
via degli Arstiti v Trstu.
Prodaja v sodcih in boteljah.
! Na prodaj so tudi drožje (feccia di birra).
m Auerovo ■
najboljšo barvilo za Ias6 za bleskaslo, rujavo ln črno edino najboljše na kontinentu, s poroštvom, da se povrne znesek, barva v tS minutah in stalno, da se barva pri umivanju ne odmira. Patent za Arstro-ngersko. Cena za karton tekočina za Žirobelkasto 4 gld. — za Urno aH rujavo 3 gld. — z natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 20 kr. več v gotovini aH s povzetjem.
»Koppilzinovo«
najboljše sredstvo in ohraujenje kože zoper prbttn, rerma-liitm, kožne spnščaje, stare ln nore rane, otekline, kakor tudi zoper vsuko drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini alf s povzetjem, z ovitkom 20 kr. več. Mnogo tpriSal leži na razgled pri M. H r d I i d k a, c. k. priv. vlastiiik na DunaJI, Wieden, Hauptstrasse it, 36. kamor naj se pošiljajo rs,i naročila. (24—1C)
Još. Svoboda,
lekar pri,zlatem orlu* v Ljubljani, Preiernov trg,
priporoča lastno iiJelane jHmbuujtl, ki no i
i. Vesoljna itupa u živino za konje, govedi, ovce in prešite, kadar nečejo jesti, pičlem mleku itd. v zavitkih po 10 in 3o kr. — a. Prava Frano-ova esenca, izvrsten domač pripomoček pri vseh boleznih v želodcu stcklcnica po io kr — i. Svalkl za čiitenje krvi, v škatlah po jo kr. — 4. Balzam zoper ozebline po 20 kr. — 5. Tinktura zoper bolečine zob po 10 ki.
—	6. Štupa za pokončanje šurkov v zavojih po 20 in 35 kr. — 7. Sallollsks ustna voda po 60 kr. in S a-liollskl zobni prah po 40 kr., sta najboljša sredstva za čistenje ust in zob. — 8. Sallollska itupa zoper potne noge. — 9. Čudoviti balzam za vnanjo in notranjo rabo po iu kr. — 10. Takozvani fljakarskl prah zoper kašelj, jo kr. — 11. Balzam za guio (krof), s tem se odpravi napihnjeni vrat, 5o k/. — u Konjska tekočina, s to se mažejo bolni konji — i3. Strup za podgane, s tem se pomorć podgane in miši. — 14. Terpotčev sok, zoper bolezni v prsih in na pljučih.
—	i3. Santonlnskl oeltelcl zoper črve pri otrokih, -Potem seidllčni prah, malinski sok itd. itd. Dob<S se nadalje vsa najznamenitejša zdravila od blizo in od daleč, ribja mast, vino iz Malage zu bolnike in ozdrav-ljajočc, franoovo žganje, in tudi natančno pripravljene homeopatlške zdravila po najnižjih cenah. (lu-6)
Skladišče vsakovrstnih Singer-jevih amerikanskih
Šivalnih strojev.
Amerikanski Singerjevl stroji s poboljšanim mahalnim kolesom. Ti stroji so pridobili na vaeh razstavah darila, so najboljši, ln poroštvo dajem za nje 8 let, akoprav Singer & Comp. zu svoje samo 5 let garantira. Skladišče od Hovveja, \Vils011-a Weeler-jii Itd. Naročilu iz deželo in poprave se i'eti6 iu natančno Izvršujejo. Prodaja tudi
in plačilne dele po 1 gld. nu teden. Pritlkllnu, kakor šivanke (12-12)
Drogerij a
Ant. Cnliitlzni'-Ju se je preselila v ulica Caserma it. 6 nasproti m-niške kavane. Blago za ro-jaške potrebe in petrnlije v hišici na trgu vojašnic?.
Kdor želi več
Bczelskcga dobrega vina
naravnega raznih let, po ceni kupiti, naj se obrne na K. A. Uohler v Brežicah na Štajerskem.
Važno gospodinjam!
Moj najboljši ln izvrstni
za pranje in izžemanje
se skrbnim gospodinjam ne more dovoli priporočati. Daje pri prihranili mnogega časa in materijala ln z največlm varovanjem najčistejše perilo, kakor se z roj a nikoli ne more prirediti. Edino žensku zadostuje, da perilo srednje hiše v nekaterih urah popol-_ noma ostati. — Cena stroju z navorom zu pranje je 15-20 gld., stroju za izmečkanjo 35—20 gld., stroju za pranje z mahavnim kolesom 15, 40, 45, 50 gld.
(15—C)	Iftniiiel Aclimld,
Wlen, Mtiriiiliilf, Stumpfergusse Nr. 49.
The
Singer Manufacturing & C.
New-York,
Ako se plati vsak teden samo
P* eden goldinar, tj
dobi se Originalni
Singer—jev šivalni stroj,
in to brez povijanja cene Poroštvo M' (I a Je zn pet let, poduk na domu brezplačno.
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, plača Modello.
Šivanke ta Singerjcve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (18-2)
Šivanke, sukaneu Itd. po najnižji fabrlški ceni. ..........jpilip Untlloh,
Aquedotto Št. 23. Trst.
Yelika zmaga vednosti 1
uAntleplleptikuni'i je sredstvo, uradno preiskovano, potrjeno in priporočeno po zdravnikih strokovnjakih, popolnoma in jedrno ozdraviti v vsakem slučaju najhujšo od vseli bolezni:
Epilepsijo
(božjast) in tudi vaakojako oslabljenost Žutnlo. To zdravilo je velikega pomena za vse holnlko; uže na tisoSe oseb mu Ima zahvaliti pomoS. To je netajljlvares-nlea, katero je odločno priznalo mnogo domačih iu tujih časnikov.
Antleplieptikum se razpošilja v zabojih s 6 ste-klenloami s priloženim podukom, proti pošlljatvi 25 frankov ln poruvnauju poštnih stroškov.
Uspeli se garantira; samo v Izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti.
Naročila gredo na glavno skladišče
Dr. Kiroliner, (10-6)	Berlin, N. W. Brilcken Altee 34.
TEODOR SLABANJA
■ grebrar v Gorioi ■
ulice Morelli Štev. 17, priporoča vis. častiti duhovščini crkveno orodje najnovejše oblike, ki je ima uŽe napravljeno ali je hoče napraviti kakor S3 bo Želelo namreč:
S&
_2>o
s s,
K) O
43 »O
H
O SO
'e o s u

^ rt
"o .O
■ts'^r o o
» rt
„ 09 grt
E rt
< g-o 2

v
M 3 »O
B<3
» *r
gg
*5
Tudi se pri njem staro cerkveno orodje v ognju posrebri, pozlati, izeisti in popravi; zavezuje se tmli, <lu bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naroSitl, v kur najbolj mogoče kratkem času in po nizkej ceni lzgotovll.
Na Idugovoljena vprašanja se radovoljno odgovarja ln vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošilja.	(l'J—7 )
Od c. k. av. namestnlltra potrjeni
bureau za inserale in naznanila Vinconcija llrdlieka,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 3G. I. nadstropje
se nriporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom ln vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih in tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo!!! Inseratl za vsu koledarje in časnik - se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kup in prodajo
hiš, posestev in blagu vsake vrste, posredovanje pri denurjih in službah, pri Ženitbenskih ponudbah Itd. prevzame za inserirunje pod popolno tajnostjo
lnireau za inserale in naznanila Vincencija Hrdlička
za vso časnike na svetu. (24-11)
Vinske sesalke
(pumpe) nnjboljše sestave, pri shodu vlnorejcev na Dunajl z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre Izdelave odlikovane, s vho pritikllno; prave amerikanske cevi zdveletnim poroštvom, Mousseu*, sodcl, menjalne in kljunaste pipe, prehodne zaklop-nice in vsi izdelki iz kovine pri Franc Syrowf, Wien, 111. lJezirk, Fasangasse Nr, 18. v iastnej hiši. (24—12)
Temeljita pomoć
vaem, ki io v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na Sišienje ln snatenje
sokronce in krči in na pospeševanje dobrega prebav ljenja. Najboljše za to sredstvo je
dr. Rosa življenski balzam.
Žlvljenskl balzam dr. Itozor odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi rte prebavanje, nareja zdravo ln čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč ln zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito g j us do jedi, kislo riganje, napetost, bije van je, kič o telodri, taslinjennst, zlat Žilo, preobteŽenje želodca z jedili itd., je gotovo dokazano domače sredstvo, i se je v kratkem zaradi svojega Izvrstnega uplivanja ooče razširilo. 1 velika sklenica 1 gld., pol skle-n.ice 50 k,r.
Na stotine pisem v priznavanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirant dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju tvote.
Prečastltl gosp, Fragner!
Naznanjam Vam, da je od Vas prejeti dr. Ro-zov življenski balzam storil pri meni najboljši uspeh; že eno leto ga rabim, ln od tega časa Je moje zdravje stalno dobro. — Ćetlrl leta som Živim v Slavoniji. In poleti vlada tukaj tako huda mrzlica, da se me je vsako leto lotila; toda leta 1870 sem jo s pomočjo dr. Rozovega žlvljenskega balzama odvrnil; prej mo je mučila slabost Želodca, a zdaj me je ponehala. Vsled tega sem ta balzam mnoghn nasvetoval, ln vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočal.
Blagovolite ml zopet tri velike steklenice dr. Rozovega žlvljenskega balzama poslati.
S spoštovanjem Vam udanl sluga
Štefan Tobi,
mašinskl ključar v Egmeseo pošta Koska. ■ Svarjenje! k
Da se Izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsod! izrečno dr. Rozov življenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kaitl opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, ln ne izrečno dr. Rozovega žlvljenskega balzama.
Pravi dr, Rozov življenski balzam
dobi se samovglavnej zalogi izdelovalca li. Fmg-ner-ja, lekarna »k črnemu orlu« v Pragi, Efke der Spornergassse Nr. 205-3.
v Trstu.* P. Prendini, lekurničar; O. Fora-boschi, lekarnlčar, Jak. Serraeallo, leltamičar.
V	Goriei: O Cristofoletti, lekarnlčar ; O. B. Pantoni, lekarničar. V Ogleji: Da maso d' Elia,
V	Zagrebu: Sigm. Mitllach, lekamičar.
*se lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom r Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega Žlvljenskega balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu ln pri nohlanji, prlzlezah, oteklinah, pri izmaščenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline innutiko, zoper kronično vnetj« v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spaline. zoper kurja očesa iu potne noge, pri razpokunih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrče-sov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vnelo kolo ni boljšega zdravilu, ko to mazilo.
Raba je priprostu; mazilo (žuvbu) se namaže na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 4-0 -8—12 ur se naredi nov flašter. — Zaprte bulo ln otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo r kratkem rs • ■j iojico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga iu ker se po njem rana prej ne zaceli dokler ni vsa bolna ognojica ren potegnena. Tudi zabrani rust divjega mesa ln obvaruje pred snetom {črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilno poteši. — Odprte in tekoče rane sb morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi,
Škatljice se dobodo po 25 in 35 kr.
Balzam za uho.
Skušeuo in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno uŽe zgubljeni sluh. 1 skenlca 1 gld. a v.	(15-8)
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik; JOSIP MlLANlO.
Tisk. F. Huala v Trstu-