■lil Iti »mi'. ./<:>; ttiiVJAih *nJoi t|!i • • 'li (liltlvillli- >n m 'ui < Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja; Za celo leto prcdplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15kr„čese tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrcdnlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. Štev.164. 7 Ljubljani, v sredo 22. julija 1891. Letnilt XIX. Znamenje časa. Z Gorenjskega, dnč 20,. julija. Gospod vrednik! Dovolite mi malo prostora na prvem .mestu, da izjavim svojo misel o stvari, katero ste morebiti pregledali, ali pa se Vam je videla premalo važna, da bi jo primerno osvetlili. Eer se pa meni zdi reč silno pomenljiva in princi-pijelno važna, ne morem, da bi je javno ne razpravljal, i ■■•„•.,, . Prišla mi je v roke št. 159 »Slov. Naroda" z dne 16. julija t. 1., v kateri čitam dopis iz Dobre-polj; podpisan je kot dopisnik očitno Karol Wi-der, učitelj. Povod temu dopisu je kratka, pa važna notica v »Slovencu" z dne 2. t. m., da je imenovani učitelj pre po vedal šolarjem, pozdravljati ga s katoliškim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus 1" — Oseba tega učitelja je res prema-lenkostoa, da bi bilo vredno ž njo se pečati v resnem polit čoem listu, zato jo popolno preziram; naduti gospodič je komaj lansko leto otresel s sebe prah šolskih klopij. Toda razvidi se iz tega dopisa, kakošen duh prevzetnosti in načelne opozicije zoper duhovstvo veje zlasti v nekaterih mlajših učiteljih. Namesto da bi ičitelj K. Wider, če notica ni bila resnična, javno oporekal, ali pa, če je resnična, d* bi bil lepo molčal, spravi se komaj dvajsetletni mladenič nad ves duhovski stan ter piše doslovno: »Časi, v katerih je bila šola podložna cerkvi, v katerih se je moral učitelj, ako je hotel živeti, ponižati do službe zaničevanega hlapca duhovnikovega, tisti časi so minuli. Nastopili so za nas lepši dnevi, dasitudi kali še marsikateri oblak naše obzorje miru in Breče. Ti lepši dnevi pa niso po volji nekaterem gospodom, ki gledajo na ljudskega učitelja zaničljivo raz svojo višino, obstoječo iz njih boljšega gmotnega stanja in pa iz prejšnjih časov ostalega ugleda mej ljudstvom. Ti gospodje bi radi s silo nas zopet potisnili nazaj v čase teme in duševne onemoglosti, radi bi upregli napredujoče uči-toljstvo slovensko v jarem cerkvenega hlapčevstva. A motite se, gospodje! Slovenski učitelj je zaveden, on vd, kaj je in kaj mora biti, kaj zahteva in pri-I čakuje od njega človeštvo, država, narod. S svojo ^ lastno močjo se je vzdignil iz prahu zaničevanja, I stopil je v kolo drugih stanov in s samozavestjo in z opravičenim ponosom sme stopati in stopa v prvih | vrstah napredujočih zastopnikov naroda našega. To pa vas peče, to vam ni prav. Iskali ste, da bi našli uzrokov, s katerimi bi nas bičali, s pomočjo katerih bi nas uklenili v žuleče verige odvisnosti. Iskali ste in našli ste vero. Kričali ste in kričite: »Vera je v nevarnosti! Šola je brezverska!" A zaman je ves vaš napor, zamin vse vaše prizadevanje. Narod naš je veren in mi učitelji mu te svetinje njegove ne bodemo skrunili. Šola je verska, dovolj je verska, če pa ni, krivi ste vi; skrbite, da se bode šolska mladina bolj poučevala v veronauku, da ne bode znala samo to, kar se je naučila v pokvarjenem jeziku dom& pri materi, in videli bodete, da vam šola v nobenem oziru ne nasprotuje v verskih rečeh." Toliko piše sploh o duhovništvu, potem pa še periidno napada kapelana dobrepoljskega, g. Dobni-karja, v rečeh, o katerih ni bilo niti govora. Vprašam zdaj: ali ni to znamenje časa? Kam smo pr šli tudi že na Kranjskem, da se drzne tak neizkušen mladenič zaradi zadeve, katera se le njega samega tiče, zaradi notice, ki je bila popolnoma resnična in opravičena, napadati in grditi ves duhovniški stan? Zalibog, moram po lastni skušnji spoznati, da ni on jedini, ampak da je zlasti mlajših učiteljev, kateri pridejo s pripravnice v javno službo boja-željnih nasproti duhovništvu, kateri tako dolgo skrito in očitno delajo opozicijo, da si slednjič roge odbijejo, — potem se še le polagoma pomirijo in ohladijo, kadar spoznajo, da se ne more z glavo skozi zid. Žalibog, moram spoznati po lastni skušnji, da je »v ersk o-nr a v no ž i vi j en je" takih učitelje? silno žalostno, da se nekateri ostentativno ogibljejo cerkve, da se drugi pri cerkvenih pobožnostih ne vedejo tako, da bi bili lep vzgled svojim učencem; vendar velevajo šolske določbe, da morajo učitelji učence nadzorovati pri zapovedanih verskih vajah, torej jim tudi sami dober vzgled dajati. In kakošen upliv, kakošno pomoč nasproti takemu početju ima dahovništvo ali cerkev sploh? Kdor je imel s tem že kaj opraviti, vd, koliko napora je treba, koliko pritožb in pisarenja, da se kak nemogoč učitelj premesti disciplinarnim potom. Poslednjič je pa dotični duhovnik, ki je vršil le svojo dolžnost, vsega kriv; podtika se mu vlade-željnost, prepirljivost, in kdo ve, kaj Še vse. Skoro bi smel reči, da v sedanjem času noben stan v državi nima toliko prostosti, delati, kar mu drago, kakor učiteljski! Okrajni šolski nadzorniki imenovani so večinoma izmed ljudskih učiteljev samih; kakošno spoštovanje ali pokorščino morejo potem zahtevati od njih? Ne govorim tukaj pro domo (svečano zoper to protestujem), kakor bi želel, naj se imenujejo duhovniki, ker to se vsaj meni zdi še bolj ne-prilično, ker duhovnik pri sedanjih šolskih postavah težko sodeluje kot nadzornik. Ali mora spoznati, da je šola brezverska, potem bi jo kot nadzornik le podpiral in pomagal, da se še bolj vkorenini; ali pa mora reči. da je šola verska, potem vedoma ali navedoma govori neresnico. Prašam pa, zakaj se ne imenujejo za okrajne šolske nadzornike profesorji srednjih šol, kateri bi imeli gotovo več ugleda pri učiteljih in šolskih oblastvih? Ce ravno znabiti profesorji niso toliko izurjeni v metodiki ljudskih šol, toliko bi vendar vedeli presojevati in nadzorovati, ali učitelj spoluuje svojo dolžnost, ali se doseza učni smoter ali ne; — in zato je šolski nadzornik, ne pa, da bi učitelje še naprej podučeval, česar se v pripravnici niso navadili. Dopis dobrepoljskega učitelja pa mi da povod izjaviti še neko drugo misel, katera mi je že dolgo na srcu. Sedaj vidimo, da je večina učiteljev na strani liberalne, takozvane »napredne stranke"; saj v marsikateri občini je učitelj edini LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. >i (Dalje.) Starček se je vrnil na drug konec mize; tu,so sedeli Peter, Zatika in njen oče. Po obedu vstal je vikarij James M'Faddea, ljudstvo je potihnilo in duhovnik se z ganljivimi besedami poslavlja od izseljencev, posebno od onih iz svoje župnije. Spomina je dni, ki so je skupno pri delu in mojitvi preživeli, spomina svete maše, ki so je redno si šali, spomina svetih zakramentov, ki so je prejemali — »in zdaj, predragi bratje," d6 konečno, »moramo se ločiti. Predno pa Irsko za zmlraj Ostavite, obljubiti mi morate, da pred vsem ostanete zvesti svojemu Bogu, da — v vsakem stanu in vsakem položaju — — ne pozabite svojih verskih dolžnostijl" — Koso ihtenje in klici: »Obljubljamo vam!" malo ponehali, nadaljeval, je duhovnik: »Opravljajte vsak dan jutranjo in večerno molitev in ne pozabite vsaj o Božiču in Veliki Noči vsprejeti svojega Boga! In vi — mladi ljudje — ne pozabite nikdar uboge Irske!" Nikdar, nikdar! Bog vč, da nikdar!-1 doni iz vseh grl. »Ne pozabite ostalih, ki željno pričakujejo od vas sporočil. Dneve štejejo, da j!m pismo prinese vesti o vas, oni molijo za vas sleherni dan ! — Pozdravljeni bratje! Z Bogom! z Bogom!" »Dobro je govoril," de Tom in si briše solzue oči. Zalika je ihtela. »Da," pravi Peter, »dobro je govoril in jaz ue bodem pozabil, kar je naročal. Zvest katoličan bom in takoj po prihodu vam bodem pisal." — Nevesta mu je odgovorila z nasmehom v objokanih očeh. Odhod je bil napovedan popoldne od Queen-stown-a, 11 milj (angleških) od Gorka oddaljenega mesteca. Zjutraj ob 4. uri bila je sveta maša, po kateri so bili skoro vsi prejeli zakrament svetega Rešnjega Telesa. Ob 6. uri podali so se navzdol po cesti, ki pelje poleg Lee a proti pristanišču. Lee je reka z rujavo, umazano vodo, ki se izliva v zaliv in po katerej velike ladije o času pritoka skoro do Corka priplujejo. Queenstown je prijazno mestece na prijaznem hribcu, s katerega se vidi ves zaliv. Mej mestom in morjem je drevored, sicer poln šetalcev — a danes se vidijo tu le ubogi izseljenci, ki čakajo ladije. Peter, Tom in deklici se menijo tiho mej seboj. Saj si imajo toliko povedati, toliko naročiti! Morje se je jelo vzdigovati, valovi so pljuskali ob kole. V hipu se začuje glas: „,Ana Wilson' prihaja!" Vsi se obrnejo proti reki. V daljavi le se je videl dim, barka se še ni razločiti mogla. Ameri-kanska ladija je hitro plula proti reki in po tej navzgor; pri mostu se je ustavila. Zvon je naznanjal, da je čas oditi na ladijo. Nastala je silna gnječa. Peter je bil bled, a solza mu ni kinila na lice, ko je Zaliko objel k slovesu; pogled njegov je pr čal, kaj trpi. »Pogumna bodi, Zalika," dejal je; »v dveh letih se vrnem ; izročam ti Jovanko v varstvo. Bodi srčna, jaz se vrnem gotovo!" »Zdravstvuj, Peter!" poslavlja se Tom, »piši nam pogosto in ne pozabi, da si katolišk Irec!" Peter dvigne pogled svoj proti nebu, kakor da ga kliče slušati njegovo prisego. Potem prime Bar-biko za roko ter stopa po mostu navzgor na ladije. Kapitan \Vilson nadzoroval je vladjanje. »Tu je vaš mož," de mu tiho oseba, oblečena v rujavo suknjo z žametastim ovratnikom. »Dobro!" pravi kapitan in migne izseljencu. Peter pristopi. »Vzamem te," pravi mu Amerikanec, »svoj kovčfg spravi na to stran — a dekletu preskrbi naročnik in dopisnik „Slov. Naroda", saj se v tem „ uči teljskem organu Mladočehov" (sic!) sami očitno vabijo in spodbujajo, rekoč: MPristopimo vsi k ^Slovenskemu društvu", preplavimo vso deželo z nRodoljubom" itd. — Čeravno pa je temu tako, vendar smelo trdim, da bi konservativna stranka kmalu dobila učitelje na svojo stran. Druzega nam ni treba, kakor da izjavimo: ,, Sedanja šolska postava ni brezverska, n>i smo popolnoma zadovoljni s sedanjo šolo, nikdar ne bomo več zahtevali, naj se spremeni v strogo versko šolo." Toda tega mi ne smemo in ne bomo nikdar storili, vedno in vedno se bodemo za to potezali, na to delovali, da postane šola verska! Žalibog se utegne zgoditi, da se poprej še ena generacija odtuji veri in pogubi. In ravno zato, ker je med nami načelno nasprotstvo, zato nas mlajše učiteljstvo gleda po strani (upam, da ne vse), ali pa natn je naravnost sovražno. Pa čeravno je med nami tako načelno nasprotstvo, vendar bi se po moji misli vsaj za ta čas, dokler ni šola po državnem zakonu res verska, ustanovil nekaki „modusvivendi" med učiteljstvo m in duhovstvom, in sicer tako-Ie: Učitelji naj skrbe, da bode pri nas šola res verska, kar se tako rado poudarja; čeravno je šolski zakon b rez-versk, naj mladino vzgajo versko-nravno z besedo, še bolj pa z zgledom, ne pa tako, kakor n. pr. učitelj K Wider. — Duhovniki pa bodo radi sodelovali pri šoli z ukom in svojim vplivom, da se spolnuje vsaj to, kar je pri sedanji šoli še verskega, da se reši, kar se še rešiti more, da se vsaj pri nas ne bodo kazali pogubni nasledki brezverskega poduka. Ako ki se pa predrznil kje kak učitelj v najmanjši stvari ovirati ali podirati versko-nravno vzgojo mladine, naj se temu složno ustavi ne samo duhovstvo< ampak tudi učiteljstvo; brezobzirno, neprizanesljivo, naj se taka zadeva objavlja šolskim oblastvom in zahteva popolno zadoščenje. Potem taki dopisi, kakor je že večkrat imenovani dobrepoljskega učitelja, ne bodo več mogoči. „Clara pacta, boni amici!" Toliko pišem gotovo iz najboljšega prepričanja in z najblažjim namenom. Qui vult capere, i c a p i a t! # jJt j Govor g-. Fr. Povše-ta v državnem zboru dne II. julija 1891. I. Visoka zbornica! Naj mi je dovoljeno, da pri razpravi proračuna za poljedelsko ministerstvo omenjam najvažnejših zahtev v prospeh kmetijstva v moji ožji domovini. Kako naj se pomaga kmetijstvu sploh, o tem bilo je v tej visoki zbornici že mnogo razprav, jaz le želim, da bi mnogim besedam že sledila tudi dejanja, kar smem toliko gotovejše upati, ker je Najvišji prestolni govor pokazal pot v po-vzdigo blagostanja vseh narodov in stanov. V smislu prostor, kjer moreš." S temi besedami se kapitan obrne in ga zapusti. „fidiš, da sem mož-beseda!" pravi Tobija Hoppy, potrkavši mu na ramo ; „pojdi z menoj, pomagal ti bom, da dekletu dober prostor dobiš. — Tu-le bo najboljše," rekši pokaže dekletu klop v kotu, kamor je lahko obleko razgrnila, da je na-njo legla. Potem sta se vrnila s Petrom na palubo; tu se nasloni ob jadrnik, napihne mehove svoje diple in strastno-goreče zaigra: „Erin go bragh!" irsko narodno pesem ! Irskega rodoljuba ta himna bolj razneti, kakor da je popil steklenico vvhiskeja. Glasno ploskanje mu je odgovarjalo. Tobija odloži diplo, položi pokrivalo na tla in s tresočim glasom, s solzami v očeh zapoje: „Erin mavourneen, Erin go bragh!" „Erin mavourneen, Erin go bragh!" odgovarjajo mu enoglasno Irci, ki so v gručah stali na mostu in na obrežjn. Zvon zazvoni v tretjič. Peter spremi diplarja nazaj do mostu, da bi se mu zahvalil in se od njega poslovil. V trenotju, ko se je Peter obrnil, da bi odšel, obrne se tudi Tobija, rekoč. „Zdravstvuj, Peter, zdravstvuj! Na svi- denje! V deželo odhajaš, kjer mladi orli kmalu vzrastejo: bodi orel in spominjaj se — Irske!" „AI1 tight!" zavpije častnik in kapitan zakliče: „Forward I" Voda je peneče zapljusknila izpod črnega pod-ladja „Ane Wilson", ki se je odhajajoča zavila v črn dim. „Z Bogom, Zalika! Z Bogom, Tom! Na svidenje!" „Z Bogom, z Bjgom! Bog te spremljaj! — To so bile zadnje besede, odgovarjal jim je le jok. Videlo pa se je še dolgo mahljanje s prti pri odhajajočih, kakor pri ostalih. Še la, ko niso več mogli razločiti ljudi na obrežju,, vdali so se potaiki svojim mislim in občutkom. Barbika je glasno zaplakala, ko je zginil zadnji vrh hriba na obzorju; Peter jo je tolažil, stisnil nje glavico k sebi, mej tem, ko so tudi v njegovih prsih razsajali žalostni občutki .slovesa. „Z Bogom in na svidenje, sveta zemlja drage mi cčetnjave ! Zdravstvuj! Na svidenje, prekrasna mi cvetka, biser morja!" Mej tem, ko so eni molili, drugi jokali, naslonil se je on ob ograjo, strmel zamišljen v morje in sanjal — o deželi, kjer mladi orli kmalu vzrasto.----(Dalje sledi.) prestolnega govora dobila je zbornica že predlog, po katerem se ima melioracijski zaklad zvišati za četrt milijona goldinarjev na leto. Ako smem gledd na to svoje mnenje izraziti, ne morem prikrivati, da sem pač večjo svoto pričakoval za pomnožite? tako važnega zaklada. Naša država je v prvi vrsti poljedelska, ki ima veliko še storiti za povzdigo kmetijstva, a tuli mnogo zamujenega še 'popraviti. (Prav res!) Ne le obrtnija zahteva odločnega postopanja in zboljšanja, tudi poljedelstvo je nujne in hitre pomcči potrebno. Ce se milijoni žrtvujejo ,za povzdigo trgovine, obrtuije in prometa sploh, nič manj opravičeni so izdatki za povzdigo poljedelstva. Omenil sem že, da želim osobito o gospodarskih razmerah dežele Kranjske govoriti in dolžan sem naglašati, da ima naša dežela veliko utemeljenih zahtev do državnega melijoracijskega zaklada, ker razven osuševanja ljubljanskega barja je mnogo voda, rek, potokov in hudournikov, da ne bodo zadele naše deželo hude nesreče, kakoršne so zadele deželo Koroško in Tirolsko. Nadejam se, da bodo izvršena potrebna dela, predDO nas bi take nesreče zadele, saj vidimo, kako so one povodnji cele doline opu-stošle in prouzročile milijone goldinarjev škode. Izdali so se prepozno za popravljanje milijoni, namesto da bi se urejevanje vodu bilo o pravem času dovršilo, s tem pa zabranila taka strašanska nezgoda in tudi prihranili milijoni. Gospod poljedelski minister je sicer za uredbo hudournikov na Gorenjskem ob koroški meji dokaj storil, za kar smo mu tudi hvaležni. Upam, da bo gospod poljedelski minister tudi uravnavo mirnske vode s tem pospešil, da dovoli državni prispevak 50 odstotkov na 140.000 gld. proračunjenih troškov ter tako omogočil, da se toliko potrebna uravnava vendar enkrat že izvrši. Kavna se le še za nekaj tisoč goldinarjev, da jih država prevzame; udeleženci-posest-niki nikakor ne zmorejo več od 28% skupnih troškov, ker silno so leto za letom poškodovani po tej vodi, ki opustoša njih travnike in polje. Mirna je voda, ki v dolžini 22 kilometrov preteče lepo dolino v neizmerno obilnih kljukah. Kaj hitro narašča, tako, da v malih urah poplavi vso dolino ter silno oblati travo, ali celo ljudem pokonča košnjo in dobavo sena. Sme se trditi, da preplavlja doliuo sleherno leto po večkrat. Vsled teh poškodb, vsled vdiranja zemlje, vsled zasipanja primorana je davkarija, da odpiše posestnikom primeroma škodi zemljiški davek, ki se pa, kakor znano, navadno kaj skrbno pičlo ceni, in konstatujem le, da je davkarija morala v teku enega desetletja odpisati blizu 6000 gld. zemljiščnega davka. Ako to svoto z ozirom na obresti kapitalizu-jemo, razvidimo, da odide državi marsikak dohodek, da je tedaj tudi državi v korist, da se konečno preprečijo opustošenja teh zemljišč po Mirni. Ako navajam še, da je zemlja travnikov v tej dolini večinoma prav rodovitna in dobra, toliko bolj je obžalovati, da se tako plodna tla prepuščajo vsakoletnim poškodbam po tej vodi. Zitrdno se nadejam, da bo gospod poljedelski minister hotel pripoznati tudi to vodo kot nič manj nevarno od onih potokov, ki se uvrščajo med hudournike ter da dovoli še ostalih 10 odstotkov državnega prispevka; zato hitim k drugi zadevi in zopet pri tej morem dokazati posebni državni interes, da se uravna reka Krka, ki osobito v kostanjeviškem okfajn s povod-njami škoduje ondotnim zemljiščem in tiidi preplavlja mesto kostanjeviško tako, da 'je promet za več dni omogočen le s čolni. Ako navajam, da je prav v tem kraju trtna uš najhujše opustošila on-dotne vinograde, s tem pa osiromašila ondotne prebivalce, ako navajam, da ondotna državna graščina in državna ,ceSta trpita , tudi mnogo po povodnjah Krkfe,'jfe pač lubja ,'prošnja dovolj opravičena, da prevzame država polovico (2500 gld.) proračunjenih troškov za izdelanje načrtov in priprav za konečno uravnavo te reke, toliko bo|je, ker je dežela Kranjska že sklenila plačati polovico .(1250 gld.). Ker moj častiti tovariš, gospod zastopnik kmetskih občin notranjskih ne more priti do besede, izpolnjujem radostno tudi njegov nalog s - tem, da govorim tudi o notranjskih v^dafa, kojih odpeljava in uravnava je osobito za nekatere doline, na pr. planinsko, cerkniško in vipavsko silno velike, da, vitalne važnosti. *1 Govoriti hočt-m najprej o vipavskih potokih, pravih hudournikih, ki neverjetno hudo škodujejo ondotuim prebivalcem, ki so osobito po tolikih' raznovrstnih trtnih boleznih zelo osiromašili, pač je skrajni čas, da se vipavske vode uravnajo in zabra-nijo tolika opustošenja. Že pred 10 leti izdelal je dotične načrte za uravnavo teh vodit inženir Kle-menčič, katere je potem razmeram primerno predelal inžener Eypert. Leto za letom hujše dO te vode v svojih škodaih, tako, da je naš deželni zastop želel, naj se vendar enkrat izvrše te nravnate. A' tu došel je odlok visokega poljedelskega ministerstva, da se gledd prispevka iz državnega melijoracijskega zaklada na podlagi teh žast&relih načrtov ne more spuščati v obravnavo z deželo, ampak da se morafo vsled predrugačenih vodnih razmer izdelati novi načrti, na podlagi kojih bo Še nadaljna obravnava zaradi prispevkov mogoča; Ne moreitt zamolčati, da je tak izid tako težko pričakovanega' uravnalnega dela osobito med prebivalei v tej dolini prouzročil bridko iznenadenje in nevoljo. Ker se je v tej dolini tudi trtna uš prikazala, ker je resnično skrajna sila in. potreba, je pač opravičena moja zahteva, da bi visoko poljedelsko ministerstvo z vso odločnostjo in odkritosrčno naklonjenostjo prihitelo v pomoč in tako pospešilo konečno vendar že toliko potrebno uravnavo vipavskih vodfi,. Prav nujna je potreba, da se zapornica pri Beli za 5 metrov vzdigne ter s tem zagotovč že doseženi dobri učinki dosedanjih del. Ker je ta načrt od visokega poljedelskega ministerstva že odobren, smem vendar pričakovati, da se to delt) takoj izvrši ter se v ta namen takoj odpošlje c. kr. gozdni tehniški urad za uravnavo hudournikov v vipavsko dolino. ' i o. ; ■; ~ : : ———t—T!-h.i Politični pregled. V Ljubljani, 22. julija. Notranje 809 Mladočehi. JPizens^i Usto"* kateri list piše tudi za Mladočehe, . pa £$ ne strinja, z dr. GnSgrom, šiba Mladočehe, da se neso udeležili volitve v delegacije. Oporekati se ne d&,.da se je Mladočehom ponudilo premalo mandatov, ali proti temu bi bili Mladočehi lahko na drug način protestovdi. Ko bi se hoteli mi postaviti na stališče, na katero so se postavili Mladočehi, bi se tudi pe smeli Cehi voliti v državni in deželni zbor, ker volilni red jim odločuje premajhno število mandatov. Omenjeni list inja zv^e t nekaterimi mUdojseškimi.poslanai in:sinemo itmliti, da piše po njih navodilih, 11 tega sklepamo, da se j nekateri mladočeški poslanci qe strinjajo s klubo-vimi ukrepi; ' Rusini v Pragi. Na razstavo v Pragi prišlo je tudi 160 Rusinov, katere so na kolodvoru jako < prijazuo pozdravili. V govorih na kolodvoru se je posebno naglašala slovanska vzajemnost. Ko so ru-siuski gostje se odpeljali v mesto, je občinstvo, pelo razne narodne pesmi. Shod rutinskih radlkulcev. Vodje fu-sinskih radikalcev nameravajo sklicati velik shod v Levov,-na katerem se bodo. izjavili proti vladi prijazni pplitiki rusinskih poslancev. Na tem shodu se bode govorilo tudi o politiki sploh. Posebnega pomena ta shod pač ne bode imel, ker radikalna stranka šteje pač najmanj privržencev v Galiciji. Njen zmedeni program pač jako malo ugaja po- • trebam rusijjskega prebivalstva. ' r tfovo k(ftoUSkoffQ8f)odar§kQ di Od Hudine, meseca julija. Poleg staroslavuega Celja, zdaj središča vseh, kateri stojž na »bohti nemški" — na Voglj&jni he na Rajni, — vteka rečica Hudina;' Od nje dobile so gotovo tudi vasice bolje sehšča imena, na katere naletiš od Celja do Vitanja. Narod tu prebiva slov., mej katerim se je šaril kak tujec, in tu in tam pognal iz čiste sloveoške korenine kak spaček — nemčurček od-padnik narodui ino nehajnik verski. Sosebno stana slovesu nemčurskem trg vitanjski, bojda »cokelpur-gafji" znani po okolici in trg Vojnik, kateri pa šteje tjadi zavednih Slovencev mej tržani. Kateri kaj razumejo mej tržani, ti so Slovenci, drugi pa se ne morejo toliko ščajmati, da bi spoznali, da kdor materiuega jezika ne spoštuje, tudi matere vreden ni. Kolikor bolj so v trgu zaničevalci slovenščine podhujskani hujskači, večje ljubivce, kar je slov. najdeš v okolici vojniški in celjski. Soseb ob Hudini se je v tem skazala velika, več velikih vasi obsezajoča občina Škofja Vas. Vrgla je ob zadnjih občinskih volitvah na tla nemčurskega zmaja in povzdignila je ponosno svoje bistro slovensko čelo ter stopila tako, ob Hudini na dan p.ava narodna sloVfebska stranka. Nemčurji so se pa poskrili zdaj, ali pa so spoznali, da je sramota za Slovenca, katerega je rodila šl6venska mati, vleči pruski ploh z celjskimi »talmi" - nemci. Da se res zavedajo, pokazalp je najboljše 12. t. m. obilno udeleženje I. letnega shoda poddružnice sv. C rila in Metoda na Ljnbečni. Vkljub slabemu vrememi se je ljudstva kar trlo. Na žalost nismo mogli pod milim nebom zborovati, ker ni vrema dopuščalo. Pozdravivši na-došlo. gospodo može in ženo podpredsednik napil je presvitlemu cesarju, na kar je zadonel trikratni „živioK, da je kur od povsod odmevalo. Na to je pa preč, gospod in državni poslanec dr. L, Gre-goroc v kratko jedrnato nam narisal in načrtal, opisal in razjasnil namen cele družbe. Povedal je najprej, da je dolžnost naša izven cerkve tudi častiti sv. brata Cirila in Metoda. Zakaj nista bila 6amo zagovornika naše najdražje svetinje sv. vere, temveč branila in .ščitila sta tudi jezik, drugo našo svetinjo^ prednikom našim. Razjasnil je nam tudi vlS g&tbpnik, kako .svojevoljno postopajo nekateri z na|o ravnopravnostjo. Kako žalostno je. da femo bili Slovenci prinujeni osnovati tako družbo in kako gr|o in ostudno delajo tu naši sovragi. Vgledavši se*;> izdajalca vseh izdajalcev Judeža, vgledali so se naši, ue. n&ši, m^riveč našemu narodu nezvesti Sinovi.ino po Judeievo govori sovragu Slovenstva, tem novodobnim farizejem, ki želd osrečiti nad narod slovenski kakor nekdaj plestiivi judovski farizeji: koliko mi hočete dati, in prodam vam otroke. Nemci pa imajo veliko mošnjo in dele na levo in desno ubogim revčkom in nemčurskim učiteljem tem največjim sirotam pod milim nebom svoje jude-ževe groše, kakor na vseh svetih gospodinje beračem prešce. Vsaj menda še niso Nemke nerodovitne postale , da kupujejo Nemci slovensko dtco in jo lovd v svoje šole in pripravljajo za svoje misli in namene, kakor je nekdaj Turek krščanske mladeniče lovil in iz njih napravljal „ja-ničarje", to je, najhujše sovražnike svojih roditeljev in rodu svojega. In ker ravno poročam to, naj še omenim,' da je nemški »šulferajn" Vojničanom najprej obljubil 4000 gld., — zdaj pa jim že ponuja 16.000 gld., da bi mu dali v roke šolo in deco. Pa vrla občina Šstflja Vas pravi: »Ce no bo ni narodui podlagi v šoli uk, naj nemčurji sami zd-se zidajo šolo, Oni si jo bodo pa zii-se postavili." In to je prav in moško. To samo mimogredd omenjam, da spoznajo ostali Slovenci, kako „nobel" so Nemci, pa kako že tudi nemčurjem šiva in se sladko grozdje spreminja — v kiselo. In kako tudi ue bi? Pameten človek tako nič več ne drži na »nemškutarja", kakor so rekli pri zadnjem shodu naši vrli slovenski kmetje svojim odpadnikom. Zato pa prav pravi Stritar v svojem »Drobižu": „Kdor svoj narod zataji, Ojstro ga sodi, sram ga bodi; Kdor svoj narod sramoti; On v moško družbo naj ne bodi!" Io to je gola resnica! Zato se je pa tudi prav dobro podala beseda g. Drag. Hribarju, kako delajo odpadniki naši s svojimi domačini, in kako narodu našemu verni sinovi Slovenci. Ljudem, posebno za svoje otroke vnetim materam stopale so solze v oči. In kako tudi ne bi? Vsaj nas uči vsakdanja skušnja, da kateri zataji materin jezik, zataji — ali vsaj tako živi — tudi slovenske matere vero. In zakaj je Slovenka bolj vneta? Kaj slovenska mati svojemu sinu bolj priporoča, odhajajočemu z doma, kakor da naj ne pozabi na Boga in naj zvesto moli? In teh srčnih, iskrenih, iz dna duše izvirajočih, vse dobro želečih besedij svoje matere — ne mara odpadnik, zato »sram ga bodi" I In naj bo kateregakoli stanu, — „ojstro ga sodi". Iu če meri na mernike denar, pa »svoj narod sramoti", naj te ne preslepi bi šč njegov, če je tudi ,uradnik", ni mu treba biti »odpadnik". Zakaj črn je, njega se varuj, Slovenec, da se sam ne »ponemškutariš" I Dnevne novice. V Ljubljani, dne 22. julija. (Liberalni dnevnik slovenski) na dolgo in široko odgovarja v včerajšuji številki na naš članek »Ščuvanje vedno in dosledno", ter ugovarja najprvo temu naslovu, češ, da so povedali samo dogodek, kakor se je vršil, in skoro doslovno tako, kakor je došla vest iz vira, popolnoma verodostojnega. No, če lberalni gospodi ue ugaja beseda »ščuvanje", rečemo „hujskanje". To je pribita istina, tega madeža si liberalni dnevuik ne bode nikdar spral s svojega itak grozno umazanega lica. Hujskati naše ljudstvo proti prevzvišenemu knezoškofu, ta namen imajo vsi »Narodovi" neosnovani napadi. Ni dolgo tega, ko je mlad, v Ljubljani obče znan doktor juris rekel naravnost nekemu duhovniku v obraz: »Pri ljudstvu Vas hočemo onemogočiti!" To je bilo in ostane, da smo vedno le mi v krivici i« laži, druzega odgovora od „Naroda" itak ne pričakujemo. Čudimo se le, da je mogel verodostojni poročevalec mimogrede »ujeti" na pazljivo uho dotične besede in si jih tako natančno vtisniti v spomin, dočim je popolnoma pozabil, pri kateri postaji in kdaj se je to zgodilo, in opisuje dogodek, kakor bi se bil vršil še za časa pokojnega knezoškofa mariborskega. Mi le konstatujemo, da je ves dogodek izmišljen ali od „ Narodovega" zlobnega podlistkarja ali pa njegovega popolnoma neverodostojnega poročevalca. Dalje imamo nov dokaz, kako zna »Narodova" gospoda zavijati besede in pačiti resnico. V nedeljskem pismu je stalo: »E kaj, kaj slovenščine še treba ni I", včeraj se popravlja, da so se dotične besede glasile: »Kr (knezoškof celovški) hraucht es ja nicht zu lernen das Sil o-venisehe," Posito sed nou concesso, da je te besede govoril prevzvBeni knezoškof ljubljanski, a mej prvimi in temi je tolik railoček, da se spozna na prvi hip, kako malo resnicoljubni so »Narodovi" sotrudniki, ki z namenom pačijo vesti verodostojnih svojih virov. Zanimajo nas tudi druge »pregrehe" knezoškofa ljubljanskega, s katerimi si je uakopal nemilost svojih in naših nasprotnikov. »Slov. Narod" namreč dalje zdihuje, da se je »izza Pagačarjeve dobe, blazega spomini, premenila vsa sistema. Iz škofovega dvorca dobival je in še dobiva »Rimski Katolik" mo-ralično in gmotno podporo, ž njim se je zabil prvi klin v prej tesno spojene narodne vrste. Umetno se je pričel delati razdor mej narodno stranko, nasprotstvo mej duhovščino in ostalim narodom." Konečno zahteva »Narod", naj prevzvišeni knezoškof ne dopušča politiških orgij, ki jih nekateri njegovih služuikov uprizarjajo v ožji kronovini naši, da uvede disciplino in skuša biti v kontaktu in soglasju s svojimi dušami." Ker bodemo na drugem mestu še obširneje odgovarjali, omeuimo danes le to, da je bil razdor mej duhovšč;no in ožjimi pristaši »Slov. Naroda", ne ostalim narodom, že davno prej, ko sedanji prevzv. knezoškof ljubljanski še slutil ui, da bode kedaj liberalnemu dnevniku v toliko napotje, in če knezoškof ljubljanski nam ne deva ključavnice na usta, smo mu od srca hvaležni. (Nove maše) bodo imeli letos čč. gg: Alojzij Cešarek, 2. avg. ob 6. uri, v Ribnici; Frančišek Cešarek, 2. avg. ob 10. uri, v Ribnici; Vaclav Filler, 26. jul. ob 10. uri, v Bechlinu na Češkem; Janez Globelnik, 26. jul. ob 10. uri, v Polhovem Gradcu; Anton Hribar, 26. jul. ob 10. uri, na Krki; Frančišek Indof, 26. julija ob 9. uri, pri čč. oo. frančiškanih v Ljubljani; Valentin Jakelj, 2. avg. ob 10. uri, na Dovjem; Janez Kalan, 26. jul. ob 10. uri, v Škofji Loki; Matej Končar, v c-rkvi presv. Srci Jezusovega v Ljubljani; Frančišek Krumpestar, 9. avg. ob 10. uri, v Tu-njieah; Janez Lovšin, 9. avg. ob 9. uri, pri sv. Jakobu v Ljubljani; Jakob M a tja n, 2. avg. ob 9. uri, v Šent-Vidu nad Ljubljano; Henrik Povše, 2. avg. ob 10. uri, na Dolih pri Litiji; Alojzij Rudolf, 2. avg. ob 10. uri, na Črnem Vrhu nad Idrijo; Jožef S ei gerseh m i ed, 26. jul. ob 10. uri, v Idriji; Viktor Steska, 1. avg., pri sv. Klementu; Janez Zabukovec, sv. Jakoba dan ob 9. uri, na Brezjah; JanezAbram, 9. avg. ob 10. uri, v Idriji; Janez Debelak, 26. jul. ob 7. uri, v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Ljubljani; Frančišek Pavlin, 2. avg. ob 10. uri, v Vipavi; Jakob Pavlovčič, 2. avg. ob 9. uri, pri sv. Petru v Ljubljani; Martin Pol jak, 26. julija ob 9. uri, pri čč. gg. uršulinkah v Ljubljani; Leopold Ra kte I j, 13. avg. ob 10. uri, pri ČČ. gg. uršulinkah v Ljubljani; Janez Renier, 26. jul. ob 10. uri, v Laškem na Spodnjem Štajerskem; Alojzij Šareč, 2. avg. ob 10. uri, na Holmcu pri Kamniku. (Osebne vesti.) Okr. sodišča pristava g. Anton Brumen in g. Ivan Pirnat sta menjala svoji mesti, iu sicer gre prvi iz Slov. Bistrice v Lož, drugi iz Loža v Slov. Bistrico. (Iz Cerknice) se nam poroča: Kaznjenec prisilne delavnice Tomaž Korošec, ki jo je dnč 15. t. ra. popihal od oddelka, kateri dela cesto v Rovtah v logaškem okraju proti Idriji, ni dolgo vžival prijetne prostosti, ker žandarmerija ga je dobila in dne 17. t. ra. odvedla nazaj na pravo mesto. Bržčas mu ni dišalo delo v veliki vročini. (Utonila) je minolo soboto dopoldne pri kopanju v Volfgansktm jezeru na Gorenjem Avstrijskem šestnajstletna gospica Marija Marklovsky pl. Pernstein iz Ljubljane. Nesrečno dekle je bila hči necega umršega uradnika iz Ljubna, poslednjo dobo je živela s svojo materjo v Ljubljani. Stric njen pl. MarklovsI;y, tovarnar na Dunaju, ima v Stroblu blizu Št. Volfganga letovišče, in tu je no-srečnica hotela prebiti nekaj tednov. Truplo njeno je dal stric prepeljati v Ljubljano in je bilo danes popoldne pokopano pri sv. Krištofu. (Nepošten agent.) L. 1883 se je bivši trgoveo v Ljubljani Fr. Matschek ponudil za agenta iz-delovatelju pečatov H. Frei si n ger j u v Trstu. Ta mu je dal blaga za več desetakov. Matschek je blago prodal, z denarjem pa odšel v Pulj, kjer je dobil neko službo v afsenalu. L. 1888 je tudi ta-mošnjega trgovca L. Schneiderja na enak način osle-paril za 15 gld. ter jo odkuril v Trst, kjer so ga prijeli. V ponedeljek je bil Matschek pri dež. sodišču v Trstu obsojen na dva meseca ječe. (V akademiji lepih uiuetuostij) na Dunaja prejel je dnd 18. t. m. iz specijalne šole z\ arhitekturo g. Alfr. Kastelic i z Celja dve odliki; srebrno Filgerjevo svetinjo in Frid. Sehmidta nagrado. (Slovenske slikarice gospice Iv. Kobileevc) novo sliko »Po leti" jako hvalijo francoski časopisi »Le Radical", »Journal des Debats", »Le Siecle", »Le Temps" in »Le France" ; Journal illustre" je pa priobčil to sliko v lesorezbi. (Koroški dopisnik v praškem „Čehu") zopet priobčuje jako temeljiti dopis o korotanskih odno-š:ijih, kakor so n. pr. »koroške občinske volitve", dalje »Blamaža celovških nemških liberalcev" iu o »Slovenski napredni stranki", v kojem pravi dopisnik, da v marsičem dobrem posnennjo Slovenci Cehe, toda žal tudi škodljivo stran, kakoršen je mladočeški liberalizem. Slovenski napredujaki bodo pod zastavo napredka osrečevali narod! — No, da narod ne mara njihovega osrečevanja, o tem so se uverili vže često. Raznoterosti. — Kardinali. Sedaj ko je umrl kardinal Haynald, šteje sveti kolegij še 61 kardinalov, namreč G kardinalškofov, 48 kardinal-mašnikov in 7 kardinal dijakonov. Od teh jih je že 14 imenoval Pij IX. Sedanji papež je imenoval že 71 kardinalov, od teh jih je že 24 umrlo. Razen teh je umrlo, odkar je Leon XIII. papež, 45 kardinalov imenovanih od Pija IX. in 4 imenovani še od Gregorija XVI. Umrlo je tedaj 73 kardiualov, odkar je sedanji papež zašel stol svetega Petra. Od sedaj ži-vpčih kardiualov jih je 0 že spolnilo osemdeseto leto, 19 jih mej 70. in 80., 22 mej 60 in 70., 11 mej 50. in 60. letom. 3 pa Š9 niso spolnili petdesetega leta. Najstarši je kardinal dijakon Mertel, ki je spolnil že 85. leto in je 33 let kardinal. Najmlajši kardinal je pa nadškof beneveutski di Rende, ki je štiri leta kardinal. — Doktorica. V Pizi na Laškem je te dni gospica Kornelija Fabri, hči tamošnjega profesorja, napravila doktorski izpit iz matematike in prirodoznanstva. Doktorica ni novinka v znanstvu. Že več let priobčuje razprave o matematičnih predmetih in je znana v učenem svetu. Član je že akademije znanostti v Turinu. Telegrami. Maribor, 21. julija. Povodom 251otnice bitke pri Visu tukaj pred Tegetthoffov spomenik položili krasen lavorov venec, katerega je poslali dunajsko mornarsko veteransko društvo. Opava, 22. julija. Oesaričinja-vdova so jo odpeljala na Dunaj; občinstvo jo je burno pozdravljalo. Dunaj, 22. julija. Grof Taaffe se je zjutraj odpeljal v Jsehl. Belgrad, 22. julija. Kralj Aleksander se, je po božji službi ob 1/iQ. 111,0 s P0' sebniin parnikom odpeljal med zvonenjem, streljanjem topov iu ovacijami prebivalstva. Na okrašenem pristanišču so bili civilni, vojaški, duhovski dostojanstveniki, avstrijski poslanik, rumunski zastopnik, bolgarski agent. Kralj so snide z nemškim cesarjem sredi avgusta. Pariz, 21. julija. Profesorja Charcot in Poncet sta poklicana k bolnemu Dom Pedru v Vichy. Knoxville, 22. julija. V Kvalkruku iu Bricevillu (Teunessee) so veliki nemiri rudniških delavcev, ki imajo v oblasti brzojavne črte. Večji oddelek armade pojde mirit. gf: Piccoli-jeva tinktura za želodec Uš je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "S2E kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena TEXS iCkT steklenici 10 kr. (300-1411 Tujci. 20. julija.' Pri Maliču . Iinetski in Pitscli, zasebnika; Winter, Maler, Faith, Stauber, Obeiliinder, potovalci; Polacek, Thiimel, Neubauer, Meukeš, trgovci, z Dunaja. — Topf iz Brfurta. — Schioppo s soprogo, Kobler, dvorni svetnik, z rodbino, iz Trsta. — Stiger, zasebnica, z nečakom, in Schausbergor, iz Gradca. Amalija in Matilda Mehora iz Novega Mesta. — Peuče, oskrbnik, iz Pulja. — Zuzalin, zasebnik, iz Trsta. — Vetter, carski ruski konsul, iz Egipta. — Grof Attems, okr. komisar, iz Gradiško. Pri Slonu: Albina pl. Schneid s sinovi, Huger, Winter, zasebniki; Miiller s soprogo, in Weiss, trgovca, z Dunaja. — Kuoll, trgovec, iz Gradca. — Bukovec, župnik, iz Trbiža. — Pepelnak, posestnik, z Zidanega Mosta. — Dralka, zasebnik, iz Kamnika. — Dekleva, sod. pristav, b soprogo in svakom, iz Kozjega. — Srabotnik, iz Gradca. — Hočevar, zasebnik, s soprogo, iz Tfžiča. — Weber, trgovoc, iz Benešova, — Weiss, trgovec, iz Zagreba. — Slieber iz Selo. — Žnidaršič,. profesor, iz Sarajeva. Pri avstrijskem caru: Guggel, urar, iz Inoinosta. —• Atzwanger, zdravnik, s Štajerskega. — Perhavo, posestnik, iz Vipave. — Bogvolo iz llovinja. — Funkel, Krohse, slikar, in Buhr, z Dunaja. Pri bavarskem dvoru: Schaner, hišni posestnik, s sinom, iz Poljan. — Preiss, potovalec, z Dunaja. — Herman, gostilničar, s soprogo, iz Kočevja. Pri Južnem kolodvoru: Valtring, zasobnik, s hčerjo, z Dunaja. — Sorič, železniški uradnik, z rodbino, z Reke. •— Czyzcwski, železniški uradnik, s soprogo, iz černovic. Umrli so: 20. julija. Antonija Brajer, čevljarjeva hči, 4 leta, Po« ljanska cesta 9, scarlatina. — Doroteja Svetek, mesarjeva žena, 71 let, sv. Petra cesta 38, apoplexia. — Zora Odlazek, železniškega uradnika hči, 2'/* leta, Parne ulioe 17, dyscnteria. — Ana Zupančič, železniškega sprevodnika vdova, 52 letr Lin* | gerjeve ulice 7, hydrothorax. V bolniSnici: 19. julija. Ivan Polajnar, hlapoo, 24 let, oslabljenje moči. Vremensko sporočilo. a rt O Cas Stanje Veter Vreme > S " JI? opazovanja tnkomera t min toplomera po Celzija 21 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 737-4 735 6 736 6 154 24-4 18 2 brezv. si. vzh. n megla jasno » 00'0 Srednja temperatura 19 3", za 0 2° pod normalom. B" Dekliški zavod v Št. Andražu, v lavantinski dolini na Koroškem. Ta zavod vodijo redovnice, hčere božje ljubezni, in ima pravico javnosti. Vsprejemajo se dekleta od 6. do 17. leta, in se podučuiejo v vseh elementarnih predmetih, v ženskih ročnih delih, na glasovirju, harmoniju, citrah, goslih, v italijanščini, francoščini in angleščini. Učiteljice so izvrstne in šolske vspebe Iso že večkrat častno priznale c. kr. Šolske oblastnije. Obnebje je milo, zrak čist in zdrav. Krasen razgled na vso lavantinsko dolino in lepo gorovje. Zavod ima svojo pristavo (marof) iu lastno kopališče. — Plača se na mesec petnajst goldinarjev, manj premožni tudi manj. — Vožnja iz Ljubljane v Št. Andraž je skozi Maribor. Spodnji Dravburg. — Natančnejše o zavodu pove predstojnica v Št. Andražu. (3—i) IZl-Z-M H~ZZI Prevzet je trgovine. Podpisani p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo .■HHl trgovino z železnino !§□ na Mestnem trgu št. 2 v Galle - tovi hiši združil s trgovino, Icatero sem lcupil od g. Fr. Terčka, in da bodem nadaljeval to trgovino v prostorih SOC naValvazorjevemtrgu Št. 5. Zahvaljujem visokospoštovane naročnike za dosedanje zaupanje s prošnjo, da mi ohranijo i nadalje svojo naklonjenost, katero bodem opravičeval s točno, uljudno in ceno postrežbo. Odličnim spoštovanjem Štefan Nagi/, Dovoljen semenj J Po odgovoru slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Kudol-fovem z dne 14. julija 1891, je LJubljana, Valvasorjev trg Me v. S. (3-3) na Veliki Loki pri Temenci dovoljen dne 25. julija 1891, t j. na sv. Jakoba dan. Županstvo Velika LoUa, dne 15. julija 1891> Klemenčič Franc, (3—3) __župan. Dunajska borza. Dne 22. julija. Papirna renta 5lo% davka .... 92 gld. 80 kr. Srebrna renta 16% davka .... 92 „ 80 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....111 „ «5 „ Papirna renta 6%, davka prosta .... 102 „ 90 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gjd. . . 1028 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld................294 „ 75 „ London, 10 funtov stri........117 „ 70 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 33'/a,- Cesarski cekini....................B „ 59 „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 85 „ Dne 21. julija. Ogorska zlata renta 4 %.......105 gld. — kr. Ogerska papirna renta 5 %......102 „ 15 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 135 „ — „ 5% dižavne sročke 1. 1800.. 100 gld. . . 149 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180 „ — „ Zastavna pisinaavslr.osr.zein. kred. banke 4% 97 „ 20 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4>/,,% 100 „ 60 „ Kreditne srečko, 100 gld.......187 „ 26 „ St. Gendis sročke, 40 gld. ...... 60 „ 75 „ Ljubljansko srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr. Avstr. rudečoga križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 20 „ — Salmove srečke, 40 gld. . . . . . . . 59 „ __„ VVindiscligraezove srečke, 20 gld..........49 50 „ Akcije anglo-avstrijske banko, 200 gld. . . 157 20 „ Akcijo Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2730 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 „ — „ Papirni rubelj....................1 „ 27 „ Laških lir 100................50 unenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WoIlzeiIe štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročilu IzvrSč se najtočneje. *i"B Za nalaganje glavnic i>riporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnloe. 4'/a% zastavna pisma peštanske ogerske komer- oljonalne banke. 4Vi'1'a komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-tgerska banka in podružnice njene. I86O. leta srečke. Serijsko žrebanje že dn6 1. avgusta. I3 r o m e s e na cele srečke.....gld. M1/, 1 . ,n. ... na petino srečke..... n 4 } m 50 kr. kolek. Glavni dobitek gld. 300.000 avstr. velj. Premljsko žrebanje dni 2. novembra.